
n


Vpliv vpijanljivih pijač

na posamezni človeški organi¬
zem in na človeško društvo v

obče.

Založila in na svetlo dala

MATICA SLOVENSKA

V Ljubljani.

Natisnili J. Blaznikovi nasledniki.
1880 .

1

Mnogo težav tare človeka, ki mu ne dado v polni
meri uživati življenja slasti.

Istima je, da mnogih nadlog ni človek sam kriv, ki mu
grenijo življenje in katerih odvrniti mu tudi ni vsegdar
mogoče. Predobro so vsacemu te težave znane, da bi jih
tu še le na drobno naštevati bilo treba.

A mnogo hudega si nakoplje tudi človek sam in tako
je sam kriv, da mu življenje ni prijetna spomlad, temveč
burna zima.

Namen tej knjižici je kazati na tisti grozni studenec,
iz katerega izvira čedalje več in dan danes prav veliko onih
nadlog, ki nesrečnega delajo posameznega človeka, pa tudi
cele rodovine in cele dežele.

v

Oe dan danes celo vlade, ko so videle, da tako imeno¬
vana „društva treznosti 1 ' nimajo zaželenega uspeha, morajo
misliti na to, da na postavodajalni poti  skušajo v mar¬
ši kaki deželi zatulhniti oni nesrečni studenec, ki se pijan¬
čevanje  zove, je-tudi „Matica“ naša mislila, da pravo
stori, ako na svitlo da knjižico, ki ne vpije in ne razsaja nad
pijanci, ampak na poti znanstvenega pouka  hoče kazati
brezdno, v katero človeka pahne obilno uživanje vpijan-
Ijivih pijač, — kazati namreč ne samo to, kako človeka
na beraško palico mnogokrat spravi pijančevanje in cele
rodovine pahne v silno revščino, temveč koliko škodo člo¬
veškemu zdravju in celim rodovom prizadeva pijanost
in kaj še vsega druzega gre za petami pijančevanju uda-
nega človeka. Odkriti hude posledice  in povedati ne-

l*

4

katera  sredstva,  katera po skušnjah v drugih narodih
čezmerno pijančevanje vsaj nekoliko mejijo, to je namen
temu spisu.

Ker žalibog ne moremo zakrivati, da tudi med slo¬
venski narod čedalje bolj sega kuga žganih pijač, zato naj
bi ta knjižica našla prijazen vzprijem v vseh tistih krajih,
ki morejo z dobrim vzgledom, poučevanjem in kakor koli
naše ljudstvo odvračati od kuge pijančevanja, ki v nekaterih
drugih deželah ucinja toliko nesreče.

Pisatelj.

I.

Kaj vse služi raznim narodom za omamljenje ali

vpijanjenje.

Če se oziramo po širnem sveti in razmotravamo navade po¬
sameznih narodov, zapazimo, da ima brez male izjeme vsak svojo
tvarino, katera ni ravno za življenje potrebna, kakor so jedila,
ampak s katero se povzdviga nad vsakdanji položaj dušnega
življenja, s katero se mami ali recimo naravnost — pijani. Take
navade ne nahajamo samo v omikanih, nego tudi v divjih narodih;
celo ljudstva v starodavnosti so uže umevala napravljati si vpijan-
ljivih pijač. Uže za starih Grkov  je bilo znano Arino in pivo. V
Izraelcih  je umel Noe narejati vino. Necega dne se gaje  bil
preveč napil in napravil silno pohujšanje pri jednemu svojih sinov.
Stari Kelti in Germani  so narejali iz medu  svoj mčt. Iz
starodavnih časov je mnogo pesmi, ki oslavljajo žlahtno vinsko
kapljico. Le na najnižji stopinji prosvete stoječa ljudstva so z
vodo za pijačo zadovoljna, dokler še druge pijače ne poznajo.
Jedva pa ko zapazijo, da začno sladkor sodržujoči rastlinski
sokovi vreti, ako se puščajo nekoliko dni ležati, uže je omamljiva
pijača izumljena. Najprej je bilo morebiti znano vino iz trsa
„asclepias acida,“ ki rase divja v južni Aziji.  V gorcem pod¬
nebji delajo vino iz palm, v Indiji  napravljajo iz rajža svoj arak,
v Ameriki  delajo iz cukrovega trstja svoj rum, v Evropi
iz  žita, krompirja, drevesnega sadja, encijanovih korenin žganje,
N e m c i, F r a n co z i, Angleži, Slovani, Skandinavci  vare
iz različnih žit svoje pivo.  Tudi T ib e tani  imajo svoje pivo iz
prosa  ter pravijo temu d Žan g, ki je pivu v Af ganili  in njih
sosedih na Himalaji  jako podobno in se m ar v a imenuje. Na
otocih južnega morja delajo iz popra strupeno pijačo kavo in
južnoamerikanski Indijani  si napravljajo iz koruze svojo
vpijanljivo pijačo džidžo.  Njih žene grizejo na drobno koruzino
zrnje ter drozgev v izdolben lesen štor pljujejo. Drozgev puščajo
po več dni mirno stati, in ko je dobro zavrela, odcede tekočo
džidžo  ter jo možki pri ljudskih veselicah popijo. Ženske ne
smejo te pijače piti, kakor sploh ne smejo blizu možkih biti,
kadar imajo svoje pojedine ali razveseljevanja. Kitajci  delajo
iz rajža svoj saki, a Malabarci  svoj teri.

6

Vendar ne samo rastlinski pridelki služijo človeku za
pripravo vpijanljivih pijač, ampak tudi živinskih iztrebkov
se po nekod v ta namen poslužujejo. Po velikih ruskih pustinjah,
kjer ni niti žita, niti korenastih rastlin, porabljajo konjsko
mleko  za izdelovanje omamljive pijače kumis.  V ta namen
mešajo ali tepo mleko delj časa in ga puščajo potem mrzlo zavreti.
Ta prijetno kisla pijača, ki ima v sebi 1.4°/ 0  alkohola, se imenuje
v južno-ruskih pokrajinah kumis, v Kalmukih čingan,  jeiz-
vanredno redilna ter dan danes rabi ne samo Rusom, ampak tudi
uže po drugih državah bolnikom po nasoveti zdravnikov v raznih
boleznih, posebno v sušici, s precej dobrimi nasledki. Sicer kumis
ne more destruktivnega procesa v plučih zadržavati, ali jako
dobrodejno vpliva na rejo človeškega telesa. Ako se kumis
destiluje, postaja vedno močnejša, žganji podobna in se destilat
imenuje araka  ali a r s a.

Sprememba, ki se godi pri pridelovanji vseh navadnih pijač,
je povsodi jedna in tista.. Tvarine, ki se morejo za pridelovanje
omamljivih pijač porabljati, morajo imeti sladkor v sebi. Ta sladkor
se pri vrenji spreminja v alkohol in ogljenčevo kislino. Alkohol
je čista, brezbarvena tekočina, mnogo lajša od vode. Alkohol
je v vini, pivi, žganji, kumisi in sploh v vseh pijačah, katerih
smo našli v raznih narodih, jedna in tista tvarina v različni mno¬
žini. Alkohol je tudi tisti element v pijačah, kateri mami ali
pijani, vse druge sestavine pijač nimajo navadno tega vpliva, one
dajejo le posameznim pijačam poseben okus.

II.

Na milijone se šteje ljudi, ki nimajo vpijanljivih

pijač-

Med te spadajo pred vsem spoznovalci M o h a m e d o v e v e r e.
Brez omamilnih stvari pa vendar niso. Okolo 300 milijonov ljudi
je ali kadi hašiš,  ki se pripravlja iz posušenega perja indijskih
ali perzijanskih konopelj. Tista tvarina ima v raznih ljudstvih
različna imena: A r a b i jej pravijo : bang, Egipčani: masla k,
južni Afrikanci: džamba. Hašiš  uživajo tudi Tatari
in Kitajci.  Nje uživalci trde, da jih ta tvarina dela sposobne
za težka opravila, da jih pripravlja v prijetno in veselo pijanost,
pa oživlja domišljijo in vzbuja veselje do jedi.

Okolo 500 milijonov ljudi kadi in pije opij,  nekako smoli
podobno tvarino, katero narejajo Angleži  v Indiji na ta način,
da zelene makove glavice narežejo in sok, ki se iz teh narezov
izceja, obero in spravijo. Navadno se opij dobiva v drobnih ja¬
godah, ki se potem uživajo ali same zase, ali s kavo. Uživanje

7

opija je jako razširjeno po Turskem, Egipti, Perziji, Ara¬
biji, Indiji, po Kitajskem in Kitaj skih o tocih, po Japon¬
skem, na Javi, Singapori, Borneu in Sumatri. Uže
leta 1573 se je opij v Al epu močno užival. Turski sultani so
od začetka prepovedovali opij. Turski duhovniki so se med sabo
prepirali, ali je uživanje opija po korani dovoljeno ali ne.
Sultan Mura  d IV. je bil tolik nasprotnik opiju, da je leta 1638
svojega zdravnika prisilil, da je moral cel pri njem najden kos
opija požreti in na tem umreti. Ali ne dolgo potem so se ga celo
v sultanovi palači navadili.

Trgovina, katero imajo dan danes Angleži  z opijem, je
neizmerno razsežna. Akoravno so uverjeni, da je moralno ne¬
dopustljivo toliko strupa spravljati med svet, vendar ne morajo
ti pravi sebični bisagarji kupčije pustiti, ki jim prinaša petino
vseli indijskih dohodkov. Kitajci  so se dolgo in trdno upirali
vzprijemati to blago, neusmiljeno ga kaznjevali, kogar so zasačili,
da pije opij. Kogar so prvikrat nalezli, da je užival opij, mu so
udarili pečat na čelo: ,,Jeveter,“ to je: opij-zanikarnež.  Ako
so dobili drugokrat opij pri tistem človeki, so mu jih našteli sto,
v tretje so mu odsekali glavo. Ker s prigovarjanjem ni bilo mo¬
goče Kitajcem  opija vrivati, začeli so Angleži  vojsko ž njimi
ter jih leta 1842 prisilili do trgovinske pogodbe. Od tistega
časa se poraba opija po Kitajskem  v jednomer širi. Ako se
opij le v malih delcih jemlje, nima posebno škodljivega učinka.
Kakor hitro pa se začenja njegov vpliv v organizmi čutiti, je
navadno uže človek izgubljen. Vzvišene fantazije in sladke sanje
prestanejo nekoliko časa po užitki in slabosti nastopajo, Jtakor-
šnim bi Nemci rekli „Katzenjammer.“ Da se človek tacih sla¬
bosti iznebi, prime se zopet opija in tako gre dan za dnevom.
Čim dlje traja uživanje opija, tem več te tvarine je treba použiti,
da se pride do zaželenih srečnih čuvstev. Pride doba, ko ni
moči več prebijati brez opija. Človek je za vsako delo nespo¬
soben, ne briga se zanje, ni za rodbino, ni za dušna opravila;
brez tega strupa mu ni še živeti. Ako poido takšnemu človeku
novci za opij, začenja beračiti, potem krasti in pleniti, vsako
sredstvo mu je dobro, da le dobi novec za kosec opija. Kam
pride rodbina, kam država, v kateri se brez mere ta tvarina
uživa, nam pričajo Turki in Perzijani.  Navzlic bogatim
dušnim krepostim so na neizmerno nizki stopinji naobraženosti,
o blagostanji niti govora ni pri neizmernem bogastvi pokrajin.

Akoravno ni bil naš namen tako dolgo pečati se z opijem,
bode vendar ta opazka koristila nam pri daljni obravnavi o vplivi
alkohola  na človeka. Videli bodemo, da je koncem učinek žgane
pijače  le malo različen od opijevega.  Tudi človek, ki se žgani
pijači navadi, ne more z lahka več pustiti je, ker se mu zdi, da
mu brez nje vsi udje pešajo in da ne more nobenega dela brez
te pijače opravljati.

8

III.

Razširjanje vpijanljivih pijač po sveti.

Uživanje omamljivili pijač je po vsem sveti razširjeno, menj
v gorcih podnebjih in bolj po mrzlih. V gorcih krajih uže gorkota
sama na sebi človeka greje, dela veselega in vzbujenega; v mrzlih
krajih pa je treba proganjati si mraz, kakor človek najbolj zna.
Zmerno uživanje žgane pijače v mrzlih krajih ne škodi. Alkohol
služi tukaj človeku za dihanje in dela, da se použita hrana v člo-
veki neporabljena obdrži in prihrani. Znano je tudi, kolik vpliv
ima solnce na razpoloženje človeško. O solnčnih dnevih je človek
vesel in dobre volje, o meglenih in deževnih pa čmeren in siten.
V mrzlih krajih vidijo ljudje le redltokrat solnce; ljudstvo je tam
neizmerno pusto, čmerno in dolgočasno. Veselejše hipe ima le
tedaj, kadar si jih po pijači privabi.

V gorcih krajih se človek zaradi vročine poti in po poti gre
mnogo vode iz krvi. Kri se zgosteva in je težje tekoča. Ako
človek v teh krajih se žgano pijačo pije, ki tudi vodo pohlepno
nase veže, pripomore krvi še hujše gostiti se in bolezen je neiz-
ogibljiva. V mrzlih krajih se človek ne poti; vsa v voda, katero
človek ali čisto ali v jedeh použije, ostaja v krvi. Žgana pijača,
zmerno pita, nadomestuje tukaj pot vročih pokrajin, ker vodo iz
krvi nase vleče in jo s tem zgoščuje.

Čim višje proti tečajem gremo od ravnika, tem bolj naha¬
jamo uživanje omamljivili pijač razširjeno. Na Turskem  je vino
piti prepovedano po korani, več tisoč oralov vinogradov so dali
Mohamedovi  nasledniki pokončati. Namesto vinapijo rakijo,
rum in arak  ter jedo opij. Prosti Turek  se tudi rakije vzdr¬
žuje in le imenitnejši si 'je zvečer privoščijo. Da bi družina
ne vedela, če pije rakijo, prinese mu je najzanesljivejši služabnik
v pobarvani kupici, da bi se ne videla barva pijače; izgovarja
pa se Turek, da je služabnik prinesel iz lekarne zdravilo.

Egipčani  so sploh v pijači zmerni. Če vidiš v Egi p ti
pijanega človeka, gotovo je tujec. Krčmarji so ali Grki ali
Francozi  in vsi jako zasramovani od domačinov.

V Perziji  imajo vino in arak  za pijačo. Tudi tukaj se
teh pijač navadni ljudje popolnoma vzdržujejo in pijanstvo je le
svojstvo višjih stanov. Sploh se na jugi nahaja, da je tam malo
pivcev, ali ti so malo ne vsi pijanci, v severnih krajih pa je
mnogo pivcev, a v razmeri le malo pijancev.

VJaponcih  je navadna pijača si in s a k i. Saki  ku¬
hajo iz rajža kakor pri nas na primer slivovec iz sliv. Saki
napravi človeka veselejšega, toda ga skoro utrudi. Kadar se od

9

s a kij a pijan Japonec  naspi, ne čuti nobene težave. Kadar
imajo Japonci  velike praznike, so ceste napolnjene pijanih Ja¬
poncev,  ali tepežev, prepirov in ubojev tam ni. Sploh pa so
Japonci  zmerni in navadno ne pijo saki  j a, ampak le si. Pi¬
jane ženske na Japonskem  ni videti.

