PRIMORSKI DNEVNIK St°S,g.‘er^,r,M Cena 60 Ur Leto XXIV. Št. 207 (7100) TRST, torek, 10. septembra 1967 NEJASNA VLOGA KUZNJECOVA V PRAGI IN V BRATISLAVI Se vedno polemike o vsebini «normalizacije» na Češkoslovaškem Menda je Kuznjecov prinesel novih deset konkretnih zahtev - Velika gospodarska škoda zaradi okupacije - Glasilo poljske partije «Trybuna Ludu» astro kritizira stališče italijanske partije do češkoslovaškega vprašanja PRAGA, 9. — češkoslovaški tisk ni danes objavil niti vrstice o obisku namestnika sovjetskega zunanjega ministra Ku-tnjecova v ČSSR. Samo radio je zvečer sporočil, da je bil danes Kuznjecov v Bratislavi, kjer je sprejel tajnika slovaške partije Husaka. Radio je tudi sporočil, da ga je spremljal sovjetski veleposlanik Červonenko. PoSS očitnoJ še''vedno° zapil® ^ so bile že obsojene in tudi za ten, saj po drugi plati sovjetski f i • J.I _.l_ 1 i- J , rri Vi V tisk in tisk nekaterih drugih držav varšavskega pakta, še vedno °bjavlja ostre članke v zvezi z 2ahtevano «normalizacijo» v ČS 8R. Očitno se obe strani pri tem ne razumeta, saj češkoslo-vaški voditelji vidijo v normali-zaciji pač to, kar se pod to besedo običajno razume jn torej normalizacijo javnega življenja ter na tej osnovi umik čet. Sovjetski tisk pa razume v tej sesedi nekaj povsem drugega in na-vaja vrsto primerov, ko tisk še J[edno na posreden način napada «2, pa čeprav je nikoli izrecno ne 'nienuje, ko ugotavlja, da nočejo odkriti protirevolucionarjev, da so Paralizirani organi češkoslovaške v«rnostne službe in podobno. ..Tako piše «Pravda», da je treba nitro ukrepati, da bi se izvedla poetična normalizacija. List se pritoke, da češkoslovaški tisk vodi pasivni odpor. Tako citira glasilo sindikatov «Prace», ki piše, da bo do Pokončne normalizacije lahko prišlo Po odhodu sovjetskih čet, kar je za d^avdos dokaz, da ekstremisti še yodno delujejo izza kulis. »Pravda* tudi ugotavlja, da še voclno niso odstranili nacionalistična in protisovjetskega ozračja in .di, da je treba še mnogo napravi, da bodo ljudje razumeli po-P>on moskovskega sporazuma v jPlošnem nacionalnem interesu, v 'Pteresu svobode in socialističnega Szvoja češkoslovaške republike, .kratka »Pravda* se pritožuje, ker c(eškoslovaško prebivalstvo noče pri; stati na »bratsko pomoč* s tanki 'P ker se je dejansko utrdil odpor Proti stališčem SZ. V tem ozračju je misija pred-?tavnika CK KP SZ červonenka 56 vedno zavita v meglo, čeprav se P>nogo govori, da je prinesel s se-P°j spomenico z desetimi zahteva-"P o specifičnih ukrepih, ki jih mo-fpjo izvesti, da bi dosegli «norma-pacijo* v smislu sovjetskih zah-J-v. v bistvu gre verjetno za nov "ktat, ki bi pomenil nadaljnje iz-[Pjanje moskovskega sporazuma, je bil razgovor med češkoslovaškimi in sovjetskimi voditelji poceni na neenakopravni osnovi in ;° se dejansko sploh ne more goditi o sporazumu. (.Nedeljo so vsi višji češkoslova; Jki voditelji prebili v rezidenci Ndsednika republike Svobode v »ju Lani, ki ;'e kakih štirideset punetrov oddaljen od Prage in Ner so verjetno proučili zahteve /Pznjecova. O vseh teh razgovorih ** se ničesar točnejšega ne ve. , Danes se je sestala vlada pod »dsedstvom Černika in je proučili izjavo, ki jo bo podala 13. sep-!e,hbra pred skupščino, ko bo obložila ukrepe o nadzorstvu tiska, Jakonu o narodni fronti in o prebedi združevanja ter ustanavljala organizacij. Glede zadnjega trrašanja je minister za sodstvo fthuslav Kučera izjavil, da bodo 'iako prepovedali zborovanja na tikovi novih zakonskih ukrepov. ?ial je tudi, da bodo lahko raz-(Jj*tili in preprečili zborovanja, ki nekatere, ki jih iščejo. Češkoslovaška letalska družba je sporočila, da so danes obnovili vse redne mednarodne in notranje letalske zveze. Iz Milana bo na redni progi proti Pragi odplulo letalo v sredo. Iz Dunaja poročajo, da so zelo zaostrili nadzorstvo na področju meje med CSSR in Avstrijo in da vsako noč čujejo streljanje na češkoslovaškem ozemlju. Tako poročajo s področja Linza, da so avstrijski stražari videli, kako so češkoslovaške obmejne straže preprečile beg večji skupini Ideolog avstrijske komunistične partije in član CK te partije dr. Ernst Fischer je izredno ostro na Jaška zasedba CSSR ne pomeni samo kršitve mednarodnega prava, temveč tudi «zHačin proti socializmu« Mnenja, je, da bi bilo primerno sklicati konferenco evropskih partij, da bi zahtevali umik čet in v kolikor SZ na to ne bi pristala, bi «morali prekiniti vsako sodelovanje s sedanjim vodstvom KP SZ«. Dejal je tudi, da gre sedaj za brezkompromisno imperialistično politiko velike sile, ki Je zanikala ideje socializma. Govori se o kontrarevoluciji, dejansko pa pomeni ta ((kontrarevolucija« svobodo tiska, svobodo mnenj, svobode združevanja, pravico da partije tek mujejo med seboj, da iščejo lastne poti in lastne alternative. Glasilo poljske partije «Trynu-na Ludu« v daljšem uredniškem članku z naslovom ((Obveznost komunistov« ostro kritizira stališče KPI do češkoslovaškega vprašanja. Italijanski partiji očita, da v nasprotju z drugimi zahodnimi partijami, ki so — kot trdi članek padel politiko SZ in dejal, da vo- i — spremenile svoje prvotno sta- ll|I.UIIIIIIIIIIIIM»IIIIIIIIHIIIIIII»lllllllllllllllllllllllllmilllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIII RAZGOVOR STEWART- CEAUSESCU Za politiko pomirjenja med Vzhodom in Zahodom Danes se bo britanski zunanji minister sestal z romunskim predsednikom vlade Manescu-jem, v sredo pa se bo uradni obisk končal nasprotju «z interesi glede j »nje politike in v nasprotju z >:Tevami javr.ega reda*. Gre za BUKAREŠTA, 9. — Romunski predsednik in generalni tajnik romunske partije Nicolae Ceausescu se je danes štiri ure razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Michaelom Stewartom, ki je včeraj prispel na uradni obisk v Romunijo. Po razgovoru so sporočili, da sta bila oba državnika soglasna, da je treba nadaljevati z napori za po-mirjenje med Vzhodom in Zahodom. Obravnavala sta predvsem vprašanje v zvezi z zasedbo češkoslovaške. Soglasna sta bila tudi, da je tako v interesu Romunije kot Velike Britanije, da naredijo vse, da ne povzročijo novih težav v procesu pomirjenja. Po vesteh iz istih krogov je Ste-wart izjavil, da predstavlja zasedba sovjetskih čet ČSSR korak nazaj na' poti k pomirjenju. Jutri se bo britanski zunanji minister sestal s predsednikom romunske vlade Maurerjem, v sredo dopoldne bo priredil tiskovno konferenco, nakar se bo vrnil v London. I^aj za vladne ukrepe, dokler par-jjhent ne bo odobril novega zako-lo zborovanjih in sestankih, ftedsednik Svoboda je danes spre-j ob prisotnosti ministra za o-»hibo Džura politične voditelje »ske, ki jih je vodil general Franja Bedrich, načelnik političnega cdelka armade Svoboda se je za-»lil armadi za patriotsko in ra-0 zadržanje med zadnjimi do-2«i. Nakazal je naloge armade v banjem razdobju in izrazil prepri-l)». da bodo vojaki in častniki t bajvečji disciplini izpolnili svo-s« »loge. Predsednik republike je »eiel tudi predstavnike sindikalni organizacij, ki so se mu zahvali ?-a njegovo pogumno zadržanje pogajanji v Moskvi in mu iz-H.foi polno podporo češkoslovaških *aVcev. tjlgencija «Ceteka» je danes pri-oddajati tu V vesti za inozem-)jv°. ki jih je prenehala oddajati i' avgusta ob 0.38. ko je predala »biatično vest- «Agencijo Četeka Ja trenutek okupirale tuje čete.* (C-rva vest agencije se nanaša na hjaieik partijskega glasila «Rude »Vo«. v katerem je ugotovljena, ja anaša škoda za težko industri-k 1-626 milijonov kron, medtem [■,. je obsežna tudi škoda zaradi b>tn°sti tujih čet na področju JJhheta in gradbeništva ter znaša i”‘°tna izguba teh dveh sektorjev milijonov kron. L»encija objavlja zanimivo vest, ■ Je deset kriminalcev iz Ostrave V Opatiji kongres org. za raziskovanje trga in javnega mnenja OPATIJA, 9. — Pod pokroviteljstvom predsednika republike se je pričel danes v Opatiji 21. kongres evropske organizacije za raziskovanje trga in javnega mnenja, na ka terem sodelujejo 700 strokovnjakov iz 30 držav. Na kongresu bo podanih 40 znanstvenih poročil in izmenjane izkušnje o dosedanjem delu pri raziskovanju trga in javnega mnenja. Na kongresu se bodo dogovorili tudi o bodočem delovanju organizacije, katere smoter je, kot je poudaril predsednik organizacije Peter Schmidt, prispevati k ustvarjanju boljše bodočnosti, ki je ne bo- goslavije predsednik zveze gospodarske zbornice Anton Bole in v imenu pokrovitelja predsednika republike član zveznega izvršnega sveta Marin Cetinič, ki je med drugim poudaril, da Jugoslavija zelo rada daje gostoljubnost sestankom, katerih smoter je medsebojno zbli-žanje in prijateljsko sodelovanji med narodi. Jugoslavija se, po besedah Cetiniča, zavzema in razvija gospodarsko sodelovanje z okrog 120 državami na svetu. To sodelovanje je v skladu tudi z zunanjo politiko in aktivno vlogo Jugoslavije v borbi za miroljubno koeksistenco in enakopravne odnose med na- lišče in zdaj podpirajo moskovski sporazum, še naprej vztrajno napada sklepe socialističnih držav, spodkopava enotnost mednarodnih socialističnih sil in se odkrito izreka proti novemu posvetovanju svetovnega komunističnega gibanja. List trdi, da je KP Italije napačno ocenila dogodke na Češkoslovaški in da je njena napaka v tem, ker pušča vnemar politično stvarnost Evrope ter gleda na probleme socialističnih držav zgolj skozi prizmo svojega položaja. V časopisu piše, da je glavni argument KP Italije — «da v nobenem primeru ni mogoče privoliti v teptanje neodvisnosti katerekoli države« — v nasprotju s stvarnostjo sedanjega sveta, v katerem je mogoče neodvisnost »katerekoli države« obravnavati zgolj v neraz-družni zvezi z osnovno delitvijo Evrope in sveta na dva sistema in v zvezi z bojem, ki se bije med socializmom in imperializmom. Nevarnost za suverenost narodov izhaja zgolj iz politike imperializma, poudarja list in končuje, da se KP Italije v tem primeru ni postavila na internacionalistično stališče. V Varšavi poljski listi dokaj ostro polemizirajo s tiskom v CSSR. Tako piše glasilo poljske partije «Trybuna Ludu«, da se predstavlja glasilo češkoslovaških sindikatov «Prace», kot da je podvržen omejitvam in da celo trdi, da ne more objavljati vseh vesti, ker je podvržen cenzuri. Poljski list se tudi pritožuje, ker so po cestah ostali proti-sovjetski napisi in ker se natakarji in trgovci branijo, da bi stregli poljskim ter sovjetskim vojakom. Vojaško glasilo «Zolneriz wolnosci» pa trdi, da v ČSSR še vedno obstajajo sile, ki preprečujejo, da bi se povrnil mir, ki hočejo vnesti sovraštvo proti SZ, Poljski ter drugim socialističnim državam. V tej zvezi očita poljskemu tisku, da se noče pogumno in odkrito upreti taki propagandi. Med nedeljsko svečanostjo ob prazniku žetve so kitajski diplomati zapustili častni oder, ko je Gomulka očital Kitajski, da je razbila svetovno komunistično enotnost. Gomulka je govoril na stadionu ob prisotnosti okrog 80 tisoč oseb in je dejal, da je lahko prišlo do ameriške agresije v Vietnamu, ker je ((kitajska komunistična partija razbila enotnost socialističnih držav«. Takrat so se dvignili kitajski diplomatski predstavniki in so odšli iz stadiona. Nemško-sovjeteka polemika o dveh členih listine OZN BONN, 9. — Tisk zahodnonemške republike široko sledi polemiki med zunanjim ministrom Willijem Brandtom ter sovjetskimi diplomatskimi krogi. Po pisanju lista »Frankfurter Rundschau* so diplomatski krogi SZ v Zahodni Nemčiji mnenja, da bi imela SZ pravico vmešavanja v zahodnonemške notranje zadeve, sklicujoč se na člena 53 in 107 u-stanovne listine OZN, ki govorita o »državah, ki so bile sovražnice*, in to v primeru, če bi se v Bonnu ustvarila vladna koalicija z novo-nacistično NDP. Sovjetski krogi hkrati ne priznavajo enake pravice zahodnim velesilam do Nemške demokratične re-pubbke. To pa zato, ker je NDR ponudila velesilam podpis mirovne pogodbe, česar ZRN ni storila, in s tem kršila potsdamske dogovore. Zunanji minister Willy Brandt pa je izjavil reviji «Spiegel», da je »dogovor o atlantskem paktu višji zakon kot listina OZN, ker je «lex specialis*. Zato nima SZ nobene pravice vmešavanja v notranje zadeve ZRN. Glede dialoga z Moskvo je Brandt dejal, da so današnje I perspektive zelo ozke, in da bo ‘ Bonn sledil politiki utrjevanja zahodnega zavezništva. Z NEDELJSKE PR0SLA VE V DOLINI S proslave 90-letnice prosvetnega, društva in narodnega tabora v Dolini. Pevski zbor društva »Valentin Vodnik prihaja na oder z društvenim praporom. Podrobno poročilo objavljamo na drugi strani iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif TISKOVNA KONFERENCA FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA De Gaulle je znova obsodil politiko blokov in poudarill da bo Francija še dalje delala za mir Francija se je od vsega začetka uprla jaltskemu sporazumu - Ni izključeno poznejše priznanje Biafre - De Gaulle ni sploh omenil vojne v Vietnamu PARIZ, 9. — Predsednik de Gaulle je imel danes napovedano tiskovno konferenco, ki so jo vsi pričakovali z velikim zanimanjem. V začetku je izjavil, da imamo opravka z vsakovrstnimi problemi, da pa so nekateri, ki so bistveni, in prav te predlaga, naj bi obravnavali. Časnikarji so nato postavili vrsto vprašanj, ki jih je nato de Gaulle zbral v skupine in nanje odgovoril Vprašanja so se tikala dogodkov na češkoslovaškem, zamenjave predsednika vlade, Biafre, reforme senata tor drugih francoskih notranjih vprašanj. Glede dogodkov v maju in juniju je dejal, da jih je treba pripisati ((univerzitetni anarhiji, ki so jo povzročala gibanja, ki nimajo drugega namena*, ter politični akciji sindikatov. Doda je, da se je kriza zavlekla «zaradi neke vrste vrtinca, ki se je čutil spričo nagle in temeljite spremembe v teku, z vsemi napakami, zavlačevanji, egoiz-mi, ki jih taka sprememba postav- lja v ospredje*. De Gaulle je dejal, da sta bila tedaj «republika in njen predsednik odločena zaustaviti pot totalitarizmu*. Dodal je, da je treba v zvezi s temi dogodili povzeti tri zaključke. Prvi se tiče režima, ki je vzdržal pred sunki, »medtem ko bi režim četrte- republike s svojimi ministrskimi krizami prav gotovo popustil dobro znani diktaturi*. Drugi zaključek se tiče francoske politike. De Gaulle je poudaril, da so potrebne reforme,_ ker «v kolesju moderne mehanične družbe čuti človek potrebo, da se kot tak uveljavi*. De Gaulle je dejal, da je reforma mogoča samo v enem pogoju: da se ohrani povsod red. To pomeni, da je treba «streti vse grožnje in vsa nasilja in da država ne rodi in državami. ......................................................»..I......M..................................................................................................... PO SESTANKU GUVERNERJEV CENTRALNIH BANK Za Veliko Britanijo kredit dveh milijard dolarjev Nameni desnice konservativne stranke VEC UR TOPOVSKEGA STRELJANJA LONDON, 9. — Dolgoročni kredit v višini dveh milijard dolarjev, ki so ga centralne banke odobrile Veliki Britaniji, je takoj imel svoje ugodne posledice v Londonu, kjer se je šterling popravil, s tečaja 2,3832 na 2,38565 dolarjev in pozneje še na 2,3870. Po sestanku guvernerjev centralnih bank v Baslu je danes dopoldne Izdala banka mednarodnih ureditev poročilo, v katerem je v bistvu povedano, da bo omenjena banka skupaj s centralnimi bankami Nemčije, Avstrije, Belgije, Kanade, Danske, ZDA, Italije, Japonske, Norveške, Holandske, Šved- do kvarile politične, gospodarske in SK«'« ideološke meje. . dveh milijard ameriških do- Udeležence kongresa sta pozdra-, /ar jev. Ta sporazum stopi takoj v vila v imenu gospodarstvenikov Ju- j veljavo. Obenem je rečeno v po- faaiiimimimmiiii*imii""«iiiiuimMMuiiiiiiimiiimniuiiiimmiaiiiiitimiiiiiiiimi»»ii»i Izjave G. C. Pajette časnikarjem v Bukarešti BUKAREŠTA, 8. — član politič-. Glede priprave mednarodne kflK>-nega urada KPI Gian Carlo Pa- ference komunističnih partij je de jetta je včeraj dejal novinarjem, da jal Pajetta, da se stvari ne morejo spada njegov obisk v okvir seda-1 nadaljevati tam, kjer so se preki- ročilu, da bo prejšnji skupni sporazum, ki je bil sklenjen junija 1966 polagoma likvidiran in se bo končal najkasneje leta 1971. Guverner angleške banke sir Le-slie 0’Brien je nekoliko ohladil optimizem tistih, ki so mislili, da je lahko omenjeni kredit zdravilno zelišče za vse angleško gospodarstvo in za šterling še posebej. Ta kredit ne bo rešil vseh problemov šterlinga ter pravzaprav samo spreminja dolg v drug dolg: vsekakor pa bo prispeval k stabilnosti med- Izraelci in Egipčani imajo mnogo mrtvih ! 'zelo dotora In praktična, zlasti v Danes bo o stanju na Srednjem vzhodu razpravljal varnostni svel j ^ ^eel(^:addna0 ^rafdfje0‘^- more dopustiti, da bi se neka druga oblast, ki ni njena, uveljavila nad tem, kar državi pritiče* Zatem je de Gaulle dejal, »noben sistem misli, volje, akcije ne more navdihovati Francije, razen sistema, ki so ga dogodki ustvarili junija 1940». Dejal je, da samo ta sistem »lahko spremeni državo v cvetočo in moderno silo in edini jamči za neodvisnost*. Glede zamenjave ministrskega pre ?d'P<v'e- i Goniinacija dobila privolitev naro- GOVOril ie latern o R afrl Delal t°V' k° Za4ede nFhov° ozemlje. le de zam seli federaetie n' v^dni Kar se tiče možnosU spreobrnitve, je, ae. zam.sei reaeracije nj vedno e nrebozno. da hi npka irtenii^iio NEW YORiK, 9. — Varnostni svet OZN se sestane jutri. Razpravljal bo o položaju na Srednjem vzhodu po včerajšnjem konfliktu med Izraelci in Egipčani na področju Sueškega prekopa. U Tant je odložil svoj odhod v Libijo ln namesto ta večeg bo odpotoval, če ne pride kaj vmes, v sredo v Al-žir, kjer se bo udeležil otvoritvene seje konference afriškega vrha. O hudem, več ur trajajočem spopadu na obrežju Sueškega prekopa, obstajajo poročila o mrtvih z ene in druge strani. Tako so v Kairu objavili, da je topniški dvoboj zahteval 17 mrtvih med civilnim prebivalstvom m 89 civilnih njih z ZDA Ngiiyen Th„„ U J. na tiskovni konferenci povedal, kaj j Vlda v Kanadi, Rodeziji, Malezi-meni njegova vlada o možnosti pre- j ji, na Cipru in v Nigeriji. Fran-kinitve bombardiranja Severnega i cija je pomagala in pomaga Biafrl _— TA — f _ 1 • J _ L.: I • • U mpldtl mn/ntvoi.i iionrlor r\a v* i narodnega monetarnega sistema. Druga alternativa, je dejal 0’Brien, bi bil kaos, zaradi tega «smo zadovoljni, da smo sklenili sporazum s sodelovanjem okrog 50 dr-žav». V britanskih političnih krogih i zatrjujejo, da namerava desnica j ranjencev v Port Tewfiku, Suezu konservativne stranke na prihod- --------------t3>-' 1 K11^ njem letnem kongresu oktobra meseca sprožiti ofenzivo proti sedanjemu voditelju Edwardu Heathu. Prvi znaki teh namenov so se jasno pokazali v soboto, ko je bivši K^aio policiji pismo, v kateTem ti|htarvijajo, da bodo prenehali s jjphinainimi deli, dokler bo traki Sedanji položaj in prosijo po-tor0, da to upošteva. V pismu je 'ih10, da so to sklenili, da bodo to*0Bočili policiji, da se bo z vse-oj, silami ukvarjala z normaliza-M? položaja. Policija je kontroli-l/w. imena podpisnikov jn je ugo-lla. da gre v resnirai za osebe, njih posvetovanj italijanske partije z drugimi partijami ne oziraje se na njihovo stališče do češkoslovaških dogodkov. Dodal je, da bo v ponedeljek odpotoval v Budimpešto. Italijanska partija, je dejal Pajetta, zavrača vsak izolacio-nizem ter v tem trenutku želi razložiti svoja stališča, hkrati pa se seznaniti s stališči svojih sogovornikov. Kompromis v Moskvi odpira možnosti za politično rešitev in lahko olajša vrnitev na normalno stanje z umikom tujih čet in zagotovitvijo svobodnega delovanja zakonitih organov. Dodal je, da se pogledi italijanskih in romunskih komunistov skladajo v načinu rešitve češkoslovaškega vprašanja in o načelih sodelovanja med partijama in državama: samostojnost partij, popolna neodvisnost in priznanje različnih poti v socializem. nile, kakor da bi se ne bilo nič dogodilo. Po njegovem so danes važnejša dvostranska srečanja. Ni pa v celoti izključil možnosti, da bi predstavniki KPI prišli na srečanje, da bi razložili svoje stališče, a da v sedanjih pogojih tako sklicanje ni ne možno ne umestno. Glasilo romunske KP je včeraj poleg komunikeja o pogovorih Ceau-sescu-Pajetta objavilo v celoti Longov intervju reviji »Astrolabio«. V Rotterdamu se je začelo enaintrideseto posvetovanje finančnih ministrov evropske gospodarske skupnosti, na katerem sodelujeta tudi italijanski finančni minister Emilio Colombo in direktor italijanske državne banke Guido Carli. Colombo je v svojem posegu dejal, da je nujno, da se do leta 1970 ustanovi voljen evropski parlament, ki naj nadzoruje finančne rezerve , evropskih držav. predsednik stranke Edward Du Cann v nekem govoru zatrjeval, da je vodstvo stranke šibko in da mu manjka navdiha. Heathonovega i-mena sicer ni omenil, toda vsi so razumeli koga misli. Desnica stranke hoče doseči večjo ločitev od laburistične stranke, zlasti pa hoče bolj ločeno postaviti svoja stališča glede problema priseljevanja in nebelih skupnosti, glede problema Rodezije, evropske skupnosti in končno gospodarskih ukrepov za gospodarsko obnovitev dežele. Dejansko je razlika med laburisti in konservativci glede problemov evropske skupnosti zelo majhna, zato naj bi se razlika tembolj pokazala zlasti pri vprašanju nebelih priseljencev. Ni izključeno, da ne bi desnica postavila celo za svoje/ ga kandidata Enocha Powella, ki je s svojim rasističnim govorom sprožil reakcijo pristaniščnikov ter več tisoč delavcev v korist svoje politike. BEOGRAD, 9. — Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikeziča Je prispel danes opoldne zunanji minister Luksemburga Pierre Gregoire. Med dvodnevnim obiskom v Jugoslaviji se bo Gregoir pogovarjal z Nikezičem in z drugimi jugoslovanskimi osebnostmi o vprašanjih obojestranskega interesa. in Izmailiji. Sto stanovanj je bilo zadetih ali porušenih v Suezu In 150 v Izmailiji. Samo v Suezu je ostalo 500 oseb brez strehe. Izraelci pa poročajo o 10 mrtvih ln 18 ranjenih. Guverner Sueza Ahmed Mah-moud je danes tujim časnikarjem Izjavil, da so Izraelci pričeli streljati ob 16.15 In da so egiptovske čete Imele ukaz, naj ne odgovorijo z orožjem. Ta ukaz je veljal približno petnajst minut, nakar Je zaradi vedno hujšega izraelskega streljanja moralo egiptovsko topništvo odgovoriti. Kot po navadi, trdijo Izraelci, da so Egipčani začeli prvi streljati. Izraelski krogi so razočarani, ker varnostni svet OZN ni zavzel takega stališča, da bi obsodil Egipt, ln to ne samo v tem primeru, temveč niti ni v primeru incidenta 26. avgusta. V varnostnem svetu, se pritožuje Izrael, tudi niso upoštevali, da so opazovalci OZN ob Sueškem kanalu iz sedmih od osmih postojank potrdili, da se je začelo streljanje na zahodnem bregu prekopa. Ihan Le jc posredno odgovoril Harrimanu Vietnama. Dejal je, da bi prekinitev bombardiranja ne žela uspehov, ako bi je ne spremljala prekinitev vseh ostalih vojnih dejanj proti Severnemu Vietnamu, in v prvi vrsti topniško obstreljevanje čez demilitarizirano področje ter pošiljanje skupin diverzantov v vietnamsko demokratično republiko. Prav tako se morajo prenehati u-grabitve državljanov DRV ter preletavanje DRV, odmetavanje letakov in kršitev ozemeljskih voda. Than je tako posredno odgovoril na vprašanje ameriškega delegata Harrimana, ki je na prejšnjem srečanju vprašal, kaj bi DRV storila, če bi ZDA sklenile prekiniti bombardiranje Severnega Vietnama. Dva italijanska predloga na konferenci nejedrskih držav ŽENEVA, 9. — Italijanska delegacija na konferenci nejedrskih držav Je predložila osnutke dveh ukrepov. Prvi predlog je organizacijskega značaja. Ker sodi Italijanska delegacija, da konferenca ne more izčrpati letos vseh vprašanj, ki se porajajo pri podpisu pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, meni, da M bilo prav, če bi se konferenca sklicevala občasno. Med enim in drugim sklicanjem pa bi deloval odbor, ki bi predstavljal nejedrske države, koordiniral zahteve in pripravljal material za prihodnje konference. V drugem pa predlaga Italija, naj se ustanovi organ, ki bi skrbel za miroljubno uporabo jedrskih eksplozij, o tem je na konferenci že govoril zunanji minister Medici, ko je podčrtal važnost teh eksplozij pri gradnji prekopov v afriških državah, skozi pustinje, za Severno vietnamski Iskanje rud v zemeljskih globo- PARIZ, 9. predstavnik na predhodnih pogaja-činah. v mejan možnosti. Vendar pa ni storila koraka, ki b| bil zanjo odločilen, t. j. ni priznala republike B.afre, ker meni, da je razvoj v Afriki predvsem vprašanje, ki se tiče Airičanov. Pri tem je omenil. da so nekatere vzhodno in za-hodnoafriške države ze priznale Biafro ln priznale jo bodo še druge. To pomen/ za Francijo, da odločitev, ki ni bila še sprejeta, ni Izključena v prihodnosti. Pripomnil Je, da si je moč predstavljati, da bi se federacija spremenila v zvezo ali konfederacijo, ki bi lahko uskladila pravico Biafre do samoodločanja in vezi. ki bi ostale med njo In celotno Nigerijo. Končno je govoril o Češkoslovaški in je ponovil, da je njegova vlada že večkrat poudarila, da vse zlo prihaja iz politike blokov ter da ni ideologije, ki bj lahko opravičila tako umetno ln tako nevarno stanje kakršno ustvarjajo bloki. Zatem je de Gaulle dejal, da se Je Francija od vsega začetka uprla Jaltskemu sporazumu, in je dodal: «Odveč je omeniti, da Francija leta 1945 ni bila povabljena v Jalto zaradi sporazuma med Washlngtonom in Moskvo, in je dodal, da je ob začetim, konference z vsemi/ sredstvi zavrnil njeno sestavo in ko so bili njeni sklepi objavljeni, jih on ni odobril. Pripomnil je: »Da poudarim svoje nasprotovanje, nisem hotel iti na razgovore, na katere me je javno povabil Roosevelt. Nisem namreč mogel dopustiti, da bi se usoda Evrope dejansko odločala brez Evrope. Na drugi strani nisem mogel sprejeti vrhovne pravice do razpolaganja z drugimi, z zavezniki, s sovražniki, Id sta si jo dve velesili, ki sta že med seboj tekmovali, pripisovali vsaka na eni strani demarkacijske črte, ki sta jo skupaj določili svojim četam, kar je avtomatično že vnaprej izročala sovjetski dominaciji srednji in vzhodni del Evrope in kar je rezalo Evropo na dvoje.« De Gaulle je nadaljeval: «Ce Je pozneje moja vlada priznala, da so se ta dejanja izvršila, ker jih nismo mogli preprečiti, ni nikoli priznala, da so Mia opravičljiva ali opravičena. Od leta 1958 nismo Francozi prenehali delati, da bi napravili konec režimu blokov.« Omenil je zatem, da se je Fran- je prepozno, da bi neka ideologija — in še zlasti komunizem — prevladala nad narodnim čustvom. In če se upošteva splošna težnja It napredku in miru, je preoozno, da bi mogli za vedno sorejeti Evropo, razdeljeno na dvoje. Zaradi tega bo Franclja, naj se zgodi kar koli, povsod, in še zlasti na naši celini, deiala za neodvisnost narodov, za svobodo ljudi in na drugi strani za po-mlrjenje, sporazumevanje in sodelovanje, z drugimi besedami za ml". Po mnenju opazovalcev bi moral tisti, ki hoče iskati kaj novega v do GaulJovih izjavah, predvsem sklicevati se na to, kar de Gaulle ni rekel namesto na to, kar je rekel. Prvikrat v zadnjih letih ni namreč omenil vojne v Vietnamu. Ni govoril o svetovnem denarnem sistemu in tudi ne o tem, naj bi dolarju in šterlingu odvzeli lastnost vodilne valute. Glede tega je nekemu časnikarju izrecno Izjavil, da mma nobenega namena odgovoriti na vprašanje o valutni politiki francije. Po mnenju opazovalcev je treba to de Gaullovo stališče pripisati posledicam sedanjih dogodkov na Češkoslovaškem Japonski protest zaradi francoskih vodikovih bomb TOKIO, 9. — Glasnik japonskega zunanjega ministra je odločno protestiral zaradi novega francoskega jedrskega poskusa. Dejal je, da Je japonska vlada »ogorčena« Po vesteh iz Pariza nat bi eksplozija druge francoske vodikove bombe bila zadnja v tem letu. Vodikova bomba, k/ so jo razstrelili nad vodno gladino, je bila nekoliko močnejša od prejšnje. clja polagoma ločila od vojaške or- anatomije: BEOGRAD. 9. — v velikem amfiteatru veterinarske fakultete v Beogradu, se je pričel danes kongres evropskega združenja anatomov il-vinozdravniške medicine, na katerem sodeluje okrog 70 znanstvenikov iz 14 držav, med njimi tudi iz Italije. Na kongresu, ki bo zasedal do 11. tega meseca, po podanih več poročil o najnovejših dosežkih na področju veterinarske OB 90-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA «VALENTIN VODNIK'» TER 25 LETNICI VSTAJE V Dolini potrjena zvestoba svetlim idealom in poudarjena odločnost v obrambi svoje zemlje Poklon bazoviškim žrtvam pri spomeniku ■ Slavnostni govornik Vojko Kocjančič: «Vsak posameznik naše narodno skupnosti je izredno dragocen»-Župan D. Lavriha: «Ne prodajajmo zemljišč tujcem, da bi nas številčno prerasli!»- Pozdrav predsednika SPZdr. Hlavatyja in predstavnika iz Slovenije Vlada Goloba Nastop zborov iz Doline, Bol junca, Ricmanj ter Proseka ■ Kontovela, tria Bordon in godbe iz Brega Dolina je v nedeljo doživela svoj veliki dan ob spominu na dogodke pred 90 deti, ko je v preporodnem valu tudi ta lepa slovenska vas dobila svoje prosvetno društvo »Valentin Vodnik* in ko je ljudstvo na velikem dolinskem taboru izpričalo svojo narodno zavest, katero je potem gojilo v svojih srcih, jo posredovalo novim rodovom in potem tako mogočno izpričalo v narodnoosvobodilni borbi z množično vstajo točno pred 25 leti. Dvojno slavje torej, ki pa se vsebinsko tesno povezuje v eno samo, saj ga veže rdeča nit prizadevanj za našo narodno svobodo, na katero so kot vozli nanizani mnogi veliki in mali dogodki pa tudi mnoge žrtve, ki smo jih morali plačati v tem našem nezadržnem približevanju velikemu idealu svobode. Trije simboli so nas v nedeljo popoldne spominjali na vso to preteklost združeno s sedanjostjo: spomenik v posvetilo 90-letnice dolinskega tabora, spomenik padlim Dolinča-nom v NOB in velika množica ljudi, ki so se zbrali, da s svojo prisotnostjo dokažejo in potrdijo, da smo še tu, da so ideali, ki so bili pobudniki tabora in vseljudskega boja za narodno osvoboditev v nas še živi in da smo zanje še pripravljeni delati in se tudi žrtvovati. Prepričljiv dokaz vaške enotnosti Gostje na proslavi (od leve proti desni): župnik g. Albin Grkem, župan Dušan Lovriha, konzul SFRJ Jože Gačnik, predstavnik iz Slovenije Vlado Golob, predsednik SKGZ Boris Race in predsednik SPZ dr. R. Hlavaty Dolinčani so z nedeljsko slavnostjo vse to potrdili na način, ki ne dopušča dvomov. Za čimpopol-nejši uspeh prireditve so združili vse svoje napore in mirno lahko rečemo, da ni bilo vaščana, ki bi stal ob strani, ki ne bi na en ali drug način dal svojega prispevka. Odbor prosvetnega društva »Valentin Vodnik* je pri svojem nemajhnem organizacijskem delu bil deležen popolne podpore ne samo pri ljudeh in zlasti še pri mladini, temveč tudi pri občinski upravi. Občinska uprava je ob tej priložnosti poskrbela za obnovo asfaltne obloge na trgu, njeni stražniki so vzorno urejevali promet in ga z izjemnimi ukrepi preusmerili tako, da je bil slavnostni prostor na razpolago izključno za nastopajoče in udeležence slavnosti. Po svojih močeh je prirediteljem priskočil na pomoč tudi priljubljeni vaški župnik gospod Grmek, pa celo krajevni poveljnik karabinjerjev je ob tem pokazal svojo uvidevnost. Skratka Dolinčani so se postavili kot že dolgo ne in zato jim je treba izreči vse priznanje, saj bo vsak, ki se je te slavnosti udeležil, rade volje priznal, da se že dolgo ni na podobnih prire* ditvah v našem zamejstvu počutil tako prijetno, tako domače in sproščeno. V cvetju in zelenju Ljudje iz neposredne okolice Doline in iz mesta so se začeli zbirati na slavnostnem prostoru že precej pred uradnim začetkom prireditve in bolj kot se je bližala določena ura, večji je bil vrvež, kateremu so dajale še posebno domačnost in barvito pestrost domača dekleta in otroci v narodnih nošah, saj jih je bilo za to priložnost nad 30. Cestni vhod na trg sta zapirala dva v zelenje in cvetje okrašena kmečka lojtrska voza, tako da si moral na slavnostni prostor skozi z zelenjem opleteno improvizirano kalono in medtem, ko ti je brhka Dolinčanka v narodni noši pripenjala na prsi prireditveno značko, se je z balkona nad kalono usipalo na prihajajoče cvetje, ki so ga metali otroci v narodnih nošah. Tudi oder za nastopajoče, postavljen v senco starih kostanjev pod oba spomenika, ki dominirata nad trgom, je bil ves okrašen z zelenjem in cvetjem, sicer pa je bil ves slavnostni prostor s svojim zelenilom in cvetjem, s kioski za jedila in pijače, v katerih so postregli z dobrim vinom iz Brega, domačimi klobasami in doma spečenim kruhom, ter z mnogimi mizami, res skrbno urejen. spodarske zveze Boris Race, zastopnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije republiški poslanec Vlado Golob in jugoslovanski konzul v Trstu Joži Gačnik, katerim se je pridružil tudi župnik gospod Albin Grmek. Predsednik društva je prav tako prisrčno pozdravil vsa Pratska prosvetna društva, ki so se odzvala povabilu za sodelovanje na proslavi in dejal: »Zbrali smo so med zidovi istih hiš in pod istimi kostanji, pod katerimi so naši predniki na enak način gojili našo slovensko besedo in našo pesem. Poskušali smo, kolikor nam je bilo mogoče, obuditi tisto prisrčnost in pristnost, ki so jo do življali na tem prostoru naši predniki. Naša prireditev naj bo skromna izpoved, da je naša Dolina še vedno slovenski kraj, katerega slo- Slovenci smo že tisočletja na tej venski značaj bomo z vsemi naši-1 zemlji; ni nas zatrla ne pohlep- mi silami, z našo narodno zavestjo in predvsem s kulturnim delom branili tudi vnaprej.* Nato se je spomnil žrtev, ki jih je Dolina med svojim strnjenim sodelovanjem v narodnoosvobodilni borbi dala za našo svobodo in medtem, ko sta dekleti ponesli z odra venec k spomeniku padlim, so prisotni počastili njihov spomin z enominutnim molkom. Ladi Kocjan je nato v imenu prosvetnega društva poklonil še pokal športnemu društvu Gaja s Padrič za najštevilnejšo udeležbo na meddruštvenem športnem srečanju na Padričah, nato pa je dal besedo slavnostnemu govorniku domačinu Vojku Kocjančiču, ki je med drugim dejal: Slavnostni nagovor Vojka Kocjančiča Vojko Kocjančič Poklon bazoviškim junakom Sama slovesnost se je pričela že popoldne v Bazovici, kamor je šla delegacija dolinskega prosvetnega društva »Valentin Vodnik* s praporom in vencem na proslavo bazoviških žrtev, da se v imenu Dolinča-nov in ljudi iz Brega pokloni spominu štirih junakov, predhodnikov osvobodilnega boja. Na prireditvenem prostoru v Dolini se je do povratka odposlanstva s praporom zbrala že številna množica in ko je na oder prikorakal pevski zbor s praporom in vencem, ki sta ga nosili v narodno nošo oblečeni dekleti, se je utrgal prvi aplavz, ki je potem spremljal govornike in pevce skozi ves večer tja pozno v noč, ko je zaključil uradni del sporeda zbor »Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela s svojim odlično izvajanim koncertom. Zbor domačega prosvetnega društva »Valentin Vodnik* je pod vodstvom domačina Ignacija Ote zapel pesem »Pozdravljeni* in takoj nato je predsednik društva Ladi Kocjan začel proslavo in naslovil pozdrav vsem udeležencem, še posebej pa ja pozdravil goste, med katerimi so bili župan dolinske občine Dušan Lovriha, predsednik Slovenske pro-avetne zveze dr. Robert Hlavaty, predsednik Slovenske kulturno-go- Pred 00 leti se je prav v naši vasi vršil eden največjih taborov tedanje dobe. Z njim so takratni rodoljubi spet zanetili v okolici ier v bližnji Istri v srcih narodni ogenj ter narodno zavest, ki jo tedanja avstrijska oblast ni upoštevala. Teklo je leto 1878. Dolinčani so v spomin na tabor postavili v sredini vasi spomenik, ki še danes stoji ter ustanovili na osnovi te obstoječe čitalnice «Bralno in pevsko društvo Valentin Vodnik». Društvo je nastala v velikem navdušenju; delovalo je zelo plodno: prirejalo je veselice in izlete ter nastopalo s pevskim zborom po bližnjih vaseh in čitalnicah. Leta 1903 je društvo slavilo svojo 25-letnico. Počastilo je ta pomembni jubilej z velikim praznovanjem ter bogatim kulturnim programom, 'pri katerem so sodelovali tudi vsi najvidnejši politični delavci tedanie dobe. Ob tej priložnosti so razvili tudi društveno zastavo. Do prihoda Italije se je društvo še nadalje širilo. Potem se je moralo v-makniti iz javnega življenja; fašisti so ga besno preganjali, pevski zbor se je umaknil pod okrilje cerkve, kjer pa je še nadalje gojil poleg cerkvene tudi narodno pesem. Društveno zastavo so odnesli celo v Ljubljano, da so jo rešili pred uničenjem. Toda kljub vsemu nasilju, ustrahovanju, požiganju knjig in društvenih kronik, so naši prosve-tarji prirejali še nadalje izlete, na katerih so lahko brez nadzorstva peli slovenske pesmi. Leta 1943 — pred petindvajsetimi leti — pa so zapokale puške in primorsko ljudstvo je vstalo v enoten boj proti zatiralcem; mnogo dolinskih pevcev in prosvetarjev je odšlo v gozdove, kjer je marsikdo obležal. Spomeniku na Tabcrrju — tako pravimo mi temu kraju — ki je skozi rodove spominjal Dolin-bane, s kako vztrajnostjo so stari vaščani branili svojo slovensko be sedo se je pridružil še en spomenik, ki je na nemo opozarjanje prejšnjega odgovoril: «Tukaj smo, za svobodo, za naš materin jezik, smo dali svoja življenja!)) Govornik je potem prikazal delo po osvoboditvi obnovljenega društva »Valentin Vodnik in ugotovil: «Danes lahko torej s ponosom zremo nazaj. 90 let dela, nepretrganega dela, ki ga ni zadušila ne avstrijska oblast ne fašistično nasilje ne politično prerekanje ne malodušje 90 let. Dragi Dolinčani, v vasi se le malokdo lahko ponaša s tako častnim in starim jubilejem kot naše društvo. Zato smo lahko nanj upravičeno ponosni. Ponosni smo lahko na vse naše prosvetne delavce, ki so omogočili, da lahko še obstaja. Hvaležni smo njim kakor tudi padlim, ki so s svojimi življenji pripomogli, da lahko danes naša pesem svobodno doni. nost fevdalcev, ni nam vzela jezika 400-letna habsburška oblast, nismo klonili pred fašističnim nasiljem; ogroža pa nas mehkužnost, ogroža nas asimilacija. Danes ugotavljamo, kako je vsak član, vsak posameznik naše narodne skupnosti izredno dragocen, kajti naravni dotok je z bližnjo mejo, razen majhnih izjem, onemogočen Zato pravim, da naš ponos ni dovoli. Sam ponos nas ne bo o-hranil. Omahljive slovenske starše moramo prepričati, da dajo svojega otroka v slovensko šolo. Slovenske prireditve naj vzbudijo vedno naše zanimanje in našo prisotnost, ravno tako aktivno sodelujmo v naših društvih. Vse to bo opravila le strnjenost, le trdna narodna zavest, le skupno delo. Mnogi, predvsem starejši ljudje trdijo, da se današnja mladina zanima samo za ples in zabavo. Menim da to ni popolnoma res. športna društva, ki nastajajo v vsaki vasi, ter na novo prebujena društva po naših vaseh, so v veliki meri delo mladine. Mladina je tista, ki počasi a nezadržno podira pregrade, ki ločijo starejše in spet je mladina tista, ki se zaveda, da če se ne bomo strnili, če ne bomo Slovenci sodelovali, ko gre za našo obrambo in ohranitev, ne da bi se zato moral kdo odpovedati svojemu dosedanjemu prepričanju, da nam bo v tem primeru to samo škodovalo. koni države, v kateri živimo, nam dajejo pravico, da se branimo. Toda od nas je odvisno, kako se bomo branili. Prav gotovo je poleg ekonomskega faktorja prosvetljenost in izobrazba ljudstva najmočnejše orožje. Naša sveta dolžnost je, da branimo našo slovensko šolo in da se strnemo okoli naših prosvetnih društev in naših pevskih zborov zato, da ohranimo našim otrokom našo besedo in našo pesem, kot vidne znake naše narodnosti.* ZAKLJUČEN TURNIR ZA POKAL PIERI Prepričljiva zmaga Inter ja nad Fiorentino Za tretje mesto Lanerossi z enajstmetrovkami odpravil Udinese Z dvema finalnima tekmama in | Tramontiiju najnevarnejša napadal Končno je spregovoril še v imenu Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije Vlado Golob, ki je dejal, da prinaša pozdrave tej veličastni, vendar prisrčni svečanosti v Dolini, v kraju kjer je pred 90 leti zvenela slovenska beseda. Ni naključje — je dejal Vlado Golob — da ste to praznovanje združili s 25-letnico upora proti fašizmu in z 90-letnico vašega prosvetnega društva. Vsi se zavedamo, da je prav kultura tista, ki daje smisel življenju vsakega naroda, da je kultura lepa beseda, lep; slovenska pesem, ki daje veselje do življenja, ki povezuje narode, ki povezuje vas na tej strani meje z nami, ki živimo v domovini. Občudujem vaša prizadevanja, vaša prosvetna društva s pevskimi zbori in godbami. Vsem želim ob tem vašem dnevu nadaljnjih uspehov, saj je vaše delo porok, da do naša slovenska beseda še živela in krepila našo narodno zavest.* Občinstvo je vse govornike nagradilo z aplavzom in s tem povedalo, da se strinja z mislimi, ki so bile izrečene, z mnogimi ugotovitvami, predvsem pa s pozivi za okrepitev našega kulturnega dela in za vztrajanje na naših narodnih pozicijah. Nastop pevskih zborov Toda 7iaš ponos in hvaležnost ni dovolj. Nato se je govornik nekoliko kritično ozrl na delovanje domačega društva, zlasti zaradi pomanjkanja mladine v pevskem zboru in na zaključku izrazil upanje, da bo «današnji praznik prelomnica, ki bo dala društvu ne samo zagona za nadaljnje delo, temveč tudi novih ljudi, ki bodo postopno prevzemali odgovornosti ter še dolgo let s slovensko pesmijo na ustih izpričevali svojo narodno zavest.» Pozdrav župana D. Lovrihe dr. Hlavatyja in V. Goloba Za Vojkom Kocjančičem je prine-1 sel pozdrave in čestitke k slovesnosti društva župan dolinske občine in deželni svetovalec Dušan Lovriha, ki je svoj govor navezal na dolinski tabor pred 90 leti in dejal: »Takratne razmere so bile drugačne kot so danes, toda tudi takrat se je bil boj za našo obrambo, za naš obstoj in razvoj, za slovenske šole in za druge pravice slovenskega človeka na tej njegovi zemlji. Tudi danes, po mnogih desetletjih, se moramo še vedno boriti za narodne pravice, ki jih še ne uživamo v celoti. Imamo sicer nekaj več kot smo imeli takrat, toda to smo si priborili z dolgo in krvavo borbo, ki je dosegla svoj višek v narodnoosvobodilni vojni. Pred 90 leti smo bili brez domovine, danes imamo za seboj matično državo, od katere pričakujemo in tudi imamo pomoč in zaslombo. O naših žrtvah pričajo naši spomeniki, ki morajo biti mladim v večen opomin. Naša dolžnost je, da terjamo svoje narodne pravice, ki jih kljub toliko prelite krvi še nimamo. Naše borbe ne bomo opustili do končne zmage, do končne ureditve vseh naših pravic, kajti nevarnost je bila in je še vedno, saj nam prav sedaj, kot še nikoli v preteklosti, z razlaščanjem odvzemajo našo s krvjo in znojem prepojeno zemljo. Ni sicer v naši moči, da bi se temu postavili po robu. Toda če se ŽP ne moremo upreti razvoju industrije, lahko nekaj vendarle storimo. Upreti se moramo, da bi na naši zemlji zidali nova naselja za delavce, ki bodo zaposleni v novih tovarnah, če nam bo uspelo izsiliti, da bodo ta stanovanja zidali v tržaški občini, bo to že nekaj, S tem bi namreč preprečili nadaljnje raznarodovanje naše zemlje in našega človeka. Nihče od naših ljudi ne sme storiti ničesar, kar bi lahko škodovalo našim splošnim narodnim koristim. Posamezniki naj ne prodajajo majhnih zemljišč, da bi tujci na njih gradili svoje stanovanjske hiše in nas tako prej ali slej številčno presegli. Govoriti bi moral še o razmerah Slovencev, ki živijo v tržaški, go-riški in videmski pokrajini ter o različnem ravnanju z njimi v teh pokrajinah. Žal mi tega čas ne dopušča. Toda če bomo z enako zavestjo in z enako vztrajnostjo hodili po poti, po kateri je hodilo na še domače prosvetno društvo »Valentin Vodnik« v vsel letih od svoje ustanovitve pred 90 leti in po kateri hodi tudi danes, ni nevarnosti, da bi opešala naša narodna zavest, da bi nas izkoreninili z naše zemlje.