Tudi Kitajci  so v pijači jako trezni. Sicer tudi oni delajo
žganje iz rajža, kateremu pravijo sanču,  ali rabi jim malo. Vino
so Kitajci  uže poznali leta 2200 pred Kristovim rojstvom. Ko
so bili dali novo izumljeno vino kitajskemu carju Juteju  pokusiti,
je zaklical : „Oh, koliko zla vidim iz te pijače nastajati za Kitaj!
Izpodite izumitelja čez kitajske meje in ne pustite mu več priti
nazaj!“ Namesto pijače se Kitajci  često poslužujejo opija, v ka¬
terem nahajajo izvor fantazij in vzvišene sreče.

Najzmernejše ljudstvo na sveti so menda kitajskiTatari
in Afgani.  Poznajo sicer opij in sanču,  ali ne uživajo ga;
pijan Kitajec  jim je ostuden vzor človeške zavrženosti.

Po drugih krajih gorcega podnebja so bila ljudstva zmerna
do tistega časa, ko so Evropci,  posebno Angleži  začeli do¬
važati jim svoje žgane pijače. Dolgo so se je branili izlasti In-
dijani severne Amerike,  večkrat so sodove Angležem  v
morje pometali, v katerih je bilo žganje ter niso hoteli nobene
pogodbe sklepati, v kateri je bilo kaj o žganji omenjenega. Ali
po vztrajnosti Angležev  so se mu vendar privadili in zdaj so
tej pijači besno udani. Mnogokrat se pripeti, da Indij  an  konja
ali obleko da za toliko žganja, da se je jedenkrat vpijani. Mi¬
sijonar Morton  trdi, daje  žganje najhujši bič amerikanskih rodov.
Več nego kuga in vojska jih pokonča žganje in rod gine zarodom
zaradi neizmernega uživanja žganja.

Kakor v Ameriki  gre divjim plemenom povsodi, kjer so
prišli v dotiko z Angleži.  Indijci so sicer zmerni in pijo le vodo
za žejo. Ali Angleži  poskušajo z vzgledom svoje armade, s pri¬
govarjanjem in napravljanjem krčem privaditi domačinov na pi¬
jačo, da bi le dohodke svoje trgovine povišali. Vplivni do¬
mačini so napravili leta 1850 spomenico na vlado, v kateri
tožijo: „V zgodovini britanske Indije  je žalostna istina, da
se vsaka osvojitev indijskega ozemlja pod angleško vlado pozna
na pomnoženji krčem in na rastočem števili po pijanosti onesre-
čenili ljudi. Dobrote, katere izhajajo deželi po vladanji Angležev,
zastajajo za temi nepriličnostmi." Med angleškimi  vojaci v
Indiji  je pijančljivost bolj ukoreninjena, nego kjer koli si bodi
na sveti. Blaznost zaradi pijančevanja je pri teh vojacih neredka
prikazen.

Kakor v Indiji  se je godilo tudi na otoki Cejloni  o
zavladanji Angležev.  Krčma za krčmo se je odpirala in doma¬
čini so morali svojo svobodo zamenjavati za žgani strup angleških
sebičnjakov, katerim ni niti za moralo, niti za zgodovinski poziv
naprednega naroda, ampak jedino le za mošno. Kamor je prišel

10

Anglež, vzrasla je nesreča domačinom,za katero pa jih žganje
neobčutljivo dela in jih dušno mori.

Največ pijanosti je vAvstraliji.  Tija soAngleži  sprav-
ljalisvoje hudodelnike kakor Francozi  svoje v Kaj en ali Rusi
v Sibirijo.  Iz teh liudodelnikov se je stvarila naselbina. Čim
več je prišlo sem belih Stanovnikov, tem bolj se je širilo pijanstvo.
Angleška  je vlekla tretjino vseh dohodkov provincije Vikto¬
rije  iz samih davkov na brandy in rum.  Prvotni Stanovniki
so ginili bolj in bolj. Na te ima žganje neizmerno slab vpliv.
Otočan, kateri je sicer navadno doživel 80_ let, umre v najlepših
moških letih, če je le jedenkrat ruma ali brandyja  pokusil.
Na Novi Zelandiji  je nekdaj stanovalo sicer jako surovo, toda
prebrisano pleme M a vrij  e v. Leta 1848 je štelo pleme Mavri  jev
120.000 duš. Leta 1858 jih je bilo uže 56.000 in leta 1874 le
še 45.000. To je storilo v njih žganje Angležev.  Zato po
pravici neki Mavrij toži: ,,Kakor Mavri-muha pred muho belega
človeka, Mavri-detelja pred deteljo belega človeka, tako gine
Mavrij-človek, kadar se mu beli človek bliža.“

V novejšem časi se je začel po Avstraliji  saditi vinski
trs ter upajo z vinom vsaj nekoliko brezmerno uživanje žganja
zavirati.

V  zmernem podnebji je uživanje pijač kaj različno razdeljeno.
Ker je zmerno podnebje domačija naobraženih narodov, se bolj
na tanko ve, koliko se v tej ali oni državi te ali one pijače popije.
Za mero pijančljivosti služijo razne številke: davek o pridelani
ali použiti pijači, število krčem, število pijancev, ki so bili na
cesti zaradi pijanljivosti pobrani, število zaradi pijančevanja zblaz¬
nelih ljudi; tudi je po vrhi zaznamovano, koliko jedna in druga dr¬
žava vina prideluje. Iz teh številk se sklepa na razširjenost pijanče¬
vanja po državah. Pri tem se opazuje jedva pričakovana resnica,
da se po krajih, kjer rase vino, primeroma menj pijančljivih ljudi
nahaja kakor tam, kjer le žgane pijače pijo. Grška, Italija,
Španska in Portugalska  so vinske dežele,in sicer pridela
Grška  1,150.000, Italija  30 milijonov, Španija  20 milijonov,
Portugalska  5 milijonov hektolitrov vina. Vendar se v teh
deželah ne dobi tolika mera pijančljivosti, kakor tam, kjer prav
nič vina ne pridelujejo. Francoska  pridela med vsemi državami
največ vina, namreč okolo 40 milijonov hektolitrov, Avstr o -
Ogersko  samo 24 milijonov. V severnih krajih teh dveh držav,
kjer več vino ne raste, pijo ljudje žganje ali pivo. Leta 1875 se
je popilo na Francoskem  toliko vina, da ga je prišlo na vsako
'glavo 164 litrov; poleg tega še po 8 litrov žganja in piva. Krčem
je bilo leta 1868 jedna na 103 ljudi, v P ar iz i jedna na 130
'ljudi.

V naši državi smo popili leta 1868, za kolikor se dobro ve,
16,587.185 veder vina, 13,545.638. veder piva in 2,644.102 vedra
žganja. Ako računamo vedro piva po 5 gold., vedro vina po 8
gold. in vedro žganja po 23 gold., potroši vsak Stanovnik avstrijske

11

države brez razločka spola in starosti na vini 4 gold. ‘26 kr., na
pivi 1 gold. 25 kr., in na žganji 1 gold. 27 kr., skupaj zatorej
7 gold. 85 kr.

Po severni Ogerski, Galiciji in Bukovini  se največ
le žganje navadno pije, po drugih provineijali se prideluje vino
in pivo. Poljaci, Rusini in Rumnni  so poleg Slovakov
jako revni in stoji navadno ljudstvo na jako nizki stopinji nao-
braženja; obrtnost je tam ljudem neznana stvar. Kakor v Indiji,
prodajo nekateri uže za več let naprej poljske pridelke, da zapra¬
vijo skupnino za žganje. V teh ljudstvih Židov najlajše izhaja
ter izpodriva ta element polagoma prvotne Stanovnike iz naj¬
boljših krajev.

Žgana pijača rabi tudi navadno v nekaterih krajih naše dežele,
posebno po Gorenjskem,  in kakor se kaže, se ta pijača od leta
do leta bolj razširja v prostem ljudstvi. Težko je reči, ali je
rastoča revščina temu kriva, ali ima ta zla navada še drugod
svoje korenine. Istina je, da, kjer je žganje doma, stoji revščina
po konci. Kjer lačni in raztrgani otroci okolo hišnih voglov te¬
kajo, tam je gotovo gospodar pijanec, ki v kateri krčmi poseda.

Po mrzlih krajih so žgane pijače v navadi. V zjedinjenih
državah se je pitje žganih pijač jelo širiti v boji za neodvisnost
v letih 1773 — 1783. Vsak vojak je dobival nekaj žganja na dan
in tako se je nagnenje do žgane pijače v vsi armadi ukoreninilo;
vojaci pa so navado med druge ljudi raztrosili. Od tedaj se je
poraba žganja po vseh državah neizmerno hitro razširila. Zje-
dinjene države so štele leta 1870: 38,558.000 ljudi; na vsacega teli
je prišlo tistega leta po 8 litrov žganja in 37 litrov vina in piva.

Tudi na Angleškem  se je ljudstvo seznanilo s žganjem
po vzgledi vojakov, prej seje  le pivo pilo. Kako je bilo pijanče¬
vanje splošna ljudska razvada, pričajo napisi po krčmah, na primer:
„Tlikaj se lehko za penny natrka, za dva pennya popolnoma
vpijani in se dobi vrhu tega še slame, da se prespi do zvedrenja."
Po kletih in sobah je bilo se slamo postlano, kamor so se pijanci
polegali, dokler se niso streznili; potem so začeli z nova piti v
svoj in rodbine pogin. Pijančevanje se je tudi uže v boljših sta¬
novih nahajalo in je bil parlament prisiljen sklepati postave proti
prodalcem žganja. Ali brezuspešne so bile te postave: ostale so
samo na papirji.  "Krčmarji se niso zmenili zanje, in če so
vojaci, ki so pa sami bili pijanci, skušali pijano druhal razgnati,
se je ljudstvo vzdvignilo zoper nje. Koliko se še dan danes. na
Angleškem  izpije, kažejo troski za pijačo, ki se računajo najed-
nega Stanovnika brez ozira na spol ali starost. Leta 1876 je prišlo
na vsako osobo 46 gold. V Glasgowi  je bilo leta 1875: 14.124
popolnoma pijanih ljudi na ulicah pobranih, na vsem Angleškem
pa so leta 1875: 203.989 osob zaradi pijanosti zaprli. Skoraj bi
se lehko reklo, da se na Angleškem  ženske z moškimi v pi¬
jančevanji merijo. Samo v Edinburgi  so leta 1856: 2668 pi¬
janih žensk na cestah pobrali. Na 160 ljudi pride jedna krčma

12

in leta 1876 se je samo v L o n d oni 180.237 osob s predavanjem
pijač živilo.

Na Ruskem je vodka  (žganje) navadna pijača. Koliko je
bilo pijančevanje na R us k e m tekom srednjega veka, pripovedujejo
potniki. Ne samo najnižje ljudstvo se je vpijanilo, ampak tudi
bojari, duhovniki, žene in otroci. Največ se je pilo o praznicih.
Pred vsako krčmo je ležalo še drugo jutro po več do nezaved¬
nosti pijanih osob v blati ali snegi. Za Petra Velikega,
trdč pisatelji, se je časih po 1() osob po Moskovskih  ulicah
zmrznenih našlo. Spoznavši, kolika nesreča je za narod presilno
pijančevanje, so uže tekom 16. veka skušali nekateri vladarji zabra-
njevati neizmerno uživanje žganja. Car Bazilij Ivanovič  je
splošno prepovedal piti žganje, le svoji straži ne, zanjo je dal
predmestje zidati,da bi ne dajali.drugim pohujšanja. Katarina
II. je dala pijance v ječe zapirati. Velikorusi  so menj zmerni
v pijači kakor Malo- ali Belorusi.  Prvi ne pijo vjednomer,
ali kadar začno, pijo ali teden dni ali vsaj tako dolgo, dokler jim
hoče krčmar še kaj dati. Kadar pride tak Velik  or  us  pred
krčmo, prešteje svoje kopejke, ter si da toliko vodke natočiti v
svojo steklenico, katero seboj prinese, kolikor more na dušek izpiti.
To ponavlja dvakrat, trikrat in tako dolgo, dokler ne pade in
obleži.

Poljak  ni nič boljši. Kar zasluži ves teden, požene v ne¬
deljo skozi grlo.

Da se je bil narod tako hudo prijel žgane pijače, je bila po
večem kriva ruska vlada sama. Do leta 1803 je imela krona
monopol za pridelovanje žganja ravno tako, kakor ima na primer
v nas država monopol na tobak. Trgovina z žganjem se je dajala
glavnemu zakupniku v najem. Ta je skušal kolikor mogoče obilo
žganja prodati. Njega podnajemniki in agenti so ljudi priganjali
in nagovarjali k pijančevanji. Dosta je pripomoglo plemstvo, da
je narod tako žganji se udal. Vzdržati narod v svoji oblasti, ni
bilo boljšega sredstva, nego v pijanosti držati ga. Vlada sama
tudi poznejše, ko je pustila monopol na žgano pijačo, ni imela
resne volje ovirati pijančevanja, kajti okolo 200 milijonov rubljev
je donašal davek na žganji. Trdi se, da se v jeclnem leti na
Ruskem  izpije nad sto milijonov veder žganja.

Rusija  je poskusila neizmerno uživanje žganja na ta način
zmanjšati, da se je davek od eksportovanega žganja povračal.
Tako se je res doseglo, da se je leta 1874 za 7 milijonov rubljev
žganja izvozilo v tem, ko se ga je leta 1861 le za 19.000 rubljev
eksportovalo. Ali se je pa tudi toliko menj žganja popilo, je
drugo vprašanje. Leta 1871 je bilo na Ruskem  137.977 krčem
raznih vrst; jedna je prišla na blizu 300 Stanovnikov. Na Ru skem
se tudi nekaj pive in vina prideluje in povžija. V Kri mi, Be¬
sarabiji in Kavkazkem  se pridela kacega pol milijona hekto¬
litrov vina, katerega najboljša bela in rudeča vrsta se imenuje

13

ki seljak. Višji stanovi pijo navadno šampanjca, katerega so
leta 1876 za tri in pol milijonov rubljev vpeljali.