* Za Dušanom Lovriho je Dolinča-ne in vse udeležence proslave pozdravil dr. R. Hlavaty v imenu Slovenske prosv. zveze. Dejal je: »Naši očetje so že v tistih časih razumeli, kako je izobraževanje ljudstva važno in potrebno, če hočemo ostati Slovenci. Ta dolžnost ni danes nič manjša kot takrat in še zlasti ne v Dolini, ki bo v doglednem ča su narodno ogrožena. Ustava in za- Dušan Lovriha Siedil je nastop pevskih zborov, ki so dali prireditvi pečat značilno sti za vso našo kulturno in prosvetno dejavnost v zamejstvu. Spored je prikupno napovedovala Divna Slavec, oblečena v narodno nošo. Prvi se je predstavil domači moški zbor p.d. »Valentin Vodnik* pod vodstvom Ignacija Ote in zapel štiri pesmi. Prva je bila na vrsti Ven-turinijeva »Pozdravljena domovina*, sledile pa so narodna v Pregljevi priredbi »Prelepa je selška dolina*, Bratuževa »Sonce* in Jerebova »O11 kresu*. Kot drugi je prišel na oder mešani zbor p.d. »France Prešeren* iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala. Zapel je »Fizkulturno koračnico* v Vrabčevi priredbi, Ma-škovo «Strunam», rusko narodno «Katjuša» in »Zdravico* v Vrabče-vi priredbi. Sledil je intermez/.o s triom Bordon in vokalnim duetom Dario in Darko. Ansambel (harmonika ter ustne orgle) je izvajal najprej Bor-donovo skladbo »Ne pozabi name, draga*, potem pa še tržaško narodno »Slovenski fantje* in dolinsko narodno «Temna noč*. Prvi del kulturnega sporeda je zaključil moški zbor «Slavec» iz Ricmanj pod vodstvom Vladimira Švare, ki je zapel Adamičevo »Zdravico*, Bučarjevo «Dečva pa v har-telcu*, primorske narodno v Maroltovi priredbi »Barcica* in Gobčevo partizansko «Pesem o svobodi*. Vsi trije zbori so v akustičnem naravnem prostoru peli res lepo, ubrano in intonaneno zanesljivo in lahko bi trdil, da že zlepa ni bilo pri nas kvalitetno tako izravnanega nastopa naših zborov. Lahko bi posebej omenil kakšno izvedbo kot še posebno uspelo, pa bi pri tem mogoče druge po krivici ostale preveč v senci. Zato naj gre vsem zborom in njihovim pevovodjem enaki men priznanje in pohvala ob zadoščenju, da so vasi v Bregu da nes med vodilnimi v našem ljudsko prosvetnem življenju. Nekaj pa bi le rad še prav posebej poudari namreč to, da imata zlasti zbora iz Boljunca in Ricmanj v svojih vrstah mnogo mladih pevcev, kar je pač najboljše jamstvo, da se bo pevska tradicija •' teh dveh vaseh uspešno nadaljevala tudi v bodoče. Priznanje p seveda tudi instrumentalnemu triu Bordon in Dariu in Darku ze zaradi svojstvene instrumentalne zasedbe in gojitve naše narodne pesm!, kar ima ob poplavi tujih pop vek še poseben pomen. Po daljšem presledku, med katerim je za dobro razpoloženje poskrbela godba na pihala iz Brega, ki je neumorno igrala koračnice in druge melodije, je ob 21. uri nastopil s celovečernim programom moški pevski zbor »Vasilij Mirk* pod vodstvom prof. Ignacija Ote. Pred koncertom ,e predstavnik zbora in proseško - kontovelskega društva izrekel Dolinčanom in njihovemu prosvetnemu društvu prisrčne in bratske čestitke k jubileju z željo, da bi društvo tudi v bodoče plodno delovalo. Zbor je nato zapel Juvančevo «Slovenska zemlja*, Mirkovo »Kolo*, dolinsko narodno v Otovi priredbi «Temna noč*, tržaško narodno v priredbi Milana Pertota »Nezvesta ljubezen*, narodno v Vrab-čevi priredbi »Bratci veseli vsi*, Ivana Matetiča Ronjgova »Pjesmo slobodi*, Simonitijevo »Podgorski mornarji*, Maksa Pirnika »Smrt v Brdih*, nato pa ob spremljavi prof. Oskarja Kjudra na harmoniko Rozinovo »Naša vojska*, Borovo v zborovski priredbi Karla Pahorja s podelitvijo zdate kolajne v sipo min tržaškega sodnika Riccarda Ce-sareja Pierija se je zaključil na tržaškem stadionu tretji pokal Pie-ri. Pokal je osvojilo moštvo In-terja, ki je v finalni tekmi po izenačeni borbi premagalo Fiorentino, tretje mesto pa je po enajstmetrovkah osvojil Lanerossi. Finalna tekma je bila na zadovoljivi višini. Obe moštvi sta prikazali odlično igro na sredini igrišča, Milančani pa so bili prodornejši v napadu, kjer je odlični Silva v dveh primenh izkoristil napaki obrambe in dosegel odločilna gola. Moštvi sta bili zelo izenačeni. Začetek je potekal v premoči vijoličastih, ki so imeli v Taccoli I. in v ca, toda črnomodri so z odlično obrambo vzdržali pritisku. Polagoma se je tudi Inter razširil in prešel v napad z odličnima kriloma, pravih strelov na gol pa ni bilo vse do konca polčasa, ko je izredni Vecchie, najboljši moz na igrišču, prodrl na levi, poslal do Pintona, ta pa na sredo, kjer je prosti branilec Florentine zagrešil hudo napako. Blizu njega je bil Silva, ki je žogo neubranljivo poslal v mrežo. Hladna prha je prisilila Fiorentino, da se je v drugem polčasu podala v napad, pri tem pa jo je Inter kaz-novola z njenim lastnim orožjem, to je protinapadom. Izvedli so ga isti igralci: Vecchie je s prostim strelom podal Pintonu, ta pa na sredo Silvi, ki je znova ukanil od- ličnega Luonga. Po tem golu sejj Inter zaprl v obrambo in le nekaj protinapadov, Hiorej^L pa je prevzela pobudo. Znova !e ( !o razvidno, da napadalna h5,,%,o prija vijoličastim, ki pa so vsji* zmanjšali razliko z enajstme®*) ko, ki jo je Francescon doejjj zaradi Bisiolovega prekrška ‘L Lubranijem, in katero je izvr9U,- liiiiiHimMiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiimiiiMtiiiiiiiiiiia V PODPRVENSTVEN! TEKMI S TRE VISOM Dobra obramba Triestine napad še vedno pomanjkljiv Problem za Radio: Varnier ali Pestrin v krilski vrsti? Treviso — Triestina 0:0 Treviso: Casagrande, Sirena (Paladin), Zahtila; Valdinoci (D’An-drea), Alberti, Belina Simonato, Spangaro (Oolusso), Gozzi, Zam-bianchi, Maglatrel.il (D’Andrea, Spangaro). Triestina: Colovattl, Kuk, Martfneill; Del Piocolo, Caipltanlo (Varnier), Varnier (Pestrin); Tumiati, Giacominl, Sigarini, Paina, Rl-dolfi. Sodnik Moretto (San Dona) Približno 1500 gledalcev. Kotov je bilo 8:4 v korist Triestine. Zanimiva tekma med Trevisom m--------------------- TrlesMno je pokazala kakšno je sta- j nje obeh moštev teden dni pred S‘/V?ni J"-'1111' začetkom prvenstva. Trenerja sta lahko videla zadnje pomanjkljivo- sti in to v tekmi proti moštvu, ki spada v njihov razred in s katerim bo treba delati račune tudi v prvenstvu. Rezultat 0:0 ne odgovarja poteku tekme, saj sta obe moštvi prikazali lepo igro in precej vigranosti in sta večkrat prodrli do nasprotnih vrat. če vratarja nista klonila, se1 je treba zahvaliti predvsem obrambam, ki sta ze na mestu in ki Siia s svojo izkušenostjo odbili številne napade. Treviso je zaigral bolj v napadu, toda Tržačani so pokazali predvsem v začetnih minutah ne.taj hitrih kombinacij. Za Radio še vedno obstoja isti problem: Pestrin ali Varnier. Včeraj je bilo videti možno rešitev, vsekakor najboljšo od vseh dosedanjih. Varnier je v drugem polčasu, ko ga je zamenjal v krilski vrsti Pestrin, zaigral kot prosti branilec, kar je prineslo vidne napredke na sredini igrišča, kje se Pestrin bolje razume z ostalimi Igralci, kot veliko več gotovosti v o-brambl. Ker kaže, da Capltanlo ni še v najboljši formi, bi bila torej ta rešitev najbolj primerna vsaj v začetku prvenstva. Veliko zanimanja Je vladalo tudi za napad, ki je dosedaj pokazal veliko gibčnosti, a premalo učinkovitosti. Problem je še nerešen. Tudi ■tokrat niso Sigarini in tovariši premagali nasprotnega vratarja, čeprav Jih tokrat opravičuje odlična nasprotnikova obramba. Dejstvo pa je, da je večina strelov netočnih. Zadovoljivo po je, da je v tej tekmi tudi Ridolfi zaigral kot zna, in da je napad pokazal lepo In prodorno Igro na krilih. če bo Ridolfi končno prišel do tega, da drži svoj položaj, potem bodo rdeči razpolagali odpirali vrzeli v nastportnih obrambah. Lepo je zaigral tudi Giaco-mlni, ki ima Izreden pregled čez igro in z dolgimi podajami lahko odreže velik del nasprotne obrambe. O obrambni vrsti Triestine ni treba veliko besed. To Je del, ki nima novih elementov in je zato že vlgran. Kljub moči nasprotnega napada se Kuk in tovariši niso pustili presenetiti in dokazali, da se lahko brez bojazni računa nanje; važen je bil le poizkus z Var-nierjem, ki je kot že rečeno dal odlične sadove. Tudi Treviso je prikazal v splošnem dobro igro in predvsem atletsko pripravljenost. Manjkali so to krat nekateri napadalci, ki bodo vsekakor obogatili napadalno igro, v splošnem pa so vsi igralci že asimilirali trenerjeve sheme. Tudi to moštvo ima lahko nekaj ambi clj, če ne drugega, za dobro prvenstvo na višjem predelu lestvice. V prvem polčasu Je po začetnem pritisku Triestine, Treviso prejel pobudo in nekajkrat prišel prav do Colovattijevlh vrat. Vratar Triesti no pa je bil vedno na mestu in te čeprav s težavo branil močne strele Valdinoclja in Simonata. V drugem delu je Triestina s Pestrino-vim prihodom izenačila položaj in večkrat sama spravila v zagato nasprotno obrambo. VI’ Je Zahtila moral grobo podreti Tumiatija, z naslednjega prostega strela pa ni prišlo nič. Domačini so bili sicer še nevarnejši in v 18’ je Zam-bianchijev strel zadel drog. Vsekakor pozitiven trening pred začetkom prvenstva. Ogrodje moštva je že na mestu, treba bo popraviti samo še nekaj stranskih napak. Edino kar še manjka so goli, in to je vsakoletna pomanjkljivost tržaškega moštva. V dosedanjih tekmali s polprofesionalnimi moštvi ni namreč Triestina še okusila tega veselja. Se bo to zgodilo prav v tekmi z zagrebškim Di-nanom v sredo? ♦ u k izsililo ugodnejši izid Primorje, ki je s tržaškim Li-bertasom delilo točki v srečanju, v katerem ni padel noben gol. Kljub temu je bila tekma živahna, bolje od svojih napadov pa sta se odrezali obe obrambi. V drugi tekmi je v okviru tekmovanja za «Pokal Pacco» Fortitudo premagal Breg s 3:2. V tem srečanju je glavno vlogo odigrala vročina, ki je igralcem obeh ekip u-bila vsako voljo do igranja. Za Breg sta bila uspešna Valentič in Opara in če ne bi Fortitudo v zadnjih sekundah igre z Bazzaro dosegel gola bi se tudi ta tekma končala brez zmagovalca. DUDI ttUllJCIIJ, IH IkCUbCTVJ JC ■* , -afl' Izvedel Marongiu. Napadi “”2 so se tedaj pomnožili, v Pj”J, )adu pa je bil nevarnejši BJ. j ki je v nekaj primerih prisi‘1J delu odličnega Luonga. Inter — Fiorentina 2:1 (L®* „ Strelci: v 41’ Sliva, v 45’ Sih'81 v 66’ Marongiu. .,, Inter: Bordon, Bisiol, VeC®T Fabian, Bellugi, Tancredi; F®?* sl, Zoffoli, Silva, PLutlno, P1®1j., Fiorentina: Luongo, Taccols jj. Iuso; Marongiu, Pellegrinl, BfL,. ni (Fiorentini); Tacsola I.. G*, di, Polesello, Tramonti, Lubra*11, Pred tem srečanjem sta se merili Lanerossi in € Udinese. začetni premoči Udineseja je rossj pospešil tempo in v dr®L(-polčasu povsem nadkrilil nasP1,,* nike. V napadu so Sperottl J*1 krili izvedli veliko prodorov- n. tem pa je prišla na površja ,f, lična obramba Udineseja, ki ie?d no odbila večino napadov. PrJL jo je padel v prvem polčasu, v ■>%. jo sodnik dosodil Videmčano® fa-sti strel v kazenskem prostoru- ‘o, din je podal Piccolu, ki je a nim strelom ob drogu PreselW vratarja Lanerossija. Drugi p monolog belo rdečih,.-fV je bil ......... ........... , Izenačili v 23’. Napad je začel resco, ki je podal Gramoli. ta , streljal v vrata, žogo je oplazil Fabio ln ukanil l®3?pc vratarja. Ker je ostal rezultati odločen do konca tekme, sta m j-izvedli po pet enajstmetrovk-m spešnl so bili najprej Orso in Sperotti, nato pa je v‘ Lanerossi j a branil zaiporedo®®^! strela. Lanerossi je povečal (»%!, s Tarettijem, Piccolo jo je z®jJJ$i» odločilni gol pa je dosegel Než* »Ji Zadnji strel Udineseja je znova v rokah vratarja. Lanerossi — Udinese 5:3 (!'*’ p-Strelci: v 37' Passone, v $ 5» bio avtogol. Enajstmetrovk*’ifj- Lanerossi Gramola, Sperottb' ^(Sj retti in Negretto, za Udinese In Piccolo. .u)- Udinese: PaJlavisinl, Fabio• tohi; Piccolo, Rigo, Orso; Comisso, Bardin, Fllipuzai. Lanerossi: Muraro, Steli® i ron; Ballardin, Taretti, Moresco, Dal la Pozza (De u Sperotto, Giannoni, Gramola- j PREDPRVENSTVENI NOGOMET (Nadaljevanj* m 4. strani) Primorje-Libertas 0:0 Fortitudo-Breg 3:2 STOLPEC INA ZAVOJČEK CIGARET» DA BI Sl ZAGOTOVILI ...ZAVAROVALNI «M0ST> jaj° njegove družine obstaJ*-j0 nas s d V življenju vsakega človeka in določena obdobja, v katerih je bolj potrebno, da bi zavarovanje. a Ta obdobja v glavnem sovpadajo z začetkom delovne razmerja, ko socialno zavarovanje še nezadostno pokriva ‘‘j. rebitne potrebe; kadar prevzamemo večje finančne obvezi10 kadar so otroci še majhni in muogočesa potrebni.. j Vam, ki ste v takih okoliščinah, predocujemo: čez ne.jj let si boste prav gotovo ustvarili dovolj trdno ekonort^j. podlago in boste lahko računali z izdatnejšimi dajatvam1 ^ veznega zavarovanja. Kaj pa danes?... Danes nimate s.e ^ varnostne osnove in, po drugi strani, ne morete dovoliti- ^ bi bila pred vami praznina! Čez to praznino morate P°'0ti 1 A j th bon Slo v i ®ra tdi Jte< *G$c »ut .Ml s ‘»to k* v Se % St V N’ N. s Sr tu Su »most*, ki vam bo omogočil, da boste mirno stopali P •'8MT večji ekonomski gotovosti. Oblika življenjskega zavarov® ki vam jo danes predstavljamo, lahko postane tak «most To obliko zavarovanja imenujemo »začasno*, ker P0^® tveganje za določeno časovno obdobje. Ako bi v tem 1 zavarovanec preminil, bo celotna vsota nemudoma dan® vvi razpolago družini zavarovanca; če pa zavarovanec Pre predvideno obdobje, polica ugasne, ker je zastureia je anj® ■ da obvarujete svoje- premoženje ^ Izmed obeh slovenskih ekip. ki sta v nedeljo odigrali predpr, en- Smoter in korist take oblike življenjskega zavarovalo-; 0ll podoben zavarovanju za avtomobil. Želite potovati zavar»v ^ ker se zavedate možnosti, da povzročite škodo drugim. je, želite pa, da bi bilo zaradi tega prizadeto vaše p'cmoi!e ' Torej, ako skrbite, nezgodami na cesti, družino pred ekonomskimi posledicami življenjskih časna* poiica vam nudi to možnost, še posebno poceni, v primerjavi z garancijam, ki jih daje. ^ Na primer- družinski oče. star 30 let, želi zagotovi a !>i 12 milijonov lir kapitala, ki bi bil takoj vnovčijiv. jjj je toliko bolj logično, da zavarujete s' nesreč- ker S' S v IS N' Vsi v; 5?{ S žini preminil v naslednjih 15 letih. Moral bo položiti letno več kot 70.000 iir (vsako leto za predvideno obdobje)- j-jti boste torej zagotovljenih 12 milijonov lir, plačevali P® j3" borih 6 tisoč lir na mesec: 200 lir na dan, kar velja en vojček cigaret!... ,vo Pomislite: ako se kaj zgodi, ima ta polica neprec®"fv<) vrednost — ako se nič ne zgodi, ima prav tako nepreC.Lf vrednost dejstvo, da je zavarovanec v miru in gotovost1 živel toliko let. s)i Vse podrobne informacije vam nudijo agencije Pa nam pošljite priloženi odrezek, prilepljen na dopisnic1- KDOR 00BR0 PRERAČUNA SE ZAVARUJE I I I Ime..................... Priimek................. Ulico................... Poštni kodeks in mesto | Pokrajin Spoštovani ,fi ISTITUTO NAZIVI DELLE ASSICURAZ10” | Via Sal usliona 51 00100 KUMA i S s jd c* V6, $ '«4I S, fe' ve Cw >i v« V*6 5,11 Sr iJft. 5S) * V Novi Gorici bo 15. IX. proslava 25. obletnice vseljudske vstaje na Primorskem proslavi bodo nastopili združeni pevski zbori iz vse Primorske, bodo pod vodstvom Klavdija Koloinija in Oskarja Kjudra zapeli Simonitijevo »Vstajenjle Primorske«, Borovo «Hej brigade«, Miheliče-»Pesem mladinskih delovnih brigad«, Gofočevo «Pescm o svobodi«, 'foašo zemljo« Marjana Kozine, Pahorjev »Na juriš« in Premrlovo »Zdravico« *,,iiiiiiiiilimiimiiimiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii!t!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiimiiiiiiiiiiitiiiiiii Tržaška planinska transverzala Ljubezen do narave Vcepiti vsej mladini I gornjim naslovom je «Prd- J^raki dnevnik« svojčas ob javit potilo o letošnjem občnem Zboru “ovenskega planinskega društva * "Prstu. Naslov je bil povsem u-»aviien, saj je bil dobršen del ranega zbora posvečen prav vpra-Planlri;*e vzgoje mlajšega v*lu. zanimive in zelo koristne j^dloge je v tej smeri izrekel pro-^®br Pavletič. Sedaj, ko so mimo poMitnioe, ko je naša mladi-jš uživala naravo bodisi na skajvt-p*h taborniških taborjenjih, ali v H*Uh kolonijah aili na izletih in j^anjlh s svojimi starši, je čas, v* razmislimo in ukrepamo, ka-I ® naj organiziramo našo mladino, J* bo tudi med šolskim letom I iz vzgojnih in zdravstvenih glogov v naravo. Menimo, da ?°rata šola In dom učenje mla-I J*1® organizirati tako, da se Ji o-^°80či vsaj poldnevno nedeljsko 1 vanje v prirodi. I verno' da ima mesto samo I jhlj privlačnosti za izkoriščanj e I Sn81®88- časa' vendar mislim, da JV' ta privlačnost narekuje prija-naše mladine v korist nje-Pravilne rasti, da poiščejo vse Wfflost,1, kako bi tudi izletnlštvo I javili privlačno in zabavno. Te-w namenu naj bi služila tudi v^da, ki jo je na občnem zbo-(>, izreke! prof. Pavletič, da bi atiinsko društvo začrtalo dve vjdin&ki transverzali: daljšo od Cjža do morja in krajšo po Tr- i^aninske transverzale niso ni-tjp novotarija. Verjetno je pre- *aia Poznana Slovenska transver-ki se začenja pri Maribo- ’ *vl se K4* x i. d gre preko Pohorja v Kara- in preko Julijcev in prt-Ckega predgorja (Nanos - Slav- j, ■1 do Kopra. Ta transverzala 1^ Seveda namenjena izkušenim v vztrajnim planincem. V Slo- Pa imajo začrtanih tudi ne-)J transverzal in poti, ki so manj J*tevne m jih opravijo lahko C® mladinci ln celo otroci. V (idrskih revinjih je znana «Pla-Cfka pot», ki gre preko zasav-Itj ^ vrhov (Krn, Mrzlica, Lisca (^ruglh). Dolenjci Imajo «Trdi-!v° pot». ki se med drugim doni^ izletniških točk na Gorjan-M i^nanl studenec Gospodična), Ik^rja, Otočca, Kostanjevice, Tr-J kore in tako dalje. «Trdinova to*.’ Pa se prepleta s planinsko «t3 kl J° Je začrtalo planinsko iz Karlovca in jo imeno-^iCroz žumberačku goru (t. J. KJ^ko ime za Gorjance) — tra-entabra - Grapade - Ko-' Glinščice - Pirebenega ln Mlljslkih hribov do zaliva Sv. Jerneja, prehodijo izletniki v enodnevnih etapnih izletih. Vseeno je, kje začenjajo svoje pohode; potrebna je le evidenca, da je na koncu zares prehojena vsa transverzala. že sama zavest, da je opravil zastavljeno nalogo, je zadostno zadoščenje za mladega človeka, če le ima v sebi kaj zdrave ambicije, -če pa dobi za to še platneno značko, kl je Izdelana prav v ta namen, da si jd prišije na levi rokav taborniškega kroja, Je zadovoljstvo ouosa m mladoletnika še večje, ker je zadoščeno njegovemu stremljenju po pozitivnem uveljavljanju med tovariši. Ker se cilji organizacij skladajo, ker so slični in enaki tudi vzgojni problemi, bi kazalo, da se delo z mladino v Slovenskem planinskem društvu koordinira s. taborniško organizacijo. In skavti? Ali bi bilo kaj narobe, če bi sl tudi oni prišili po opravljeni ((Tržaški transverzali)) na rokav svojih srajc enak znak kot taborniki? P—un OB NAVZOČNOSTI PREDSTAVNIKOV 23 DRŽAV V nedeljo v Dachauu odkrili spomenik žrtvam nacizma Mladi socialisti in bivši jetniki demonstrirali proti prisotnosti zahodnoberlinskega župana in godbi vojaškega pakta NATO DACHAU, 9. — Zastopstva bivših jetnikov nacističnih taborišč in odporniških gibanj iz 23 držav, med katerimi so bili tudi bivši jetniki in bivši borci iz Jugoslavije, Italije, Velike Britanije, Francije, Belgije, Holandske, Luksemburga, Avstrije ter iz vseh vzhodnoevropskih držav, ter tudi nekateri predstavniki zahodnonem-ških oblasti, so se včeraj, v nedeljo, zbrali «na ploščadi zborov* v nekdanjem nacističnem taborišču k odkritju spomenika vsem žrtvam tega morišča. Med prisotnimi predstavniki pa so bili tudi ljudje, ki bi na to morišče ne bili smeli, kot n.pr. zahodnoberlinski župan Schnetz, ki je s svojo prisotnostjo razburil tiste bivše jetnike taborišča, ki so vendarle preživeli taborišče. Poleg tega je bila tu tudi godba pakta NATO. Vse to je bivše jetnike taborišča in zahodnonemško socialistično mladino tako razburilo, da je prišlo med samo svečanostjo do demonstracij in je morala poseči vmes policija, ki je nekaj ljudi priprla. Zaradi netaktnosti, nekaterih je torej tudi na tem svetem kraju in ob takšni slovesnosti moralo priti do nevšečnih dogodkov, ki bi jih zares ne bilo treba. Dachau, kot je znano, je kraj, ki je kakih 20 km stran od bavarske prestolnice Muenchena. Dachau je postal že nekakšen pojem zla, saj je to bilo prvo taborišče, ki ga je dal ustanoviti Hitler, da bi vanj strpal in tam pobil vse tiste, ki so mislili drugače kot oni. Taborišče Dachau je bilo namreč ustanovljeno že takoj po prihodu nacistov na oblast, to je leta 1933, in je delovalo vse do konca vojne, do 1945. leta. Od samega začetka je bilo namenjeno nemškim antina-cistom, pozneje, v času vojne pa so se nemškim trpinom pridružili jetniki iz vse Evrope. Pred leti sn se organizacije bivših internirancev domenile, da bodo postavile v tem taborišču dostojen spomenik svojim tovarišem, ki so tu umrli. Dvanajst let pa je minilo od tega sklepa, preden so zbrali potrebna sredstva, da bi postavili spomenik. In vendar ni šlo za kdove kolikšno vsoto, če računamo z dejstvom, da so bili v tem taborišču jetniki 23 narodov oziroma držav in da bi morali zbrati 800.000 mark, torej 120 milijonov lir za postavitev spomenika in ureditev taborišča. Končno pa so se sredstva vendarle zbrala in v nedeljo so odkrili spomenik kakim 30.000 žrtvam, kolikor jih je umrlo v tem taborišču. Načrt za spomenik je napravil jugoslovanski kipar Nandor Glid, ki je tudi vodil dela pri uresničenju načrta. Gre za 15 metrov dolg in 9 metrov visok spomenik iz jekla in brona, za skulpturo, ki predstavlja izmučena človeška trupla, ujeta v mrežo bodeče žice. Spomenik stoji sredi «ploščadi zborov*, to se pravi v tistem delu bivšega taborišča, kamor so nacistične •/.veri vsak dan, ob žgočem soncu ali ob neznosnem mrazu zagnale jetnike na preštevanje. Na tem kraju so nacistični zločinci pobili do smrti na stotine in stotine jetnikov zaradi neznatnega prekrška, ali pa tudi samo zato, ker se je to trenutno nekomu zahotelo. Jugoslovanski kipar Nandor Glid je star 43 let in čeprav še tako mlad, je bil borec, partizan. Poleg tega je v nacističnih taboriščih izgubil očeta in mater, ki sicer nista umrla v Dachauu, pač pa v Auschvvitzu, sedanjem polj skem Osvvienzcimu. Njegov načrt je zmagal na mednarodnem natečaju pred 12 leti, vendar je bil spomenik postavljen šele sedaj zaradi tega, ker prej niso našli dovolj sredstev za to veliko pietetno delo, kot smo že omenili. Ko je kipar govoril o svojem delu, o kipu, ki s svojim videzom pritegne slehernega kolikor toliko občutljivega človeka, je rekel, da je hotel v svojo skulpturo strniti »trpljenje, lakoto, bodečo žico in strahotni zadah, ki je prihajal iz krematorijskih peči, skratka vse, kar je taborišče Dachau predstavljalo za tiste, ki so bili v njem zaprti*. Na zidu poleg spomenika stoji velik napis «Nikoli več*. Napis je v 4 jezikih, v francoščini, angleščini, nemščini in ruščini. Na nekem drugem zidu ob spomeniku pa je napis: »Naj bi primer tistih, ki so tu umrli od 1930 do 1945, zato ker so se upirali nacizmu, pomagal združiti živeče v obrambi miru, svobode in spoštovanja*. Kipar Nandor Glid je imel sicer namen namesto tega napisa vklesati v zid neko geslo iz sv. pisma, ki izraža isto misel, toda mednarodni odbor za postavitev spomenika ni hotel sprejeti reka iz sv. pisma, ker ni bilo tako jasno in izrazito in bi ga zato mogli tudi drugače tolmačiti. Odklonili so me taforo in postavili jasen napis, ki naj opozarja sedanjo in bodoče generacije na zlo, ki ga prinašata vojna in fašizem oziroma naci- miiiiHiiiiiiimtiimmiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiHMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMit BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL ZAKLJUČEN Zlatega leva je dobil nemški režiser Klage S podelitvijo nagrad niso vsi zadovoljni BENETKE, 8. - Včeraj se je vendarle končal mednarodni filmski festival v Benetkah. Čeprav s težavo, je festival vendarle prilezel do konca, pa četudi je kazalo, da se bo zaključil še pred začetkom. Prof. Chiarini, direktor festivala, je torej mogel reči, da je delo opravil, da je Letošnjo prireditev pripeljal do konca, da se torej ni osramotil. Delo je opravila tudi sicer okrnjena mednarodna žirija, ki je razdelila nagrade. Da pa s festivalom v takšni obliki ne gre, je jasno že vsem in zato niso z letošnjimi rezultati zadovoljni mnogi filmski ljudje, pa tudi drugi, ki se kakor koli zanimajo za film tudi drugače in ne samo tedaj, ko stopijo v kinematografsko dvorano. Sicer pa je vsem tudi jasno, da bo treba do prihodnjega festivala marsikaj urediti, začenši s samim pravilnikom festivala, da ne govorimo o vsebini festivala, ki naj ne bo več le manifestacija finančno zainteresiranih ..ljudi, .pač pa pregled filmske ustvarjalnosti, ki naj daje pobudo za to, da bi naj ta umetniška dejavnost omogočila večjo zavzetost filmskih ljudi za resnično umetnost. Sicer pa opustimo za sedaj ta razmišljanja in se vrnimo k sedanjemu festivalu, ki resnično ni zadovoljil nikogar, celo samih letošnjih nagrajencev ne. čeprav se je v začetku festivala veliko govorilo, da bi moral letošnjega tZlatega leva* dobiti češkoslovaški film «Dezerterji», je ta sicer dober film ostal brez vsakega priznanja. Nekoliko okrnjena mednarodna žirija, ki ji je predsedoval italijanski literat in kritik Guido Piovene, sestavljali pa Jacgues Doniol-Valcroze, Akira livasaki, Roger Manvell in Vincente-Anto-nio Pineda, dočim je jugoslovanski režiser Veljko Bulajič sodelovanje odpovedal, ker v takšnih razmerah ni hotel delati, je dodelila najvišje priznanje «Zlatega leva* nemškemu režiserju Atesan-dru Klugeju za njegov film «U-metniki pod cirkuškim šotorom, zmedeni*. Pokal Volpi za najboljšo žensko vlogo je žirija dodelila italijanski umetnici Lauri Betti za njeno vlogo v filmu Pier Paola Pasolinija «Teorem», enakovredno nagrado za najboljšo moško vlogo msmmmmm, pa Johnu Marlegu za njegovo vlogo v filmu aObrazi*, ki ga je pripravil ameriški filmski režiser John Cassavetes. Posebna nagrada žirije je bila tokrat podeljena «ex aequo* dvema filmoma in sicer italijanskemu filmu «Nostra signora dei Turchi», ki ga je režiral C. Bene, in francoskemu filmu «Sokrat», ki ga je režiral Robert Lapoujade. Naslednjo nagrado, in sicer nagrado beneškega mesta so dodelili holandskemu filmu «Kompror.iir,* režiserja Phi la Bregsteina. Nagrado, ki je namenjena režiserju, ki je v zadnjih letih veliko pripomogel k umetniškemu in kulturnemu razvoju filma, so podelili španskemu režiserju E. Quere-jeti, nagrado mednar. katoliškega filmskega uradu pa so dali filmu «Teorem», torej Pier Paolu Paso-liniju, ki je dobil tudi drugo priznanje, namreč pokal Volpi za najboljšo žensko vlogo. Pier Paolo Pasolini, eden tistih, ki so bili med najbolj odločnimi nasprotniki sedanjega načina, kako se festival vrši, je bil torej nagrajen kar z dvema nagradama. Nagrado Cineforum so dali dvema filmoma, in sicer filmu ^Obrazi*, torej filmu, ki smo ga že omenili, in filmu tGalilei*. ki ga je režirala italijanska režiserka Liliana Cavani. Nagrado filmskih kritikov in pisateljev «Luis Bu-nuel* so dali ameriškemu filmu «Pripoveduj mi laži*. Film «Ob-razi», ki smo ga že dvakrat omenili, je dobil se tretje priznanje, in sicer zlato kolajno «Giovanni Verga», istemu filmu pa so dodelili še četrto priznanje, in sicer nagrado Pasinetti, ki jo podeljuje italijanski sindikat filmskih kritikov. Končno moramo omeniti še dve nagradi. Nagrado C1DALC, torej nagrado mednarodnega odbora za širjenje slovstva in umetnosti s pomočjo kinematografije, so pode lili filmu Nela Risija rDnevnik shicofrenične*. Žirija je nato po hvalila Charlesa Vanela v filmu «Balada o psu», ki ga je režiral Fracoz Gerard Verdez. Nagrado «San Giorgio» pa so dali prav ta ko francoskemu filmu «Gola mlada leta*, ki obravnava dokaj aktualen problem zapuščene mladine v velikih mestih. Jozltu Ohniith: RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.00 Folklorna oddaja - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Klavirski duo - 17.35 Glasba za transistornik - 18.15 Prireditve - 18.30 Sopranistka Ota Klasinc - 18.50 Orkester 20.00 šport - 20.30 Verdijev »Don Carlos*. TRST 12.05 Tržaške popevke - 12.25 Tretja stran - 13.40 Musorgski: «Boris Godunov*. I. dejanje. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Zagrebški solisti - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah 14.00 Jugoslavija v svetu - 14.30 Prisluhnimo jim skupaj - 15.10 Za mlade poslušalce - 15.30 Za prijetno razpoloženje - 16.30 Operetni program -17.30 Popoldanska glasba - 18.00 Tretja stran - 18.40 Ital. pesmi -19.00 in 20.30 Prenos RL - 23.10 Saksofon in orkester. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila - 8.30 Pesmi - 9.05 Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe - 1H5 Popevke - 12-05 Kontrapunkt -13.20 Poje Adriano Celentano - TOREK, 10. SEPTEMBRA 1968 14.45 Plošča za poletje - 16.00 Spored za mladino - 17.05 Glasbe-no-govomi spored - 19.15 Roman -21.15 Mozartova opera »Figarova svatba*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Detektivka - 11.00 Filmske novosti - 11.45 Pio šča za poletje - 13.00 Ne streljaj na pevca - 14.00 Juke box - 15.15 Pianist C. Seeman - 16.00 Popoldanski spored - 18.20 Enciklopedija - 19.00 Ping-pong - 20.00 Živelo poletje - 21.10 Lesjakov: »Pig-mejec* - 22.40 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Bachove sonate - 10.25 Brucknerjeva simfonija št. 7 -12.20 Na sporedu Beethoven -13.35 «1 Solisti Veneti* - 15.30 Na sporedu Debussy - 16.15 Na sporedu Mario Zafred - 17.15 Schumann, simfonične etude - 18.45 Problem starih - 19.15 Koncert - 21.00 Richard Strauss. FILODIFUZIJA 8.00 Operna glasba - 9-30 Na sporedu Villa Lobos - 10.50 Simf. koncert - 12.30 »I Solisti Veneti* -15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.50 Danes za vas - 8.25 Inform. oddaja - 9.08 Operna matineja - 0.55 Radijska šola - 10.25 Orkester D. Rose - 11.15 Pri vas doma - 13.00 Na današnji dan -13.10 Iz Bizetove »Carmen* - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Iz kraja v kraj - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Koncert za oddfn - 16.40 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simf. orkester - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Iz naših studiov - 19.50 Na mednarodnih križpotjih - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Poje Stane Mancini - 21.00 Z. Dirnbach: Alkimo-novo jabolko - 21.02 Godala - 22.15 Parada popevk - 23.15 Jug. glas ba - 24.05 G. Aranka: Srečo ti obljubljam. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Otvoritev levantskega sejma - 18.15 Spored za najmlajše -19.15 Znanost in tehnika - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Schiller: »Maria Stuard* - 22.20 TV film: «Eskadrila št. 128» - 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik - 21.15 Evropa mladih - 22.30 Kviz oddaja »Ciao mamma*. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 24.15 Poročila - 10.35, 15.45 TV v šoli - 11.30, 16.40 Angleščina - 17.40 Francoščina - 18.55 Kljuk-čeve dogodivščine - 19.20 Oddaja za ital. narodnostno skupilo - 19.45 Filmski mozaik - 20.15 V svetu atoma - 21.40 Podstrešna soba — film - 23.45 Orkester RTV Beograd. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkazali se boste, vendar brez materialnih uspehov. V ljubezni korak naprej. BIK (od 21.4. do 20.5.) Previdnost je dobra, vendar pa je potrebno tudi tveganje. Premehkega značaja ste. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) O-prite se na ljudi, ki so sposobni in resni. Naglo boste morali reševati neko družinsko zadevo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes boste težko speljali. Pretežko nalogo ste si nadeli. Potreben vam je duševni počitek. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste upoštevali tudi tuje nasvete, vam bo šlo bolje. Ostre razprave v ožji družbi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Potrebno bo sodelovanje več ljudi, ker sami ne zmorete vsega. Neka oseba vam bo nekaj zaupala. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) čimveč potrpežljivosti, da ne prekinete stikov z ljudmi, ki jih potrebujete. Ljubosumni boste. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Kmalu boste zlezli na zeleno vejo. S svojo intuicijo boste izbrali pravo družbo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Koncentrični napadi tekmecev vam ne bodo mogli do živega. Ne ozirajte se le na zunanjost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne izgubljajte časa v nepotrebnih razpravah. Nekoliko več miru bi vam ne škodovalo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odkriti morate nekaj, kar vas bo spravilo v dobro luč pri predstojnikih. Ne posojajte denarja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zvezde so vam naklonjene, toda vi se premalo mujate. Opustite stare načrte. Med beneškimi partizani onstran Matajurja Z današnjim dnem začenjamo objavljati v nadaljevanjih daljši odlomek iz spominov beneškega partizanskega borca Jožka Očnjaka na partizansko gibanje v Beneški Sloveniji. Knjiga, ki je v pripravi za natis pri založbi *Bo-rec* v Ljubljani, ima naslov «Onstran Matajurja*, ker pa bomo v našem dnevniku objavili le tisti del, ki se nanaša na opis razvoja partizanske borbe, smo dali našemu odlomku naslov zMed beneškimi partizani onstran Matajurja*. V prvem delu svoje obsežne knjige spominov podaja avtor najprej nekoliko zgodovine o svoji deželici, nato govori o njenih naravnih lepotah, o beneških dolinicah in se posebno podrobno zadržuje pri svoji rojstni vasi Ošje, kjer mu je tekla mladost. Na prijeten način pripoveduje o običajih in navadah svojih ljudi v domačem kraju z mnogimi etnografskimi zanimivostmi, pa še o kmetijstvu in nato spet o svojem otroštvu, o otroških igrah pa o šolanju v italijanskih potujčevalnicah in o svojem preraščanju v fantovska leta in vzporednim zorenjem narodne zavesti. Vmes posveti poglavje vaškim originalom, nato pa se spet povrne k svojim vojaškim letom v italijanski vojski najprej v bližini, domačih krajev, nato v notranjosti Italije pa zopet doma, ko je tudi v Beneško Slovenijo že prodrl glas o partizanih onstran Soče in ko so zavedni posamezniki med Benečani že tudi sami začeli misliti na odpor in se začeli med seboj povezovati. Ob tem piše v posebnem poglavju o zavedni beneški duhovščini in zlasti o beneškem narodnem buditelju monsignorju Ivanu Trinku, katerega je še pred kapitulacijo Italije obiskal znani partizanski komisar Franc Črnugelj ■ Zorko. Oktobra 1943 je monsignor-ja Trinka obiskal tudi avtor teh spominov Jožko Ošnjak. Takole opisuje svoj obisk pri tem ved-kem sinu beneškega ljudstva v tistih usodnih časih: v oktobru 1943. leta, ko je bil moj bataljon začasno nastanjen v vasi Lipa, v Naaiški dolini, sem se na pobudo komisarja bataljona odločil, da odidem z njim k Trinku na obisk. Na privoljenje komisarja sem s seboj povabil tudi svojega bratranca Marina, ki se je za to brez obotavljanja takoj odločil. Po poti proti Trčmunu nama je komisar pripovedoval o Trinkovem življenju in delu, o njegovih pesnitvah in o njegovem prijateljstvu s pesnikom bimonom Gregorčičem ter o njegovem narodnem ponosu. Priznati moram, da mi je bilo zelo nerodno, ko sem videl, da je komisar, ki ni bil beneški rojak, več kot jaz vedel za tega uglednega moža. Zaradi komisarjevega pripovedo- vanja nam je pot dokaj hitro minila. Zdelo se nam je, da smo jo prehodili v nekaj minutah. Že smo bili v vasi. Neko deklico, ki nas je pozdravila, je komisar naprosil, naj nam pove za hišo monsi-g nor ja Trinka. Glejte ga — pravkar se vrača s sprehoda domov — nam je odgovorila — in s stegnjeno roko kazala nanj. Vsi tiije smo ga v trenutku zagledali. Videli smo ga, ko je opirajoč se na palico, počasi korakal proti domu. Zahvalili smo se deklici in odhiteli za njim. «Pozdravljeni, g. Zamejski!* mu je dejal komisar. Monsignor se je, kot da ne bi bil presenečen, počasi ozrl in nam odzdravil: «Po-zdravljeni, pozdravljeni, fantje! Od kod pa ste prišli?* Ko smo mu povedali, nam je vsem trem segel v roke in nas povabil na dom. V njegovi delovni sobi smo se pogovarjali o partizanski borbi, ki jo je Trinico razumel kot borbo za nacionalno osvoboditev. Ko je zvedel, da sva Marino in jaz njegova rojaka, je bil očitno zadovoljen. Naposled, ko sva mu dejala, da se je mnogo domačinov pridružilo narodnoosvobodilnemu gibanju, nama je dejal: »To je lepo od vas, draga rojaka, in prav bi bilo, da ne bi bilo vse to prepozno!* Na te Trinkove besede se je oglasil komisar, ki je s polnim navdušenjem vzkliknil: cGospod, bodite prepričani, sedaj je prvikrat v zgodovini Slovencev napočil čas za osvoboditev in združitev vseh nas!* Govoril je, kot da bi pred njim stala in ga poslu šala množica ljudi. Očitno se ni zavedal tega, da govori enemu samemu človeku, v njegovi delovni sobi. Trinka pa to ni motilo, pozorno je spremljal komisarjeve besede in pritrdilno odgovarjal nanje s svojim prikimavanjem. Ko smo se poslavljali, nam je krepko stisnil roke, zaželet srečno pot in na svidenje. Trinkova visoka in asketska postava in njegoa pokončna drža sta name napravila nepozaben vtis Še bolj pa njegove besede, ki so vsaka od njih predstavljale učenost in določeno vsebino. Izhajale so iz globine problema, o katerem smo razpravljali in kot drugim so tudi mm služile kot kažipot v tej neenaki borbi za svobodo. Nadvse zadovoljen sem bil, da sem se srečal s tem velikim človekom, ker ga vse do tedaj nisem videl in ne poznal. Naš odlomek začenjamo z IX. poglavjčm, ’ ki nosi naslov «Pre-tomnica*. Pripominjamo, da bomo sporazumno z avtorjem in založbo, ki bo knjigo v kratkem mtisnila, nekatere odstavke in poglavja izpustili, vendar tako. da celoten prikaz razvoja partizanske borbe v Beneški Sloveniji ne bo bistveno okrnjen. Prelomnica 8. september 1943 je po-membe.i ua.i za vso Beneško Slovenijo. Revolucionarni val, ki je nastal tedaj ob splošni vstaji ljudstva na Slovenskem Primorju, je nezauržano prodiral, zlasa iz Kooanskega in Tolminskega, na vse območje Beneške Slovenije, Rezije in od tod tudi do sosednih Furlanov. Nič čudnega ni zatorej, da je benesito ljudstvo, čeprav v manjši meri, sledilo svojim bratskim sosedom. Politični komisar tov. črnugelj Franc-Zorko in znani revolucionar Kravanja Ferdo — Skalar, doma iz Čezsoče, sta bila prav na tem območju, v tistih zelo viharnih in negotovih dneh, glavna moža slovenskega zapa-da in pomembni politični o-sebnosti. Njuna pomoč pri organiziranju vstaje tudi v Beneški Sloveniji je bilk nadvse koristna in pomembna. Beneška Slovenija in Rezija sta zdaj postali sestavni del ((Svobodne kobariške republike« in njune partizanske enote, ki so se v tem času formirale, so, razumljivo, spadale pod enotno poveljstvo slovenskih partizanskih sil. 8. september zatorej pomeni prelomnico tudi za Beneško Slovenijo. Na dan kapitulacije Italije smo se v skupini zbrali v vasi Gornja Mjersa za «Penkor-jevo» hišo, točno ne vem, koliko nas je bilo, z namenom, da razorožimo karabinjerje v Šent Lenartu. Naš namen pa ni uspel zaradi neodločnosti in oklevanja nekaterih posameznikov, ki so vrgli parolo: ((Počakajmo še! Bomo videli, kaj bodo prinesli naslednji dnevi.« Bili smo brez pravega vodstva. Tuai ostali smo, zaradi vpliva onih, o-mahnili, zaradi česar smo potem odšli skupaj v sosednjo vas, kjer smo posiušali poročila radia London. Ta poročila smo na široko komentirali ter obravnavali takratni vojaška in politični položaj Italije in zmedo, ki je nastala v zvezi z nedavnimi političnimi dogodki. Tudi ob tej priložnosti smo ugotovili potrebo po čim hitrejšem iormiranju partizanskih enot za borbo proti Nemcem in ostankom fašizma. Besedovanje se je zavleklo pozno v ncič. Menda še na večer kapitulacije Italije ah pa naslednji dan, ne vem več natanko, mi je Podreka Ivan — Giovanin, prijatelj iz vasi Škrutovo, prinesel iz Čedada italijansko brzostrelko, katere sem bil zelo vesel. Dobil jo je od vojakov, ki so zapuščali kasarne. Naslednjega dne, čeprav je bila splošna zmeda vsepovsod, sva se s prijateljem Markom napotila v bližnji Čedad, da pogledava, kaj se dogaja tam. Vsepovsod sta bila nered in panika, zlasti med vojaščino, zaradi kapitulacije. Čedad je majhno, starinsko mestece s približno desettisoč prebivalci. V mestu sta bili dve kasarni, pešadijskih in planinskih enot, poleg njih pa več okrajnih ustanov, med drugimi «Tenenza dei carabinieri« (okrajno poveljstvo karabinjerjev), sodišče, poveljstvo financarjev in cestne milice. Ko sva prišla v mesto, se nama je nudil nenavaden prizor: Meščani so bili vsi iz sebe in neprestano ugibali, kaj se bo zdaj zgodilo. Negotovost je bilo opaziti v razgovorih po ulicah, po trgih, v gostilnah in kavarnah, skratka vsepovsod, kjer si srečal človeka. Nekateri so pričakovali, med njimi največ intelektualci, nemško zasedbo. Drugi so izražali sovraštvo in odpor proti Nemcem — tako da je bila v tolmačenju glede bodočnosti, kot vedno, popolna zmeda. Naposled se je skoraj sleherni vdal v usodo z besedami. «Naj bo, kar ie bo!« se večja zmeda je bila med vojsko. Zapuščala je kasarne po eni strani demoralizira na po drugi pa zadovoljna odhajala skozi mesto, ko je nenadoma prišel ukaz, da se mora takoj vrniti v kasarno. Posredovali so oficirji, ki so priganjali vojake, naj se vrnejo, medtem ko je v drugo kasarno že prišlo povelje, naj se vojska razpusti. Ta povelja so se neprestano menjavala: zdaj je prišei iz Vidma ukaz, naj se vojska zadrži do nadaljnjih navodil, malo kasneje, naj se razide, in ko so jo nekateri oficirji že odslovili, so jo drugi, bolj privrženi režimu, spet lovili po ulicah ter z ostrim nastopom vojake zopet podili nazaj v kasarne. Nekateri oficirji so kar na lastno pest izdajali povelja in je tako med njimi prihajalo do ostrih sporov, kričanja in celo obračunavanj. V tej zapleteni situaciji sva z Markom prišla v kasarno alpincev, kjer so civilisti že praznili in ropali skladišča, medtem ko je vojska odmetavala orožje in opremo kar na dvorišču. V kasarni sva videla oficirje, ki so se preganjali sem ter tja. Med njimi so bili nekateri za to, da odidejo domov, medtem ko so jih drugi — verjetno aktivni oficirji — zadrževali. Iz vsega tega ni nastalo nič, razen da so na koncu koncev vsi oficirji zapustili kasarne, ki so ostale na razpolago Nemcem. Z Markom sva vzela nekaj parov čevljev iz skladišča ter vsak po eno pištolo znamke «beretta», skupno z opasnči in naboji, ter odšla proti (lomu. Jaz sem to poštolo nosil še ves čas v partizanih in jo še danes hranim kot spomin na tiste čase. Na poti prou domu sva sre čavala vojake, ki so bežali ne le iz Čedada, temveč iz vseh kasarn v bližnjih ali malo bolj oddaljenih krajev, z Bovškega, Kobariškega, Tolminskega in od drugod. Nekatere sva srečavala že v clvilu, verjetno oficirje, ker so imeli večjo možnost za nakup civilnih oblek, nekateri pa so jih no sili kar s seboj. Kakšen med njimi je bil tudi srečen, ker je zdaj odhajal k mladi žem drugi k staršem, tretji k dru žini, materi in tako naprej Verjetno nihče od njih ni obžaloval, da je zapustil italijansko vojsko, čeprav je se daj vladal preplah Eden od teh oficirjev mi je dal celo pištolo, tako da sem zdaj imel dve. Predvideval je namreč, da bodo deželo zasedli Nemci in bi utegnili po pištoli u-gotoviti, da je oficir, kar bi b:lo nevarno zanj To pištolo sem kasneje izročil komandantu 2. Soške brigade, hrabremu borcu Volodji. (Nadaljevanje sledi) SenUenartska dolina — zibelka beneškega partizanstva. Pod oerkvijo vaa Sent Lenart, nato Spodnji Mjersa in Škrutovo. Na desni strani Ošnjfe, na levi pelje pot proti AiU Vreme včeraj: Najvišja temperatura 36.5, najnižja 19,8, ob 19. uri 24 stop., zračni tlak 1017,2 stalen, vlaga 50%, veter 20 km severovzhodni, sunki vetra 35 km/h, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, II. septembra NIK1TA Sonee vzide ob 6.37 in zatone ob 19.36 — Dolžina dneva 12.49 — Luna vzide ob 20.45 in zatone ob 10.20 Jutri, SREDA, 11. septembra MILAN OB 38-LETNICI ZLOČINSKIH FAŠISTIČNIH STRELOV Ob vzgledu bazoviških mučenikov bdimo nad našimi narodnimi pravicami! Govorili so Sergej Veri, Miro Kapelj in Luigi Fon v italijanšiini - Nastop zbora «Lipa» iz Bazovice Poleg predstavnikov antifašističnih in partizanskih organizacij so položili vence tudi bivši borci iz Nove Gorice, predstavniki p. d. «Vodnik» iz Doline in športnih združenj V nedeljo popoldne so se ob spomeniku pri Bazovici, kot vsako leto-po vojni, zbrali naši ljudje, da ob 38-letnici usmrtitve počastijo spomin bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Na proslavo je prišla tudi skupina iz Nove Gorice, ki je prinesla venec aktiva Zveze borcev «Iskra«. Iz Doline, kjer so prav na ta dan proslavljali 90-lebnico prosvetnega društva Valentin Vodnik, pa je prišla delegacija društvenega odbora z društvenim praporom, ki so ga spremljala tri dolinska dekleta v narodnih nošah. Ob spomenik so položili venec iz cvetlic, ki so Jih nabrali po dolinskih vrtovih. Udeležba delegacije iz Nove Gorice in prosvetnega društva iz Doline je pred spomenikom bazoviškim junakom simbolično povezovala borbo vsega primorskega ljudstva proti fašizmu in nacizmu s prosvetnim delovanjem in napori društev, organizacij in posameznikov za naš kulturni razvoj in nacionalno o-hranitev. Ob spomeniku so bili tudi venci športnih društev Zarja, Bor, Gaja, Sokol itd., kar priča, da naša mlada generacija ve ceniti žrtve, ki jih je naš narod dal v boju za svoj obstoj, svoje pravice in svobodo, in da bo nadaljevala boj za enakopravnost svojega naroda. Med proslavo so ob spomenik položili tudi vence odbora za proslavo bazoviških junakov. Slovenske kulturno gospodarske zveze in Zveze partizanov ANPI, Zveze političnih preganjencev ANPPIA ter Zveze političnih deportirancev ANED. Po pozdravnem nagovoru domačina inž. Stanka Grgiča je pevski zbor Lipa pod vodstvom Stanka Zidariča najprej zapel »žrtvam«, nato pa med govori in ob zaključku