„Wer niemals einen Rausch geliabt, der ist kein braver
Mann“ poje se še dan danes po nemških komersih. Ta pesem je
zrcalo življenja v starih Nemcih. Tacit  pripoveduje: „Noč in dan
piti se šteje v Germanih na čast. Pri njih popivkah se o vseh stvareh
obravnava. Kadar jim pijača v glavo stopi, pride do dejanja in
se razprave večkrat z ubojem in umorom končavajo. Pri po¬
pivkah se tudi sovraštva poravnavajo, rodbinske zaveze sklepajo,
knezi izbirajo in se o vojski in miri sklepa.“ Do ljudskega pre¬
seljevanje so pili Germ  a n i svoj met,  od tačas so začeli piti tudi
pivo.  Svoje bogove so slavili z metom in pivom ter so jih iz¬
birali za predsednike svojim pivskim bratovščinam. Ko so se
poznejše pokristjanili, postavili so svetnike na njih mesto, na
primer sv. Štefana in sv. Martina.  Presilno pijančevanje je
bilo uže Karolu Velikemu  preveč, ukazal je zato: „Noben
duhovnik ne sme pokorečega se človeka k pitji vabiti, pijan člo¬
vek ne sme ni tožiti, ni pričati, sodnik ne sme soditi, ako ni
trezen. Kdor se med vojaci vpijani, dobi tako dolgo same vode
piti, dokler ne izpozna, aa je krivo storil. 1 ' Ali vse jednake po¬
stave niso mogle navade izkoreniniti. Trinajstega veka so začeli
na Nemškem tudi vinski trs saditi. V nekaterih krajih, posebno na
Wurtenbergskem,  so časih jako obilo vina pridelovali, toliko,
da se ga je dobil bokal za jedno jajce  in da so po nekaterih
krajih z vinom mavto delali (?); kdor je hotel jeden star penez
zapiti, moral je dvakrat v krčmo iti. Se ve, da ni bilo to vino
najboljše. Melancliton  pravi: „ubi nativum monteslacrimantur
acetum,“ Erfurtsko  vino je bilo leta 1336 tako kislo, da je
železno posodo objedalo.

Pijančevanj  je bilo tekom srednjega veka v vseh sta¬
novih na Nemškem jako ukoreninjeno.

Ko je cesar Karol  V. leta 1530 potoval na veliki zbor v
Augsburg,  se je vojvoda Henrik Lignickiv Nurnbergi
s šestimi druzimi vojvodi tako vpijanil, da so si porezali rokave
na kamižolah in srajcah, ter goloroki kakor glumači po mesti
hodili bosi in z muziko o belem dnevi do stanovanja vojvode
Brunšviskega,  kjer so popolnoma pijani popadali na tih. Te za¬
deve tistega časa popisuje tudi šalivo zbadljivo naslednja pesem:

,,Edit nona, edit clcrus,

Ad edendum nemo serus.
Bibit ille, bibit illa,

Bibit servus cum ancilla,
Bibit abbaa cum priore,
Bibit cotpius cum factorc."

14

„Et pro rege et pro papa
Bibunt vinum sine aqua,

Et pro papa et pro rege
Bibunt omnes sine lege,

Bibunt priuium et secundum,

Doneč nihil sit in fundo“.

Pijanemu biti je bilo tedaj čast. Zategadelj je bilo pijan¬
čevanje vseobče; navadni ljudje in takšni, katere 'bi dan danes
prištevali razumništvu, so popijali v jedni in tisti krčmi le s tem
razločkom, da so poslednji v tistih prostorih posedli, kjer je dru¬
žina bivala. Samostani in vseučilišča so imeli privilegij, da so
smeli brez davščine pivo kuhati in prodati: „in des Collegii Keller
Getranke an Wein und Bier oline eigene Steuer aufzulegen.“
Profesorji so se z vseučiliščniki v pijančevanji merili. Deželni
grof M or ic je vseučilišču v M ar b ur g i svojega pijančevanji uda-
nega tajnika priporočal. Ko ga vseučilišče ni vzprijelo, odgovoril
je profesorjem: „dass viele Marburger Professoren wiirden zur
Stadt hinaus mussen, wenn man es in dieser Hinsicht streng
nehme, denn uns leider zu viel bekannt ist, dass fast in allen
Fakultaten gute Zechbriider und Lucubranten mitunterlaufen.“
Rektor temu vseučilišču piše v nečem pismi: „Schon vor 30
Jaliren wurde in Jena von einer Disputation zuEhren desBachus
gehort, wobei die Zuhorer kleine Becher, der Opponent einen
Humpen, womit er im dreifachen Schluck das jus objectionis
darstellte, der Respondent durch dreimaliges Trinken diesen
nassen Syllogismus annahm, der Prases das ijbrige austrank.“
Pri krstili, porokah, sedminah, godovanjili, pri kuhanji ali pro¬
daji, pri vzprijemanji ali odpuščanji učencev, volitvi županov se
je použilo pijače čezobilo. Uradno je bilo določeno, koliko skled
jedi in koliko sodov vina in piva je smelo priti na mizo pri raznih
rodovinskih veselicah, kako dolgo sme trajati svatovščina, koliko
ne sme trajati pojedina in koliko gostov se je smelo povabiti.
Na jednega hrabrega viteza se je tiste čase računalo 18^ bokalov
vina, na poštenega mojstra 16 bokalov. Ali največkrat so
moški in ženske predpisano mero pijače prekoračili, tako, da so
popolnoma brezzavestne v mrtvačmce nosili, kjer jih je hudo
trpljenje in mnogokrat smrt čakala. Pri ženitovanji med meščani
je smelo biti 200, med plemiči pa 400 povabljenih gostov; jedi
se je smelo 40 na mizo prinesti in sedem sodov vina izpiti. Nad
14 dni ni smela svatba trajati. Toliko pijančevanje je Nemce
zdivjalo in posurovelo (furor impetus teutonicus). Zato pa toži
Martin Luter:  „Es niuss ein jedes Lami seinen eigenen Teufel
haben, Walschlaiul seinen, Frankreich seinen; unser deutscher
Teufel wird ein guter Wein und muss „Sauff“ lieissen, dass er
solange durstig und bellig ist, der mit so grossem Saufen iVeiiis
und Biers niclit kann gekiihlt werden, und wird solcher, furchte
icli ewig Deutschlands Klage bleiben bis an den jungsten Tag.“

15

Melanchton pa pravi: „Wir Deutsche schmausen uns arin,
schmausen uns krank, sclmiausen uns in die Hohle.“

V novejšem časi je pijančevanje na Nemškem precej prestalo.
Naobraženejši ljudje so opustili imeti pijanost za čast,  ampak
smatrajo jo dan danes največ za sramoto.  Vladarji veliki in
mali so si prizadevali po opominjanji in kaznjevanji zadušiti grdo
navado. Na Ruskem  so pred vsem z dobrimi šolami skušali
vzbujati sramežljivost in nravsko čut v mladosti.

V prvi polovici tega veka se je na Pruskem  toliko špirita
pridelalo, da jež njim Pruska  vse druge države presezala. Sč-
verna Pruska  je namreč peščnata, neplodovita ravnina. Naj
bolj se je tam še krompir obnesel, iz tega so začeli po vseli krajih
delati špirit, z ostanki pa so krmili živino, katera bi sicer ne
imela česa jesti. Živina je dajala gnoj za obdelovanje pustinj in
tako je prišlo, da je produkcija špirita na Pruskem  mogoče sto¬
rila, da se je mnogo pustih krajev premenilo največ v rodovite.
Mnogo špirita se je použilo doma; leta 1870 je prišlo na vsako
glavo po 10 litrov žganja.

Piva se na Nemškem  neizmerno mnogo pridela, pa tudi
použije. Po vseh deželah, ki pripadajo pruskemu cesarstvu, pou¬
žilo se je leta 1874: 39 milijonov hektolitrov piva,  prišlo je za¬
torej na osobo kacih 68 litrov. Največ ga izpijo B a vari  (250
litrov na osobo), Badenci  (84 litrov) in Wiirtenberžani
(213 litrov na osobo); žgane pijače je prišlo leta 1870 na Prus  kem
10 litrov na posameznega človeka.

Krčem je prišlo leta 1876 jedna na 126 ljudi brez ozira na
spol in starost.

IV.

Alkohol ali vinski cvet in človeški organizem.

Vse vpijanljive pijače imajo v sebi alkohola ali vin¬
skega cvetu  v različni množini. Vinski cvet ali spilit  je
z vodo ugašen alkohol. Alkohol  se navadno dela iz grozd¬
nega sladkorja, pa tudi iz družili tvarin, celo iz premoga. Špirit
je različno močan po svoji koncentraciji. Vinski cvet  in iz
njega narejeno žganje in druge pijače prehajajo po mnogih potili
v kri. Iz želodca izginja prav hitro v kri, kar pričajo poskušnje.
S andr  a s je vlil psu 150 gramov vinskega cveta v želodec in
ga po dveli urah usmrtil; v želodci je bil samo še jeden gram
cvetu in tudi v črevih ga ni bilo več. Ako se vinski cvet
ali žganje^  v trebušno votlino vlije, se tudi od tukaj hitro v
kri poizgubi. Bayer  je spravil 15 gramov žganja  v trebušno
votlino domačemu zajcu. Precej je zajec izgubil zavednost in je

IG

v malo urah pijan poginil. Ako se žganje kateri živali pod kožo
vbrizgne, se tudi precej pokažejo znamenja pijanosti. Orfila  je
nečemu psu 40 gramov 40procentnega cvetu pod kožo vbrizgnil,
pes je skoraj zaspal in v treh urah pijan poginil; izpod kože se
je ves alkohol  po krvi izgubil. Tudi skozi odprte rane prihaja
alkohol v kri. Uže mnogokrat se je opazovalo, da je bolnik, ka¬
teremu so rane izpirali se žganjem, postal pijan. Tudi uže sam
duh ali sopar alkoholov  napravi človeka pijanega. Kdo ne
ve, kako hitro se v vinskih kletih izgubi pamet, če se tudi pri¬
merno malo pije. V B o r de a um, kjer imajo nekateri trgovci
neizmerno velike zaloge špirita, se je opazovalo, da dobo do de-
lovci, ki se dolgo v teh kletih mude, možjansko bolezen „deli-
rium tremens", pijansko ali tresočo blaznost. Iz krvi se izgubi
jako naglo, časih v polovici minute po vseh organih. Najbolj ob¬
čutijo možjani njegov vpliv, ki se izrazuje izprva v neki vzbu-
jenosti, hitrejšem mišljenji, poznejše pa v zaspanosti, trudnosti
vseh delov telesa in na to v popolni onemoglosti in spanji.

Naj uže pride alkohol  po katerem koli poti v kri, njega
učinek je tisti; različen je le po močnosti, po množini, po časi,
kedaj se uživa in tudi po razpoloženji posameznega pivca. Mnogo
je ljudi, ki pij6 dolgo žgane pijače, in vendar ne najdejo na sebi
slabih nasledkov; kdo drug pa pije primerno menj te pijače, pa
ima skoro dovolj. Prvi je morebiti močnejši in ne pije na prazen
želodec ali je bolj trdno sestavljen. Več ali menj bode pa ven¬
dar tudi pri zadnjem mogoče opazovati spremembe, ki se po ži-
voti narejajo zaradi uživanja žgane pijače, katero pa prvi menj
občuti, nego drugi.

Po dolgotrajnem uživanji žganja se prikažejo spremembe malo
ne po vseh organih človeškega telesa. Žel o de c ne_ more več
prav prebavljati, ker ga žganje posuši in želodečni s6k pojema.
Sluznakoža v želodci postane debela, otekla, in se kaže mnogo¬
krat kakor odrta in to posebno tačas, če se več močnega žganja
brez jedil použije. Marsikateri človek je moral še mlad iz tega
sveta, ker si je želodec s pijačo tako izpridil, da ni mogel no¬
bene jedi več prebavljati.

Jetra  postanejo po dolgem uživanji žgane pijače mnogo¬
krat še jedenkrat tolika in to največ po sami maščobi, katera
se v njih nabere. Kadar pa moč želodca tako izgine, da postane
prebavljanje  nezadostno in jame človek hujsati,  začno se
tudi jetra sušiti, krčiti,  česar nasledek je vodenica,  ker
se pot žilam iz trebuha skozi skrčena jetra zapira. Uživanje
alkohola  stori, da srce hitrejše utriplje, ker njega živce vzbuja.
Ako je srce prisiljeno vztrajno silnejše utripati, postane večje
ravno tako, kakor je roka pri človeki, če ž njo težka dela
opravlja, močnejša, debel j ša zaradi pomnoženja mišičnih vlakenc,
nasproti roki človeka, ki ničesar ne dela. Ne samo to, tudi se
pri pivci okolo srca in v njem samem nabira maščoba,  iz česar

17

se sklepa, da človek, ki mnogo pije, rad toži, da mu proti srci
zaleza, da čuti vse polno okolo srca in to v veliko večji meri
tačas, kadar ga prime kakšna bolezen.

Tudi žile, ki vodijo kri od serca vsem delom telesa, so pri
pivci spremenjene. Kdo uže človeka z napihnenim, nudečim licem,
tako imenovanim „bakrenim“, ne pozna, da je žlahtne vinske
kapljice ali katere druge pijače bratec? Žile pri tacih ljudeh
so razširjene, napete in tudi trše, ter izgube svojo prožnost, če
se tudi takšen človek več časa pijači izogiblje; „na lici se mu
ne zna, da bi bil kaj bolan“, pravi navaden človek.

Vpliv preobilega pijančevanja na s o p i 1 a, to je, na d u š n i k,
sapnike in pluča  je znan. Pijančljiv človek je hripav, kakor
da bi bil prehlajen; če poje, ima debel ali nizek glas, ki neko¬
liko strže. Navadno tudi zjutraj kašlja. Mnogokrat prime pi-
jančljivca tudi jetika in stori konec njega življenju.

Obisti  so sicer jako majhen del človeškega telesa, ali pre-
važne za njega zdravje. Učenjaki trde, da ste dve tretjini tacih
ljudi, ki so umrli za vodenico  po boleznina obistih,  bili pi¬
jan čl j ivci.

Najobčutljivejši organ človeškega telesa za pijančevanje
so m ožja  ni.  Možjani so sedež vsemu dušnemu življenju, oni
so vladar človeškega vedenja. Vse, kar telč stori, stori po njih
ukazi, in vse, kar se telesu pripeti, izvedo možjani. Kot najob¬
čutljivejši del sploh so možjani tudi najbolj podvrženi nasledkom
pijače. Uže na črepinji se zna, če je bil nje nositelj pijanec. (Je
je črepinja debelejša, posebno trdna, in ima na svoji notranji po¬
vršini globoke brazde za razširjene in okoščenele žile, vemo, da
je bil dotičen človek prijatelj vpijanljivim pijačam, če ga tudi
nismo v življenji nikoli poznali. Še bolj trpe možjani sami od
presilne pijače.

Ne samo, da se njih mrene vnemo, kar je uže na sebi za
življenje jako nevarno, se kaj rade žile v njih pretrgajo, ker so
krhke kakor vse druge v telesi in kri se iz njih v možjane raz¬
lije. Temu pravimo, da zadene ali udari mrtud,  ki človeka ali
popolnoma usmrti, ali pa pohabi posamezne dele človeške, o če¬
mer pravimo, da je zadel mrtud na roke, noge, na jezik i. t. d.
V možjanih pijančljivega človeka so žile napete in rodijo mnogo
več krvi, nego pri zdravem človeki. Uže samo ta sprememba
mnogokrat učini, da se človeku v glavi zmeša. V starosti, če jo
sploh še doseže, začno se pri pijančljivci bolj kakor pri treznem
človeki možjani sušiti; on peša na dulii, izgublja spomin, in
živi le še tako na sveti, da je samemu sebi in drugim na poti.

Ako človek neprimerno mnogo alk o h o las te pijače  na
hip izpije, nastane takoj nevarnost za življenje. V večji meri
užit alkohol  je po svojem učinki podoben strupu, najbolj že-
pleni kislini. Kakor ta, potegne alkohol  vso vodo iz želodca

2

18

in črev nase, in obje sluzno kožo v podobi različno velikih ujedov.
Perey  je vlil velikemu psu 90 gramov špirita v želodec. Pes se
je precej zvrnil na tla in je v 8 urah za hudim krčem poginil.
Zajcu  zadostuje uže 30 gramov špirita, da ga usmrti. Časih se
najde pri človeki, kateri je zaradi preobilega uživanja žganja
hitro umrl, krvni  mr  tud  v možjanih ali pa tudi tako imeno¬
vani vodeni mr tud;  iz jako napetih možjanskih žil se voda
izceja v možjane ter njih delovanje zamori. Zadnje se nahaja
posebno pri otrocih, kateri umro, ako se jim dade dve ali tri
žlice žganja na jedenkrat izpiti.

Navadni ljudje pravijo, da se v človeki, ki je nagle smrti
umrl, zaradi čezmernega uživanja alkoholnate pijače, žganje
vžge in da iz njega gori.  To ni res in tudi ni mogoče.
Akoravno preteče med uživanjem močne, žgane pijače in med
smrtjo časih le jako malo časa, se vendar alkohol vtem  kratkem
časi v životi za toliko spremeni ali zmeša, da ne more več goreti.
Spremeni pa se alkohol v životi v ogljenčevo kislino,  plin,
kateri šumi iz sifonov ali soda-vode, in v vodo.

Število ljudi, kateri v pijanosti nagle smrti umro, je po ne¬
katerih državah nepričakovano obilo. Na Švicarskem  je bilo
med 10.000 mrtveci 273 tacih, katere je alkohol  naglo usmrtil.
V Londoni  se je v 73 letih 1157 osob na mesti do smrti napilo.

V.

Nesreče zaradi pijanosti.

Malo kateri dan mine, da bi se ne slišalo ali čitalo, da se
je v tem ali v onem kraji kdo ponesrečil in našel prerano smrt.
Nesreča se jako lehko pijanemu človeku pripeti ali pri vožnji,
ali na skalnatih potih, na vodi, ali na kak drug način. Če po¬
gledamo številke tacih nesreč po nekaterih deželah, vidimo, ko¬
liko ljudi se zaradi alkohola  ponesreči. Na Francoskem  se
je od leta 1850 do 1879: 9350 ljudi v pijanosti ponesrečilo, na
Saksonskem  odleta 1847—1876: 1111 , na Pruskem  od leta
1869—1873: 1554 osob, 7548 ljudi pa se je v pijanosti ranilo.

Uže zgoraj smo rekli, da je učinek alk oh oln at ih pijač
na želodec podoben strupu, posebno žepleni kislini.  Zani¬
mivo je pregledati številke osob, ki umro zaradi navadnih mine-
raličnih in vegetabiličnih strupov in zaradi alkoholizma.
Od leta 1869—1873 se je na Pruskem  po nesreči ostrupilo z
strupenimi jagodami, vitrijolom, glivami, kislinami in z drugimi
strupovi 159 ljudi, z žganjem pa 288. Države skrbe z raznimi
naredbami, da se zabrani prodajanje strupenih tvarin; špirit pa
se sme prosto prodajati, akoravno pokonča v jednem leti več

človeških življenj, nego vsi strupovi skupaj. Ali prodaja špirita
se sploh ne more zabraniti, ker služi raznim obrtnim podjetjem
in je njega poraba splošna. Produkcijo ali razprodajo špirita
prepovedavati zato, ker se nekateri človek z žganjem iz njega na¬
rejenim vpijani in morebiti zaradi pijanosti nagle smrti umre,
bi bilo ravno tako brezumno, kakor če bi se železo ne smelo
prodajati, ker se iz njega noži delajo in ž njim lehko človek člo¬
veka zabode.

Zgoraj smo bili v kratkem popisali vpliv preobilega uži¬
vanja vpijanljivih pijač na človeški organizem. Videli smo, da
ga ni skoraj organa, ki bi se pri pijančljivci ne kazal spreme¬
njenega. Omenjene spremembe v organizmi so podlaga bolezni,
kateri se pravi: pijanska kaheksija.  Amerikanski učenjak
Dr. Day in za njim še drugi zdravniki pa celo trde, da je ne¬
ubranljivo nagnenje do pijače uže samo na sebi bolezen, ravno
tako, kakor spoznavajo psihijatri  brezpovodno nagnenje do
tatvine tatinsko manijo  (kleptomanijo). Na podlagi tacega
mnenja so Amerikanci  začeli posebne bolnice za pijančljivce
delati in z jako ugodnimi uspehi. Takšne bolnice imenujejo
asile.  O teh govorimo poznejše. Na tem mesti bodemo skušali
razmotravati nasledke pijančljivosti na človeki, členi človeškemu
društvu, in potem nje vpliv na človeško društvo sploh.

VI.

Vpliv pijančljivosti na zarod ali naraščaj.

Uže Aristotel  je bil prepričan, da daje pijancijiv oča
otrokom življenje, iz katerih vzraščajo zopet pijančljivci. Tisto je
vedel uže Plutarh;  Rimljani so opazovali tudi to istino, od
kodar izvira prislovica: ebrii gigunt ebrios. Učeni profesor G-r i e-
s ing er pravi: „Po pijančevanji spremenjen organizem starišev
ne da kali razvijajočega se mladega bitja prave meri.“ Preiskave
novejšega časa potrjujejo to istino ter jo skušajo s številkami
potrditi. Dodge  je našel, daje  bilo med 379 pijančljivci 180
tacih, ki so to nagnenje po starišili podedovali. Dr. Day je
opazoval, da so bili otroci očeta, ki se je v drugi polovici svo¬
jega zakona udal pijančevanju, samo po nekoliko pijanci in sicer
le tisti, ki so se rodili tačas, ko je oča uže pijančeval; drugi
pa, kateri so v prvi polovici očetovega zakona zagledali svet,
ko je bil oča še trezen, bili so zdravi in trezni.

Pijančljivost starišev ima še druge žalostne nasledke za
otroke. Otroci pijančljivih starišev so podvrženi marsikaterim bo¬
leznim, posebno možjanskim. Rosch  pripoveduje, da je poznal
pijančljivega muzikanta, ki je 50 let star za vnetico prsne mrene
umrl. S svojo ženo, ki je bila tudi pijančevanji udana, imel je

2 *

20

14 otrok. Od teh so bili štirje idijoti (trapeži), jeden je 4 leta
star zmrznil, jedno dekletce je 8 let staro umrlo za vnetjem možjan,
drugo ravno tako, tretje dekletce je bilo tačas staro 18 let, ali kar
se razuma tiče na slabšem, nego živina, in še hoditi ni znalo.
Razven dveh otrok, ki sta bila v časi opazovanja še zdrava, so
drugi poleg uže imenovanih za jetiko pomrli. Haas  pripove¬
duje drug slučaj. Nek pijači jako udan rokodelec je imel 7 otrok.
Prva dva sta umrla za božjastjo, tretji je v jednajstem leti
zblaznel in idijot  umrl, četrti se je poskušal umoriti in je tudi
v blaznosti umrl; peti je jako občutljiv in črti vsacega človeka;
šesti otrok, dekletce, je histerično in časih zblazne; poslednji, roko¬
delec, je prebrisan, a nervoznega temperamenta in ne da se dosta
dobrega pričakovati od njega. Dagobert  omenja pijanca, ime-
jočega 11 otrok, katerih jih je 9 za konvulzijami (božjastjo) po¬
mrlo. Pijančljivi stariši dajejo časih tudi mutastim otrokom
življenje. Matere, katere so mnogokrat pijane, porajajo često
mrtve otroke.

Narodopisci pričajo jednoglasno, da so ljudstva, uživanji moč¬
nih pijač podvržena, postala tekom časa slabejšega telesa in
manjša. To se opazuje pri Evro  p c ih,  kakor tudi v Stanov¬
nikih  družili svetovnih delov. Buhl-Cremer  pravi, da so
ruski Tatari,  katerim je po verozakoni uživanje kakoršne
koli vpijančljive pijače ostro prepovedano, najmočnejši in naj-
zdravejši narod na sveti; kazanski in permski Votjaki
pa so od Ivana Vasiljeviča,  kar so začeli žganje piti, manjši
in slabotnejši.

Nekateri trde, da ima rastoča pijančljivost velik vpliv, da
se krči število za vojaščino sposobnih moških od leta do leta.
V Švediji  je postalo število zavoljo telesne slabotnosti za vo¬
jaščino nesposobnih mladeničev vedno večje innarastlo leta 1846
na 36 °l 0  proskribovancev; ko je pijančevanje zaradi ostrih postav
nekaj ponehalo, se je ono procentno število vzdvignilo na 25 °J 0 ,
to je: od 100 za vojaščino proskribovanih mladeničev jih je bilo
le še 25 preslabih.

V Avstriji  je največ zaradi slabotnosti za vojaščino ne¬
sposobnih fantov v Galiciji  (37 %)> zaradi premajhne postave
18 %, skupaj 55 %• V Galiciji  je žganje vsakdanja pijača.
Po družili avstrijskih deželah znaša ono število le 33 %• Blizu
jednake razmere so na Nemškem.

VII.

Pijančljivost in pomiranje.

Vsi človeški organi trpe od presilne pijače. Kadar pride
huda bolezen, potrebuje človek nepokvarjenih notrajnih organov,

21

da jo preboli. Ako se zatorej prime pl ličnica človeka s srčno
napako, nastane zanj največja nevarnost. Ker so pri pijanci vsi
organi nekako depravirani, je vsakatera bolezen toliko nevarnejša.
Ako zboli pijančljiv človek za plučnico, se rado pripeti, da začenja,
kadar mu vroče prihaja, delirovati ali blazneti, celo besniti. Le
malokedaj takšen človek hudo bolezen pretrpi. Hufeland  pravi:
„Hudi vino- in žganjepivci so strastni ljudje, imajo vzbujen in
hiter utrip in so kakor v neprestani vročnici, suše se in hujšajo
ravno tako, kakor da bi v resnici imeli vročuico."

Najlažje se dokaže vpliv presilne pijače na zdravje pri vojacih.
Angleški  vojaci v Indiji  so ali veliki pijanci, ali spadajo k
društvu obstajnarjev,  katerega vsak član je zavezan vpijan-
ljivih pijač popolnoma vzdržavati se. Izmed pivcev zboli na leto
vsak sedmi vojak, izmed obstajnarjev  še le vsak sedemnajsti;
izmed pivcev potrebuje jeden počrez 9 dni, da se ozdravi, ob-
stajnar samo tri dni.

Jako očitno se kaže vpliv pijančljivosti pri koleri. Največ
ljudi pomori kolera iz proletarijata. Poročila pričajo, da zboli naj¬
več ljudi oh dnevih za nedeljami in praznici, ker so tisti dnevi
liže nekako za pijančevanje namenjeni. V mesti Albany  je umrlo
izmed 26.000 Stanovnikov 336 osob za kolero; med temi sta bila
samo dva, ki sta bila pri društvi obstajnarjev. Med temi 336 mrtveci
je bilo 140 pravih ali hudih, in 136 srednjih pijancev. Profesor
Adams  pripoveduje, kako se je prepričal, da izmed sto treznih
ljudi jih umre le 9 in izmed sto pijančljivih 91, če se jih kolera
poloti. On ima žganje za najhujše sredstvo, ki h koleri dispo-
nuje, in bi rad na vsako „botiko,“ ko bi imel oblast, dal zapisati:
„Tukaj se kolera proda." Ko je v Tiflisi  poslednjič razsa¬
jala kolera, pobrala je vse, ki so bili pijančevanju podvrženi, niti
jeden pijanec ni ostal živ.

Če gre Evropec v vroče podnebje, misli, da je voda kriva
hudih mrzlic, ki tukaj tujcev more. Zaradi tega si nalože pot¬
niki ruma in jednakih pijač, da bi ne bili prisiljeni piti vode.
Ravno žgane pijače so za vroče kraje najmenj primerne in Fr i ed¬
in an n trdi, da prav podnebju neprimerno življenje Evropcev po
naselbinah toliko naseljencev in potnikov pokonča.

Vsaka bolezen je pri pivci mnogo nevarnejša, kakor pri trez-
niki, celo rane se pri trezniki mnogo hitrejše celijo. V po¬
slednji rusko-turski vojski se niso zdravniki pri turski armad
mogli načuditi trdnosti in herojizmu ranjenega turskega vojaka.
Silne rane trpe skoraj brez bolečin in naj bodo rane še tako hude,
celijo se naglo in brez vsacega zdravila lepše nego pri našem
vojaki, naj ga še tako varujejo in gleštajo. Noga ali roka se pri
Turki ne odreže, če so le še žile cele, kajti navadno se zarase.
O m er paša  pripisuje te razmere popolnemu vzdrževanju turskega
vojaka od vpijanljivih pijač in njega preprostemu življenju sploh.

22

VIII.

Pijaneljivost in dolgost življenja.

Spremembe, katere se gode v organizmi pijančljivega človeka,
ne dopuščajo, da bi takšen človek doživel toliko starost, kakor
trezen človek. Skušnje uče in številke pričajo, koliko si pijančljivec
s svojo pogubno strastjo življenja skrajša. Nekatera zavarovalna
društva se pri zavarovanji na življenje opirajo na to, ali je po¬
nudnik za zavarovanje trezen ali pijančljivosti podvržen človek.
Iz tacili v tem obziri iz dolgoletnih skušenj sestavljenih tabel je
razvidno, koliko let je še treznemu in pijančljivemu človeku na¬
štetih. Neison  je primerjal 6111 pivcev 6111 treznim ljudem
z ozirom na dolgost življenja pri jedilih in drugih, ter je našel,
da je izmed 6111 pivcev umrlo jih na leto 357, izmed 6111 treznih
pa le 110. Za koliko je pijancem življenje prikrajšano, naj kaže
naslednja tabela:

Iz te tabele se razvida, kako ima 20 let star pivec še 15.56 let
živeti, a trezen človek 44.21 let. Trideset let star pivec ima do¬
čakati še 13.80 let, trezno živeč pa 36.48 let. Pijančljivec si za¬
torej prikrajša življenje s pijančevanjem za jedno ali dve tretjini
let. Le izjemno malo pivcev doživi toliko let, kolikor bi mu bilo
treznemu še namenjenih.

Vpliv pijančljivosti z ozirom na dolgost življenja je mnogo
večji pri višjih stanovih in pri ženskah nego li pri kmeti in pri
moških. Prilika nanaša, da so v obče krčmarji in vinski baran-

23

taci pijančljivosti najbolj podvrženi, zategadelj nočejo nekatere
z avarovalnice tacih osob zavarovati.

Jeden narod je na sveti, ki se je znal stoletja upirati pijanče¬
vanju, to so J u d j e. Sicer pije tudi Jud, ali nikdar zmernosti ne po¬
zabi. Judje se nahajajo po vseh podnebjih, po vseh delih sveta,
in med narodi z dušo in telesom udanimi žganji, toda ostali so
zmerni.

Kakor prikrajša pijančljivost dolgost življenja posameznega
človeka, ravno tako spodkopava dolgoživost narodov. Znano je,
kako ginejo ljudstva v Ameriki, zapadni Afriki in po
južnih otocih.  Kamor so prišli tuji naseljenci, prinesli so
sabo žganje in s tem more prvotne Stanovnike bolj nego jih mo¬
rita meč ali kuga. A tudi v narodih po Evropi ne izostajajo
nasledki nezmernosti, samo da se ne kažejo tako očito. Najmanjšo
povprečno dolgost življenja najdemo v Kusih in moskovski
zdravnik Blumenthai  meni, da največ zaradi nezmernosti v
pijači.

IX.

Pijančljivost in samomorstvo.

Vzroki, kateri napeljejo človeka k temu, da si sam vzame
življenje, jako so različni. Ako živi človek v hudih stiskah, bodi
si v novčnih ali socijalnih, ako obupa nad svojo srečo in svojo
močjo, se marsikateremu usiljujejo samomorske misli. Začne se
silni boj samomorskih misli med prirodnim nagonom samovzdr-
žanja. Največ premaga v tem boji slednji nagon s pomočjo zdra¬
vega razuma, ali pa pogrešanje srčnosti. Te je marsikdo po¬
grešal v odločilnem hipi in sklep, storiti konec svojemu skrbi in
truda polnemu življenju, katerega je morebiti uže dolgo nosil v
prsih, se ni izvršil. To srčnost daje človeku pijača; ali ne samo
to, ampak pijača mu vzame sposobnost, preudariti še jedenkrat
namenjen korak: napije se in storjeno je!

Samomorstev se izvrši mnogo po raznih državah. Browne
je izračunal, da se zgodi med 1222 slučaji samomorov ta v
pijanosti 158krat, ali vsak sedmi samomorilec je usmrtil se v
pijanosti. Hus s je našel, da je bil v Svediji  vsak sedeminpet¬
deseti moški, ki je v starosti od 25 — 50 let umrl, samomorilec.
On smatra vsa samomorstva nasledki pijanosti. Silna pijančljivost
provzroči pri menj naobraženih ljudeh mnogokrat nekako motno
dušno razpoloženje, ki tudi vede do samomora. V vsakem slu¬
čaji je jako težkč najti vzroka samomorstvu, dokazano je vendar
toliko, da je bilo na Francoskem  v letih 1869 —1874: 4709 sa-

24

momnorov v pijanosti storjenih, to je 7—13 % vseh samomoritev. Na
Pruskem  je bilo naštetih v letih 1869—1875: 21.000 samomorov,
med temi jih je bilo 1787 storjenih zaradi pijanosti. Na Puškem
pride na 10.000 Stanovnikov 1 samomorilec, izmed 100 samomo¬
rilcev se jih 38 v pijanosti usmrti.

Število samoumorov množi se vsako leto. V Avstriji  na
primer se je štelo v letih 1846—1850 = 505 samomorov
„ 1851-1855 = 666 „

„ 1855—1860 = 799

„ 1861—1865 = 949 „

Jednake razmere se opazujejo tudi v družili državah. V

kakšni vzročni razmeri stoji rastoče število samomorov z rastočo
pijančljivostjo, ni še dognano: toliko pa je gotovo, da je poleg
blaznosti pijanost najčešče najbližji vzrok samomoru.

X.

Pijančljivost in pijanska blaznost (delirium tre-

mcns).

Pijanska blaznost je bolezen živčne sisteme,  prikaže se
pri človeki po dolzem, vztrajnem uživanji močnih, posebno žganih
pijač ter je nasledek alkoholovega  vpliva na možjane. De¬
lirij  se izrazuje po zmotnjavali čuvstev posebno v prividu, mir¬
nih ali divjih blodnjah in tresenji udov. Bolniki domnevajo, da
vidijo miši, podgane ali jednake živali, ter jih pode. Gasili vidijo
taki bolniki sovražnike pred sabo, kriče, razbijajo ter skušajo
uiti, marsikateri skoči v tem stanji skozi okno, da bi ubežal.
Drugi takšni bolniki so veseli, dobre volje, norčujejo se ter v
jednomer blebečejo. Izraz njih obraza je časih jezovit, časih
vesel. Blodnje prestanejo, pa se skoro zopet še hujše povrnejo.
Bolnik tirja neprenehoma pijač, ne je in ne spi. Zaradi brezod-
mornega divjanja in razgrajanja nastopi pri nekaterih spanje, kar
daje najboljše upanje na ozdravljenje; nekateri pa onemorejo po¬
polnoma ter umro.

Kako je ta bolezen po sveti razširjena in koliko ljudi za
njo pogine, nam pričajo statistična poročila nekaterih bolnic. V
Itd n d oni jev letih 1840—52: 1569 ljudi za pijansko blaznostjo
umrlo, na vsem Angleškem  pav  desetih letih 13.203. V Pen¬
silvanija-ho spit  ali  je bilo tekom 31 let med 3599 blazniki
16% tacih, pri katerih je bila pijančljivost izvor bolezni. V se¬
verni Ameriki  je umrlo zato  boleznijo v 8 letih 300.000 ljudi,
pravi dr. Ewrest,  na Francoskem v 13 letih 3554. Na .Rus¬
kem je bilo v letih 1861 — 65: 3241 za pijansko blaznostjo v blaz¬
nico vzprijetih in od teh jih je 293 umrlo.; med temi je bilo

25

2821 moških in 420 žensk. Največ tacili kolnikov je bilo vzpri-
jetih v Obuhovovo  blaznico, kamor prihajajo največ bolniki
'iz nižjih stanov. Šestina vseh blaznikov na Ruskem  je imela
delirium trem en s. V Bero lini  je umrlo v 42 letih 1438 osob
zato  boleznijo in C a sp ar trdi, da je vsak tretji blaznih blaz¬
nice v Berolini  bil pijanec. Na Dunaji  je bilo leta 1873:278
zato  blaznostjo bolnih v bolnicah in jih je 57 umrlo. Na Fran¬
coskem  je izmed 1000 blaznikov 200 bilo pijančevanju udanih
in izmed 2507 osob, katere je policija v Pariz  i poslala v blaz¬
nico v opazovanje, je bilo 588 alkoholistov. V obče se more
reči, da je med sto blazniki dvajset slučajov pijanske blaznosti.

XI.

Pijan čl jivost izvor hudodelstev.

Dušno razpoloženje pijanega človeka je kaj podobno razpo¬
loženji blaznega. Samosvest je ojačena, pijanec se misli močnej¬
šega, pametnejšega, mogočnejšega, ter se vsakemu prizivu proti
svojim domišljijam stavi v bran. Čuvstvo dolžnosti do spošto¬
vanja postave otrpne. Marsikateri človek, kaj zlega namerjajoč
se napije, s čimer zaduši v sebi misli na nasledke nameravanega
dejanja. Ker je pijanost blaznosti toliko podobna, imajo jo ne¬
kateri zdravniki tudi za bolezen; tudi postava se v nekaterih
državah ozira pri določevanji kazni na to bolestno dušno raz¬
položenje. Pravega pijanca ne spokoriš nikoli, dokler ga pustiš
v navajenih okoliščinah, prizanašaj mu kolikor hočeš. Časih
ima pijanec halucinacije,  to je, kažejo se mu vsakovrstne po¬
dobe in zvene mu razni klici na ušesa, katerih v istini ni, in pri¬
jatelj se mu vidi sovražnik, preteč mu s čem hudim ali celo strežoč
po življenji. Tacim prividom ali prisluhom ustrezajoč zvrši hu¬
dodelstva, katera so mu, kadar se strezni, popolnoma nerazum¬
ljiva.

Kdor je imel priliko biti navzočen pri raznih sodnij ob¬
ravnavali proti hudodelcem, izlasti oziroma telesne varnosti, mo¬
ral je spoznati, da je najmenj 70 procentov hudodelstev bilo
v pijanosti storjenih, ali da so jih pijanci storili. Razmera
med pijančljivostjo in številom hudodelstev je na tajnem zakoni
utemeljena (Quet  el  e t), po vseh državah z malimi razlikami jedna
in tista. To razmero razjasniti skušati državi severna Ame¬
rika in Angleška.  Vlada zjedinjenih držav je naložila vsem
svojim poslanikom in konzulom, da so morali pri državah, kjer so
postavljeni, nabirati statističnih dat, iz katerih hi se dala raz¬
jasniti razmera med pijančljivostjo in številom hudodelstev. Na
ta način se je nagromadilo jako obilo statističnega gradiva, iz

26

katerega se še le v polni meri da spoznati, kaj yse more pro-
vzročiti pijančljivost v raznih narodih. Kjer se použijeveč žganja,
doprinaša se več hudodelstev, kjer je več krčem, tam imajo ka¬
zenski sodniki več posla. Ječe, posilne delarnice, preiskovalnice,
siromašnice so tam najbolj obljudene, kjer se od jedne krčme do
druge jedva Očenaš izmoli. V dokaz tem izrekom hočemo tu
navajati samo nekoliko številk.

Na Francoskem  na primer je bilo v letih 1826 — 1829:
1129 umorov; 446 teh je bilo zaradi prepirov v krčmah storjenih.
Med 2421 jetniki v Filadelfiji  je bilo 2020 pijancev. Na Angle¬
škem  je bilo v 1.1849in dalje obsojenih 90.963 ljudi; nekov du¬
hovnik trdi, daje  bilo med temi gotovo 50.000 pijancev. Jednaka
opazavanja so napotila parlament lordov v L on d o ni, da se je
postavila enqueta za preiskovanje vpliva pijančljivosti na število
hudodelstev, Ta je nabrala si statističnih dat od 24 jetnišnic.
Enqueta je stavila vodstvom jetnišnic vprašanje: Koliko jetnikov
se ima smatrati za žrtev pijančljivosti? Na to vprašanje se je
odgovorilo trikrat, da 60 %, osemkrat, da 75 %, dvakrat, da 80 °/ 0 ,
in šestkrat, da 90 °/ u  jetnikov je kaznjivo dejanje v pijanosti sto¬
rilo. Najjasnejše pa se kaže vpliv pijančljivosti na število hudo¬
delstev na Irskem.  Zdanji lordkancelar irski je nagovoril po¬
rotnike v Monaghani:  „Slučaji, o katerih bodete imeli soditi,
imajo_ vsi svoj izvor v nezmernosti. Ako bi bilo ljudstvo v tej
deželi prosto tega zla, bi ne imeli v tem zasedanji nobenega slu¬
čaja vam v razsojo podajati.' 4

XII.

Pijančljivost in siromaščina.

Socijalna mizerija današnjega časa je predmet temeljitih
preiskav učenjakov. Da rase na njej siromaščina, nevednost, ne¬
nravnost, hudodelstvo, je znano, ali ni še dognano, kje ima svoje
največje korenine, katere izpodrezati bi bilo treba, toliko pa je
gotovo, da je nezmernost jako bistveno udeležena pri razširjenji
tega občnega zla. Če tudi ni pijančljivost vselej in povsod pravi
začetek in vzrok revščini, je vendar to po večjem tožna istina.
Nekateri tako nazivani prijatelji Jelovškega stanu sicer trde, da
vodi siromaščina za sabo pijančljivost. _Ako se hoče, da se ne¬
zmernost v pijači zmanjša, mora se skrbeti za zboljšanje socijalnih
razmer, dajati miloščino, delo, podporo. Ne da, se tajiti, da ni to
časih tako, ali navadno velja prvo in skušnje uče,_ da meščan,obrt¬
nik, delovec ali kmet, ki začenja po krčmah posedati, mnogokrat
svoja opravila zanemarja, kupčijo, obrtnost, poljedelstvo zaostaja,
ker ni voditelja, pravega duha; delovec postaja nezanesljiv, ker

27

časih ravno tisti dan od dela izostane, kadar ga dajalec dela
najbolj potrebuje, ter izgubi zaupanje. Poleg tega še pride more¬
biti katera nesreča, začno se delati dolgovi, ki z velikimi obrestmi
spravijo dolžnika na boben. Kadar začne takšen človek premi¬
šljevati vzroke svojega propada, je uže mnogokrat prepozno.
Skoro nima več svoje domačije, toži osodo, da mu je bila nemila;
prej gospodar ali spoštovan obrtnik, postane delovec ali mora
uže z rodbino vred kruha prositi usmiljenih ljudi, ali obupa nad
samim sabo in si konča življenje, pustivši nedolžno rodbino, usmi¬
ljenja vredno, brez vse podpore in brez nadeje na odrešenje. Komu
je moči zanikati, da je v takšnem slučaji pijančevanje krivo siro-
maščine nepremišljenega človeka in vse rodbine?

V delovskem stani hodi pauperizem ali revščina tistim potem,
Delovci, posebno fabriški, so vajeni tovarišije, če pride delovec
zvečer domov, ne najde v revnem stanovanji in pri kričanji otrok
potrebnega kratkočasovanja, zatorej gre v krčmo. To stori jeden
dan v tedni in nedeljo, potem še drugi in tretji dan v tedni,
skoro se navadi hoditi po krčmah in pijača mu je neizogibna;
izgovarja se, da mu je pijača za ohranjenje telesnih moči potrebna.
Ves zaslužek gre po grli, doma pa revščina kraljuje, naposled
je nesposoben za delo in izgubljen je!

Nekateri trde nasprotno, namreč, da so slabe razmere de-
lovskega stanu, majhni zaslužki vzrok, da se širi pijančevanje.
Ti zahtevajo, da se daje delovcem dosta dela in večji zaslužek.
To bi baje pomagalo delovcem lajše nositi breme, veseli bi bili
med veselo domačo družino. Ali skušnje pričajo drugače. Več
ko delavec zasluži, več zapravi izvzemši nekatere, ki imajo razuma
in trdne volje dovolj, da spoznajo potrebo, da še nekaj zaslužka
polože na stran za otroke in za stare dni, ko bodo nesposobni
za delo. Da povečanje zaslužka navadno ne ovira pijančevanja
med delovci, kaže opazovanje Danijela Gibba na Angleškem
pri delovcih v premogovih in železokopih v Laneashiri.  V
letih 1869—1873 je bila trgovina s temi tvarinami kakor sicer
dobra. Dva in pol leta zatem je trgovina še jedenkrat bolj
cvetela in zaslužki delovcem so se povišali. V tisti razmeri pa
so rasla _ tudi hudodelstva in kaznjevanje zaradi pijančevanja.
Natančnejše se bodo videle te razmere v naslednji tabeli:

28

Iz te tabele je razvidno, daje bilo leta 1869 pri vsakdanjem
zaslužki 5 šilingov 1335 hudodelstev storjenih, in 495 funtov
kazni plačanih. Leta 1875 pa, ko je zaslužek na 11 šil. narasel,
je bilo uže 4402 hudodelstev storjenih, in 2669 funtov kazni pla¬
čanih. Iz teh številk je razvidno, da ako se pogreša resne volje
in dovoljne moralne moči, povišanje dnine strast le še pomnoži.
Y e 11 e w 1 e e r, vodja blaznici, je tudi opazoval, da je število v bla¬
znico vzprijetih delovcev bilo nekatere čase še jedenkrat toliko,
kakor drugikrat in prvo vedno tačas, kadar so imeli delovci v
rudokopih obilo zaslužka. Kadar jim je vzrastel greben in so
delali „strike,“ niso zaslužili nič in so bili prisiljeni vsakatere
pijače vzdržati se. Iz tega se sklepa, da samo prisiljena absti-
nencija varuje delovce pijančljivosti, hudodelstva in bolezni. Več
nego delovee zasluži, več zapravi, s povišanjem zaslužka postane
ponosen, ima večje potrebe, si ne prihrani nič, in če pridejo slabi
časi, je dosta slabši, nego li če bi, imejoč manjšo plačo, bil ostal
pri prejšnji oskromnosti. — Po nezmernosti se izgubi neizmerno
mnogo kapitala. Pod tem kapitalom ne razumeva se samo za¬
pravljen novec, ampak tudi zapravljen čas, nastala trudnost,
otrpnelost in bolezen. Za pijačo izdan novec iznaša sam na sebi
vsote, o katerih nam je strmeti. Na Angleškem  seje izdalo
od leta 1869—72 za same pijače 4820 milijonov gold. Če prira-
čunamo temu znesku še kvaro, ki je nastala po nasledkih pi¬
jančevanja, katera znaša najmenj tudi toliko, dobimo velikanski
znesek preko 9000 milijonov gold. S tem novcem bi se bil ves
dolg angleške države  plačal in ostalo bi bilo še 700 mili¬
jonov gold.

Leta 1860/61 je bila v Londoni  tako huda /.ima, da je
vse delo prestalo in delovci niso imeli zaslužka. Število ljudi,
ki so miloščine prosili od mestnega urada, naraslo je na 130.370
osob. Zanimivo pri tem je bilo, da od 7447 rokodelcev in delovcov,
ki so bili pri društvi „zmernost,“ ni nijeden  miloščine prositi
bil prisiljen.

Število krčem je merilo revščine. Da ne bodemo dokaza
temu izreku hodili daleč po sveti iskat, poglejmo si naše Go¬
renjsko.  Gremo mimo vasi z lepimi zidanimi hišami in čedno
ograjenimi vrtovi. V tej vasi hočemo počiti in se okrepčati, ali
krčme ni nobene. Pojdimo naprej. Ne daleč od todi je druga vas.
Hiše so zapuščene, zamazane, skozi strehe se vidijo špranje, toda
na vsaki tretji ali četrti hiši visi smrekova vejica nad vratmi
v znamenje, da se tukaj dobiva žganje. Pojdimo notri. Za mi¬
zami sede suhi, oveneli, brezdušni pivci. Žene prihajajo klicat
može po jedenkrat, dvakrat, trikrat, ali vse zastonj. Jokaje pri¬
vede jedna raztrganega otroka sabo, prosi moža, naj bi šel
domov, in ker prošnja nič ne pomaga, začne ga preklinjati. Ali
tudi to je brez uspeha: domov moža ni moči spraviti. Ko žena
otide, začne se v krčmi razgrajanje in prepir med pivci, jedna
grda beseda prinese drugo, naposled se vzbudi pretep, kri začne

29

teči, kar pade mož, ki ni hotel z ženo domov, po trdem udarci
nezavesten na tla. Neso ga domov, kjer leži mnogo tednov. Eod-
hina nima jesti, saj reditelju ni moči ničesar prislužiti. Začne
se glad v hiši, otroci prosijo mater kruha, ali ta jim ga nima
dati. Jok in £tok vladata po domi, da se človeku srce topi od
usmiljenja.

Tacih pripetljejev je mnogo v tej vasi, daleč okrog pa tudi
ni toliko tatvine, pretepov niti ne beračev, kakor tukaj. Ali ni
v jednih slučajih pijančevanje gospodarjevo krivo velike rodbinske
nesreče ?

Pijančljivost starišev je kriva, da so njih otroci moralično
depravirani. Dokler pijančljivih starišev otrok šole ne obiskuje,
ne uživa doma nobene primerne vzgoje. Slab vzgled starišev
uže zgodaj zamori v mladih srcih čut sramežljivosti, nagib prid¬
nosti, starišev povelja vračajo otroci s posmehovanjem njih v pi¬
janosti dovršenih dejanj. Kadar začne otrok šolo obiskovati, se
pokaže, da ali nima talenta ali pa prav nobene moralne čuti in
moči v sebi. Takov otrok hodi v šolo, ker mora, vse jedno pa
mu je, ali se čemu nauči ali ne. Šole dolžnost ni samo otroku
vcepiti elementarna znanja, ampak tudi vzbuditi v njem zavest
pravice in krivice, dobrega in slabega. Kaj je moči šoli koristiti,
ako vse, kar se otroku v šoli v glavo vcepi, doma slab vzgled in
nemarnost starišev pokvari? Nasledek temu je, da so otroci pi¬
jančljivih starišev malopridni, nevedni, slabemu udani, in da začno
prav skoro stopati v stopinje starišev. To skušnjo izpoznava
prosti narod sam, rekši, da jabolko ne pade daleč od
jablan a.

30

4

Dodatek.

XIII.

Veliko zlo, katero izvira iz brezmernega uživanja žganih pijač,
izkoreniniti ali vsaj kolikor mogoče zmanjšati, so si uže dolgo
prizadevale razne države po sveti. Nastopale so različna pota:
Nekatere severno-amerikanske države so prepovedale produciranje
žgane pijače, druge so skušale z velikimi davki na žganje ceno
tako povzdvigniti, da bita sama uživanje žganja ovirala; zopet
druge države so poskušale po zakonili in naredbah, obrnenih
proti krčmarjem ali točarnicam in proti pijančljivcem samim priti
pogibljivi razvadi ali strasti do korena. S kacim uspehom se je
v raznih državah jedna ali druga pomoč proti pijančljivosti obr-
nena obnesla, popisali bodemo v naslednjih vrstah.

Najzanesljivejša pomoč uživanje žganja popolnoma zatreti bi
bilo, ako bi se vse tovarne za špirit in vse žganjarije zaprle.
Ako bi se to po vsem sveti zgodilo in zgoditi moglo, bi se ljudje
skoro odvadili te pijače in se poprijeli druge, menj škodljive. Ali
to bi pomenjalo konec marsikateri obrtnosti, katera ne more brez
špirita shajati, in bi povrnilo civilizacijo za nekoliko vekov nazaj,
in vse države bi britko občutile sad takove naredbe. Ako bi samo
jedna država vse žganjarije zaprla, bi se žganje iz družili držav
uvažalo, če drugače ne, pa na skrivnem, po tihotapstvi.

Lažje izvršljive bi bile naredbe, katere bi merile na to, da
se špirit ne sme za pijačo prodati. Takov zakon dati ima vsaka
država moč in dolžnost; saj tudi zabranjuje splošno prodajo zdravil,
strelnega prahu in strupov. Da je brezmerno uživanje žganja po
učinkih strupom podobno, smo uže zgoraj omenjali. Z ozirom
na javno blagostanje, katerega pijančljivost spodkopava, bi bila
vsake države dolžnost, zlorabo žganja nemogočo storiti. Teore¬
tično se vidi taka naredba kaj lehko izvršljiva, ali dejanski ni
to tako lehko, kar bodemo videli na skušnjah, katere so imele
nekatere severno-amerikanske države s takimi naredbami.

Človekoljubivemu prizadevanju nekaterih za človeško blago¬
stanje gorečih mož se je posrečilo, da je bila v nekaterih severno-
amerikanskih državah vzprijeta postava proti žganji „Liquor
Main Law.“ Po tej postavi je bila prodaja špirita za pijačo

31

prepovedana; nobeden krčmar ni smel prodajati žganja proti
kazni do 2000 tolarjev. Po nekaterih državah so celo sklenili,
da ima biti špirit in žganje le v državnih ali za to posebno poob¬
laščenih zakladnicah, da bi se tem lažje razprodaja nadzorovala.

Kje pa je postava, da bi se ne mogel prekanjenec izviti iz
nje paragrafov? Tihotapstvo z žgano pijačo se je organizovalo
v posebni red in dogodilo se je, da so nosile ženske žganje po
ulicah v taki posodi, kakor mleko. Po gostilnicah res niso točili
očitno žganja za novec, ali ako je kdo hotel imeti ga, reklo se
mu je, da se vpiše v trgovski klub in plača ustopnino. Za to
ustopnino je pil tako dolgo, dokler ni bil vplačani znesek zapit.
Na to je mogel tak gost stopiti v drug klub. Pripetilo se je časih,
da je policija pri katerem trgovci našla sode žganja. Trgovec
naznani to brzo prijatelju, bivajočemu v drugi državi, in ta veli
hitro vse sode z žganjem po sodnijskem poti v prepoved deti.
Na ta način se je navzlic ostri postavi prodajala žgane pijača.
Po nekaterih državah se je produkcija in poraba špirita zmanj¬
šala na polovico od prejšnje množine, ali svojega namena postava
ni mogla doseči. Vzredila pa je veliko število potuhnencev in pri-
lizovalcev, kateri so na videz bili prijatelji prohibitivnih postav,
za pravo pa najhujši pijanci.

V zjedinjenih državah imajo dnevna vprašanja jako velik
vpliv na sestavo narodnih zborov. V državi Illinois,  kjer so
se naredbe proti pijančljivosti najstrožje izvrševale, sta pri novih
volitvah krčmarjem in trgovcem rabila novec in žganje, da so
ljudi podkurili proti prijateljem prohibitivnih zakonov. Nasledek
temu je bil, da so v bodočem zbori imeli ljudje večino, katerim
prva skrb je bila, vse postave in naredbe proti pijančljivosti
ovreči kot naredbe, katere nasprotujejo človeški slobodi in delajo
kvaro državnim blagajnicam. Državna blagajnica se je v istini
pod novo sistemo bolj polnila, ali polnile so te tudi jetnišnice in
blaznice, obrtnost pa je pešala.

V Evropi  je bilo malo ne po vseh državah dovoljeno za
„svojo potrebo" žganje kuhati. Da se je zategadelj neizmerno
obilo žganja pridelalo, se lehko umeje. Samo na Švedskem  je
bilo leta 1830 gotovo lep broj 173.000 žganjarij! Davek od pro-
duciranja žganja se je odmerjal kakor še dan danes pri nas po
vsebini kotla. Poznejše so po Nemškem in Švedskem  začeli
davek meriti po množini produkta. Nasledek temu je bil, da so
nastale velike žganjarije (tovarne), male pa propadle, ker niso
mogle z večjimi prebiti konkurencije. Na Švedskem  je bilo
leta 1870 le še 442 žganjarij. Vse manjše žganjarije, ki so se
hotele še obdržati, bile so prepovedane, čas destilovanja se je po
postavi skrajšal in ob jednem se je na malo kupčijo s špiritom in
žganjem velik davek naložil. S tacimi pripomagali se je pijanč-
ljivost v Švediji  jako zmanjšala. Leta 1830 se je popilo v
Švediji  150 milijonov litrov domačega žganja, leta 1870 le 40
milijonov.

32

XIV.

Star pregovor pravi, da prilika nareja tatove. Kjer je dosta
skrivnih kotov za kvartavce, tam se veliko kvarta; koder se
prostitucija javno po ulicah kaže, tam najbolj cvete, in koder je
na vsakih deset korakov prodalnica za žganje ali krčma, tam
se dosta popije. Naravno je, da je število točaren merilo pijanč-
Ijivosti; da se jih more toliko vzdržati in rentirati se, mora se
mnogo popiti; treba je mnogo srednjih pivcev, ali zadostuje tudi
malo pivcev, ki pa mnogo popijo. Načelo pri družili strokah
kupčijskih veljajoče, da se ponudbe blaga ravnajo po vprašanji
za njim, ne velja pri trgovstvi z žgano pijačo, kajti žganje ni
nobena potrebščina za življenje, ker se brez njega kaj lehko in
še boljše živi, ampak tukaj dela ponudba, da se po žganji vpra¬
šuje. Mislimo si hip, da ni v velicem kraji žganja dobiti: bode
li za tega voljo temu kraju se zgodila katera kvara? Kolikor
toliko se v jednem kraji pijančljivost zmanjša, ako ni toliko pri¬
like za pijančevanje. Postavne določbe o podeljenji pravice krč-
marjenju je 'skušano pripomagalo proti pijančljivosti.

Postave, katere določujejo podeljenje pravice za točenje
žganih pijač, so v raznih državah jako različne, vse pa imajo
namen, točenje žganja nekoliko o vre ti. Na Francoskem  se je
izdal leta 1872 zakon, da imajo oblasti pri privoljenji pravice
do točenja z večjo strogostjo paziti na potrebo točaren in na
svojstva krčmarjeva, ter da se krčmarji pri najmanjših pregreških
proti naredbam ostro kaznjujejo. Ta naredba se je naslanjala na
opazovanje, daje na Francoskem  broj krčem in točaren na¬
rasel na neprimerno visok broj 400.000.

Na Angleškem  imajo pravico dajati koncesije, posebno
za to postavljene komisije; krčmarje nadzorovati pa imajo mi¬
rovni sodniki, kateri imajo tudi pravico pregreške krčmarjev ka-
znjevati. Izvršitev naredeb, krčmarjev se tičočih, na Angleške  m
ni vedno jednako stroga. Dokler so bili prej liberalci na vlad¬
nem krmili, so jako ostro postopali proti sebičnim in svojegla¬
vim krčmarjem; ko so pa konservativci prišli do vlade, so krč¬
marjem z dopustljivostjo plačevali, kar so jim ti pri volitvah
proti liberalcem pomagali.

Na Švedskem  velja tako zvana gotenburgska si¬
stema.  Prej je plačal krčmar za pravico točenja najmenj 1000
tolarjev. Da se mu krčmarjenje izplača, mora biti mu skrb,
da kolikor največ mogoče potoči. Najveljavnejši možje v Goten-
burgi  so sklenili, da sestavijo delniško društvo, katero bi po¬
skušalo vse krčme vsega mesta nase spraviti; izgubo bi trpeli
udje društva, dobiček pa se steka v mestno blagajnico. Tekom
jednega leta je spravilo to društvo vseh 61 krčem v mesti nase
in plačalo 37.000 goldinarjev v mestno blagajnico. Pijače so se

33

točile samo za potrebo, žgane pijače so bile izključene, delovcem
in ubogim ljudem se je dajalo pijače za največjo potrebo. Nasle¬
dek temu je bil, da ni bilo v Gotenburgi  videti pijanega
človeka.

Ta sistema je dan danes uvedena v 57ih izmed 90ih mest
Svedije in v Norvegiji  v 19 mestih. Ni treba tukaj raz¬
pravljati, da je ta sistema mogoča pri nesebičnih, človekoljubivih
in domoljubnih ljudeh: na Angleškem seje  do dan danes ni
nobeden  kraj poprijel.

Na Ruskem  se je pred odpravo monopola trženje z žgano
pijačo dajalo v najem najboljšemu zakupniku in zakupnik je zopet
prepuščal p i'6 dan j e žganja manjšim zakupnikom in krčmarjem.

Ta sistema je nepopisno mnogo kvare napravila ruskemu
narodu, saj je lehko umevno, da je vsak zakupnik trudil se, ko¬
likor največ moči žganja potočiti ter narediti dobro kupčijo. Ome¬
njali smo uže zgoraj, da je država iz samih davkov na žgano
pijačo vlekla tretjino  vseh dohodkov. Kar so začeli odločilni
krogi slabe nasledke take sisteme spoznavati, sklenili so, da
se zmanjša broj krčem. Prvo poskušnjo so naredili v Pet ro¬
gi’adi  leta 1874; zmanjšali so broj krčem in policija je imela pra¬
vico licence dajati ali zabranjevati. Poleg zakupnega davka se
je tudi še točilni davek naložil; vsaka krčma, katera je plače¬
vala prej po 45 rubljev na leto, plačuje ga zdaj po 90 rubljev.

V Avstriji  je za točenje treba dovoljenja politične oblasti,
prostori za točarne imajo imeti poroštvo za javno varnost in
nadzorljivost; broj krčem se ima kolikor mogoče zmanjšati.

V Galiciji  je imelo uže od nekdaj plemstvo jedino pravico
žganje kuhati in prodati. Ta pravica se naziva propinacijska
pravica.  To so poljski plemiči dosle vedeli še vedno pridržati
si, ker jim je bila izvčr velikih dohodkov. Leta 1875 je gališki
deželni zbor propinacijsko pravico plemstva še za 25 let po¬
daljšal ; v tem se bode nabiral kapital, s katerim se ima ta pra¬
vica idemnizovati. Ali tudi po minolih 25 letih bode obdržalo
še plemstvo pravico imeti v vsaki vasi krčmo in ne bode dobil
nobeden drug dovoljenja za krčmarjenje od pristojne oblasti, ako
ne bode dotični plemič s tem zadovoljen. Koristi plemstva polj¬
skega leže zatorej v tem, da se kolikor mogoče največ žganja
razproda. Da je ljudstvo v Galiciji  tako zaostalo, materijelno
in dušno, ima večinoma poljsko plemstvo na vesti. Ako višja
moč ne seže tu sem skoro z mogočno roko, bode poljsko ljud¬
stvo vedno nižje padalo za pijančljivosti voljo v korist svojemu
plemstvu.

Po Nemškem  so s podeljevanjem pravic za točenje prav
radodarni. Ako je krčmar pri policiji še količkaj dobro zapisan,

3

34

in je prostor za krčmo pripraven, se prošnji ne sme odreči. Zato
je pa tudi v Berolini  po nekaterih ulicah, posebno tacih, kjer
večinoma delovci stanujejo, po več krčem v jedni in tisti hiši,
katere lelikomiselne ljudi molzejo in na nič spravljajo. Po pra¬
vici toži učeni profesor Reclam:  „Ni vojska, ni nje nasledki,
ni pomanjkanje bogobojnosti, ni materialistično nagnenje seda¬
njega časa ni zakrivilo surovosti in neubogljivosti ljudstva, o
kateri pričajo sodnijski in policijski akti vseh nemških držav,
nego neverjetno silen broj krčem, katere se od tedna do tedna
množe po vseh mestih."

Davki na žgane pijače se plačujejo ali pri produkciji žganja
ali špirita, ali pa kot užitnina ali dobitkovina. Po raznih dr¬
žavah je davščina od žganih pijač jako različna. Nekatere države
zasledujejo v tej davščini bolj nskaličen smoter, druge zopet hote
preveliko pijančljivost z velikim davkom zaprččiti. Na Nemškem,
v Belgiji in Avstriji  je davek na žganje najnižji, največji na
Angleškem.  Na našo mero in naš novec preračunjeno se plača
od litra v polnih številkah: na Pruskem  6 krajcarjev, v Av¬
striji  5 krajcarjev, na Ruskem 40 krajcarjev, na Angleškem
1 gld. 10 krajcarjev, na Holandskem  5 krajcarjev, v Švedi  ji
30 krajcarjev. Kolikor nižji je davek od žganja, toliko cenejše ga
lehko krčmarji točijo; ako se pa njemu cena preveč poviša, skušajo
krčmarji in producenti tihotapstvo, zalivajo žganje z vodo ter
mu primešavajo omamllnih tvarin, s čemer nadomestujejo njega
pravo moč. Državni blagajnici je najkoristnejše, ako se davek
v žganji do neke ne previsoke stopinje poviša; če se pa gre čez
ta broj, začno dohodki zopet padati, ker se tihotapstvo začne
splačevati navzlic kaznim, katere so proti tihotapstvu določene.
Najlepše nam razjasnujejo te zadeve skušnje v s 6 ver ni Ame¬
riki.  Po končani vojski med severnimi in južnimi državami so
bile finance severno-amerikanskih zjedinjenih držav tako na sla¬
bem, da se je moral davek naložiti na vsak deželni produkt in
tudi na špirit. Pred vojsko ni bilo nobenega davka na špirit in
je bil tako po ceni, da so ga imeli za vsako potrebo in celo na¬
mesto drv za kuhanje. Naložili so 10 frankov davka na jedno
galono  (3-8 litra). Nasledek temu je bil, da so postavno do¬
voljene tovarne za žganje in špirit propadale, ker niso mogle
več shajati nasproti mnogim tajnim, katere so se začele po dr¬
žavi. Prišlo je tako daleč s to skrivno produkcijo, da se je v
New-Yorki  žganje in špirit očitno po nižji ceni prodal, nego
so bili sami davki nanj. Prigodilo se je tudi, da so sodove z
žganjem, kateri so ležali v davkarskih zakladnicah, v sporazum-
ljenji s podkupljenimi uradniki z vodo napolnili, na ladje naložili
in na neko fingirano firmo zunaj Amerike  napotili. Ekspor-
tovano žganje je bilo brez davka. Nastalo je v tem v Ameriki
veliko sleparsko društvo „Whisky-Rings“,  pri katerem je
bilo tudi nekoliko najvišjih uradnikov, kateri so vse naredbe proti
tihotapstvu namenjene precej ovajali in vlekli za to iz prislepar-

35

jenega dobička svoj delež. Tako je prišlo, da je dohodek od
žganja leta 1833 znašal le 90 milijonov frankov. Ker ni bilo
mogoče v okom priti skrivnemu produciraniu žganja, znižale so
davek jedne golone od 10 frankov na 3 franke; leta 1870 so
znašali dohodki od žganja uže 225 milijonov frankov. Iz tega je
razvidno, kako nevarno je mejo pri davkih na žganje prestopati.

Blizu jednake skušnje so imeli tudi Francozi in An¬
gleži.  Velike kazni od 500 — 5000 frankov niso mogle tiho¬
tapstva zabraniti in kazni so znašale na Francoskem  leta
1868: 2 milijona frankov, leta 1873 pa uže 6 in pol milijona
frankov.

Po vseh državah imajo razven davka od produkcije tudi
še dohodarino in dobitkovino. V severni Ameriki  je ta naj¬
manjši davek 50 tolarjev, na Angleškem  plačajo nekatere to-
čarne celo do 2000 gld.

XV.

Po vseh državah imajo naredbe, katere določujejo, kako
dolgo smejo biti krčme odprte in ob katerih urah jih je zapirati.
V nekaterih državah so bili o tem odločilni bolj verozakonski
nazori, v drugih pa upor proti brezmernemu pijančevanju. Po
mestih in po deželi v Avstriji  se imajo poministerski naredbi
dne 3. aprila 1. 1855 vse krčme ob določeni uri zapreti. Poli¬
tičnim oblastim in županstvom je podeljena pravica, da imajo v
posebnih slučajih naredbo polajšati. Skušnje uče, da se nedelje
in praznici še bolj za pijančevanje porabijo, kakor noči, izlasti
za nekatere delovce so praznici zapeljivi. Kar ves teden zaslu¬
žijo, v nedeljo zapijo. Tudi prepovedanih dejanj se izvrši največ
ob nedeljah. Pastor Schroter  je izračunal, da je izmed 2178
zaradi telesnega poškodovanja in uboja obsojenih ljudi to hudo¬
delstvo storilo jih 716 v nedeljo.  Med 215 možmi, kateri so
hudodelstvo izvršili v ponedeljek, je bilo 113 tacih, ki so ta dan
praznovali („blauer Montag“). Tudi hudodelstev družili vrst se
izvrši največ ob nedeljah. Iz tega ozira so nad vse Angleži
strogi pri izvrševanji naredeb, tičočih se zapiranja krčem. V
L on do ni je zapovedano, da imajo biti ob nedeljah in praznicih
točarne in krčme zaprte do 1. ure popoludne, od 3. — 6. ure po-
poludne, in od 7. ure zvečer do druzega jutra do 6. ure. Še strožji
so Škoti.  Njim velja postava (Forbes Mackenzie  etc.
etc.), da ne sme nobena točama biti ob nedelji odprta. Na¬
sledek te stroge naredbe je tam očividen. Leta 1852 je bilo v
Edin  bur  gi  729 pijancev detili v zapor, leta 1864 pa, ko je
veljala uže nova naredba, samo 164. Kavno taki ukazi veljajo
tudi v nekaterih severno-amerikanskih državah. Pri tem, se ve,
ne smemo pozabiti, da se nedelja nikder tako strogo ne praznuje
nego pri Angležih,  v tej stvari jako rigoroznih.

36

XVI.

Postave proti pijančljivosti v obče se obračajo ali proti
krčmarjem,  ali proti pijancem.  Malo ne po vseh državah
imajo ostre postave proti takim krčmarjem, ki dajejo po pijanstvi
znanim gostom toliko piti, da se še bolj vpijanijo, ali kateri da¬
jejo žgane pijače še ne 16 let starim dečkom. Razne države po¬
stopajo različno strogo proti krčmarjem, kateri iščejo od pijanih
gostov dobička. Na Francoskem  določuje člen 4 — 7 postave
od leta 1873: Krčmarje in prodajalce žganja, kateri očividno pi¬
janim osobam ali še mladoletnikom dajejo vpijanljivih pijač, za¬
dene ndvčna kazen ali kazen zapora. Na Angleškem  znaša
kazen za tacega krčmarja 100 — 200 gld. Nekatere države s e-
verne Amerike  imajo silno stroge postave proti točarjem. Do¬
ločuje se, da je krčmar, pri katerem se je človek vpijanil, tudi
odgovoren za vse nasledke pijanosti človeka, ki se je pri njem
napil, in ako se je pijancu katera nesreča zgodila za pijanosti
voljo, je krčmar za to odgovoren; žena in otroci morejo od krč¬
marja odškodnine tirjati. V državi Illinois  se plača za pra¬
vico krčmarjenja 3000 — 5000 tolarjev. Iz tako nabrane vsote se
plačujejo po pijanosti zakrivljene kvare.

Kazni proti krčmarjem, kateri skušajo lehkomiselne ljudi
vpijaniti, so popolnoma opravičene. Pijančljivosti podvržen ali
natrkan človek ni več popolnoma gospodar svojih dejanj in nima
po kazenskem zakoni toliko odgovornosti za doprinešena prepo¬
vedana dejanja, kakor trezen. Popolnoma pravično je zatorej, da
nosi takov sebični krčmar odgovornost o dejanjih gostovih v pi¬
janosti izvršenih in o nesreči, nastali po pijanosti.

Znano je, da nekateri krčmarji porabljajo pijanost gostovo,
da ga popolnoma v  izmolzejo. Dokler vidijo novcev pri njem, mu
nosijo na mizo. Če uže pijanec plačnik ne more več piti, pomagajo
mu drugi pivci. Ni dovolj, da krčmar gostu mošnjo izprazni;
tudi uže pijanemu, na pol nezavestnemu, nosi pijačo na mizo na
upanje ter pomaga peti:

„Saj birt šo kredo ’ma,

Bratci le pijmo ga“.

Po nekaterih državah velja naredba, da krčmar tirjatev od
pijače ne more iztirjevati. V Avstriji  velja jednaka postava
zdaj samo še za Gradiško  in določuje, da tirjatve za žgane pi¬
jače ne morejo iztirjavati se, da so poračunstvene in založne po¬
godbe neveljavne ter so vsa navidezna dejanja, s katerimi bi se
naredbam te postave ogniti skušalo, neveljavna.

37

XVII.

Državna oblast ima moč postopati tudi proti pijancem sa¬
mim. Doktrinaristi  sicer trde, da nima država pravice se-
zati tako daleč v okrožje osobne slobode in kaznjevati človeka,
ki se za svoj novec napije in nikomer nič žalega ne stori. To
je vse prav lepo; ali država kaznjuje tudi igralce in prostitucijo,
ako se v javnosti kaže. Država ima dolžnost, kaznjevati vsako
nevarno dejanje. Ali je morda nravno, po javnih krajih s kri¬
čanjem, kletvijo razsajati? Ali se prilega nravstvenemu okusu z
dejanjem, kažočim izgubljeno sramežljivost, delati pohujšanje ? Ali
sme javna oblast vse v nemari puščati? Se očitnejši se kaže
dolžnost javnih oblasti, postopati proti pijančljivcem, ako se spo¬
minjamo, kolikokrat je kriva pijanost nepostavnih dejanj.

Malo ne vse države imajo postave ali policijske naredbe,
da se pijan človek, kateri kje obleži ali v pijanosti pohujšanje
ali škandal dela, kaznjuje. Le v Belgiji  nimajo proti pijancem
nikakoršne postave. Po Nemškem in Angleškem  so uže v
sedemnajstem veki poskušali s kaznjevanjem pijancev pijančljivost
zmanjšati. Kazen se daje ali v novcih ali pri ubožcih v zapori
do 8 dni, če se pa pijanost pri tistem človeki ponavlja, tudi do
12 mesecev. Do leta 1873 so imeli Švedi  najostrejše postave
proti pijancem. Zakon od leta 1813 določuje, da se ima pijanec
prvikrat nadeti z globo trd h švedskih tolarjev, v drugo z globo
šestih  tolarjev. Ako se je tisti človek še v tretje pijan našel,
dobil je novčno kazen, poleg te pa izgubil vse državljanske pra¬
vice. Razsodbe proti pijancem so se ob nedeljah javno okliea-
vale. Ako se je še zopet vpijanil, dali so ga v posilno delarnico
na 6 mesecev. Ako so našli duhovnika pijanega, odvzela se mu
je precej služba. Leta 1841 se je ta postava nekoliko olajšala,
ali vendar je še zdaj jedna najostrejših, kar jih imajo države
proti pijančljivosti. Trdi se, da je na Švedskem  pijančljivosti
menj nego v kateri koli modernih držav.

Na Francoskem je dal Franc  I. leta 1536 uže postavo
proti_ pijancem. Kogar, so našli pijanega, bil je zaprt ob vodi in
kruhi; kogar so v drngo našli pijanega, tega je zadela tačas še
obče navadna telesna kazen. Pri trikratnem ponovljenji pijanosti
so mu odrezali ušesa in ga prognali. Leta 1873. je sklenila po¬
slanska zbornica postavo proti pijancem, katera določuje to-le:
Člen I.: Kazen od 2 — 5 frankov zapade, kogar n ajd 6 očito pija¬
nega na javnem prostori, na cesti, na ulicah ali v krčmi. Člen II.:
Kdor se tekom 12 mesecev po drugokratnem kaznjevanji zopet
pijan najde, izroči se korekcijskemu tribunalu in se ima 4 — 6
dni in tudi do jednega meseca deti v zapor ali pa mora dotičnik
15 — 300 frankov plačati globe. Člen III.: Vsakemu, kdor je bil

38

dvakrat kaznovan, morejo se odvzeti naslednje pravice: a) glaso¬
vati in voliti; b) voljen biti; c) za porotnika ali javno službo
voljen biti; tudi ne sme 2 leti nobenega orožja nositi. Ta postava
se jako strogo izvršuje in izvedenci trde, da ima jako dobre na¬
sledke.

Tudi po postavi, ki je v Avstriji  sklenjena, a ima samo
le za Galicijo  veljavo, se kaznjuje pijan človek, ki dela pohuj¬
šanje, z globo do 50 gld. Ta kazen zadene tudi krčmarja, ako
je pijanost zakrivil. Kogar najdejo trikrat pijanega, temu je pre¬
povedano vse leto hoditi v krčmo.

Avstrijske kazenske postave §. 524 kaznjuje pijanost pri
delovcih in rokodelcih, kateri po strehah in podeli delajo, ali ka¬
teri imajo opravljati s stvarmi, nevarnimi za ogenj. Takovi de-
lovci in služinčad se kaznjujejo v slučaji pijanosti z zaporom 1 — 4
dni, pri ponovljeni pijanosti do jednega meseca.

XVIII.

Jedenkratna pijanost človeka je po največkrat nasledek iz
svoje ograje stopivših veselih ali žalostnih čutov; materijelna in
moralna izguba še ni velika ter se da lehko popraviti. Vse dru¬
gače je to pri privajenem pijančevanji. Privajena pijančljivost je 4

bolestna strast, neozdravljiva pri nespremenljivih okoliščinah.

Ona potare človeka gmotno in moralno, vzame mu krepost volje
in dušnih moči, stori ga robom nerabljivim za oskrbovanje go¬
spodarstva ; pogrešanje veselja do dela združeno z zapravljivostjo
spodkopava njega in družine blagostanje, stvarja revščino v
rodbini, nravstveni proletarijat po slabih vzgledih ter je takov
nesrečen človek deželi ravno toliko na kvaro, kakor hudodelnik.

Ali naj bi država mirno gledala, kako pijanec, ustrezajoč svo¬
jemu polilepju, oplenjen slobode resnobnega mišljenja spodkopava
sebi zdravje in domačo srečo — jedino le boječ se omejavati
osobno slobodo? Kako naj bi država hotela jemati ozir na slobodo
človeka, kateri je uže itak več nima! Iz teh ozirov imajo malo
ne vse moderne države določbe, katere prepovedujejo krčmarjem,
uže pijanemu človeku ali takovemu, ki je po pijanstvi znan ali
proglašen, še dajati pijače. Tudi skrbe postave za to, da se za¬
pravljivosti po pijančevanji pride v okom s tem, da se imovini
tacega človeka varuh postavi. Ako se uže s tacimi določbami
pijanec sam ne da popraviti, vendar se zabrani, da nesrečna rod¬
bina po zapravljivosti moža na beraško palico ne pride. Na
Nemškem  se nepoboljšljivi pijanci izročajo kaznilnicam, kjer
so prisiljeni raznih opravkov poprijeti se. Skušnje pa uče, da
dosle ni bilo moči v teh zavodih le jednega pijanca spokoriti. .

39

Jedva ko se talcov človek izpusti, ga njegov prvi pot vede zopet
— v krčmo. Negativni resultat tacih postavnih določeb je uže
sam na sebi umljiv, ako si pred oči stavimo istino, da je pijanč¬
ljivost bolezen; 'onemoglost svoje volje, vpadlost moči čez sa¬
mega sebe je bistvo pijančljivosti kot bolezen. Pri navadnem
neomikanem človeki, pri katerem se pijančljivost začenja, pone¬
hava moč svoje volje nevidoma; brez vsacega vztrajnega boja
nastane iz treznega človeka pijanec. Drugače se ta prevrat vidi
pri omikanem človeki. Boj med svojo voljo in močjo strasti je
časih nepopisljiv. Tak človek prosi svojih znancev in prijateljev,
da bi ga zadrževali od pijače, da bi ga zaklenili in stražili:
jedva prestane zunajne sile, prevlada strast.

Pijančljivost ni niti telesna, niti pravcata duševna bolezen,
akoravno se od te zelo ne loči. Jasno je zatorej, da trdo kaz-
njevanje v zapori aliposilnih delavnicah tej strasti ne more sto¬
riti konca. Dalje se protivi čutu človečanstva, svoje volje ople¬
njenega pijanega človeka skupaj devati z navadnimi hudodelci.
Ne samo, da oni ne najde v tacih zavodih pogojev za ozdrav¬
ljenje svoje strasti, navzame se od svojih družnikov v ječi ali
posilili delavnici slabih nazorov vsake vrste ter pride iz zapora
od bolezni neozdravljen, da, še moralično pokvarjen. Ob jednem
prinese saboj na prostost neizbrisljivo znamenje sodruštveništva
s liudodelniki med nekdanje svoje znance ter postane nemogoč
v boljšem človeškem društvi.

XIX.

Ako se po tem poti ne pride do zaželenega smotra, iskati je
druge pomoči, s katero se more rešiti nesrečen človek pijančlji¬
vosti. Po nekoliko je takovo sredstvo uže izumljeno inv sever¬
nih  A m e r i k a n c ih  tudi uže praktično uvedeno. Ako bistra glava
prodere z mislijo, daje  pijančljivost svoje vrste bolezen, ondu ni
daleč do prepričanja, da potrebuje pijančljiv človek posebnega
varstva v navlašč za ta namen osnovanih in vojenih zavodih.
Takovo prepričanj je pri zdravnikih v severni Ameriki  po¬
stalo obče. Prvi ezavod za pijančljive ljudi se je osnoval v Bo-
stoni  leta 1857 in danes jih je uže kacih dvajset. Največ teh
zavodov, ki so dobili ime „asili“, ustanovilo se je iz darov po¬
sameznih dobrotnikov. Ko so se pa videli njih resultati, so dr¬
žave vzele te asile v svoje varstvo in oskrbništvo ter jih zdaj
ravno tako vzdržujejo, kakor druge bolnice. Ustop v te asile
je ali prostovoljen ali prisiljen. V poslednjem slučaji izreče raz¬
sodbo kompetentna oblast po zaslišanji prič in zdravnikov, ki
imajo dokazati, da je osoba res pijančljivosti udana v taki meri,
da se je za naprej bati moraličnega in materijalnega pogina.
Amerikanske sodnije ne pošiljajo uže kaznjevanih pijancev, ako
je teh pijančljivost zastarana, v ječe ali posilne delavnice,

40

nego v takove asile. V teh asilih skušajo voditelji in zdravniki po
pijančljivost.i dušno propadle ljudi zopet ohrabriti, tolažiti in v
njih željo vzbuditi, da bi se odtegnili robstvu te strasti, katera
jih je tako nesrečne storila. Tukaj se ne naklada nobena sila,
ne čuje se očitanje, nego primerno poslovanje, tolažba, pouk in
konverzacija bolnikov med saboj. Konverzacija se navlašč po-
vspešuje, ker je za novoustopivšega uda neizmerne važnosti, da
vidi in čuje uže na pol ali popolnoma ozdravljene hvaliti zavod, vi¬
deti jih ponosne o zmagi nad samim sabo. Ponos, samosvest in
moč volje v bolniki vzbuditi je glavni namen asiloni in ta namen
se tudi doseza, kakor poročila pričajo. Zabraniti pa se mora
popolnoma, da ne dobe bolniki niti kake pijače, niti druge vpi-
jančljive ali mamilne tvarine. Boj, katerega bojuje marsikater
tako v bolnik sam saboj, kriv ie vidno velicega trpljenja; neznana
silna moč ga žene k poželenji pijače, še ostali zdravi razum in
volja delata temu nasproti.

Popolnoma jednako se opazuje pri morfinizmi. Morfij je v
svojih učinkih opiju  podobna tvarina. Zdravnikom služi jako
ugodno za vtolaženje telesnih bolečin in pri raznih boleznih.
Morfij rabi v novejšem časi pred vsem podkožno na ta način, da
se z majhno za iglo debelo brizgalčico pod kožo spusti. Učinek
morfijev je po tem poti mnogo gotovejši in točnejši: bolečina
vtrpne, vzbude se prijetne fantazije, vesele misli se začno vzdvi-
govati nad dušno obzorje, dokler ne nastopi mirno in toliko za¬
želeno spanje. Izvabiti taka sladka čuvstva, mora se vedno več
te tvarine rabiti, ker bi sicer v prejšnji množini ne imel morfij
več moči na razvajene možjane. Iz potrebe vporabe morfija na¬
staja navada, iz navade strast ravno tako, kakor v Orijentalcih.
Ako hoče tak človek morfij pustiti, nastopijo prav neprijetni in
časih tudi celo nevarni prigodki v trupli. Brezkončna nemirnost,
plašnost, obup, tesnoba v prsih, poželenje po samomoru obvlada
takim človekom. Samemu sebi puščen in pri navadnih okoliščinah
se tega zid ne odvadi nobeden, ampak se to zgodi, ako je sploh
še mogoče, samo še v bolnicah pod prav pazljivim varstvom. Ne
da se tajiti, da je učinek morfijev alkoholovemu jako podoben;
morfinisti  se pošiljajo v bolnice, alkohol  is  ti  pa v ječe!

V Evropi  seje začelo vprašanje o tacili asilih ventilovati
pred nekoliko leti posebno na Angleškem.  V zbornici po¬
slancev so bili izvolili poseben odbor „petnajsterih“, ki je imel
stvar preiskavati in na podlagi izjav izvedencev in skušenj v
Ameriki,  kamor so poslali dr. Dalnympleja,  staviti pred¬
loge. Komisija se je združila v potrebi tacili asilov, in to leto
se je v parlamenti sklenilo ustanoviti asil, prvega v Evropi.

Na Nemškem  se trudijo zdravniki za blaznike dokazati
potrebo takovih asilov. Gotovo pride tudi pri nas to vprašanje
na dnevni red preje ali poznejše. Kam hočemo s svojimi pijanci ?

41

V kaznilnice in posilne delavnice ne gre deyati jih, ker niso hu-
dodelniki in ker se po dolgoletnih skušnjah v teh zavodih no¬
beden pijanec svoje zastarane strasti do pijančevanja ne ozdravi.
Bolj bi kazalo takove ljudi spravljati v blaznice; ali tudi to se
dušnemu razpoloženji pijančljivca ne prilega, kajti njega razum
ni pohabljen, kakor hitro se mu odvzame prilika pijančevanja.
Iz pijančevanja izvirajoči „delirium tremens“ se dan danes v
blaznicah zdravi. Ne samo, da takov bolnik s svojim togotenjem,
razsajanjem, besnenjem v blaznici dela mnogo nepriličnosti, ga
tudi ni moči dlje obdržati v blaznici, kadar delirij mine. Žlaht-
niki in sosedi prosijo, da bi tacega človeka obdržali v blaznici,
rekoč, da se mu skoro bolezen zopet povrne, in boje se ga; ali
blaznice so uže z druzimi blazniki preveč napolnjene, kakor da
bi mogle biti še zavod za odpravljanje pijančljivosti.

Tudi nam ne bode počasi ostalo druzega, nego da bodemo
morali omisliti si a sil,  ako hočemo, dase iz pijanca naredi zopet
za človeško društvo koristen ud in da se marsikatera rodbina
obvaruje gmotnega propada. Zgodovina amerikanskih asilov uči,
da se ti leliko vzdržujejo sami, izlasti tačas, če minejo krive
misli, da je asil po nekoliko blaznica, po nekoliko kaznilnica in
če obvelja misel, da je asil le učilnica zmernosti in ohrabrenja
človeškega duha. Marsikomu se bode zdelo smeha vredno ta-
kovo početje, ali na tacih ljudi mišljenje ni gledati, ampak vpo-
rabiti naprednih narodov skušnje.

XX

Poleg pomoči, ki ima namen neposredno zabranjevati pi-
jančljivost, ima država še drugo moč, s katero lehko posredno
in po načini, da posameznik je kar ne občuti, jako dobrotljivo
in sigurno vzbuja zmernost v ljudstvi. Ta moč je vzgoja ljud¬
stva.  Opazovanja uče, da je pijančljivost pri neomikanih, surovih
ljudeh najbolj ukoreninjena. Taki ljudje mislijo in trde, da je uži¬
vanje žganja za zdravje in za človeško moč potrebno, menijo,
da morajo moči po teškem " deli pešati, ako se jih ne nadome-
stuje z žganjem. Takim je treba vcepiti prepričanje o nepotreb¬
nosti te pijače za hudozmožnost človeško, kar se doseže s po¬
ukom. V tem smisli pouk se daje v učilnicah, posebno v ponav¬
ljavcih, in na leči od duhovnikov, ki bi imeli podpirati nauk z
dobrim vzgledom. Tudi vsacega omikanega človeka dolžnost je,
da porabi svoj vpliv v pomnoženje zmernosti med ljudstvom.

Država ima pod svojo oblastjo veliko število vojakov in
uradnikov. Pri vojacih se kaj lehko duh zmernosti krepi in od-
goja nadaljuje. Armada, obstoječa iz treznih in zmernih vojakov,
ne samo da v hrabrosti in vedenji prav sovražnikom nadkriljuje

4

42

armado z mnogimi pijanci, kar dokazuje Kirchner,  ampak
trezen vojak prinese na dom odpuščen jakega duha v svojo ro¬
dovino. Pruski vojaci so jako zmerni, kar priča, da je bilo leta
1871 zaradi pijanosti kaznjevanih le 245, akoravno so našli polne
sode vina v francoskih kletih.

Mrzi se človeku, ako vidi pijanega berača. To je izmeček
človeškega društva. Plazi se po hišah raztrgan in ubožen, da
se človeku, ki ga ne pozna, v srce smili; živi od radodarnih rok,
ali kadar priberači nekoliko krajcarjev, gre v krčmo ali točarno
najnižje vrste ter vse zapije. Taeim ljudem nasproti je treba ne¬
usmiljenosti in strogosti. Za delo sposobne je spraviti v posilne
delarnice, a za delo nesposobne v siromašnice, kjer jim bode
človeška radodarnost vsaj nekaj teknila, ljudstvo pa se bode iz¬
nebilo ljudi, ki dobrosrčnosti s pijančljivostjo v oči bijejo.