proslave še «Doberdob» in «Vsta-jenje Primorske«, Boris Pangerc iz Doline pa je recitiral širokovo «Kako je bilo tebi, Marija, takrat«. Z enominutnim molkom so prisotni počastili spomin bazoviških junakov in vseh padlih za svobodo. V imenu Odbora za proslavo bazoviških junakov je govoril Sergij Verč, ki je povezal strele na strelišču pri Bazovici pred 36 leti s sedanjimi žalostnimi dogodki po svetu, fašistično zatiranje pa raznarodovanjem slovenskega življa, ki s? nadaljuje tudi z raziaščevanjem slovesnke zemlje in izpodrivanjem slovenskega kmeta. Pripomnil je, da 6e oblastem mudi, ko gre za razlaščanja, ne pa ko gre za poravnavo škode, ali pa za priznanje naših narodnih pravic in spoštovanje mednarodnih dogovorov, kot je londonski memorandum. Omenil je poseg sil varšavskega pakta na Češkoslovaškem in poseg ZDA v Vietnamu ter dejal, da moramo ob takih dogodkih, kakor tudi ob drugih problemih, ki se tičejo naše narodne skupnosti, zavzeti jasna »tališča in pokazati široka obzorja. Ob koncu svojega govora je govornik še navedel nekaj citatov iz češkega in slovaškega tiska ob u-smeritvi bazoviških junakov. Češkoslovaški tisk Je tedaj izražal ogorčenost češkoslovaškega ljudstva in bratsko solidarnost z zatiranimi Slovenci in Hrvati v Italiji. V imenu združenj ANPI. ANPPIA in ANED je govoril Miro Kapelj, ki je omenil vsakoletne proslave bazoviških junakov, ki se jih udeležujejo slovenski in italijanski antifašisti, da se poklonijo spominu mučenikov in ponovijo svojo obljubo zvestobe idealom svobode, pravice in človeškega dostojanstva, zvestobe svojemu narodu in materinemu jeziku. Dejal je, da Je Bazovica postala s tistim tragičnim septembrskim jutrom leta 1930 simbol boja proti fašistični tiraniji. Nato je nadaljeval: Na tem mestu je bila prižgana plamenica, ki je razsvetlila vso deželo potem v velikem množičnem boju, od katerega ravno te dni poteka 25 let. Fašizem ki je hotel izbrisati slovensko ime ob Jadranu in Soči, je zbudil v ljudstvu odpor in še okrepil že itak močno narodno zavest. oznajevalci volkuljinega imperija. Ljudstvo, ki tod živi, je čuvalo baklo, prižgano na tem svetem mučeniškem kraju, odločno nadaljevalo boj za svobodo, zato, da bi človek človeku postal brat ne glede na jezik, ki ga govori ali vero, ki jo izpričuje, sedaj pa upravičeno ljubosumno čuva svoje pridobitve, sadove svoje težko izbojevane zmage in od nikogar podarjene pridobitve. Bazovica je postala simbol enotnosti, ki je potrebna zlasti narodu, ki živi na zemlji, ki leži na prepihu in ki je vselej, tudi v ugodnejšem vremenu izpostavljena najrazličnejšim vrtincem in viharjem. Postala je šola, iz katere se more vsakdo izmed nas marsikaj potrebnega naučiti, s postala je tudi trdnjava, ki je pokazala že v neštetih skrajno neugodnih trenutkih tudi v novejšem obdobju, da je nedostopna in nepremagljiva. Pa še nekaj ne smemo pozabiti nikoli, namreč, da se je po tistih tragičnih septembrskih dneh septembra *930 izkazalo, da italijanske ljudske množice, da italijanski delavski razred ni soglašal in ne so-glaša nikoli s tistimi, ki so menili, da jim je previdnost usodila, da gospodujejo drugim, da izkoriščajo ter zatirajo druge narode ter jim krojijo usodo. Pred 25 leti se je Primorska dvignila ter se množično uprla in po dveinpolletnem bojevanju je zasijala zarja nove, toliko pričakovane svobode. S tem je bil tudi sen mučenikov, ki jih danes tu proslavljamo, uresničen. Po vsej naši deželi je tedaj zadonela pesem o svobodi. S tem je bil tudi sen štirih mučenikov, ki so na tem mestu izkrvaveli, dosežen. Vendar pa ne v celoti, kajti prava svoboda ni samo v tem, da lahko govorimo jezik, ki nas ga je mati učila, da imamo svoje šole, da lahko gojimo našo pesem. Se marsikaj je potrebno za to, da bomo zares in v celoti enakopravni ljudje, v celoti izenačeni z državljani večinskega naroda, države, v kateri živimo. Zato pa ni dovolj, da čuvamo pridobitve, ki jih že uživamo, ni dovolj da nenehno bdimo nad temi pridobitvami, še naprej se moramo složno kot nekoč bojevati za dosego vseh listih pravic, ki nam pripadajo in ki jih predvideva republiška ustava in listina o človeških pravicah. Zato je tako kot v preteklosti potrebna najširša enotnost med vsemi dobrohotečimi ljudmi, enotnost med Slovenci in Italijani, še nadalje je potrebna čvrsti-tev protifašistične enotnosti. Kajti le tako lahko z zaupanjem gledamo v prihodnost z vedrim obrazom, le tako lahko pričakujemo, da bo nekega dne zares človek človeku bratu. V italijanščini je spregovoril v imenu odporniških organizacij Luigi Pon, ki je povezal usmrtitev bazoviških junakov s svojimi spomini na boj proti fašizmu in brat- sko sodelovanje slovenskih in italijanskih antifašistov še pred vojno Ln nato med NOB in po vojni za skupne ideale in bratstvo med narodi. Predstavnilu organizacij polagajo vence k spomeniku PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Slovenski otrok spada v slovensko šolo! Pismo p. d. Igo Gruden slovenskim staršem - V soboto začetek zrelostnih izpitov V soboto, 14. septembra se bodo na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu začeli s pismeno nalogo v italijanščini zrelostni izpiti v jesenskem roku. Medtem se nadaljuje vpisovanje otrok v I. razred osnovne šole in v razne srednje šole. Šolsko skrbništvo opozarja, da se bo vpisovanje v srednje in višje šole nepreklicno zaključilo 15. septembra za dijake, ki so uspešno zaključili šolško leto v poletnem roku, 20. septembra pa za dijake, ki so uspešno opravili popravne izpite v jesenskem roku. Na drugem mestu že nekaj dni objavljamo obvestila didaktičnih ravnateljstev glede vpisovanja o-trok v I. razred osnovne šole. Staršem priporočamo, naj ne čakajo do zadnjega dne in naj čimprej vpišejo svoje otroke v šalo, kamor spadajo. Slovenski otrok spada v slovensko Solo. O tem ni ln ne sme bdti nobenega dvoma. Vsi slovenski otroci morajo obiskovati slovensko šolo. V slovensko osnovno šolo je treba vpisati vse otroke, ki so obiskovali slovenski otroški vrtec, pa tudi tiste slovenske otrobe, ki »o obiskovali Italijanski o-troški vrtec. Zdaj Je še čas, da starši opravijo svojo dolžnost do svojih otrok in ..................... PO SESTANKU SINDIKALISTOV S PODTAJNIKOM GALLIJEM Okrepiti se morajo industrija promet in razne infrastrukture V spomenici, ki so jo izročili podtajniku Galliju, zahtevajo sindikati tudi nove ukrepe za pristanišče Kot smo že poročali, je podtajnik predsedstva vlade Galli v Rimu sprejel predstavnike vsedržavnih in tržaških sindikatov, s katerimi je razpravljal o položaju v Trstu. Sindikalni predstavniki so mu tudi izročili spomenico, v kateri so našteli razne zahteve. Podtajnik je obljubil^ da bo to spomenico proučil, razpravljal o njej na pristojnih mestih in tudi s predsednikom vlade Leonejem ter ponovno sklical sestanek s sindikati. V spomenici predstavniki CGIL, CISL, UIL, FIOM, FIM-CISL in UILM poudarjajo resni gospodarski položaj v tržaški pokrajini in njegove neugodne posledice na sedanjo in bodočo raven zaposlitve, ter hkrati pribijajo nujnost načrtnega posega vlade. V spomenici nadalje pravijo, da je treba za re- šitev tržaških vprašanj razširiti industrijsko, pristaniško, prometno in terciarne dejavnosti. Tržaških vprašanj ni moč reševati z ločenimi ukrepi do posameznih področij, marveč je potrebna globalna in usklajena akcija, ki bo obsegala vse gospodarske sektorje ter izkoristila vsa sredstva, ki so na razpolago. Zaradi tega je treba u-stanoviti predstavniški in izvršilni organ, ki bo vezal vse oblasti, pred vsem pa vladne in deželne. Sindikalne organizacije ponovno poudarjajo stališča, ki so jih izrekli na raznih mestih, ter spominjajo, da niso vse dosedanje pobude zadostovale, da bi se zavrlo gospodarsko propadanje. Zato nakazujejo ukrepe, ki so po njihovem mnenju bistveni. Za industrijo je potrebna nova kovinarska pobuda državnih udeležb, ločno vplivala na ki bo lahko od-vso pokrajinsko HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PROMET V TEREZIJANSKEM DELU MESTA 2500 glob avtomobilistom v enem tednu zaradi kršitve novih prometnih predpisov Na splošno je poskus o omejitvi parkiranja vozil v središču mesta dobro uspel • Hitrejša in varnejša vožnja Acegatovih vozil Pred dobrim tednom dni so začeli veljati na področju terezijanskega dela mesta novi prometni ukrepi, na osnovi katerih je prepove dano stalno parkiranje vozil v vseh ulicah in na vseh trgih med Ul. Carducoi Trgom Goldoni, Korzom Italija, Korzom Cavour, železniško postajo in Ul. Ghega. Na tem področju je bilo povsod, razen v nekaterih ulicah, kjer je prepovedano parkirati v vseh dnevnih urah, uvedeno izmenično časovno parkiranje en dan na levi, drugi dan pa Motili in usodno so sc zmotili | na desni strani ulice. Bivši borci iz Nove Gorice na svečanosti Pevski zbor »Lipe« Po tem, kar smo lahko sami ugotovili in kar smo lahko izvedeli pri pristojnih občinskih uradih (čeprav ne uradno), je prvi teden pokazal, da so bili omenjeni ukrepi nujni in da so se vsaj za večino prebivalstva izkazali za koristne. Razumljivo je, da so tl ukrepi marsikoga prizadeli, zlasti posamezne trgovce, profesionalce in mnoge ljudi, ki so zaposleni v tem delu mesta, ker sedaj ne morejo več parkirati svojega vozila zraven delovnega mesta. V preteklem tednu pa je bilo ugotovljeno, kar se nam zdi najvažnejše, da se avtomobilska promet in promet mestnih prevozov sedaj mnogo hitreje odvija, da je vožnja po mestu varnejša in da so mnogo bolj vami tudi pešci. Do konca preteklega meseca se je v skoraj vseh ulicah, kjer sedaj veljajo novi prometni ukrepi, nabralo toliko ustavljenih avtomobilov, da ni bilo mogoče več voziti po njih. Mlnogl avtomobilisti so parkirali vozila na pločnikih, da so bili pešci prisiljeni obiti avtomobile po vozni cesti, kar je predstavljalo veliko nevarnost in vsled česar so se pripetile tudi mnoge nesreče. Res je tudi, da Je še vedno mnogo avtomobilistov, ki se nočejo sprijazniti z novimi ukrepi, ali pa takšnih, ki ne spoštujejo parkirnih znakov. Občinski upravitelji so pričakovali kaj takega. Zato so tudi povečali število redarjev v tem delu mesta, ki stalno krožijo in nadzorujejo, da avtomobilisti spoštujejo nove Ukrepe. V prvem tednu veljavnosti omenjenih ukrepov so mestni redarji naložili kršiteljem novih okrog 2500 glob. Poleg tega so 300 avtomobilov preložili z ene na drugo stran ulice,, štiri avtomobile pa, ki so bili parkirani tako, da so ovirali promet, so odpeljali v garažo «Re-gdna« v Ul. Rafflnerja, s katero ima občina pogodbo za odstranitev vozil, ki ovirajo promet na omenjenem mestnem področju. Tudi podjetje Acegat je v preteklem tednu ugotovilo, da so avtobusi in fllovije mestnega prometa na tem področju vozili hitreje in kar je najvažnejše, varneje. Šoferji teh težkih vozil so se poprej stalno pritoževali predvsem zaradi pomanjkanja prostora na mnogih točkah za svoja vozila zaradi nepravilnega parkiranja avtomobilov. Zato so bili prisiljeni pogostoma nenadoma zavreti težka vozila, kar je mnogokrat povzročile, da se je kak potnik ponesrečil Da ne govorimo o velikem naporu šoferjev, ki so končali svoj delovni dan živčno popolnoma izčrpand. Se daj smo zvedeli, da so šoferji Acegata zadovoljni z novimi ukrepi, da vozijo hitreje po mestu, da je vožnja varnejša kot poprej in da se je znatno zmanjšalo število nesreč v avtobusih ln filovijah. Zato so tudi potniki bolj zadovoljni, ker se jim ni treba več bati, da bo moral šofer skoraj na vsakem koraku nenadoma zavreti vozilo. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno. da so se zelo zatrpali z avtomobili bližnji kraji. To velja predvsem za obrežje od Velikega kanala do Sv. Andreja, ki je sedaj postalo ena sama odprta garaža. Kaj -takega je bdilo sicer že poprej pričakovati toda koristnost teh u-lerepov je tolikšna, da opraviči marsikatero negativno stran. Splavitev ribiške ladje v «Navalgiuliano» V ladjedelnici «Navalgiuliano» so včeraj splavili 600-tonsko ladjo «Mare Spumans 2» za ribolov na visokem morju, zadnjo od serije štirih enakih ladij, ki jih je naročila družba «UNIPESOA». Te štiri ladje bodo ribarile na Atlantskem oceanu in bodo zalagale z visoko zmrznjenimi ribami novo podjetje za predelavo in pripravo zmrznjenih rib, ki ga gradijo v ribiškem naselju pri itivanu. V ladjedelnici «Navallgiuliano» zdaj gradijo novo 1680-tonsko ladjo za isto družbo. Zgrajena bo do prihodnjega aprila. Prefekt dr. Cappeilini sprejel novega kvestorja Prefekt dr. Cappeilini Je včeraj sprejel novega kvestorja dr. Ad-monda D’Anchisa s katerim Je imel daljši pomenek, med katerim sta preučila krajevni položaj. Dr. Cappeilini Je pred odhodom na novo službeno mesto v Turin sprejel tudi dosedanjega kvestorja dr. Guido. Na poslovilnem obisku J« dr. Cappeilini sprejel tudi polkovnika Rautija. poveljnika 14. topniškega polka, katerega bo zamenjal polkovnik Mario Quarto, ki prihaja iz glavnega štaba v Rimu. in deželno gospodarstvo ter ga oživila. Nadalje je treba zagotoviti primerna naročila ladjedelnici Sv. Marka z jamstvom, da se ohrani zaposlitvena raven, dokler ne začne delovati nova industrija, ki jo sindikati zahtevajo in dokler ne začnejo delovati tudi druga podjetja, ki so že bila predvidena. Suhi dok v Arzenalu - Sv. Marku je treba zgraditi na kraju, ki ne bo onemogočil izkoriščanja obstoječih naprav, tako da bodo lahko združili popravljanje in predelavo ladij z gradnjo ladij sploh. Ponovno je treba proučiti v tem okviru položaj raznih podjetij, ki so v težavah, kot na pr. Stahilimenti mec-canici triestini, Cifap, Ital&ider, CMI itd. S temi ukrepi se bo lahko ohranila tudi učinkovita dejavnost malih in srednjih industrij, s čimer se bo zagotovila zaposlitev. Končno bi moral novi usklajevalni organ poskrbeti tudi za razširitev dejavnosti omenjenih podjetij na raznih področjih. Kar se tiče pristanišča, prometa in pomorskih zvez, pravi spomenica, da bi morali okrepiti pristaniško dejavnost z uresničenjem u-krepov, ki so že bili nakazani, ter z ekspanzijo prometa. Zato bi morali zagotoviti Avtonomni pristaniški ustanovi pogoje za resnično avtonomno pobudo ter ji zajamčiti hkrati zadostna sTedstva z državnimi prispevki. Povečati hi bilo treba število pomorskih zvez s Trstom ter jih hkrati specializirati. Končno omenja spomenica infrastrukture ter pravi, da bi jih bilo treba uresničiti zlasti za okrepitev pristanišča. Končno bi bilo treba pohiteti z drugimi infrastrukturami, to Je z gradnjo avto cest in železnic, pri čemer bi morali zlasti postaviti drugi tir na progi med Cervinjanom in Ouartom d’Al-tinom itd. do naroda, kateremu pripadajo. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca, zlasti pa prosvetnih društev in organizacij je zdaj, da s prijateljsko besedo opogumijo omahljivce in opomnijo tiste slovenske starce, ki še dvomijo, ki nameravajo, ali so celo že vpisali svoje otroke v tujo šolo, naj ne delajo škode ne samo naši narodni skupnosti, ampak predvsem svojim otrokom. Zato pozdravljamo pobudo prosvetnega društva Igo Gruden iz Nabrežine, ki je te dni naslovilo na slovenske starše naslednje pismo: «Spoštovani starši' Bliža se začetek novega šolskega leta in za Vas se pričenjajo nove skrbi. Vaš otrok je že toliko do rastel, da bo prvič prestopil prag slovenske osnovne šole. To bo njegov prvi korak v življenje. Učil se bo spoznavati svoje okolje, vzljubil bo naravo in začel bo odkrivati lepote svojega materinega jezika. Prepričani smo, da ste se že zdavnaj odločili, kam spada Vaš otrok. Slovenska mati se zaveda, da bi zatajila svoje očete, svoj rod, otroku pa bi s podlim dejanjem zanikala pravice spoznavati svoj narod, spoznavati svoj jezik, če bi ga poslala v tujo šolo. Lepo je življenje pripadnika narodne manjšine, ki se zaveda svojih prednosti. V prepričanju, da je opravil svojo dolžnost, lahko ponosno stopa pred vsakogar, saj ve. da obvlada vsaj dva jezika, pozna dve kulturi in kot lojalen državljan, pripadnik svojega narodu, ustvarja most med sosedoma, most med dvema velikima kulturama. Italijanska država je že zdavnaj priznala kot enakopravne naše šole in to je še en dokaz, da SLOVENSKI OTROK SPADA SAMO V SLOVENSKO SOLO. Dovolj je, da prelistamo vsakodnevno časopisje in videli bomo, da je vsak dan več podjetij, ki iščejo uslužbence z znanjem našega jezika. Končno naj še pripomnimo, da je slovenski jezik najboljša podlaga za učenje vseh slovanskih jezikov, ki postajajo iz dneva v dan važnejši? Spoštovani starši, napravite svojo dolžnost, da se Vam jutri ve bo treba sramovati pred Vašim otrokom, katerih geslo naj bo: MAMA, TUDI JAZ HOČEM V SLOVENSKO SOLO P. D. IGO GRUDEN». Nabrežina, septembra 1968. Danes seja deželnega odbora Deželni odbor se zopet sestane danes ob 9.30. Na dnevnem redu so razni upravni sklepi in ukrepi, ki so jih predlagali razni odborniki. Poleg tega bodo razpravljali tudi o nekaterih zakonskih osnutkih glede šolske pomoči. Šolske vesti Državni trgovski tehnični zavod iZl-ga Zois« — Trst sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrob. nejša pojasnila dobite v tajništvu za. voda. Vpisovanje se zaključi 20. septembra t.l. Ravnateljstvo Državnega znanstve-nega liceja s slovenskim učnim jezi. kom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v jesenskem Izpit nem roku šolskega leta 1967/68 dne 14. septembra 1968 ob 8.30 s pismenim izpitom Iz italtjaščine. Vpisovanje na državno učiteljišče »Anton Martin Slomšek« bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje za šolsko leto 1961/69 se vrši na vseh šolah dolinskega dl-daktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čimprej. Za vpis v 1. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spri-čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva. nu sporoča, da je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti rojstni list ln potrdilo o cepljenju; ostali pa zadnje sprl. čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je v teku vpiso. vanje v vse razrede. Učenci, kil bodo obiskovali 1. razred, morajo predlo, žiti: rojstni list ln potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo. Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausln 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-doni 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143; Skedenj, S.ta Demarchi 8 Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem! Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni list in potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žijo spričevalo. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina obvešča starše, da Je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva. Vpisovanje je vsak delovni dan, in sicer od 9. do 12. ure. V 1. razred se vpišejo otroci letnika 1962. Za vpis Je treba predložiti rojstni list in potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davici, poliomielitisu in tetanusu Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte! Državna srednja šola »Fran Lev. stik« na Proseku obvešča, da je vpisovanje v II. in lil. razred vsak dan od 9. do 12. ure. Letos se vpisovanje zaključi 20. septembra. Ravnateljstvo Državne srednje šo. le «Sv. Cirila in Metoda« v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se bo zaključilo 20. septembra. Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učrilin načrtom tudi razrede klasične gimna. zije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 10. do I?„ ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. 13/1. Vpisovanje se zaključi dne 20. septembra 1968. Ravnateljstvo državne srednje šole •Fran Erjavec« v Ul. Montorsino 8 (Rojan) obvešča, da je vpisovanje vsak dan v tajništvu šole od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 20. septembra. lili IIIHIIIlIlsilllllIIII Hilli lllllllllllllllllllll lili lili || litini llllllllllll llllll um n || Hlinili MIHI lllltllHIIIItlllllllll TISKOVNA KONFERENCA PROF. MARIA ZAFREDA V letošnji sezoni «Verdija» poudarek na italijanskih delih Sezona se bo začela 4. novembra in končala 23. marca z vmesno kratko prekinitvijo Šolski skrbniki pri odborniku za prosveto Deželni odbornik za prosveto Giust je sprejel šolske skrbnike iz Furlanije - Julijske krajine. Z njimi Je razpravljal o didaktičnem, skrbstvenem in kulturnem stanju tudi v zvezi z bližnjim začetkom novega šolskega leta. Skrbnike je podrobno seznanil z zadnjimi pobudami deželne uprave v prid sole ln dijakov, ki io obiskujejo. Večina teh pobud se tiče podpor učencem ln dijakom. V ta namen so predložili nekaj zakonskih osnutkov, o katerih bo razpravljal deželni svet. šolski skrbniki pa so orisali najbolj nujna vprašanja v šolstvu na svojih področjih In odbornik Giust je zagotovil, da se bo stalno zanimal za rešitev teh vprašanj g pomočjo deželne uprave. «liiiii**i|*lat>ii*iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiii9il|iiiiiiii«ifliii>iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifaiiaiiiiiiiiiiii Proslava v Dolini Včeraj opoldne je bila v gledališču ((Verdi« tiskovna konferenca, na kateri je dosedanji superinten-dant gledališča Mario Zafred obrazložil repertoar za novo sezono, ki se bo pričela 4. novembra in končala 23. marca 1969. Med prvim in dirughn delom sezone bo kratka prekinitev od 22. decembra do 18. januarja. V repertoarju letošnje sezone Je poseben poudarek na italijanskih delih. Sezona se bo pričela z Verdijevimi ((Sicilskimi večernicami« dn z Verdijevo opero «Nabucco» se bo zaključil prvi del sezone. Novost za Trst bo Puccinijeva opera ((Lastovka«; druga Puccinijeva opera (iManon Lescaut« bo zaključila gledališki sezono. Donizetti bo zastopan z «Don Pasqualom», Vincen-zo Bellini z opero (iBeatrice iz Ten-de» in Rossini s ((Seviljskim brivcem«. Novost za Trst pa bo Buso-nijeva opera ((Izžrebana nevesta« Končno bodo še na sporedu tri opere enodejanke italijanskih avtorjev: Goffreda Petrassija (dl cordo vano«, Romana Vlada «Zgodiba neke matere« in Maria Peragalla ((Izlet na deželo«. Vse tri enodejanke bodo v Trstu prvič uprizorjene. Iz drugih opernih literatur so v tej sezoni na sporedu samo tri dela in sicer «Carostrelec» (Karl Maria von Weber), Orfej ln Euridika (Christof Willibald Gluck) in »Kam-nitmi gozd« (Aleksander Dargomiž- (Nadaljevanje z 2. strani) «Hej brigade« in za zaključek Karla Pahorja «Na juriš«. Zbor je občinstvo ogrel, zlasti pa je navdušil s partizanskimi pesmimi, ki so med našimi ljudmi še vedno najbolj priljubljene tako zaradi udomačenih napevov kot predvsem zaradi vsebine. Toda zbor »Vasilij Mirk« jim zna dati tudi pravilno interpretacijo, tisto, ki človeka dvigne v zanos in mu pričara edinstveni svet partizanstva. Izvajanje pro-seško - kontovelskih pevcev je bilo na ravni njihovih najboljših nastopov in človek bi jih kar naprej poslušal, saj se lepe in dobro zapete pesmi nikoli ne naveličaš. Občinstvo jih je zato nagradilo z močnim aplavzom po vsaki pesmi. Kulturnemu sporedu je sledila prava pristna domača družabnost, ki se je zavlekla pozno v noč ob radostnih omizjih, ob zvokih godbe na pihala i.. ob improviziranih zborih. Zbor «Vasilij Mirk« pa je izven programa zapel še vrsto pesmi, s katerimi je hotel pred njegovim odhodom iz Trsta počastiti prisotnega jugoslovanskega konzula v Trstu Jožeta Gačnika, ki si je v letih svojega bivanja med nami osvojil simpatije vseh in ki je s svojo navzočnostjo na takorekoč vsaki naši zamejsk: prireditvi pokazal, da je znal in hotel živeti z našimi ljudmi v njihovih težkih pa tudi veselih in radostnih trenutkih. Dolinski prireditelji so lahko z uspehom proslave več kot zadovoljni, kot so bili zadovoljni vsi, ki so prihiteli na to lepo domač* in tako spodbudno slavnost. j. k. ski), ki je novost za Trst. Pri sestavljanju repertoarja se vodstvo ni držalo kakega geograf skega, temveč zgolj umetniškega kriterija, in če je kak avtor, ki je bil sicer več ali manj redno na programu, letos izpuščen, to ni narejeno iz namena, da se ta avtor izključi iz repertoarja, temveč je ta ((izključitev« zgolj začasna. Dirigirali bodo letos Oliviero de Fabribiis, Luigi Toffolo, M je za prihodnjo sezono prevzel funkcijo umetniškega ravnatelja, Femando Previtali, Fier Luigi Urbind, Franco Mannino, Francesco Cristofoli, Fer-ruccio ScagHa, Franco Caracoiolo in Pdetro Argento. Med pevci se nam bodo letos predstavili, poleg drugih, Antonio Boyer, Ruggero Bondino, Raffaele Arič, Florjana Caivalli, Virginia Zea-ni, Cecilia Fusco, Aldo Bottion, Um-berto Grtlli, Paolo Montarsolo, Clau-dio Strudthoff, Giuseppe Zecchillo, Ndcoletta Panni, Llcigno Mantefu-sco, Tito Del Blanco, Linda Vadna, Adriana Lazzarini, G as tone Lima-rilli, Ndeola Rossi Lemend, Tita Ta-larico, Gaulio Fioravanti, Annama-ria Rota, Bruna RazzoU, Edit Mar-telli, Boris Carmell, Fedora Barbie-ri, Aldo Bertoccd, Lajos Kozana, Va-leria Mariconda, Fulvda Ciano, Luigi Alva, Alfredo Mariotti, Blanca-maria Casoni, Renato Capecchi, A lessandro Maddalena, Silvana Za-nolli, Gianna Galli, Alberto Rdnaldi, Gdorgio Merighi in drugi. Kot vidimo, letos ni na sporedu posebnega bajetnega večera. Kot je v navadi, bodo po štiri predstave vsake uprizoritve, novost pa Je v tem, da je možnost, da se kaka zelo uspela uprizoritev ponovi tudi petič. Pri «Orfeju in Euridiki« bo novost v tem, da bo uprizorjena taiko imenovana pariška izdaja in ne dunajska, kar pomeni, da bo pel tenorist vlogo, ki jo sicer navadno poje altistka. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v torek, 17. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih PROSLAVO PETINDVAJSETLETNICE LJUDSKE VSTAJE Na sporedu je govor, recitacije in predvajanje ozkih filmov »Bazovica«, »Mauthausen« in »Čas ne izbriše« K polni udeležbi vabi odbor Nazionale 15.30 «Dr. Zivago«. Super-kolos v Technlcolorju. Grattaclelo 16.30 »Andrče«. Dagm»! Lassander. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Eden 16.00 »Dolce novembre«. *• Neuly, Sandy Denis. Technicolor- Fenice 16.00 «Uno dopo 1’altro«. R Honisan, P. Tudor. Prepovedan« mladini pod 14. letom. Technicolor- Eicelsior 16,30 »Niente rose per OS« 117». John Gavln, M. Lee. Techm-color. Rltz (Ulica San Francesco štev. 1®* 16.30 «Bandolero». James StevvarL Dean Martin. Panavision De Luxe- Alabarda 16.30 «Trans Europ Express* J L. Trintignat. Prepovedano ml*" dini pod 18. letom. Moderno 16.30 «L’ora delta furia*. Stewart, H. Fonda, Technicolor. Filodrammatico 16.30 »Troppo per vere, poco per morire«. D. Bianc1’1' S. Chaplin. Colorscope. Aurora 16.30 »Helga«. Znani film « spolni vzgoji. Technicolor. Crtstallo 16.30 «L’imboscata». Vrača se detektiv Matt Helm. Techni«0-tor. Capitol 16.30 »Via dalla pazza folla*-Julie Christie, Terence Stop. ‘t* chnicolor. lmpero 16.30 «La calda notte de1' l’ispettore Tibbs«. Sidney Polti«r' Rod Taylor. Technicolor. . Vlttorio Veneto 17.00 «La strada d» crimine«. Joan Cravvford, Stuad VVintman. Garibaldi 16.30 «Un uomo, una do®" na». J. L. Trintignat. A. Aim”' Prepovedano mladini pod 14. letom-Color. Astra — Zaprto. Jutri: «Pazzl, PUP* e pdillole«. Jerry Levvis. Technic0, tor Ideale 16.30 »Guerra, onore e fuga’' P. Nevvman, S. Koscina. Tech«!«0-lor. Abbazla 16.30 «Io, due flglte, tre v*-lige«. Louis de Funes. Techn:col°r' ODBOR PARTIZANOV OPČIN® obvešča, da priredi ob priliki prosl&v 25-letnice vstaje primorske!8 ljudstva, izlet v Novo Goric® v nedeljo, 15. t. m„ in sicer z avtobusom, kakor tudi * osebnimi avtomobili. Vpisovanje v trgovini pohištva Renef-Odhod ob 8. uri z Brdine. Prosvetno društvo v Skednju ort1' nizira 15. septembra 1968 izlet Novo Gorico na partizansko Vpisovanje vsak dan, razen v sf®; tah In nedeljah od 20 30 do ' Prosvetno društvo (France reo> v Boljuncu priredi v 15. t.m enodnevni izlet v partu-M .............^ kosilo. Povratek čez Most na So«1 Novo Gorico, kjer se bomo ud —...... v paZtizad5^ bolnišnico ((Franja« In Idrijo, kj«"., " " ......... Soči uddgj li proslave vstaje Primorske, c*Jl 3000 tir. Prijave sprejemajo v trg° ni Gabrijela Žerjal, Slava Slav« v pekarni Rozalija Ota do 10. t-m' * • • SPDT priredi v nedeljo, 32. Izlet na Črno prst Iz Podbrda in s JT vratkom na Bohinjsko Bistrico. * tobus pa bo odpeljal Iz Podbrda Pij, ko Petrovega Brda, Škofje Loke, » da In Bohinjske Bistrice v Bohi«-1' Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN P oB°^t9 Dne 9. septembra 1968 se Je v rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 UMRLI SO: 854etna Stefani« kulic por. Rattlnl. 50-letna L8*, Meniggi, 70-letnl Gerlando c°n%, 44-ietna Maria Vltler por. IvanC g. 59-letni Albino Bologna, ^ vira Manzin por. Saiz, 75-letnl £ eello Beltrame, 79.1etni Marcello n ^ brosi, 83-letni Adolfo ftivera, 68'‘tta Vittorlo Mugherll, 90-letna Ells jnl« Depase vd. Moratto, 63-letni R|ltC v(|. Bonomo, 75Jetna Maria Kovač Domancich. nočna služba lekabN (Od 19.30 do 9.30) . a AlPAlabarda, Ul. delFIstrla . Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. J De Ledtenburg, Trg S Glovad« Mizzan. Trg Venezla 2. DNEVNA SLUŽBA LEKAB«1 (od 13. do 19. ure) Barbo.Carniel, Trg Garibaldi «. in, stl, Ul. Bonomea 93 (Greta). GL„i A11TGEA, Ul. Glnnastica 6. O-Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. df ka Križniča daruje openski ce . pevski zbor 10.000 lir za F|nig' dom. Vpisovanje v šole Glasbene malice Vpisovanje v šolo Glasbene matice do 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene Matice, Ul. Ruggero Manna 29. Vpisovanje na Proseku danes in 13. septembra od 18. do 20. ure v dvorani prosvetnega društva. Vpisovanje v Trebčah Je danes od 18. do 20. ure v dvorani prosvetnega društva. Zaradi zakasnitve preureditvenih del sprejemamo naročil® za šolske knjige in ostalo začasno v prvem nadstropju nad knjigarno. Tel. 37-338 Ot&cuilia. ItnjigdinA' TRST — Ul. sv. FrančUk* VESTI Z ONSTRAN MEJE Nove šole, ceste in spomeniki v počastitev 25-letnice vstaje Na seji občinske skupščine v Novi Gorici so podelili domicil Briško-beneskemu odredu - Asfaltirana cesta Godovič-Crni vrh - Novi šoli v Kobaridu in Postojni - Nov obrat Tomosa v Senožečah V Novi Gorici je bila v nedeljo slavnostna seja občinske skupščine ob prazniku občine. O pomenu 9 septembra, kapitulacije fašistične Italije in vseljudske vstaje na Primorskem je govoril predsednik Občinske skupščin« Milan Vižintin. Omenil je tudi nagel razvoj Nove Gorice in- perspektive mesta in ob->'ine ter nekaj podrobnosti v zveži z veliko manifestacijo, ki t-o v nedeljo v Novi Gorici ob 25-letni-ci množične vstaje. Na seji so tudi podelili dormcil Eriško-beneške-niu odredu, ki je imel veliko vli-80 pri razvijanju sodelovanja med italijanskim in slovenskim ljudstvom ter pri razvijanju stikov s tamkajšnjim odporniškim gibanjem. Slovesnost v počastitev 25 letni-vseljudske vstaje je bila tudi v vasi Orehek-Jeser.ica. TU je Krajevna organizacija zveze borcev razvila svoj prapor. Na slavnosti sta bila tudi prvoborca iz Bašite Krape in Cerkljanskega Andrej ®rovč in Jože Primožič-Miklavž. Slavje so imeli tudi v Godoviču, *jer je bila slovesna otvoritev zadnjega odseka asfaltirane in prenovljene ceste Črni vrh - Godovič. Ta. cesta bo velikega pomena za Svežo med Novo Gorico in Ljub-jano ,saj bo pot krajša za 18 kilometrov. Velikega pomena pa bo JUdi za gospodarski in zlasti še za turistični razvoj vseh krajev med Ajdovščino in Idrijo. Več proslav v počastitev 25-let-njce vstaje je bilo tudi v Hrvat-s*j Istri. V Žminju se je včeraj Suralo več sto borcev prve istrske Partizanske brigade, ki slavi 25-let-nico svoje ustanovitve in veliko Število prebivalstva iz bližnjih in daljnih krajev. Na ljudskem zsbo-[°vanju so odkrili spomenik pad-ntn borcem te brigade. Dan pogrej pa je občinska skupščina v Rovinju na slavnostnem zasedanju Podelila domicil tej brigadi, v kadrih vrstah so se borili tudi pripadniki italijanskega bataljona Pl-P° Budicin. V počastitev 25. obletnice vstaje *c • na Primorskem v soboto odprli H|e šoli. V Kobaridu so se udele-~u slovesnosti republiški sekretar [S kulturo in prosveto Tomo Marjanc, predsednik republiške kon-ifrence Socialistične zveze Janez '“Potnik in predsednik tolminske večinske skupščine Franc Skok. „,°Va šola bo sprejela okrog 400 ?trok iz Kobarida in okolice, šo-P je odprl nekdanji dolgoletni i*vnatelj in znani kobariški druž-t“Po-poiitični delavec Jože Grun- j.^udi otvoritvi nove šole v Pogojni so prisostvovali številni u-5,Pdni predstavniki oblasti in ra^-ti k organizacij, med njimi član re-SjPUškega izvršnega sveta .Franc jUičevar in namestnik republiške-j* sekretarja za kulturo. ih-.prOr v'*to Boris Lipužič. Solo je odprl l**dsednik postojnske občine Mi-Fajdiga, ki je v svojem nago-0^u poudaril tudi velik prispevek j,°vanov, ki so gradnjo omogočili v samoprispevkom. Nova šola ima t0 thodernih učilnic, vrsto kabine-l).v in drugih prostorov, oprema IImJ*0 omogočila pouk po najso-^dejših metodah. Wav talt0 v polastitev 25-letnice ^Oiične vstaje so v Senožečah y*Ptli nov obrat tovarne Tomos, udjem so že nekaj časa posku-Idelali, zdaj pa so dokazali, da j^amožni izpolniti najzahtevnejše I (j/UParodne norme. V obratu bo-CPamreč izdelovali nosilce amor-Ivijja in prečne nosilce motorja Uesiru kooprodukcijske pogodbe h. P Tomosom in francosko tvrd-L Citroen. Obrat je izročil svoje-mJ. namenu predsednik sežanske I ^'Pe Evstahij Zadnik. * * * 11/ muzeju Sergeja Mašere v Pi-I !r:mK so v °kviru proslav 10. sep-(jjIJPra — Dneva mornarice, odkrili iJ^sni kip poročnika vojne ladje C;ja Berana, ki je padel kot za-* Pilot novembra 1943 na I tj) i- Slovesnosti so se udeležili lja. O liku padlega mornariškega oficirja je govoril direktor piranskega muzeja Miroslav Pahor. * * -* Ob 150-letnid rojstva skladatelja Miroslava Vilharja so v Notranjskem muzeju v Postojni odprli razstavo, posvečeno življenju in delu tega pomembnega notranjskega skladatelja ter velikega rodoljuba. številne njegove skladbe so že zdavnaj ponarodele kot na primer Po jezeru bliz Triglava, Zagorski zvonovi, Rožic ne bom trgala in številne druge, V okviru priprav za izdelavo dolgoročnega družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije so tudi na Koprski obali ustanovili ustrezne komisije, bilo pa je tudi že več sestankov in posvetovanj. Gospodarski strokovnjaki so tudi izdelali prve osnutke, v katerih so se postavili na stališče, naj se koprska obala razvija predvsem v tistih smereh, ki so že v preteklosti dale najboljše rezultate. Težišče naj bo na prometu, predvsem na izkoriščanju morja, in glavna točka naj bi bila v bodoče koprska luka z industrijsko cono, ki bi tudi zaposljevala največje število ljudi. Takoj za tem pa bi naj-večjo pozornost posvetili trgovini, gostinstvu in turizmu. ODLOČNA AKCIJA KMETOVALCEV IZ STANDREZA Zaključek «ex-temp6re» v Piranu Mascherini iz Trsta dobil prvo nagrado V Piranu se je zaključil tradicionalni slikarski Ex-tempore. Na njem je sodelovalo 83 slikarjev, kar je v primerjavi s prejšnjimi prireditvami rekordno število. V nedeljo zvečer so razstavili v piranski mestni galeriji 50 najboljših del, ki jih je izbrala posebna žirija (koprski slikar Apollonio Zvest ter umetnostna kritika Aleksander Bassin iz Ljubljane in Karlo Milič iz Trsta). Žirija je prisodila prvo nagrado Kostji Gatniku iz Nove Gorice in Rolandu Ma-sceriniju iz Trsta. Drugo nagrado sta si delila Bogdan Meško iz Ljubljane in Giorgio Pentasuglia iz Trsta, medtem ko sta tretjo nagrado prejela Ljuba Štolfa in Dante Pisani iz Trsta. Prireditev Ex tempore je vsestransko uspela in vzbudila veliko pozornost zlasti med domačimi in tujimi turisti. Prevladovali so mladi slikarji s sodobno usmeritvijo v tako imenovano ekspresivno figuraliko. Za umetnika je ex tempore vsekakor velika preizkušnja, saj se mora močno koncentrirati in v kratkem času 24 ur prikazati vse kar zmore. iHimiiimHiiiiiiMimimiiiiiiiHiimiiiiiHuiiiimnintiiiiimiiimitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiMiii DIVJAŠTVO ANGLEŠKEGA DOLGOLASCA V SESLJANU Zaradi dekleta v mini -krilu v nevarnosti, da izgubi oko Dolgolasec je tržaškega mladeniča silovito udaril s pestjo v oko - Nasilneža bodo prijavili sodišču lobanjo. Do nesreče je prišlo, ko je Ro-sanija pri prečkanju ceste v višini stavbe št. 10 v Ul. Rossani podrl moped, ki ga je navzdolž privozil 19-letni Italo Gladich iz Ul. della Cattedrale 12. Za ponesrečenca so si zdravniki pridržali prognozo, medtem ko so Gladichu pozneje v bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi manjših prask po levem ramenu. Brezplačno sadje za zavode in bolnišnice Kmetijsko ministrstvo je odredilo na osnovi obstoječih določil skupnega evropskega tržišča, da bodo eventualne presežke _ hrušk, S traktorji so preprečili delo buldožerju ki je pričel razkopavati njihove njive Kmetje ne dovolijo gradnje pokrajinske ceste, ki bi jim uničila veliko število njiv Predlog za ureditev vzporedne makadamske poti ■ Pokrajina ponuja po 60 lir za meter V nedeljo zvečer je prišlo v neki plesni dvorani v Sesljanu do silovitega tepeža, pri katerem se je huje ranil 19-letni mehanik Sergio Odinal iz San Cilino 27. Do tepeža Je prišlo, ko se je Odinal v omenjenem lokalu zagledal v neko plavolasko v mini-krilu. Dekle se je pri postrežni mizi pogovarjalo z nekim angleškim dolgolascem, 20-letnim Johnom Troutom in se sploh ni zmenilo za Odinala, ki se ji je medtem skušal že večkrat približati in se zaplesti v pogovor a brez uspeha. Zdi se, da je v nekem trenutku angleškemu «capellonu» bilo že vsega dovolj in je nenadoma jezno reagiral. Zagnal se je v Odinala in ga večkrat udaril s pestjo po obrazu. Ranjenca so z osebnim avtomobilom takoj odpeljali v bolnišnico, v lokal pa je na telefonski poziv prišla skupina karabinjerjev, ki je začela takoj za-klišdvatl priče. Anglež se Je medtem že oddaljil v spremstvu dveh prijateljev. Vendar so ga takoj izsledili in ga pospremili v kasarno. Karabinjerji iz Nabrežine sedaj prerešetavajo tujčevo stanje in zelo verjetno ga bodo prijavili sodnim oblastem. Mladega Tržačana pa so sprejeli na okulistični oddelek bolnišnice. Ugotovili so mu hudo poškodbo na levem zrklu in če se ne bo ra-njenčevo zdravstveno stanje izboljšalo, bo lahko izgubil levo oko. štandreški kmetje so včeraj popoldne preprečili, začetek gradnje pokrajinske ceste Sovodnje - štandrež, ker bi jim poškodovala številne njive, uničila pridelek in jih gospodarsko upropastdla. Ko se je buldožer gradbenega podjetja Mat-tirali zajedel v dobro štandreško zemljo in jo začel nakladati na tovornjake, je v štandrežu završalo, zakaj nihče ni pričakoval, da bo pokrajina pričela graditi cesto, ne da bi se poprej pogodila s kmeti. V manj kot eni uri je več desetin traktoristov zapeljalo svoja vozila pred buldožer ter mu onemogočilo delo. Buldožer, ki je naložil več tovornjakov z zemljo, je okoli 16. ure zapustil gradbišče Delo je pričel na ovinku pokrajin ske ceste štandrež - Sovodnje ter je v nekaj urah odstranil zgornjo plast zemlje v dolžini približno sto metrov. Kmalu po prekinitvi dela so prišli na kraj tudi predstavniki pokrajine, občine, oddelki karabinjerjev in kvesture na čelu z vicekvestor-jem. Kmetje so odločno protesti rali proti takšnemu ravnanju oblasti ter zahtevali svoje pravice. Pokrajinska uprava je že poleti zakoličila novo traso ceste, ki naj bi se pri ovinku ločila od sedanje asfaltirane pokrajinske ceste ter se vzporedno, z makadamsko cesto nadaljevala po spodnjih štan-dreških njivah in se na Pilošču priključila glavni cesti. Kmetovalci so že takrat iz protesta zaradi nove trase postavili svoje količke ob že obstoječi makadamski cesti ter bili pripravljeni zemljo celo brezplačno odstopiti za njeno razširitev, če bi oblasti upoštevale njihove razumne in utemeljene pred loge. Vendar pa so se nanje požvižgale ter hotele, izgovarjajoč se r.a regulacijski načrt, deželni sklep itd., uresničiti svoj sklep Nova cesta naj bd bila speljana kakšnih deset metrov ali celo map j od sedanje poljske poti, ki v nekem oziru predstavlja mejo med posameznimi njivami. Počez bi presekala morda tudi sto njiv, kar bi 800 lir. O tako smešno nizki ceni delegaciji odiitd danes na pokrajine., se prav gotovo ni vredno niti po gaj ati. Obstajajo dokajšnje podobnosti med razmerami na Tržaškem in na Goriškem_ V obeh krajih so prizadeti naš) ljudje, naši kmetje, ki jih hočejo gospodarsko prizadeti. Ni pravično, da gre napredek, kd se mu nihče ne upira, na škodo slovenskega človeka. Ce že mora slovenski kmet prodati zemljo, tedaj naj mu jo plačajo po ceni v prosti prodaji, da si bo mogel z izkupičkom ustvariti hov vir dohodkov ter možnost preživljanja s kakšnim -drugim poslom. Takšna je tudi zahteva prizadetih kmetov, in z naše strani jih odločno podpiramo, zakaj napredek bo zares napredek edinole takrat, kadar bodo vsi imeli od njega koristi. Kmetje so vsekakor sklenili v da bi predsedniku Chientaroldju prikazali svoje zahteve. Ni izključeno, da jih bodo podprli z javno manifestacijo, v kateri bodo sodelovali številni traktoristi. Odobrena javna dela v goriški pokrajini Včeraj se je v Gorici sestal tehnični odbor za javna dela in odobril šest načrtov javnih del v go-riški pokrajini za skupno nad 250 milijonov lir. Poleg tega je odbor privolil v podaljšanje roka za začetek ali zaključek nekaterih del. Štirje načrti od šestih se nanašajo na deželni zakon št. 32 od 29. decembra 1965 o ukrepih za ureditev turističnih cest. Prvi od teh Šolske vesti načrtov se tiče pokrajinske uprave, in sicer za ureditev ceste na Kva-rin, ki je dolga okrog 2 km, za kar bodo potrošili 88.500.000 lir. Tudi drugi načrt se tiče pokrajinske u-prave in se nanaša na ureditev ceste med Doberdobom in Jamlja-mi za 34.500.000 lir. Nadalje bodo potrošili 31 milijonov za cesto Bra-čan — Dolenje — Rutarji. Četrti načrt se tiče ceste med Škocjanom ob Soči in štarancanom za 22 milijonov. Na podlagi deželnega zakona št. 20 pa boda potrošili 40 milijonov za razširitev vodovoda v občinah Krmin in Medea. Odbor je podaljšal rok za preureditev poslopja protituberkulozne-ga dispanzerja v Gorici in rok za začetek del za zgraditev kanalizacije in ureditev pokopališča v Me-dei. Glasbena šola v Gorici vpisuj« učence za novo šolsko leto na svojem sedežu v Ul. Ascoli l/l, vsak dan med uradnimi urami do 15. t. m. Reden pouk se začne dn« 15. t. m V Sovodnjah bo vpisovanje v sredo 11. t. m. od 18. do 20. ure v šolskih prostorih. V Doberdobu pa v petek 13. t. m. od 18. do 20. ure na sedežu prosvetnega društva uJezero«. Po drugih krajih (Stever-jan, štandrež) bo vpisovanje pozneje in ga bomo javili naknadno. ...........................................................miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiimiiiimii V DVORANI OBČINSKE SKUPŠČINE NOVA GORICA Pričetek XIV. zborovanja slovenskih zgodovinarjev Pozdravi predsednika Milana Vižintina, akademika prof. Milka Kosa in drugih gostov - Kongresa se udeležujejo tudi številni predstavniki slovenske manjšine iz Gorice, Trsta in Beneške Slovenije Vpisovanje v šolo Glasbene matic« Vpisovanje v šolo Glasbene matice je do 14. septembra od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure v pisarni SPZ v Ul. Ascoli 1. Potrdila za vpis otrok v osnovno šolo Tudi letos bo goriška občina poslala staršem otrok, ki so godni za prvi razred osnovne šole, potrdila za vpis v šolo. K potrdilu, ki zadeva otroke rojene v letu 1962 ter stalno bivajoče na ozemlju občine Gorica, bodo priložili pismo župana, v katerem jih opozarja na vpis ter jim želi vse dobro ob vstopu v šolo. kj Jih ne bodo m Ogli prodati na zasjužka in preživljanja. V veliki dvorani občinske skup- venske akademijt znanosti in umet-ščine se je včeraj zjutraj zbralo nosti je govoril akademik prof. Mil veliko število zgodovinarjev iz vse | ko Kos. Oglasili so se še tržaški Slovenije pa tudi iz zamejstva, pisatelj Boris Bahor v imenu revi-Predsednik Zgodovinskega društva je «Zaliv», prof Rado Bednarik v za Slovenijo prof Ferdo Gestrin je: imenu sindikata slovenskih šolnikov v uvodnih beseda,i podčrtal dej-1 iz Gorice ter prof Samo Pahor iz stvo, da je to drugo zborovanje j Trsta, ki je prinesel pozdrave štu-zgodovinarjev, ki se vrši v Novi! dijske knjižnice v Trstu. Goriči. Dandanes so se zgodovinar-j Med predstavllik> iz zamejstva j! zbrah v mestu. k. se sin in kiil smf) opa/lll predsednika SKGZ Bo- dvajsetimi leti, tik po _ priključitvi | telja Borjsa Pah£-a dr Karla Si. - , . .. me?1 ’; škoviča, nekatert šolnike, med ka- predstavljalo za lastnike neprecen- ki Je bilo šele obrusih. Poseben , t imi naj ornemmo prof. Sama Pa ljiVo škodo. Njive so pač za veliko ............... 'J“' —f ' število, štandreških, kmetov..edinijttt 137 štipendij Tržaškega Lloyda Tržaški Llojrd je razpisal natečaj za 137 štipendij marljivim dijakom in študentom uslužbencev. Prošnje je treba predložiti družbi do 15. oktobra letos za dijake In do 15. aprila 1969 za univerzitetne študente. Ta rok velja za otroke upravnega osebja in tudi za otroke pomorščakov. trgu, namenili jjrezplačno raznim šolskim in drugim civilnim in vojaškim menzam ter bolnišnicam. Sadje bodo morali prevzeti prizadeti zavodi in ustanove s svojimi sredstvi pri agrarnem konzorciju, kjer bo na razlopago ter bodo morali dobiti posebno pooblastilo pristojne prefekture. Tam lahko dobijo tudi podrobnejša pojasnila. Prijateljska tekma v Sovodnjah Naraščajniki nogometnih ekip iz Sovodenj in Juventine iz štandre-ža so v nedeljo dopoldne na igrišču v Sovodnjah odigrali prijateljsko nogometno tekmo, ki se je zaključila z rezultatom 3:1 za ekipo iz Standreža. Rezultat je v glavnem odgovarjal poteku igre. 'le. Prisotnosti predsednice piran-! 61-letnega upokojenca Ettora Ro-b. občinske skupščine Jolande i sanija iz Ul. Scala Santa 129, ki Pokojnikovi bojni tovariši in I se je pri prometni nesreči pobil | e8acija mornariške enote iz Pu- po temnici in si hudo poškodoval V NOČI MED SOBOTO IN NEDELJO Tatovi so zanetili požar v gostilni «ex Subietta» Zdi se, da so odvrgli gorečo vžigalico, ki je Zanetila papir - Škoda znaša okrog milijon lir s«.____________________ i vjj ki se je razplamtel v no-soboto in nedeljo v gostil-Subietta« v Ul. Fianona 8. 'V^KJ minut po 5. uri je neki S'(Sl stanuje v isti ulici opa-’%tTak dima, ki je uhajal iz go-foJlr Nemudoma je telefonsko l<, t’cal karabinjerje od Sv. Sobo-it.Pa so poklicali gasilce. Ko Dk-rM prišli do gostilne, da bi da so bili tatovi vzrok I so se morali zadovoljiti s ((škornjem« piva, v katerem je bilo nekaj . denarja-napitnine. Zdi se, da so tatovi prižgali nekaj vžigalic, da bi sl razsvetlili prostor. Ko pa so zapustili lokal, so nenamerno vrgli na tla še gorečo vžigalico, ki je verjetno zanetila papir. Po mnenju karabinjerjev je ta edina možnost, ki je pripeljala do požara. škoda, ki jo bo plačala zavarovalnica, znaša približno milijon lir, V isti noči so neznani tatovi vdrli skozi okence stranišča v notranjost bufeta «AlTObelisco» Narodni ulici 1. Ko so spravili v nered del lokala, so s silo odprli predalček biliarda In ukradli 22.000 lir, iz točliniice pa so odnesli še nekaj jestvin in razne vrste likerja v skupni vrednosti približno 100 tisoč lir. Lastnik lokala, 41-letni Ludano odprto s silo. Takoj so u- Fermo iz Ul. Ovidio 43 Je prija-da gre za tatove, ki so Iskali vil tatvino karabinjerjem z Opčin1 ■ Ker pa niso našli ničesar I ki poizvedujejo za storilci. 11.' n,- Ea|nami uničili požar, je bilo l?W^R0zno- Ognjeni zublji so že I Ao* kuhinjo in počrnili ves IWr«pa so hoteli ugotoviti vzrok Jli :■ so ostali presenečeni. Naj-iW mislili na kratek stik, ven-INtin, lastnik gostilne, 22-letni ItSi Juk°vac iz Koprske ulice 52 IJW Povedal, da vsako noč iz-»«, varovalke. Vzrok je torej JVj, tičati nekje drugje. Karabi-Mji,, s Skednja so kmalu nato i«\hi da je bilo neko okence v Ki liino «1WIS» PBOSEM Odvaja danes, 10. t. m. ob 19.30 film o vojni: BERLIN 1945 CADUTA DEI GIGANTI (Padec velikanov) **rajo: GLENN DOUGLAS, DICH COOPER In NAYA STRAUSS S. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! Undone Ginnastica Goriziana priredi v četrtek 12 septembra ob 21. uri na Trgu Cesare Battisti v Gorici glasbeno prireditev, na katerih bosta nastopila Pippo Baudo In Johnny Dorelli. V primeru slabega vremena bo prireditev v veliki dvorani UGG. Iz pogovorai>‘ki''9ftio ga včeraj imeli z njimi, smo mogli izvedeti, da jim obljubljajo po 60 lir na kv. meter za zemljo pri tovarni lakov, nekje na polovici ceste po 250, boli v vasi pa po 500 lir. Vsekakor bi poprečna cena ne znašala niti po ima že svojo izrazito podobo pred,— ^ tu e i, i P° P J v i telja Borisa Pahorja, dr Karla Ši pa so zgodovinarji pr,sl. v 'nesto ^ nekatert solnike, med ka-ki je bilo šele obrisih. Poseben; ngj omenimo f Sama Pa. pozdrav je dal prot. Gestrin za | horja f K(), riča, Živo Grud inejsk.m Slovencem, k, s svojo pr,-, Bruna Kralja 0d Goričanov sotnojstjo pomagajo da se ob tak,h | bUj isotnj prol- Radu 1Jedna. prilikah ustvarjajo tesn, stiki med i J Marja^ Komjanc, pokra. Slovenci, k, z,v,.,o v razi,enih dr f odborJ, Marku WaltritsCh. zavah. Pozdrav občine Nova Gorica in ostalih primorskih občin je prinesel sam predsednik novogoriške občine Milan Vižintin, v imenu Slo- ODGOVOR MINISTRA XA INDVSTRIJO Zaščititi koristi zaposlenih ob zapori tovarne Solvay Podjetje namerava delavce delno zaposliti drugod, delno pa upokojiti Pred časom je senator PSIUP Al-barelio naslovil na ministrstvo za delo in industrijo interpelacijo, da bi izvedel za njegovo stališče v zvezi z nameravano zaporo kemičnega podjetja Solvay v Tržiču. Orzan jc skočil v popolni torni Nino Orzan je v nedeljo ob 24. Ministrstvo mu je prejšnji teden urj skočil s pevmskega mosta. Nje- Prometna nesreča v Števerjanu V nedeljo popoldne se Je pripetila v Uklancih v števerjanu prometna nesreča, pri kateri je bil ranjen 64-letni Pavel Vogrič iz Uklan-cev št. 13. Takoj so ga odpeljali z rešilnim vozom Zelenega križa v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge na več mestih ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Vogrič se je peljal po cesti v bližini svojega doma z mopedom, ko je z njim trčil avto ford an-glia, ki ga je šofiral 22-letni Dominik Humar iz Podgore, Ul. Ma-donnina. Trčila sta sicer le nalah-ko, vendar je imel Vogrič smolo, da mu je moped padel na nogo ter mu povzročil navedeno poškodbo. Drevesca preprečila strmoglavljenje avtobusa Ob povratku z obiska otrok v nadškofijski počitniški koloniji blizu Forni di Sopra so enemu izmed treh avtobusov, s katerimi so se peljali starši s Tržiškega, odpovedale zavore ter je zapeljal s ceste. Tri mala drevesca so 10 metrov pod cesto ustavila- avtobus, v katerem je bilo okoli 50 potnikov, ter tako preprečila njegovo strmoglavljenje v prepad s kdove kakšnimi posledicami. Takoj po nesreči so odpeljali v bolnišnico štiri ranjene osebe, včeraj pa se je v tržišao bolnišnico zateklo še 5 ranjenih potnikov, med temi tudi P. Jarc iz Doberdoba. poslalo pismen odgovor, v katerem poudarja, da stalno in pazljivo sledi razvoju tega problema, ter ga je proučilo na številnih sestankih, ki so se jih udeležili vodstvo podjetja Solvay, župan iz Tržiča, krajevni predstavniki itd. Na teh sestankih so proučili vse plati problema ne da bi našli izhod iz krize, ki temelji predvsem na krizi tržišča. Vendar se zagotavlja, da vodstvo podjetja skuša najti kakšno drugo industrijsko dejavnost, ki naj bi jo začeli kot nadomestilo za sedanjo tovarno in naj bi vsaj v glavnem odpravila negativen vpliv take zapore. Vodstvo podjetja Solvay je dalo tudi zagotovilo, da bo poskrbelo za zaposlitev za delo sposobnih delavcev tržiške tovarne v dru-gih svojih tovarnah, tiste pa, ki so dozoreli za upokojitev, bodo upokojili s posebnimi pogoji. Izrazili so tudi svojo pripravljenost da prepustijo objekte in zemljišče sedanje tovarne kakšnemu drugemu podjetju. Odgovor se zaključuje z zagotovilom, da je ministrstvo stalno v stiku s prizadetimi v tem problemu in bo podprlo vsako pobudo, ki bi pripomogla k pozitivni rešitvi tega problema. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili dve rojstvi in eno smrt. ROJSTVI: Irene Ferrari in Danila Pahor. SMRT: vrtnar 53-letni Mario Zucco. Izlet z letalom v Pariz Avtomoiblski klub iz Gorice organizira s sodelovanjem družbe Mondialtur tridnevni letalski izlet v Pariz ob priliki tamkajšnje avtomobilske razstave. Prva skupina se bo odpeljala v petek 4. oktobra z letališča v Ronkah ter se vrne v ponedeljek 7. oktobra zvečer; druga pa se odpelje v petek 11. okto bra s povratkom v ponedeljek 14. oktobra. Cena za osebo je 86 tisoč lir vključni polovičen penzion v pariškem hotelu ter dva turistična kroga po Parizu. Vpisovanje do 18. t. m. pri avtomobilskem klubu v Gorici Ul. Rom«. govemu športnemu in senzacional nemu podvigu je prisostvovalo okoli 3.000 oseb. Nino se je v trenirki pripeljal na most, kjer ga je sprejela množica s ploskanjem. Vse se je izvršilo v temi: «sprejem» in tudi sam skok. Videli so ga samo tisti, ki so bili prav blizu, ostali pa so skok spremljali... z ušesi. Ko je namreč priletel s skoraj 15 m višine v vodo, je v Soči pošteno štrbunknilo. Dušan Križman Prisoten je bil tudi prof. Viljem Černo iz Beneške Slovenije. Opazili smo tudi ravna telja goriške državne knjižnice dr. Guida Manzinija. Prvi dan zborovanja so bili na vrsti referati o temi -»Slovenci na prelomu šestdesetih in sedemdese tih let 19. stoletja*. Preglede so podali posamezni govorniki omejeno na razne slovenske pokrajine. Prvi se je oglasi' k besedi prof. Branko Marušič, ravnatelj goriške-ga muzeja v Kromberku, ki je imel referat o razmerah na Goriškem in v Slovenski Istri. Marušič je zaradi razsežnosti svojega referata moral istega skrčiti, kljub temu pa so zborovalci dobili zew jasno sliko o takratnih razmerah na Goriškem, kjer se je porajajoča ideja slovenstva morala vztrajno boriti s prevladovanjem takratnih italijanskih nacionalistov, ki so imeli v rokah vse vajeti oblasti. Sam nemški zgodovinar Karel Czoernig v svoji monumentalni zgodovini goriško gradi: ščanske grofije ugotavlja, da je na Goriškem živelo leta 1857 nad 137.000 prebivalcev slovenskega rodu, med tem ko je bilo Furlanov 47.000, Italijanov pa le 15.000; Nemcev je bilo takrat le nekaj nad 2 tisoč. Marušič je v svojem referatu orisal borbo za pravičnejše zastopstvo Slovencev v deželnem zboru, začetek uporabe slovenskega jezika v istem zboru (leta 1867), Seja občinskega sveta nocoj v Števerjanu Danes, v torek ob 20.30, bo ▼ županstvu v Števerjanu prva sej« občinskega sveta po poletnem premoru. Na dnevnem redu je 10 točk, med katerimi odobritev občinskega obračuna za 1967 ter najetje posojila za kritje primanjkljaja iz leta 1966. Svetovalci bodo proučili tudi pravilnik občinske knjižnice, ki jo nameravajo odpreti s pomočjo vodstva državne knjižnice iz Gorice. Pomenili se bodo tudi o drugih občinskih zadevah, ki niso na dnevnem redu. Ker je seja javna, ji lahko prisostvuje vsak, ki se želi seznaniti z občinskimi problemi in njihovim reševanjem od strani uprave. TRŽIČ Danes je v Tržiču odprta lekarna San Nicolb, dr. Olivetti, Ulica l maggio 94, tel. 73328. RONKE Danes Je odprta lekarna «AUa stazione« dr. Matitti, Vermegliano, Ui. Garibaldi 3. tel. 77446 vstop Slovencev v deželni zbor, prepire med slovenskimi strujami, prizadevanja slovenskega tiska na Goriškem, sirjenje čitalniškega gibanja in tabore, ustanovitev lista »Soča*. Nekaj podatkov je predavatelj posredoval tudi o istrskih Slovencih, katerih zgodovino pa je, kot je poudaril pozneje tudi sam predsednik prof. Gestrin, treba podrobno proučiti. Referat o položaju na Tržaškem je podal prof. Samo Pahor iz Trsta, popoldanski referat o Beneški Sloveniji pa dr. Jaromir Beran iz Ljubljane. O ''življenju v istem času v ostalih slovenskih pokrajinah so poročali: dr. Tone Zorn o Ko-loški, dr. Vašilij Mirk o Kranjski, Viktor Vrbnjak o štajerski in prof. šebjanič o Prekmurju. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o nekaterih referatih, predvsem o referatu prof. Berana, poročali jutri. imiiiiiiiiimiitiiiiiitiiiiiiitimiii iii ii t iiiii Miiiiiiiiiiii ii in 11111111111111111111111! POMEMBNA MEDNARODNA MANIFESTACIJA -----------—j---------------------------------- 500 slikarjev v Gradežu na drugem «ex - tempore» Prvo mesto Giulianu Togniju iz Lugana - Sodelovalo je 25 slikarjev iz Slovenije - Udeležba šestih držav Z razglasitvijo nagrajencev ter si je izbral najbolj primeren motiv V soboto sta se poročila Aleksandra Blažič iz Dolnjega Cerovega ter Jožko Vogrič od Aščevih v Števerjanu. Mladima novoporočencema čestita prosvetno društvo Briški grič. Ljubljanski slikar Maksim Sedej se je pri oddaji svoje slike srečal ■ tržaškim slikarjem Anglistom Černigojem in kraj za ustvarjanje. V pristanišču jih je bilo aar precej, saj je bilo v njem moc najti tudi največ izrazitih motivov Zanimivi so bili tudi kotički starega Gradeža, obala in razsežnost lagune. Lep sončni dan je kot nalašč povzdignil prireditev ter jo napravil prijetnejšo. Nikakega dvoma ne more biti, da so bile napravljene slike dobra dela in pokazala izredno raven manifestacije. Obenem pa je bila tolikšna udeležba slikarjev tudi svojevrstna manifestacija mednarodne solidarnosti. V Italiji je grade-ški slikarski, ex tempore najmno-.iiijnejša slikarska manifestacija' ter »ato povsem razumljivo priteguje tako veliko število umetnikov. razdelitvijo nagrad v prireditveni dvorani gradeškega turističnega društva včeraj ob 19. uri se je zaključil drugi mednarodni slikarski ex tempore, katerega prvo nagrado v višini 500.000 lir so prisodili švicarskemu slikarju Giulianu Togniju iz Lugana. Umetniška manifestacija, ki se je je udeležilo okoli 500 slikarjev iz Italije, Jugoslavije, Švice, Avstrije, Zah. Nemčije in Belgije, je doživela popoln uspeh. Drugo nagrado (300.000 lir) so podelili slikarju Angelu Capelliju iz Bergama; 3. in 4. nagrado (250.000 lir) Penalii Cesaru iz Bergama in Zorziju Cesaru iz Trevisa. Nagrajeni so bili nadalje Gilberti Bartoli iz Milana; Giorgio Giaiotti iz Vidma, Vito Pavan iz Bassana, Oskar Govori iz Ferrare, Alfredo Fšbri iz Pistoie, Mario Tudoz iz Milana/ Nadalje so prejeli nagrade po 50.000 lir slikarji iz Švice, Ancone, Sa-vone, Vidma, Luče, Trsta, Modene-Vittorio Veneta. Nagrajeni Tržačan je Marino Pokorovec. J • - : Iz Jugoslavije je- sodelovalo kar 25 slikarjev, med temi tudi lanski zmagovalec Boris Mardešič z Reke, ki pa je na lastno željo nastopil izven konkurence Tekmovanja so se udeležili Rafael Nemec iz Nove Gorice, Miloš Volarič iz Kobarida, Jože Centa iz Ljubljane, Leon Pokore iz Ljubljane, Milan Lovren-čak iz Celja, Pavel Medvešček iz Anhovega, Nedeljko Pečanac iz No' ve Gorice, Vlado Hmeljak Iz Nove Gorice, Ida Briškik - Bremec iz Maribora, Marjan Neme/ iz Maribora, Uroš Vagaja iz Ljubljane, Viktor Birsa iz Portoroža, Maksim Sedej iz Ljubljane, Franc Kokalj iz Ljubljana, Kem.-l Selmanovič iz Ljubljane, Štefan Jenko, iz Ljubija; ne, Izidor Mole iz .Ljubljane, Her man Vrečko iz Ljubljane, Franc Perešin iz Ljubljane, Anton Dplenc iz Ljubljane, Zvčst Appolonio iz Kopra, Stane Jarm - iz Kočevja, Da: nilo Fuger iz Ljubljane, Boris Mari dešič z Reke in Ivo Kordaš z Vrh-nike. ___„i........ Slikarji so pripeli i oddgjati. svoja dela po 16. uri. Napravljena so bila na temo »Gradež — njegovo pristanišče in morje*. V nedeljo ves dan je bilo moč videti slikarje v prta lekarna Pontoni - Bassi, Ra-, prav vseh krajih lagune. Vsakdo štel 26; tel. 33-49. Gorica CORSO. 17.30—22: »Colpo di sole*, A. Lionello in A. Steni. Italijanski kinemaskope v barvah. VERDI. 17.45: (dmpiccala piu in alto«, K. Eastvvood In I. Stevens. Ameriški barvni film. MODERNISS1MO. 18—22: «L’uomo di ferroii, Rock Hudson in Eve-lyn Keyes,: ameriški film. V1TTORIA. 17.30: «L'ereditiera di Singapore«, H. Mills in T. Ho-ward. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30: «11 cerchio di sangue«, J. Cravvford In D. Dors. Ameriški kinemaskope v barvah. / ržič AZZURRO. 17.30—22: «Eva, la ve rita sulTaraore« EACELSIOR 17 30 «Tutte le sere alle nove«, D Bogarde in P. Franklin, v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Colpo da Otto«, J. Hawklns in M Patrick. Ronke RIO. 19.30: postale« EXCELSIOR. Zaprto. «La rapina del treno DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči Je od- ZAKLJUČEN ŠPORTNI TEDEN GAJE V PADRIČAH Prireditelji so razdelili ekipam Številne nagrade Sodniki: Cattaruzza, Maroon, Pappacoda. če smo za prejšnjo tekmo rekli, da je predstavljala presenečenje, potem je ta skoraj prinesla senzacijo: le za las je manjkalo, da ni absolutni favorit in tudi zmagovalec turnirja, ki dotlej ni izgubil še niti seta, tokrat odšel z igrišča poražen. Borovke so igrale neverjetno slabo. Delovala nista ne obramba ne napad, čeprav ni nastopila celotna ekipa, bi tudi mlade igralke ne smele proti začetniški šesterki, kot je Gaja. prikazati tako slabe igre. Nasprotno so domačinke zaigrale res požrtvovalno, star- Vsem slovenskim športnikom in članom ŠD Gaja ter vsem, ki so kakorkoli pomagali k dobremu uspehu prvega športnega tedna, se najtoplejše zahvaljujemo. Odbor SI) Gaja tale so na vsako žogo in izključno pomanjkanje izkušenj jim je preprečilo, da niso zmagale gladko z 2:0, saj so vodile v drugem setu že s 14:8. Gaja je osvojeni set vsekakor zaslužila. Lestvica ženskega turnirja 1. Bor 4 4 0 8—1 2. Breg 4 3 1 6—5 3. Sokol 4 2 2 4. Zarja 4 1 3 o. Gaja 4 0 3 * * • 5—5 4—7 3-8 S podelitvijo nagrad najboljšim društvom, kd so se udeležila letošnjega športnega tedna Gaje v Padričah se je v nedeljo kasno popoldne zaključila v Padričah letos največja športna man'fest30ija zamejske mladine. Po tednu dni za nimivih in često napetih srečanj, ki so pripravila res številnemu občinstvu obilo športnega užitka Je v nedeljo prizadevno in požrtvovalno vodstvo padriško-gropaj-skega društva v kratki, a prisrčni slovesnosti opravilo zadnje dejanje manifestacije. Tajnik Milkovič je v zgoščenih besedah poudaril, da je domača mladina ustvarila v enem letu ne le zelo aktivno športno društvo, ampak tudi zgradila nov športni objekt, na katerem se je odvijala ta manifestacija. Nakazal je tudi pomembnost športa za sožitje med narodi in njegovo pomembno narodnoobrambno vlogo v delovanju manjšine. Po govoru tajnika je predsednik Gaje Karleto Grgič nagradil posamezne ekipe in s tem zaključil to manifestacijo, ki se je odvijala brez zaioetljajev in zastaja. Pred tem so se v opoldanskih urah predstavniki šestih zamejskih slovenskih športnih društev: Gaje, Bora, Sokola, Zarje, Krasa in Brega, poklonili pri spomeniku spominu štirih bazoviških junakov in so položili cvetje. Predsednik Gaje Grgič je ob tej priložnosti spomnil športno mladino na to, da smo dolžni našim padlim globoko hvaležnost, saj je njihova žrtev bistveno pripomogla k temu, da lahko danes na tej zemlji govorimo svoj materin jezik. Prisotni so spomin padlih počastili z enominutnim molkom, V jutranjih urah so odigrali zadnji ženski tekmi. BRUG — SOKOL (ženske) 2:1) (9:15, 15:7. 15:10) Breg: čuk. Ra,poteč. Barut, Cor-radini, Slavec, Poraus. Turk, Kofol. Sokol: Filipčič, Caharija, Batagelj, Zidarič, Zavadial, Švab, Colja A., L., Škrk, Sodniki: Pipan, Marcon, Pappacoda. Brežanke so presenetile. Z zadovoljivo igro in zagrizenostjo so premagale svoje nabrežinske tekmice, ki so bile pred tekmo favoritinje, šesterica Sokola pa je tokrat zaigrala dokaj slabo, Brežanke so to Izkoristile In so si z zmago priborile drugo mesto. * • * BOR — GAJA (ženske) 2:1 (14:16, 16:14, 15:11) Bor: Kenda, BareJ, Pernarčič, So, Si., Rauber, Bezeljak, Rogelja, Nibrandt. Gaja: Pataivina, Kalc S., N., Vrše, Orrgič V., L. S., Padovan, Bizjak. •aiiimiiiiiiiiiiiiaiitiiiiiiiainiiiiHiiiMiiiiiiiiiMimiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiii Odlična zagrebška ekipa Dinama jutri v Trstu proti Triestini V sredo bo na sporedu na tržaškem stadionu Pino Grezar zadnja predprvenstvena tekma Triestine. V goste bo tokrat prišla odlična zagrebška ekipa Dinama, ki Je po nedeljski zmagi nad državnim prvaikom Orveno zvezdo na drugem mestu lestvice in ima najboljši napad. Za tržaške ljubitelje nogometa bo ta najlepša priložnost, da vidijo na našem stadionu pri delu moštvo, ki sodi v evropsko elito, saj Je Dinamo pred nekaj leti osvojil celo evropski pokal veiesejemskih mest. V zagrebških vrstah nastopajo igralci, ki so že oblekli državne drese, tako na primer Ramljalk, Belin In srednji napadalec Zamlbata, ki Je odslužil vojaški rok in Je trenutno e-den najboljših strelcev v prvi jugoslovanski ligi. Za Triestino bo ta tekma zadnja preizkušnja, predvsem pa lepa priložnost, da si nabere novih izkušenj proti močnemu nasprotniku. Trener bo poslal na igrišče le svoje Igralce, tako da moštvo ne bo okrepljeno. Dosedanji letošnji rezultati Dinama: Dinamo — Čelik 4:0, Velež — Dinamo 2:1, Dinamo — Vojvodina 6:1, Dinamo — Orvena zvezda 2:0. Skupno torej 13 golov proti 3, in to Je Zagrebčanom prineslo dTugo mesto na lestvici za železničarjem, ki ima točko več. u k BOR — KRAS (moški) 3:0 (15:9, 15:13, 15:10) Bor: Plesničar, Fučka, Jurkič, Mijot, Uršič, Vodopivec, Orel, Starc, Veljak. Kras: Božič, Simoneta B, Z., Kobal. VVilhelm, Škrk, Milič L., B„ Budin. Sodniki: Caputo, Marcon, Cattaruzza. Izid tega srečanja vara: res so borovci zmagali s čistim 3:0, toda v posameznih setih bi lahko dosegli še precej bolj povoljen izid v svojo korist. Igrali so namreč dokaj sproščeno, saj jim Kras že zdaleč n: bil dorasel nasprotnik. Ekipa iz Zgonika namreč ni prikazala posebno dopadljive odbojke in smo jo videli v preteklosti igrati precej boljše. Srečanje, ki je odločalo o prvem in drugem mestu Je bilo zato precej nezanimivo. * • * Veliko zanimanje je vladalo med Ijubitedijj balinanja za turnir v tem športu, ki se je istočasno odvijal na obeh igriščih. Tekmovanje je bilo — zlasti v zaključnem delu izredno kakovostno in so posamezni tekmovalci pokazali res odlično obvladanje te panoge. Prednjačili so posebno Jugoslovani, med terni pa zlasti Sežanci in Koprčani, medtem ko so Ljubljančani odpove-I dali. Izmed domačih ekip je preše- Italijanski nogometni pokal: 1:1 v prvem kolu rezultat enoletnega obstoja Gaje V zadnjem dnevu zmage dveh ekip Bora in Sežane - Lepa zaključna slovesnost - Počastitev padlih pred bazoviškim spomenikom netila Gaja, ki je zasedla na končni lestvici odlično tretje mesto in je s tem jasno pokazala, da imajo padrlško - gropajski balinarji v svojih vrstah res dobre elemente, ki bodo ob Izdatnejšem treningu lahko posegli v sam vrh tega športa pri nas. Rezultati: četrtfinale: Koper — Agricoltore 13:4 Cavallerizza — Sežana 13:4 Gaja — Agiriooltore 13:10 Sežana — Ljubljana 13:10 polfinale: Sežana — Cavallerizza 13:11 Koper — Gaja 13:3 finale za III. mesto: Gaja — Cavallerizza 11:1 finale za I. mesto: Sežana — Koper 13:6 vadlal. Kmalu nato Je Starca zamenjal Lakovič. Igra se je odvijala sproščeno in nobena ekipa ni zmogla odločno povesti. Tako je bilo stanje po prvem delu tekme 20:21 v korist Sežane. Ko pa je kmalu po pričetku drugega polčasa zmanjkal Lakovič, so se razmere povsem spremenile: plavi niso bili več e-notnl, zapravili so mnogo ugodnih prilik, utrujenost je zameglila reflekse in borovci so ustvarjali vtis, da so se že vnaprej sprijaznili z neuspehom. Poleg vsega je vroče sonce utrudilo vse tekmovalce. Plavim je predvsem manjkala običajna točnost pri metih iz razdalje. Adrijan /avadlal NAGRADE BALINANJE 1. Skala Sežana — pokal UBI Trst, 5 kolajn SD Gaje, zastavica 2. Modri val Koper — pokal in 5 kolajn ŠD Gaje, zastavica 3. ŠD Gaja — zlata medalja tržaške pokrajine 4. Sv, Križ — zastavica 5. Cavallerizza — zastavica 6. Agricoltore — zastavica ODBOJKA moški 1. Bor — pokal deželnega odbora F-JK 2. Kras — plaketa FIPAV Zenske 1. Bor — pokal Slovenske skupnosti 2. Breg — plaketa tržaške občine KEGLJANJE Sokol — pokal SKGZ, zastavica BLIŽANJE Repen — pokal Primorskega dnevnika, zastavica ŠTAFETNI TEK Bor — pokal Primorskega dnevnika NOČNI TEK Repen — pokal vasi Padriče -Gropada PRIJATELJSKA ODBOJKA Izola — pokal SPZ KOŠARKA Partizan Sežana — pokal Avtonomne turistične ustanove TS ZA ZASLUGE IN USPEHE V ŠPORTU Gaja — pokal PD Slovan ZA NAJVEČ PROSVETNIH DELAVCEV V VRSTAH ŠPORTNEGA DRUŠTVA Gaja — pokal 90-letnice obstoja PD V. Vodnik Lesi vicu: 1. Sežana, 2 Koper, 3. Gaja, 4. Cavallerizza. KOŠARKA Bor — Partizan 41—47 (20—21) Bor: Sancin (19), Fabjan (5), Lakovič (4), Starc, Hrovatin V., Sirk (7), Hrovatin S„ Košuta, Tavčar, Zavadial (6). Partizan: Škrinjar (13), Jerina, Grmek (5), Grmek I. (1), Uršič (13), Danev (11), Godina (2), Tavčar (2). Sodnika: Vorlisca in Fabbri Na novem igrišču sta ekipi Bora In Partizana odigrali v nedeljo prijateljsko tekmo. Prijetno vzdušje se je žal skazilo ob pričetku drugega polčasa, ko se je Lakovič ponesrečil in je moral zapustiti igrišče. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu na obrazu zašili rano s 4 šivi. Upajmo, da bo rana ostala brez posledic. Od tedaj sta sodnika sodila strožje in sta piskala ob najmanjšem prestopku. To je večkrat razburilo igralce in napetost na igrišču je stalno rasla. Končni žvižg je to napetost sprostil in po tekmi je staro prijateljstvo zopet oživelo, ko so Igralci sedli k zakuski. Ekipi sta nastopili v okrnjeni postavi. Pri Boru se je posebno poznala odsotnost Kralja in Ambrožiča, saj so pod obema košema prevladovali Šežanci, čeprav se je Sirk zelo dobro boril prav do konca. Vendar se je tudi pri njem pojavila utrujenost, ker ni bilo e-nakovrednih igralcev, ki bi ga nadomestili. Pri gostih sta se ponovno izkazala Škrinjar in Uršič (vsak je realiziral po 13 točk), poleg Daneva. Spreten pri vodenju žoge in zanesljiv je bil Grmek M. Bor je začel z običajno postavo: Sancin, Fabjan, Sirk, Starc, Za- ■iiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii Obljuba odbornika Ceschie Primorju: v 230 dneh novo igrišče na Proseku V prvem kolu tekmovanja za italijanski nogometni pokal so dosegli naslednje izide: 1. skupina MILAN — TERNANA 2:0 L, VICENZA — MONZA 3:0 2. skupina NAPOLI — CATANIA 5:2 CATANZARO — PALERMO 2:1 3. skupina CESENA — JUVENTUS 0:0 SAMPDORIA — GENOA 2:1 4. skupina BARI — PIŠA 0:0 FIORENTINA — FOGGIA 0:0 5. skupina LECCO — INTER 1:1 ATALANTA — COMO 2:1 6. skupina SPAL — BOLOGNA 0:0 ROMA — LAZIO 1:0 — Milan — Teinana 1 Napoli — Catania 1 Catanzaro — Palermo 1 Sampdoria — Genoa X Bari — Piša X Leceo — tnter X Atalanta — Como 1 Spal — Bologna X Roma — Lazio 1 Reggiana — Torino 2 Verona — Modena 1 Mantova — Brescia 2 Livorno — Cagliari 2 KVOTE 13. — 1.227.600 lir 12. — 42.100 lir 1. — 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — 1. Lugarin 2. Moise 1. Amuntillado 2. Veliable 1. Leoniero 2. Aurum 1. Ordones 2. Lamur 1. Ate 2. Campanile 1. Estrone 2. I.osetta 1 1 1 1 1 X X 2 1 X 2 X 7. skupina TORINO — REGGIANA 3:0 VERONA — MODENA 4:1 8. skupina BRESCIA — MANTOVA 4:2 VARESE — PADOVA 0:0 9. skupina REG GIN A — PERUGIA 1:0 CAGLIARI — LIVORNO 2:0 Ostale športne vesli na drugi strani HOKEJ NA KOTALKAH A LIGA Se večja gneča na vrhu lestvice Triestina še dve (očki zaostanka za Candyjem Se eno kolo, ki ni razčistilo lestvice ampak je še bolj zbližalo moštva, ki se še borijo za naslov ali obstanek. Na vrhu lestvice je poraz Candyja v Bregancah znova vzbudil upanje v taboru domačinov kot tudi pri Triestini, ki je IIIUIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllOOlllUIIIIIIIIIIIIHIIIHloOMIIIHIIIIIOHilllHIimMlillllllHInil A ATLETIKA DESETEROBOJ Na deželnem prvenstvu Cesar tretji, Švab osmi Zmagal je Medesani z rezultatom 6.012 točk Medesani, član Fiamme iz Trsta, je po pričakovanju osvojil naslov deželnega prvaka za leto 1968 v deseteroboju. Drugi favorit Tassini je dal v zadnji disciplini vse od sebe, da bi osvojil prvo mesto. Kljub izredno dobremu rezultatu pa mu podvig ni uspel. Borovec Cesar letos ni startal kot favorit. Vrsta poškodb in ne najboljši osebni pogoji za tekmovanje so mu dopuščali posebno v prvem dnevu zelo skromno zbranost v posameznih panogah. Atletu se je nudila zadnja priložnost, da bi izpopolnil normo za nastop na državnem prvenstvu (5.500 točk). Končni rezultat 5.517 dokazuje, da je atlet zelo natančno razporedil svoje moči in je dosegel zaželeni cilj. V končni razvrstitvi je bil predstavnik Bora tretji po predvidevanju bi moral biti četrti ali celo peti. Od boljših je imel izredno smolo Dannisi, ki je v skoku s palico začel skakati pri 360 cm in je letvico trikrat podri. O-stal je brez točke. Osebni rekord atleta s palico znaša 420 cm. Dru-bi borovec v konkurenci Dušan Švab je za 76 točk popravil osebni rekord. Tokrat ni dosegel izrednih rezultatov, bil pa je boljši tam, kjer je zadnjič zaostajal. Njegova najboljša rezultata sta skok v višino 155 om in čas 18’80 na 110 m z ovirami. Cesar je bil v posameznih panogah boljši v skoku v višino 165 om, v daljino 6,06 m, v disku 35.67 in v kopju 50,64 m na ovirah 17"4. Slabši pa je bil v skoku s palico, komaj 300 cm. Rezultati: 1. Medesani (Fiamrna) 6.012 točk 2. Tassini (Uto. Trst) 5.873 3. Cesar (Bor) 5.517 (Rezultati: 11”7 na 100 m; daljina 6,22 m: krogla 11,31 m; višina 165 cm; 400 m 59”6; 110 m ovire 17”4; disk 35,67 m; palica 300 cm; kopje 50,64 m; 1500 m 5’24”). Oismi Švab 4.218 točk (12”1; 5,65 m; 7,91 m; 155 om; 55”8; 18”8; 20,62 m; 240 cm; 26,52 m; 4'49”6). B. Križman KVOTE 12. — nobene pravilne rešitve II. — 751.956 lir 10. — 29.604 lir Prejšnji teden Je imej na vabilo SD Primorje občinski odbornik za šport Luciano Cesohia na sedežu društva sestanek, na katerem je seznanil pristojne s podatki o graditvi nogometnega igrišča na Proseku. Po pozdravnem nagovoru je Ces-chia najprej razložil, zakaj se je tako zavlekla gradnja tega igrišča. Prvotno je bil pripravljen načrt s proračunom za 6.200.000 lir, ki pa je bil prenizek in igrišče gotovo ne bi odgovarjalo vsem predpisom. Tudi drugi načrt še vedno ne bi odgovarjal današnjim potrebam, ker nogometna federacija zahteva slačilnico s 4 prostori tako da se lahko med eno tekmo preoblačijo e-najsterice za naslednjo tekmo brez Izgube časa. Tako bo obveljal šele tretji načrt, za uresničitev katerega bo skrbela poleg občine tudi dežela. Tako je Cesohia zagotovil, da je zadeva proseškega nogometnega igrišča praktično že rešena. Občinska uprava bo čim prej poskrbe- kot n. pr. dražba del. V teku 15 — 20 dni marajo tvrdke odgovoriti, nato imajo čas 30 dni, da začno z delom, ki ga morajo dokončati v 180 dneh. številke so res visoke, a občinska uprava bo skušala te številke znižati ter tako meseca januarja izročiti Primorju igrišče v najem. Cesohia je Primorju čestital, ker je tako vztrajno pritiskalo na občinsko upravo, da je prišlo do te gradnje. Občina je tako z večjim zadovoljstvom uresničila te želje, oziroma potrebe Proseka. Poleg 6 do 8000 kv. m, ki so potrebni za zgraditev nogometnega igrišča, je na istem mestu na razpolago še 60.000 kv. m jusarskih pravic za zgraditev športnih naprav. Torej terena ne manjka, delo bodo začeli z nogometnim igriščem, ni pa rečeno da v bodoče ne bo občina postavila še kakšno drugo športno napravo, ki bi služila vaščanom. Vaščani so z navdušenim aplavzom pozdravili zagotovila odbornika Ceschie, ki Je nato še omenil la, da bodo pričeli z delom, seveda t vprašanje športnih igrišč v ostalih pa manjka še nekaj formalnosti, I okoliških vaseh. Sv. Križ: Občinska uprava ima v načrtu gradnjo igrišča v Sv. Križu, katerega uresničitev bo stala 20.000.000 lir. Trebče: Načrt gradnje igrišča v Trebčah Je trenutno ustavljen, ker ima občina v načrtu gradnjo igrišča na Opčinah. Vsekakor stvar je v preučevanju in v prihodnjih dneh se bo izvedelo kaj več. Bazovica: Občina je dala v najem vaščanom oziroma društvu Zarja 10.000 kv. m na katerem so se Bazovci že lotili dela. Treba je res pohvaliti marljive Bazovce, katerim je občina za to njihovo potezo nadvse hvaležna. Ob zaključku se je v imenu vseh vaščanov in ŠD Primorje zahvalil odborniku Cesohii za pojasnila in za njegovo udeležbo na tem sestanku predsednik Primorja štrekelj, ki je omenil tudi župana Spaccinija 'in odbornika Mocohija. ki se prav tako zanimata za graditev nogometnega igrišča na Proseku. B. R. ................................. Jugoslovanska nogometna prvenstva l. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Vojvodina — Zagreb 1:0 (1:0) Partizan — Beograd 1:2 (1:1) željezničar—Hajduk 3:1 (1:1) Maribor — Bor 4:2 (1:1) Rijeka — Proleter 3:0 (0:0) Velež — Olimpija 4:1 (1:0) Čelik — Radnički 3:1 (3:1) Vardar — Sarajevo 1:1 (0:0) Dinamo — C. zvezda 2:0 (1:0) 1. Zeljez. 4 3 10 12:5 7 2. Dinamo 4 3 0 1 13:3 6 3. Sarajevo 4 2 2 0 8:3 6 4. Maribor 4 2 2 0 7:4 6 5. Velež 4 1 3 0 7:4 5 6. Beograd 4 2 11 7:5 5 7. Partizan 4 12 1 5:3 4 8. C. zvezda 4 12 1 5:4 4 9. Hajduk 4 12 1 6:6 4 10. Radnič. 4 12 1 3:4 4 11. Vardar 4 12 1 3:5 4 12. Vojvod. 4 12 1 3:7 4 13. Olimpija 4 112 6:9 3 14. Bor 4 112 5:9 3 15. Čelik 4 112 4:10 3 16. Rijeka 4 1 0 3 4:6 2 17. Zagreb 4 0 1 3 3:8 1 18. Proleter 4 0 1 3 2:8 1 Pari prihodnjega kola: C. zvezda — Vojvodina, Radnički — Vardar, Olimpija — Čelik, Proleter — Velež, Bor — Rijeka, Hajduk — Maribor, Beograd — željezničar, Zagreb — Partizan. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA Kamnik — Piran 4:1 (2:0) Litija — Primorje 0:1 (0:1) Tabor — Slovan 4:1 (3:0) Ločan — Sava 3:3 (0:3) Tolmin — Zagorje 0:2 (0:2) Izola — Kranj 5:0 (1:0) Pari prihodnjega kola: Piran — Kranj, Zagorje — Izola, Sava — Tolmin, Slovan — Ločan, Primorje — Tabor, Kamnik — Litija. II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Zadar — Trešnjevka 0:1 (0:1) Istra — Mura 1:3 (1:1) BSK — Metaiac 1:4 (0:1) Jedinstvo — Orijent 1:2 (0:1) Ljubljana — Alum. 2:0 (0:0) Varteks — Rudar 3:0 (2:0) Split — Borac 1:0 (0:0) Lokomot. — Šibenik 4:0 (1:0) 1. Orijent 2. Trešnjev. 3. Metaiac 4. Split 5. Varteks 6. Aluminij 7. Borac 8. Lokomot. 9. Zadar 10. Rudar 11. Šibenik 12. Mura 13. Ljubljana 3 10 2 14. Jedinstvo 3 0 12 15. BSK 3 0 0 3 16. Istra 3 0 0 3 3300 7:1 3300 4:0 3201 6:3 3201 6:3 3120 4:1 3201 6:5 3 111 3 111 3 111 3 111 3 111 3 10 2 8:3 5:4 3:3 3:6 2:5 5:6 5:10 3:5 3:9 2:8 Pari prihodnjega kola: Šibenik — Zadar, Borac — Lokomotiva, Rudar — Split, Aluminij — Varteks, Orijent —Ljubljana, Metaiac — Jedinstvo, Mura — BSK, Trešnjevka — Istra. SLOVENSKA LIGA Triglav — Koper 3:1 (1:0) Slavija — N. Gorica 1:5 (1:1) Kovinar — Ilirija 3:0 (1:0) Nafta — železničar 0:0 Celje - Klad. — Ruda 2:0 (2:0) Svoboda — Hrastnik 2:2 (0:2) Pari prihodnjega kola: Koper — Hrastnik, Rudar — Svoboda, železničar — Celje Kla-divar, Ilirija — Nafta, N. Gorica — Kovinar, Triglav — Slavija. iz Modene odnesla dragoceno točko, na dnu pa je Follonica z zmago nad Bassanom dohitela slednjega na predzadnji stopnici *n lahko še upa na rešitev. Vsa pozornost je bila obrnjena na tekmo med Laverdo in Candy-jem. Gostje, ki so merili na neodločen izid, so ves prvi polče* obdržali pobudo in so spravili v zadrego domačine, katerim ni pre-ostajalo drugega kot obramba. V drugem delu pa je Batistella Pre-bil led in je povedel svoje moštvo v vodstvo. Po izenačenju S°' stov je domači strelec še dvakrat potresel mrežo Patrinija, 5’ pr^ koncem pa je Bortollini zmanjšal razliko. Gostje so do konca tekme napadali, toda domačini so obdržali skromno prednost. Ta spodrsljaj bi Candy lahko še krepkeje plačal, ko bi Amatori h® prisilil k delitvi točk Triestine-Sicer je bala tekma, po predvidevanjih, težka za goste, toda so * odlično igro nadkrilili domačine in bi si zaslužili tudi zmago, f>aJ je v drugem polčasu Martellan1 dosegel gol, katerega je sodnik razveljavil brez pravega vzroka. D0-mačini so tako napravili nov ^o-rak proti rešitvi, katero si pop0*' noma zaslužijo, saj so v zadnji*1 tekmah pokazali viden napredek-Triestina pa je zmanjšala na dv* točki prednost Candyja in ima to-rej možnost, da ohrani svoj n8‘ slov. Tudi Novara ima še majhno d’ panje, čeprav je njen položaj žej° težek. Z zmago nad Marzottom l8 obdržala stik s prvimi, do z®*8 ge pa bi ji pripomogli poleg l85’ nih uspehov samo večji spodf*-ljaji ostalih tekmecev. V odločilnem spodadu za o®-stanek je Follonica na doma#8 tleh odpravila Bassano in je ta* popravila svoj položaj na lestvi^ Krivec za ta poraz Bassana je sicer odlični vratar Fontana, k* j imel slab dan in je prejel vrs golov, ki bi jih ne bilo potre88 prejeti. Ferroviario je brez težav oap* vil skromne goste iz Oderza in je tako verjetno dokončno od<^ ljil od dna lestvice. Tržačani so v prvem polčasu spravili na varno, v nadaljevanju pa s o r ■ t**r V. Tri kola pred koncem je tol® položaj na obeh koncih lesro^ še zelo nejasen. Ce predvidevanj da bo Triestina premagala dva tedna Monzo na domačih tl* kar se lahko zgodi, potem tri moštva z istim številom t0 . in res ne bi mogli reči, k«te £ ima več možnosti za osvojitev ^ mesta. Triestina prikazuje veon boljšo igro in ima velike izkušnja Candy ima prednost, da mora 1 mo v Trstu... še izgubiti, Breg81^ pa je jasno pokazal, da nima . tos nobenih kompleksov proti n močnejšim moštvom in bi 18 tudi pripravil veliko presenečenj pustili, tako, da izid ni bil ta*? REZULTATI: Amatori - Triestina Laverda • Candy Novara - Marzotto Follonica - Bassano Ferroviario - Oderzo LESTVICA: 2:2 3:2 5:3 4:3 6:2 Candy M. 15 10 3 2 L. Breg. 15 10 1 4 Triestina 15 9 3 3 Novara 15 9 2 4 D L. F. Tr. 15 7 1 7 I. Amatori 15 4 5 6 Marzotto 15 6 1 8 Bassano 15 3 5 7 Pro Foll. 15 5 1 9 Ignis Oder. 15 1 0 14 43 32 72 ti 46 28 68 40 51 6* 45 46 43 48 43 43 31. ( B. TRAVEN ) General iz džungle «Potem se malo motajta naokrog blizu poslopij in poglejta, kaj lahko zvesta. Dovolj razumeta špansko, da bosta razumela, kaj tam kričijo in govorijo. Ce moreta, prištejta, koliko mož je tam, če bodo ostali še en dan ali dva ali že mislijo oditi. Dobro si oglejte, kje so vrata, če jih ponoči zaklepajo ali samo zapirajo, kje imajo postavljene ali obešene karabinke, kje stojijo strojnice, v kateri sobi prenočujejo oficirji, če redno popivajo. Ali si lahko to zapomnita?« «Seveda, General, saj imava glave in tudi zdrav razum.« «In ko bosta odhajala iz vasi, povejta takole mimogrede, da sta na poti srečala deset podivjanih in usramh mucha-chosov, ki so imeli karabinke in so bili ranjeni po glavi in telesu, in da so se ti muchachosi silno bali in so na vrat na nos smuknili v grmovje. Brž ko bosta to popolnoma mimogrede povedala, se odpravita na pot proti Balun Cananu. Seveda ne smeta kar tako priti na finco, da b: lahko tam vedeli, da prihajata od tod, in ko bosta odhajala, pojdita najprej eno miljo ali še dalje proti Balun Cananu in se potem obrnita in se priplazita semkaj nazaj. Važno je, da nihče na f;nci, tudi peoni, ne ugane, da sta prišla od tod in da se semkaj vračata. Sta vse dobro razumela?« «Vse, general in nič ne skrbi za naju, bova že vse zvedela, kar bi rad vedel, General.« «Potem brž. Ce bi pa vaju kdo izmed vojakov ali finque-rosov vprašal, recita, da sta videla dva moža s karabinkami, kako sta tekla v grmovje, in da sta se tako bala, da nista niti hotela govoriti z vama. Toda najbolje je, da gresta fede- ralesom in vsem tam s poti in da le dobro odpreta oči in govorita s peoni.« 2 Oba Izvidnika sta se vrnila in poročala Generalu. Od njiju so muchachosi zvedeli za usodo svojih ujetih tovarišev. Toda namesto da bi se prestrašili in začeli omahovati, da ne bi tudi sami doživeli podobno ali še hujšo usodo, se jih je le polotil strahoten bes in polastilo tolikšno sovraštvo, da bi pri priči zdivjali in podnevi napadli Sveto Cecilijo ne glede na posledice, ko ne bi bili General, Coronel, Profesor, Andreu, Celso in še nekateri drugi muchachosi dovolj razumni in pametni, da bi besneče muchachose pripravili do tega, naj se ravnajo po dobro premišljenih načrtih. Modesta, ki je čepela poleg Celsa, In je svojemu malemu nečaku česala lase, je slišala poročilo. Malemu Pedritu so na monteriji odrezali oboje ušes kot očetu. Očeta so tako grozno kaznovali zaradi ponesrečenega bega, otrok pa je moral v očetovi navzočnosti doživeti isto kazen, da bi bila kazen nad očetom še večja in da bi bil otrok vse življenje zaznamovan kot dezerterjev sin. Ko bi bili očeta zaradi tistega poskusa bega skoraj do smrti prebičali, kakor se je dogajalo v podobnih primerih, ne bi mogel več dni delati in izguba tako potrebne delovne sile bi škodovala lastniku monterije. Ker so mu pa odrezali ušesa, ga to ni oviralo, da ne bi takoj začel spet delati, in tako ni proizvodnja nič trpela zaradi kazni. Ko je Modesta, ki Je dotlej mislila, da je njen ljubljeni brat med napadom na severni oddelek padel in tako morda doživel naglo smrt, je zdaj zvedela, da je bil eden izmed tako neusmiljeno usmrčenih ujetnikov njen ljubi brat, kar je pravilno sklepala iz omembe ujetnika z odrezanimi ušesi, je prebledela in pekoče solze so ji silile v oči. Toda ni pustila, da bi tekle solze. Trdno je stisnila skupaj ustnice, jih takoj nato spet naglo odprla, kakor da je brez volje, in hkrati močno izdihnila. Potem je stisnila k sebi malega Pedrita in ga poljubila. «Tvoj oče je zdaj eden izmed junakov, bojevnikov za tierra y libertad,« je dejala in ga spet poljubila. «(Ali se moj očka ne bo vrnil, tetka?« «Ne, moj otrok, odslej prebiva z vsemi indijanskimi junaki na zvezdi, na kateri prebivajo vsi veliki možje, ki jih ljudje zaradi njihovih velikih dejanj ne bodo nikoli pozabili.« «Potem ga bom gotovo lahko včasih videl s svojim daljnogledom, tetka, ali ne?« «Prav gotovo, moj otrok,« mu je odgovorila in se boječe nasmehnila. Medtem je bilo poročilo končano. Ni se več menila zanj. Toda zdaj, ko so pod vtisom tistega poročila vsi v njeni bližini umolknili, je dolgo strmela v Celsa, ki je sklonil glavo in buljil predvse v tla. Narahlo ga je dregnila In mu tiho rekla: «Ti si coman-dante druge strojnice, ali ne Celso?« «Saj veš, Modesta, da je tako. In zdaj še, ko je Coronel tako žalostno izgubil svojo strojnico, sem edini strojničar v vsej armadi. In kako ponosen sem, da sem lahko coman-dante strojnice, ki se tako lepo sveti in tako dobro strelja, ti ne bom pripovedoval.« «Gotovo ne, Celso. Popolnoma prav imaš, da si na to ponosen.« Za hip je pomolčala in s svojimi velikimi prsti na nogi drsala okoli po tleh. Nenadoma je spregovorila: «Ali me imaš kaj rad, Celso?« «Haaaa?» je odvrnil z zategnjenim in presenečenim glasom. ((Seveda te imam rad. Zakaj te ne bi. Saj si čedno dekle in znaš tudi kuhati. Cernu te ne bi imel rad. Pravzaprav, deklič, te imam celo zelo rad, zelo rad. Mislil sem, da ti ni treba tega pripovedovati. To lahko vendar vsako pametno mlado dekle samo čuti.« «In če hočeš, da bi te imela zelo rada, zelo zelo rada, moraš tudi nekaj zame storiti, Celso.« «Vse, Modesta, vse, kar hočeš. Samo povej in že bo storjeno. Seveda z eno izjemo, to moram takoj reči Strojnica. Ce hočeš pri tem kaj imeti, tl seveda ne morem dati. ■ ^ dokler nismo zmagali v revoluciji. Potem ti bom naredi* nje šivalni stroj.« ,e «Ne, Celso. nočem tvoje strojnice. Hočem le, da ‘0 naučiš s svojo strojnico tako natanko zadevati, da bi 18 na dvesto korakov sestrelila mango z veje.« «Zakaj mango, dekle?« ^ «Da bi lahko razstrelila neusmiljena srca vsem tisti®®' j0 niso z nami, ki ne vpijejo z nami tierra y libertad, jj našim hermanitom in med njimi mojemu bratu pome®81 ^ glave. Za ušesa malega Pedrita bodo plačali. Drago P j8v0 Zdaj pa bodo morali plačati tudi za pomendrano S njegovega očeta. In to bo drago. Zelo drago, Celso.« o0j «Dobro si povedala, Modesta. Naučil te bom, d8 , bolje streljala s strojnico, kot me je naučil Coronel- K8J pi Coronel sploh spozna na strojnico? Ta kar poka, ne 88 „e gledal, če tudi zadene, ker ga pokanje veseli. Mene P8 ti-veseli pokanje, ampak zadevanje, ln če bi lahko s Puslc°ge.» deval, ne da bi mi bilo treba pokati, bi mi bilo stokrat «Kdaj me boš začel učiti, Celso?« je vprašala MoCl ki je postala nestrpnejša. «Ne jutri, Modesta, ampak kar takoj, ta hip.« ((Seveda brez pokanja ln brez streljanja,« je nekdo klical vmes. Bil je General, ki je slišal zadnje besede. p( Celso se je na glas zasmejai ((Streljanje je najlažje' se je treba naučiti. Težko je strojnico postaviti, jo naravnati in pociljati, še teže pa se je naučiti, kje P03^!)® napako in kako jo odstraniti, če se nenadoma ustavi. se imaš naučiti, Modesta, preden boš lahko prvič u jpjtf1 In to se ne bo zgodilo ne danes ne jutri in ne v pril*0 jftti< desetih dneh. Zato se ti ni treba, General, nič vzne®® da bi tukaj morda kaj pokala in izdala naš položaj-« j,of' General je počenil, si prižgal grobo zvito cigaro Prl nem ognju in dejal Modesti: «Torej bi tudi ti rada P vojak pri strojnici, muchacha?« (Nadaljevanje sl«a • _.................... .............................................................................................. ................................... " ----—-----------------------------------------------------—---------------------------------------------------—...................... Jjf UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCH1 6, II., TELEFON «3-808 W 14-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MaggiO 1/1, Telefon 33-82 - UPItAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95 823 NAROČNINA: mesečno 800 vnaprej četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 lir, celoletna 8.100 lil SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100. din (10.000 starih dinariev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškeg*<(, 0f Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl ž.iu. osmrtnice iw> ur - Mali ogl*s beseda - Oglasi za tržaško ln go riško pokrajino aa naročajo pri upravi. — I* vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV M-;NKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst