UR 30 ,5' !^A Poštnina pla&ma - Speci, abbon. post. - 11. gr. GOSPODARSTVO INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO SREDA, 3. JULIJA 1957 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Sestanki in posvetovanja na tržaškem velesejmu ''elesielima Tudi Trst naj bo deležen J p0Večanja ital. ■ jugoslovanske izmenjave ne* eso VO' ila-nih 1 v® iv ag, L]p?n°Siia vročina iri sicer posebno itd *ei)nna spremljevalka tržaškega vele-|o | a’ Vendar se je Tržačani ne plaši-Hjj r v velikem številu obiskujejo to •be -tv “®Clt'bnejšo gospodarsko priredi-% 1^, Trstu. Tržaški velesejem dobiva —' lee S V vedno bolj svoje lastno skladu z gospodarskimi naloga-:6l. rsta v preteklosti In danes, in si-^^rista , Progami važnega pomorskega m posredovalnega trgo-tij in°^a središča med srednjeevropski-ltraiJ. P°donavskiml državami na eni ! čezmorskimi deželami zlasti in Srednjim vzhodom na ^njim Ki. Razvoj sejma kaže, da se velesejem-< “Prava dobro zaveda, da bo sejmu ipra ?Vila uspeh in trajen obstanek, če tld * njegovo organizacijo v popoln kbn Z gospodarskimi nalogami in po-Trsta. Zato gre njeno priza-Hla očitno za tem, da bi si zagoto-taie. rajno in čim močnejšo udeležbo tt*1* držav, kakor Avstrije in Jugo-Lgj® in hkrati udeležbo čezmorskih feli--«Plošne Politične in gospodarske tos ‘Scine na Sredozemlju niso bile le-jaj!laradi sueške krize in krvavega ob-fej«,“vania med Francijo in severo-p deželami prav nič ugodne. U- Btjj, ’ “a se bo položaj ob Sredozem-te,. * Ptorju kmalu razčistil in umiril ridnK-i ^ uPrava za prihodnji sejem lljjr 1 a še Egipt, Tunizijo, Maroko in ,;j;.'Viega uspeha je bilo deležno njeno i {l..®vanje v tržaškem zaledju vsaj, je | ,:0r zadeva udeležbo Jugoslavije, )ov s svojo dobro organizirano udelež i(avj astnem paviljonu in na lesni raz-k ‘ ter s sodelovanjem svojih stro-^ . altov na raznih sestankih med ioso?1)11 Pokazala veliko zanimanje za ti-;.J; . rske težnje Trsta ter zlasti za 10 fjn,':U tr8 in s tem podprla prizade-^ sejemske uprave. Od Avstrije pa *vstr'f i^e na P011111” tržaške luke za fa]; "sko trgovino in tranzit pričako-U^kakor nekaj več. Glede njenega “■^Ttavi ovanja na mednarodni lesni raz-• n kaj reči, teda sam avstrijski jaV*^°n napravlja na obiskovalce vtis, Izh: ° ,or8an*zatorji avstrijske udeležbe pr, blago tako, kakor da jim je šlo Vo? VSem za to’ hodo imeli za pra “ do Trsta čim manj stroškov, ško-f' J® tudi, da se je Zah. Nemčija, ki C,'ja čez Trst čedalje več prometa, te!°^da samo za neko vrsto simbolič-;l„ .Uc^e’ezhe. Po zadnjem sporazumu trst Poravnave pristaniških uslug v ri,, u v italijansko češkoslovaškem klš-pfo u fačunajo, da se bo češkoslovaški čSp111* .^ez Trst povečal; morda se bo r;ui. Prihodnje leto odločila za sodelo-ba^T na tržaškem sejmu. Upor na Ma-ki(lu 'em *n s*kia propaganda na Za-viivatPr°11 se^anji vladavini seveda ne ftjaj a u,)ania, da bi Madžarska me-Svoiet^V°^e oc*klomlno gledišče nasproti p ' m gledanju na tržaški sejem. Za t®v^anje zanimanja zalednih držav vPUva]aSi^ velesejem bi vzpodbudno kstavlAdi na ttalijanska podjetja, i: ^teroc Ja o na sejntu, ker bi se krog kvoda ent°Vviz tu^ine za italijanske pro-^sle-/š Povečal. S tem bi si njihovo u-Edo .Zagotovili tudi v bodeče. Ljn hrned magnetov z naj večjo pri-n° silo za tuja podjetja so seveda fazsta'6!^* kontingenti za uvoz blaga gent "talcev; odobritev višjih kontin-pr v ustvarja večjo verjetnost za pre ai°. hlaga ter kritje razstavnih in dej, n,k stroškov. Rimska vlada, ki je kri?j0.0*:ve^®ena ° tržaški gospodarski irijgj . o hudih posledicah, ki bi jih SPoda iranje sejma za tržaško go fodei' 50 .^ivijenje, bi morala biti pri Pote^anju kontingentov bolj široko- tiariaš .uP°števamo splošne okoliščine, .»red"--3'1 Puiožaj našega gospodarskega tog is®a, ki je brez lastnega zaledja, in Pa d “arsko stisko v Trstu ter skrom-razi>A]narna sredstva, ki so sejmu na tatiu3'0’ moram° priznati, da je se-Podn- uPrava. ki jo po svojih močeh «^ftjc pira tudi Tržaška trgovinska zbor-taks' ,?oseg,a> kar se je dalo doseči v TržfLrazmerah- veza askemu sejmu, s katerim je po-Javn v.el*k del tržaške gospodarske de-su, želimo še več uspeha v bo- posledice francoslte-gospodarskega umika Ptriik*edlce franc°skega gospodarskega lol^P 12 Tunizije in Maroka so zelo dejgj”,® za gospodarski razvoj v teh Zi v ^ glavnem so v njih Franco- af"riš ,v!ie gospodarsko življenje. V “ega h “e^e'ah so tudi vložili ogrom-Piajo „!n*ar-ia- Francoski industrije! ni- d0 d Ve^^zaupanja in se bojijo, da bo-jetja Jtace vlade podržavile tuja pod-tudi ka-0 odhaiaJ° in jemljejo s seboj darskPapi*:al' faradi francoskega gospodah “mika narašča v obeh deže- rezposeinost. Lenn,Slt,° deto je bilo v Maroku razpu-2na» , ''SS družb. Njihova glavnica je skih fa ^ milijard 56 milijonov franco-družkr?nlcov' delniško glavnico so v 78 Jonov f zn^adt za 2 milijardi 399 mili-sprem frankov. Če upoštevamo vse te baj, eAI?*>e' Je bilo v francoskih druž-5 jj,:,.. ar°ku v letu 1956 naloženih i tem i]ard ^'6 milijonov frankov, med-Znašii0 v0 francoske naložbe leta 1955 e se 13 milijard 900 milijonov fi sewLL?ŠKI ZUNANJI MINISTER V lecn i Lloyd obišče predsednika Tita “d (od 4. do 8. septembra). Posvetovanja med predstavniki tržaških in jugoslovanskih trgovinskih u-stanov na Tržaški trgovinski zbornici za časa velesejma so pokazala, da je e-no izmed glavnih vprašanj, ki ga je treba rešiti, da bi se lahko tržaški promet z jugoslovanskimi obmejnimi področji uspešnejše razvijal, vprašanje sprostitve te izmenjave, da bi se tako odstranile zapreke, ki jih postavlja sistem u-voznih in izvoznih licenc. Teh sestankov so se udeležili predstavniki trgovinskih zbornic za Slovenijo in Hrvat-sko, člani komisije za obmejni promet pri Trgovinski zbornici v Ljubljani, nadalje predstavniki tržaške delegacije Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu pa tudi Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu, poleg tega predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu ter več neposredno prizadetih trgovcev. Predsednik tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Vatta je kratko orisal predloge milanske in beograjske zbornice za pospešitev trgovinske izmenjave, ki so bili predloženi ministrstvu za zunanjo trgovino v Rimu. Ministrstvo je obljubilo čimprejšnjo rešitev. Po teh predlogih naj bi se tudi v tržaškem prometu sprostil uvoz vsega tistega blaga, ki js že liberalizirano v okviru splošnega italijansko - jugoslovanskega sporazuma. Italijanski izvoz pa naj bi še nadalje ostal podvržen licencam; direkcija za zunanjo trgovino pri generalnem komisariatu v Trstu je predlagala ministrstvu, da bi kontingenti ne bili določeni po blagovnih skupinah, temveč bi bili svobodni, da bi lahko ustrezali dejanskim potrebam; s tem bi se dosegla večja prožnost. Rešeno je bilo tudi vprašanje carinjenja na zelenjadnem trgu v Trstu. Dr. Vatta je obžaloval, da , tržaško gospodarstvo ni deležno poveča nja italijansko-jugoslovanske izmenjave v tistem obsegu kakor so ga deležna druga gospodarska središča v Italiji. To velja glede udeležbe tržaške industrije pri izvajanju sporazuma o industrijskih dobavah Jugoslaviji. Mala in srednja tržaška industrija ni mogla izkoristiti tega sporazuma. V imenu komisije za obmejni promet pri Trgovinski zbornici Slovenije je L. Lesjak opozoril, da predstavljajo uvozna dovoljenja glavno oviro za pospešitev prometa v okviru krajevnega sporazuma med Trstom in jugoslovanskimi obmejnimi področji. Dovoljenja se izdajajo neenakomerno in ne ob pravem času ;zaradi tega trpi oskrba potrošniškega trga. Licence se ne podeljujejo na podlagi zaprošenih količin, ,za katere so tudi bile pogodbe sklenjene, temveč za znatno manjše količine. Obmejno trgovino ovira tudi samovoljna razlaga raznih blagovnih postavk; zaradi tega n. pr. ni bilo letos mogoče izvoziti na tržaški trg zgodnjega krompirja, ker ga carina ne uvršča med povrtnine. i Predsednik Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu ing. Kneževič je izrazil prepričanje, da bo mogoče vse te zapreke upravne narave polagoma odstraniti, ker se izmenjava iz dneva v dan vedno bolj sprošča. Nato so bile imenovane štiri podkomisije, in sicer za proučitev trga z živino (predsednik Krsto Zoričič) za vino in pijače (dr. B. Zidarič), za zelenjavo (dr. Spi-notti) in za ribe (Košuta). Na popoldanski razpravi, katere so se udeležili predstavniki vseh ustanov, ki smo jih omenili v začetku poročila, s:: bili sprejeti predlogi podkomisij. Dogovorjeno je bilo, da se ti zaključki sporočijo zbornicama v Milanu in Beogradu ter nato zainteresirajo oblastva, dr< bi se dejansko izvršili. Med najpomembnejšimi predlogi je tudi ta, naj se liberalizira tudi v tržaški izmenjavi z cb mejnimi jugoslovanskimi področji promet s tistim blagom, za katerega ne vc Ija sistem uvoznih dovoljenj v okviru italijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe. Zvišajo naj se razni kontingenti, kakor za uvoz sadja, zelenjave, goveje živine, vina, mleka itd. Zdravstvene o-blasti naj priznajo dokumente, ki jih izdajo oblasti izvoznika; podoben postopek naj bi uvedli tudi za izvozni dokument. Z mednarodnega sestanka o lesu Uvoz lesa iz Avstrije in Jugoslavije Obnoviti treba tržaško arbitražno sodišče Uprava tržaškega velesejma si prizadeva, da bi sejmu postavila čvrste temelje za trajen obstanek ter mu dala svojstven pečat, ki bi bil utemeljen v tradicionalnih gospodarskih nalogah našega trgovinskega, pomorskega in industrijskega središča. Vloga Trsta kot mednarodnega središča za trgovino z lesom sodi gotovo med te že vkoreni-njene naloge Trsta. Prav od tod izvira zamisel posebne mednarodne lesne razstave, združene z mednarodnim zborovanjem gospodarstvenikov in trgovcev z lesom ter s posvetovanji o podrobnih vprašanjih iz te stroke. Že sama lesna razstava je pokazala, da je prizadevanje velesejemske uprave našlo pričakovan odmev zlasti med jugoslovanskimi lesnimi podjetji, saj se je razstave udeležilo kar 6 najmočnejših jugoslovanskih lesnih podjetij. Čeprav je promet z avstrijskim lesom čez Trst močnejši kakor z jugoslovanskim, se Avstrija ni odzvala v takšnem obsegu. To je vsekakor škoda. Sonce je neusmiljeno pripekalo v cementno streho zadnjega nadstropja »Palače narodov«, kjer je bil v četrtek popoldan mednarodni sestanek lesnih trgovcev in strokovnjakov. Vročina je u-stvarjala nehvaležno ozračje na vse govornike, zlasti za temeljitejše razprave, kakor je bilo predavanje odv. Palese o pomenu arbitražnega sodišča pri tržaški trgovinski zbornici, ali pa poročilo dr. Trippoda o položaju na mednarodnem trgu z lesom, podkrepljeno s po- drobnimi statističnimi podatki. Poleg številnih tržaških lesnih trgovcev iz Trsta in Italije je prišlo na sestanek tudi mnogo predstavnikov jugoslovanskih trgovinskih ustanov in lesnih podjetij, tako ing. B. Matič, predstavnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Slovenije, dr. I. Ples in dr. B. Zidarič v imenu Trgovinske zbornice Slovenije, ravnatelj podjetja »Slovenijales« K. Kušar, kom. ravnatelj podjetja »Javor« A. Venturini, kom. ravnatelj podjetja »Export-drvo« na Reki ing. Kabalin, ravnatelj podjetja »Lignum« Lj. Pavlinovič itd. Poleg tega so prišli avstrijski lesni strokovnjaki, iz Zah. Nemčije pa opazovale:. Sejemski predsednik ing. E. Sospisio je prepustil vodstvo zborovanja predstavniku Vsedržavne zveze italijanskih lesnih trgovcev g. Saiji. V imenu te je govoril tudi dr. Trippodo o položaju na mednarodnem lesnem trgu s posebnim pogledom na Italijo. Italija pridobi letno okoli 3 milijone kub. metrov lesa, uvozila pa je lani 3,460.000 kub. m (pred vojn° 2,5 mil.). Njena uporaba lesa narašča in je že v razdobju 1953/54 dosegla predvojno. Največ mehkega rezanega lesa prihaja iz Avstrije, in sicer 1,6 mil. kub. m (lani 82%), nadalje iz Jugoslavije 618 tisoč kub. m - 17,87%, iz Francije pa okoli 10%. Italija potroši ogromne vsote za nabavo lesa v tujini; tako je šlo lani v ta namen skoraj 70 milijard lir. Poleg domačega in uvoženega gozdnega lesa porabi Italija še okoli 2 milijona kub. metrov domačega lesa, ki ga go jijo izven gozda, kakor n. pr. topolovega lesa. Med razpravo je prof. Giordano, član lesnega instituta v Florenci, poudaril zlasti pomen gojitve lesa izven gozda kakor n. pr. topolovega lesa, ker je s tem mogoče v veliki meri nadoknaditi pomanjkanje gozdnega lesa. Neki časnikar je postavil vprašanje, kakšne posledice utegne imeti na zahodnoevropski trg načrt Sovjetske zveze, da vrže na zahodnoevropski trg in na Bližnji vzhod okoli pol milijona standardov lesa. Predsedujoči je na to odgovoril, da bi močnejša konkurenca med izvozniki lesa, ki bi jo povzročila izvedba sovjetskega načrta, imela ugoden učinek na položaj na italijanskem trgu, ki mora les uvažati. TRŽAŠKO ARBITRAŽNO SODIŠČE NAJ SE OBNOVI Odv. Palese je podal obširno poročilo o pomenu ustanovitve mednarodnega razsodišča za les. To vlogo naj prevzame tržaško arbitražno sodišče, ki ima staro tradicijo in ki je s takšnim uspehom poslovalo dolgo let ter prihranilo trgovcem veliko denarja. Tržaško razsodišče naj bi se obnovilo; priznale naj bi ga tudi zaledne države kakor Avstrija in Jugoslavija. Predsedujoči se je pridružil mnenju odvetnika Palese, češ da bi tržaško razsodišče lahko poslovalo tudi za vso Italijo. KLASIFIKACIJA LESA Ravnatelj podjetja »Societa foresta-le« v Trstu dr. Glass je govoril o klasifikaciji lesa. V tem pogledu vlada danes prava anarhija, ker je klasifikacija zastarela in presplošna. Le v skandinavskih državah se trgovci pri sklepanju pogodb strogo ravnajo po določbah o klasifikaciji. Govornik se je pohvalno izrazil o najnovejši klasifikaciji v Jugoslaviji, ki je podrobna in n. pr. do loča, koliko napak ima lahko vsaka de ska. Svoje misli je nato sam podal še v nemškem jeziku in v srbohrvaščini. Ing. Kabalin je na pripombe raznih govornikov, da Jugoslavija nima na razpolago dovolj lesa za izvoz, pripomnil, da si bodo jugoslovanska podjetja prizadevala, da bodo kljub vsemu čimbolj ustregla zahtevam italijanskega trga. Glede vprašanja asortimenta, to je klasifikacije lesa, so Jugoslovani že sporočili Italijanom svoje predloge in čakajo zdaj na odgovor. Glede pripombe o pomanjkanju jugoslovanskega lesa je govornik izjavil, da to drži, v kolikor gre za mehki les, vendar ima Jugoslavija na razpolago za izvoz dovolj trdega lesa. Austršjci odbijajo italijanske zaklene Na sestanku mešane italijansko - avstrijske komisije za trgovino z lesom, ki je bila v Trstu za časa tržaškega velesejma, niso avstrijski predstavniki pristali na koncesije, ki so jih zahtevali Italijani glede olajšanja uvoza lesa za tovarne papirja. V prvih štirih mesecih tega leta se je uvoz avstrijskega rezanega lesa v Italijo povečal; računajo, da bo v vsem letu ostal približno na isti višini kakor lani, čeprav nameravajo Avstrijci omejiti sečnjo. Avstrijci so vztrajali pri sporazumu, ki je bil sklenjen leta 1953 v Veldenu glede klasifikacije rezanega mehkega lesa. Ta klasifikacija omogoča vključitev v pošiljke večjih količin slabših vrst lesa, kakor jih želijo italijanski lesni trgovci. Tudi glede arbitraže se niso mogli zediniti na sestanku. To vprašanje je bilo odloženo tudi zato, ker Evropska gospodarska komisija v Ženevi prouču je vprašanje sporazuma o arbitraži š' rih važnih vrst blaga, med temi lir" lesa. VEC ITALIJANSKEGA VINA V ZAHODNO NEMČIJO. Lansko leto je Italija izvozila v Zah. Nemčijo 706.056 hi vina (v letu 1955 samo 171.910 hi). Vrednost izvoženega vina je dosegla 5.889 milijonov lir (v letu 1955 3.844,3 mil. lir). Poleg vina je Italija izvozila v Zahodno Nemčijo 48.414 hi vermuta v vrednosti 748.300.000 lir. IM LEPI CUETLIČNI RAZSTAVI Otvoritvi cvetne razstave v okviru tržaškega velesejma v pomorski postaji je prisostvoval minister za kmetijstvo Pugliese. Za to lepo razstavo je pokazalo občinstvo veliko zanimanje; temu primeren je bil tudi obisk že prvi dan. Povečini razstavljajo italijanska cvetličarska podjetja, poleg teh pa še uprave javnih vrtov Genove, Neaplja in Vidma. Te zanimive prireditve so se u-deležila tudi podjetja, ki prispevajo k razvoju cvetličarstva, t. j. knjigarne, trgovci umetnih gnojil in semen ter raznega orodja. Na razstavi smo videli tudi naprave za umetni dež, raznovrstne vrtne stole in naslanjače, cvetlične lonce ter še marsikaj drugega. Tržaško filatelistično združenje pa je pokazalo lepe zbirke znamk, ki so jih razne države posvetile cvetju. Razstave cvetja so se udeležile tudi francoske, angleške ter avstrijske tvrdke. Omenimo naj krasno zbirko orhidej, med katerimi so vzbujale posebno pozornost temne, razvejene orhideje Cy-pripedium Rotschildianum. To redkost je razstavilo neko angleško podjetje. Uprava neapeljskih ljudskih vrtov nam je omogočila spoznati se z najrazno-vrstnejšimi tropskimi rastlinami. Med temi smo zasledili kavovec, mogočni Pandamus, pa tudi cvet mesojedne rastline ter številne vodne rastline. Velikanske praproti Cibotium je razstavila uprava ljudskih vrtov iz Genove .Zaradi prevoznih težav ni bilo mogoče iz Genove poslati v Trst praprot te vrste, ki je visoka 4 metre. Videmski ljudski vrtovi so se pa predstavili z dvema krasnima kompozicijama cvetnih nasadov, v katerih je prijetna igra barv prišla močno do izraza. Gojitelji cvetja iz Pescie so razstavili nageljne in gladiole najrazličnejših barv. Pred dvema letoma je bilo v tem mestu 100 gojiteljev cvetja, trgovcev in izvoznikov cvetja pa je bilo 328. V letu 1955 so v Pešci prodali 203,518.000 nageljnov. DOMAČA CVETLIČARSKA PODJETJA Nadalje so razstavljala tržaška cvetličarska podjetja, kakor tudi naši okoliški cvetličarji. Ti so se predstavili pod okriljem konzorcija. Ko je že govora o tukajšnjih vrtnarjih naj omenimo, da od pomladi do jeseni krijejo ti okoli 30% tržaške potrošnje cvetja; ostalo cvetje prihaja iz Italije. Posebnost razstave cvetja so bile tudi velike in male kakteje ter okrasna drevesca, katerih veje so razraščene v obliki pava in raznih drugih ptic. In ob zaključku našega bežnega pregleda razstave cvetja naj še zabeleži-mo, da je bil poseben kotiček posvečen našemu Krasu, kjer smo lahko spoznali razne zaščitene cvetice, ki kra-se trate med sivim kamenjem kraške planote. Radi bi še izrazili željo, da bi se naši ljudje še bolj posvetili cvetličarstvu, ki lahko mnogo pripomore v hudem boju za obstanek. Seveda našemu človeku je treba za sodobna cvetlična podjetja, kakor je n. pr. Regentovo na Proseku ali Gerlančevo na Skorklji, mnogo kapitala. M. P. Carinske olajšave Jugoslovanski državljani Dne 27. junija, je bila v Jugoslaviji uveljavljena uredba o carinski tarifi za blago, ki ga jugoslovanski državljani prinesejo s seboj ali ga prejmejo iz tujine kot darilne pošiljke. Takoj moramo pripomniti, da te določbe ne veljajo za mali obmejni promet; zanj so v našem obmejnem pasu odločilni predpisi, ki jih izdajajo italijanske in jugoslovanske oblasti na podlagi videmskega sporazuma. Nova uredba ima dve važni prilogi: Prva priloga, ki mora biti v carinarnicah izobeš|ena na vidnem mestu v prostoru, v katerem se blago carini, je tako imenovana »Usta vrednosti blaga«. Lista obsega kar 85 postavk, od živilskih proizvodov preko kemičnih, tekstilnih izdelkov do strojev, naprav In drugih gotovih izdelkov, In Je pri vsakem artiklu navedena cena, na katero se naloži carina; tako je n. pr. določena za carinske namene cena surove kave na 1.800, žgane pa na 2.500 din za kg, cena volnene odeje na 5.000 za kos, šivalnega stioja na 70.000, kolesa na 80.000 din. Za nekatere proizvode, kakor n. pr. za televizorje, fotografske aparate, knjige, cena vsaj zazdaj ni določena, marveč jo ugotovijo carinski organi komisijsko. Druga priloga je carinska tarifa, ki je iziažena v odstotkih na ceno, določeno v prej omenjeni »Usti vrednosti blaga«, lako n. pr. se plača, če prejemnik nima pravice do olajšave, na surovo ali žgano kavo 50%, torej 100 oziroma 1.2 ,o din, na volneno odejo 30% ali 1.500 din, na šivalni stroj 40% ali 28.000 din, na kolo 50% ali 15.000 din. Kakor bomo takoj videli, pa znaša carina dejansko manj, ker so do določenega zneska in za primerno število darilnih pošiljk priznane olajšave. DARILNE POŠILJKE DO 20.000 DIN Prejemniki darilnih pošiljk iz tujine namreč ne plačajo nobene carine od darilne ‘pošiljke, če njena vrednost, kakor je izražena v »Usti vrednosti blaga«, ne presega zneska 20.000 din. Ce blago presega 20.000 din vrednosti, se plača carina samo od vrednosti nad 20.000 din. Od vrednosti kolesa, ki je, kakor smo videli, določena v Usti na 30.000, se odšteje 20.000 in se potemtakem plača carina v višini 50% na razliko 10.000, torej 5.000 din. Vendar se ta ugodnost lahko izkoristi samo enkrat v koledarskem tromesečju. Prejemnik, ki je prejel n. pr. v Juliju darilno pošiljko v vrednosti 20.000 din in zato ni plačal carine, v septembru pa zopet darilno pošiljko v vrednosti SO.OOO, ali pa tudi samo, denimo, 8.030 din, bo moral plačati na to, zadnjo pošiljko carino brez vsakega odbitka. RABLJENA OBLAČILA Carina se sploh ne plača od rabljenih oblačilnih sredstev, ki jih kdo prinese iz tujine zase ali za svoje družinske člane, oziroma, ki jih ti prejmejo iz tujine kot darilno pošiljko. za darilne pakete uživajo posebne ugodnosti Ta ugodnost se sme izkoristiti samo enkrat v koledarskem mesecu, torej dvanajstkrat v letu. Pripomniti moramo tudi, da za celo vrsto proizvodov, predvsem živilskih, kakor n. pr. za mast, margarino, riž, sadje, olje, ter za seme rdeče detelje in graha, za sedaj ni določena carina in da se potemtakem uvozijo ti proizvedi brez carine. OLAJŠAVE ZA JUGOSLOVANSKE DRŽAVLJANE" Poleg predpisov za darilne pošiljke ima nova uredba tudi predpise o carinskih olajšavah za blago, ki ga prinesejo potniki s seboj iz tujine; olajšave veljajo večinoma samo za jugoslovanske državljane. Tako je carine prosta osebna prtljaga domačih in tujih potnikov (predmeti za osebno rabo), blago, ki so si ga jugoslovanski državljani kupili v tujini od svojih prejemkov in ga prinesejo s seboj ob svoji premestitvi iz tujine oziroma ob prenehanju službe v tujini, blago, ki ga prinesejo s seboj v Jugoslavijo izseljenci povratniki, kadar se za stalno vrnejo v Jugoslavijo, kmetijski in živinorejski proizvodi, pridobljeni na posestvih jugoslovanskih državljanov, ki ležijo v sosednem obmejnem pasu in blago iz še nekaterih drugih primerov. Pa tudi v vseh drugih primerih so jugoslovanski državljani oproščeni ca-line za uvoz blaga, ki ga prinesejo s seboj, do skupne vrednosti 50.000 dinarjev, z omejitvijo, da količine posameznih vrst tega blaga ustrezajo potrebam ene družine. Ce vrednost blaga presega omenjeno vrednost in količino, se mora na presežek plačati carina na isti način, kakor smo zgoraj navedli za darilne pošiljke. Za rabljeno blago se upošteva vrednost, ki je določena v »listi vrednosti«, po odbitku stopnje obrabljenosti. Ce imajo jugoslovanski državljani stalno prebivališče v tujbii in pridejo v Jugoslavijo na obisk k sorodnikom, smejo uvoziti, če seveda ne gre za primere, ko je blago sploh carine opro-ščeno, blaga v vrednosti 150.000 din, ne da bi morali plačati carino. Carina se plača samo na presežek, če je skupna vrednost uvoženega blaga višja od 150.000 dinarjev. To ugodnost uživajo tudi tuji državljani jugoslovanskega porekla (n. pr. Jugoslovanski izseljenci z ameriškim, argentinskim in drugim državljanstvom). V vsakem izmed naštetih primerov se olajšave nanašajo na blago, ki je našteto v Usti vrednosti in v carinski tarifi, ki je priložena uredbi. Uredba predvideva, da bo carinska uprava v soglasju z drugimi oblastmi Izdala navodila za izvajanje te uredbe. Vsekakor ima, kdor bi se čutil prizadetega z odločbo carinarnice po tej uredbi, pravico, da se v 15 dneh pritoži na carinsko upravo. Kajenje res pospešuje raka na pljučih Združenje angleških tovarnarjev tobaka proti vladi je to- Angleška vlada je sklenila opozoriti angleško javnost na škodo, ki povzroča ljudem pretirano kajenje. To pospešuje zlasti raka na pljučih. Do tega zaključka je prišel Svet za zdravstveno raziskovanje. Sklep angleške vlade izzval protest Združenja angleških varnarjev tobaka, ki se čutijo prizade te in računajo, da bo ta korak angleške vlade vplival na kadilce in da bodo ti manj kadili. Tako se je izcimil javen spor, ki mu bodo gotovo sledile nove polemike. Poročilo Sveta za zdravstveno raziskovanje je bilo objavljeno pretekli četrtek. Glede škodljivosti pretiranega kajenja se v glavnem ujema z ugotovitvijo ameriških zdravnikov. Predstavnik ministrstva za zdravje je izjavil, da so zdaj ugotovili, da je naraščanje obolenj in smrtnih primerov zaradi raka Tržačan po Koroškem Za Reich ali posebno austrijsko poslanstvo? Posebno simpatičen značaj dajejo Celovcu pa tudi Beljaku in drugim koroškim mestom lepe in velike knjigarne. Mislim, da nikjer v Evropi razen morda v nekaterih velikih mestih ni toliko m tako dobro založenih knjigarn kakor v Avstriji in posebno še na Koroškem. Celovec, ki ima komaj kakih 6.0.000 prebivalcev, Ima celo vrsto zelo lepo in moderno urejenih knjigarn, kjer je kupec nadvse vljudno postrežen in ima tudi bogato izbiro. V njih najde, mislim, knjige vseh založb nemškega jezikovnega področja pa tudi knjige v tujih jezikih, francoske, angleške in skandinavske. Pozornost vzbujajo številne potopisne knjige o vsem mogočih deželah sveta — prav na taki literaturi smo Slovenci, bogve zakaj, najbolj revni, četudi ima malokateri narod sorazmerno toliko ljudi raztresenih po vsem svetu kot mi — in pa razkošno ilustrirane in opremljene knjige o domači zemlji, n. pr., o koroški deželi in zgodovini, o ljudskih navadah, nošah, rekih itd. Tudi takih knjig nam v slovenščini precej primanjkuje, tako da je človek kar v zadregi, če hoče kdaj tujcu pokazati knjigo, ki bi dajala dostojen pregled lepot in zanimivosti slovenske zemlje. Melikova »Slovenija« je seveda preveč znanstvena za kaj takega. Vendar bi ki se- da bilo prav in lepo, da bi nam slovenske založbe preskrbele tudi kaj takega. Zanimivo je tudi, koliko pozornost posvečajo Korošci zgodovini lastne dežele. v izložbah je cela vrsta knjig, obravnavajo koroško zgodovino. Ce veda malo pobrskaš po njih, vidiš, niso posebno objektivne do Slovencev. Večina avtorjev slovensko zgodovino Koroške komaj omenja in če bi jim človek verjel, ni bilo menda na Koroškem nikdar nobenega slovenskega ustoličenja koroških vojvod in Slovenci po njihovem sploh niso bili na Koroškem nikdar strnjeno naseljeni. Le malokateri koroški nemški zgodovinar skuša biti objektiven in še ta največkrat ne upošteva drugih virov kakor nemške. To je velika napaka sicer simpatičnih koroških zgodovinarjev, ki bi lahko ob večji objektivnosti in načrtnem sodelovanju ter izmenjavanju podatkov, ali pa tudi v pošteni razpravi s slovenskimi zgodovinarji marsikaj bolj^ razčistili in po svoje doprinesli k boljšemu razumevanju in sosedstvu med obema narodoma. Prav zgodovinarji imajo važno nalogo pri odprav Ijanju starih nesporazumov in predsodkov med narodi. Tega se zaveda tudi UNESCO, ki je že nekajkrat sklicala zborovanja zgodovinarjev raznih žav, n. pr. nemških in francoskih, se ko- dr- da so skupno razčistili nekatere trditve ir. popravili napačno prikazana poglavja v šolskih zgodovinskih učbenikih. Mislim, da bi ne bilo napačno, če bi enk at s tem namenom sešli tudi roški oziroma avstrijski in slovenski zgodovinarji. Seveda bi tudi slovenski zgodovinarji lahko doprinesli svoje k takemu razčičenju in zbližanju, kajti prav v zgodovini imaano Slovenci in Avstrijci marsikaj skupnega, kar bi lahko oba sosedna naroda danes bolj družilo kot razdvajalo. Se nekaj opazi človek v koroških knjigarnah: da posvečajo Avstrijci sorazmerno malo pozornosti južnovzhod-ni Evropi, mnogo manj, kot bi človek pričakoval glede na geografski položaj Avstrije in na njeno zgodovinsko povezanost s Podonavjem. Človek ima vtis, kot da so se Avstrijci sami in dokončno odpovedali svoji posredovalni vlogi med zahodno Evropo in Podonavjem ter se prcorientirali od posredo-(vanja v smeri vzhod in zahod ter obratno zgolj v posredovanje sever in jug. Zdi se mi pa, da je to še posledica nekdanje hitlerjevske opijanjenosti in nemške zasedbe, ki Je v avstrijskem ljudstvu v veliki meri omrtvila zavest lastnega kulturnega, političnega in gospodarskega poslanstva v Srednji Evropi ter v Podonavju ter mu v veliki meri vcepila zavest, da je premajhno, da bi igralo kako pomembnejšo vlogo. ter da je njegova funkcija le v tem, da reagira v funkciji nemškega Reicha. Zavest lastnega poslanstva in lastnih nalog se le počasi prebuja v avstrijskem ljudstvu. Temu pa je spet v veliki meri kriva tudi dolgotrajna tuja zasedba po drugi svetovni vojni in nesamostojna zunanja politika, ki jo je morala voditi avstrijska vlada do sklenitve dižavne pogodbe. Pasivnost avstrijske politike do srednjeevropskih problemov, ki jo živo zadevajo, je prišla do izraza med drugim tudi v pogledu tržaškega vprašanja, ko se avstrijski, vlada kljub pritisku uvi-c.i vnejših gospodarskih krogov, zlasti na Štajerskem in Koroškem, nikakor ni mogla prav znajti in formulirati lastnega mnenja ter se postaviti za očitne avstrijske koristi. Rajši se je skrila za nekako nevtralnost. Danes se zdi, da zapostavljajo Avstrijci koristi svoje države na ljubo ostankom nekakega pangermanstva v odnosu s sosednjimi slovanskimi državami. Razumljiv je njihov odpor proti ideologiji vzhodnega bloka, teže razumljiva pa je splošna brezbrižnost ali bolje rečeno, apatija in nevednost, kar zadeva živo stru-jenje sil v sosednjih narodih, ki so jim vendar sicer v marsičem blizu. /. j. (Se nadaljuje) • « • MNOGO KNJIGARN V AVSTRIJI. V Avstriji je razmeroma največ knjigam na svetu: 1 knjigarna pride na 2745 prebivalcev. Na Danskem, ki je v tem pogledu prva za Avstrijo, je 1 knjigarna na 4000 oseb. na pljučih pri moških v zadnjih 25 letih treba pripisati pretiranemu kajenju, posebno kajenju cigaret. Ministrstvo je razposlalo na vse podrejene urade po državi okrožnico, s katero jih opozarja, naj z zaključki Sveta za zdravstveno raziskovanje seznanijo državljane. Predstavnik vlade je izjavil, da je s tem vlada storila svojo dolžnost in da ne namerava sprejeti novih ukrepov; tako ne bo prepovedala reklame za kajenje. Poročilo Sveta za zdravstveno raziskovanje pravi, da se je število smrti zaradi raka na pljučih leta 1955 podvojilo v primeri s številom smrti pred 10 leti. Na milijon Angležev jih je umrlo 388 za rakom na pljučih, leta 1945 samo 188. Na 18 smrtnih primerov pri moških umre 1 Anglež za rakom na pljučih. Pri ženskah ni ta bolezen tako močno razširjena. Med 103 umrlimi Angležinjami umre ena za rakom na pljučih. Svet je mnenja, da razširjenje raka na pljučih še ni doseglo svojega viška. Samo del naraščanja obolenj za rakom na pljučih je treba pripisati povečanju števila starih ljudi med prebivalstvom. Rak se je razširil tudi med ljudmi srednje starosti. Raziskovanje o povečanju števila o-bolenj za rakom na pljučih je zajelo 40.000 moških in žensk ter je ugotovilo naslednje: Umrljivost je večja pri kadilcih kakor pri nekadilcih. Umrljivost je večja pri hudih kadilcih kakor pri lahkih. Večja je umrljivost pri tistih, ki kadijo cigarete kakor pri kadilcih tobaka za pipo. Umrljivost je tudi večja pri tistih, ki nočejo prekiniti s kajenjem kakor pri tistih, ki so se kajenju odpovedali. S popolno gotovostjo ni bilo mogoče ugotoviti, v kakšnem razmerju dočakajo -manjšo starost tisti, ki kadijo. Za hudega kadilca imajo tistega, ki pokadi 25 cigaret na dan ali več. Na vprašanje, v kakšni meri vpliva pokvarjeni zrak na pljuča oziroma na raka na pljučih, ni bilo mogoče odgovoriti s tako gotovostjo kakor glede škodljivosti kajenja. Gotovo je, da tudi pokvarjeni zrak pospešuje raka na pljučih, vendar ne v takšni meri kakor kajenje cigaret. Država zasluži na Angleškem okoli 700 milijonov funtov šterlingov (1.190 milijard lir); zato bo skrčenje kajenja vplivalo tudi na državne finance. Združenje angleških tovarnarjev tobaka je objavilo svoje gledišče glede zaključkov Sveta za zdravstveno raziskovanje. Razumljivo je, da skuša izpodbiti zaključke zdravstvenega sveta. Glas iz občinstva Ti ne bodo plačali davka na napisal Na križišču med Machiavellijevo in Rimsko ulico v Trstu opaziš včasih nenavadno skupino turistov. Vsak ima svoj daljnogled. Čudno le, da ga ne nosijo na pasu čez ramo, temveč kar sredi mesta kukajo z njim občinstvo; drugi so ga zopet namerili proti škorklji, tretji pa proti morju. Nazadnje spoznaš, da pravzaprav niso turisti, temveč Tržačani, ki jim je zgovorna kroš-njarka vsilila daljnoglede, da ne bi zamudili izredne priložnosti; daljnoglede je namreč prodajala kar iz kovčka ob katerem je stal še njen znanec, recimo njen mož. Prav na istem mestu sem pred mesecem videl krošnjarja, ki je damam ponujal punčke (lutke), seveda tudi on po izredno nizkih cenah. Ob kanalu se skoraj vsak dan pojavijo novi kroš njarji, ki prodajajo posodo, danes iz porcelana, jutri emajlirano, manufak-turno blago, nalivna peresa ali kaj podobnega. Kupčija ni vedno slaba. V današnji denarni stiski ljudje radi kupujejo »poceni« in niso posebno zahtevni glede kakovosti blaga. Kupčija torej nese. Prodajalci ob kanalu ali na križiščih po Trstu nimajo nikakšnega napisa. Firme ne potrebujejo, pa sem tako mimogrede pomislil na tisoče tržaških trgovcev, ki bodo morali poleg drugih davkov plačati tudi občinskega na napise. Mar bi ne bilo bolj donosno zanje, ko bi tudi oni pričeli krošnjariti. Če že nočejo na dolgo pot, bi lahko vozili na majhnih vozičkih svojo kramo iz ulice v ulico po Trstu .. . Gospod urednik, šalo na strani Stvar je v toliko resna, v kolikor ti krošnjarji spodbijajo resne trgovce, ki pošteno plačujejo davke vseh vrst in bodo plačali tudi davek na napise. Dobro bi bilo, ko bi se te zadeve nekdo resno lotil v občinskem svetu pa tudi pri Tržaški trgovinski zbornici. Star trgovec VEDNO VEČ ZA REKLAMO NA ANGLEŠKEM Za reklamo v raznih oblikah so na Angleškem, kakor je ugotovila »Adver-tising Association«, izdali leta 1954 260 milijonov funtov šterlingov (442 milijard 100 milijonov lir). Po začasnih podatkih za leto 1956 so lani potrošili kar 330 milijonov funtov šterlingov (561 milijard lir) za reklamo, to je 27%' t kakor leta 1954. Izdatki za reklamo v listih so narasli za 32 milijonov funtov šterlingov. OB PRILIKI TRŽAŠKEGA VELESEJMA OBIŠČITE V VAŠEM INTERESU IN BREZ OBVEZE MAGAZIN ANGI.ESKEGA BLAGA TRST CEICA SM lHICOLfl 22 TELEFON 31138 TRST BOGATA IZBIRA ANGLEŠKEGA IN ITALIJANSKEGA BLAGA PRIZNANIH TOVARN - PRODAJAMO NA DROBNO IN DEBELO PO NAJNIŽJIH CENAH Novosti na II. sejmu embalaže Ljubljana, 1. julija Od 29. junija do 7. julija 1957 je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču II. mednarodni sejem embalaže. To je že tretji tovrstni sejem Gospodarskega razstavišča. Po prvi razstavi embalaže leta 1953 je bila leta 1955 prva mednarodna razstava embalaže. Pri teh dveh razstavah je sodelovalo 208 razstavljal-cev, od teh 23 inozemskih. Prav posebno je bilo opaziti udeležence iz Italije, Švice, Avstrije in Zahodne Nemčije. Na obeh razstavah je bilo zaključenih poslov za preko milijardo dinarjev, kar je za naše razmere vsekakor visoka številka. Hkrati je pa to dokaz, da se je tudi ta stroka industrijske proizvodnje pri nas povzpela na ono stopnjo, k; posebno odločujoča za zunanjetrgovinski promet. Letošnja razstava ima poseben poudarek na besedi »mednarodna«, kajti piav na tem področju nam tujina lahko mnogo pokaže, kar je dostikrat pri nas še pesem bodočnosti. Toliko pa že sedaj lahko ugotovimo, da les, ki je bil pred nedavnim dostikrat še skoraj edini material za embalažo, že nekaj časa sem nima več tega pomena. Namesto njega uporabljamo sedaj razne kartone, posebno pa natron-papir, kajti taka embalaža ima razne prednosti pred leseno: lažja je manipulacija, zmanjša se teža in kar je odločilno, tudi cena taki embalaži se zniža. Toda današnja embalaža uporablja tudi še drugi material: gumo, plutovino, pločevino, steklo, tekstil, slamo, vrbovino; v zadnjem času tvorijo posebno plastične mase dobršen del današnje embalaže. Izdelki iz navedenih snovi so bolj racionalni in vse bolj učinkoviti, na kar se v sedanjem času polaga posebna važnost. Kajti kakor je »zdrav duh v zdravem tele- su«, tako je tudi po vsej priliki dobro blago v okusni in praktični embalaži. Taka embalaža privablja kupce in dostikrat nesluteno dvigne promet. Pri nas se še večkrat sliši mnenje, da taka embalaža dostikrat ni potrebna. Novi časi so tako mnenje že docela ovrgli. V dobri in praktični embalaži prejme kupec blago v dobrem stanju, zajamčeni sta pri tem kvaliteta in kvantiteta blaga; posebno pa je to potrebno pri živilih, ker je samo tako poskrbljeno za higienično neoporečeno blago. Tudi estetski vpliv igra pri tem, posebno v mednarodnem prometu, posebno važno vlogo. Specialne razstave, kakor je bila embalažna, nudijo kupcem, posebno pa strokovnjakom temeljit pregled tega kar je bilo v zadnjem času doseženega na tem področju. Te vrste razstave so se udomačile po drugi svetovni vojni in jih že dalj časa prirejajo v Parizu, Londonu, Chicagu, Padovi, Amsterdamu, Kblnu in letos tudi prvikrat v Pragi. Ta industrija se sploh v zadnjem času v vseh državah zelo hitro razvija. Tako n. pr. izdajo v ZDA letno 5 do 7 milijard dolarjev za embalažo, v Zah. Nemčiji 2,5 milijarde DM, v Avstriji 2,5 milijarde šilingov, pri nas pa samo 14 milijard dinarjev. Prav gotovo se s tako razstavo dajejo nove pobude za čim hitrejšo in intenzivnejšo izpopolnitev v tej stroki. Na zadnji embalažni razstavi je razstavilo nad 80 razstavljalcev svoje izdelke, oziroma stroje za izdelavo embalaže in pripadajoča pomagala. Med razstavljale! je tudi nekaj italijanskih in zahodnonemških tvrdk. Medtem ko italijanske tvrdke razstavljajo večinoma že izdelano embalažo, razstavljajo nemške tvrdke stroje za izdelavo em- Od piva in terana do indijske umetnosti Druga nedelja tržaškega velesejma je bila mnogo bolj vesela kot prva, vendar pa še ne tako, da bi se moglo rabiti frazo »ves Trst je bil na velesejmu«. Prišel sem tja proti večeru, kjer se v tako vročih dneh malo kdo upa izpostaviti sončnim žarkom. V gastronomski četrti ni bilo sicer gneče, toda vendar je bilo prav živahno. Najbolj je bil oblegan novi, zelo okusno zgrajeni jugoslovanski kiosk, kjer je bilo treba potrpežljivo čakati, da si prišel na vrsto. Kranjske klobase so pošteno zalivali s svetlim in črnim pivom Union, teranom in drugimi jugoslovanskimi vini. Stolov in miz je bilo premalo in nadomeščali so jih prazni in polni sodi in zaboji steklenic z vinom pred kioskom. Vprašal sem, ali je bilo tudi med tednom tako živo. V soboto zvečer, ž zaradi praznika. Nasproti jugoslovanskemu kiosku se je na vse grlo drl možakar, da bi prodal svoje čudodelne ponve, v katerih je brez masti pekel in cvrl koščke mesa, jajca in drugo. Trdil je, da so njegove ponve iz neke posebne zlitine aluminija in jekla ir znotraj prevlečene z rezino ali kdo ve kakšno skrivnostno snovjo. Mnogo ljudi ga je poslušalo, toda nikogar ni mogel prepričati, da bi mu kupil vsaj eno ponvo. Več sreče je imel neki karikaturist s svojimi karikaturami po 50 lir. Za model so mu stale mlade ženske. Ka- rikature so bile druga drugi podobne kakor jajce jajcu in so prav tako ustrezale Kleopatri kakor na metli jahajoči coprnici. Ena taka, ne coprnica, ampak karikatura, je ležala zavržena na tleh. Za svoj umotvor ni rabil moderni umetnik niti ene minute. Da se oddahnem, sem se zatekel na indijsko razstavo. Koliko ljubezni, časa, spretnosti in potrpežljivosti je v stari indijski in sploh orientalski umetnosti! Ta je intimna, prijateljska in zdi se nam kakor da bi nas božala, medtem ko nas moderna s svojo kričavostjo in razgrajanjem razburi in vzbuja v nas strasti, zlobo in nasilje. Ves tehničen napredek, ki je očiten tudi na tržaškem velesejmu, nas ne vodi k boljšemu in mirnemu življenju, ampak k tekmovanju brez konca in kraja. Ali zmagati ali podleči! In ker seveda nihče noče podleči, smo dospeli do vodikove bombe. Vse to velja za stari svet in staro življenje. Vse drugačni občutki navdajajo človeka, ko razmišlja o jugoslovanski razstavi, ki nam priča, da si hoče ljudstvo s svojim lastnim delom in z izdelki iz svojih lastnih surovin u-stvariti bodočnost. Najjasneje je to razvidno iz vedno bolj množečih se izdelkov iz lesa in rud. Kaj več o tem pa v prihodnji številki. Drago Godina Tovarna aluminija in kaolina v KIDRIČEVO Proizvaja 99-99,8° » čisti aluminij v vseh oblikah Tovarna metalnih polizdelkov IMPOL SLOVENSKA BISTRICA Proizvaja pločevino, trakove, žice, cevi iz 99-99,8°/o čistega aluminija in zlitin po pravilih DIN in ASTM. ŽELEZARNA RAVNE RAVNE NA KOROŠKEM Proizvaja vse vrste jekla in vrši njegovo mehanično predelovanje. Končni izdelki: utenzilije, krožne žage, industrijska rezila, vzmeti vseh vrst. Za vse informacije obrnite se na podjetje, ki zastopa naše interese v inozemstvu : PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO LJUBLJANA - CANKARJEVA 1 Telex 03181 P.O.B. 279 Telef. 21-756, 21-757, 21-151, 20-504 Telegr. INTERTRADE balaže. Iz Jugoslavije so na razstavi zastopane skoraj vse večje tovrstne tvrdke in na izloženih predmetih smo se lahko prepričali, da je naša embalažna stroka napravila od zadnje razstave velik korak naprej. To se je izražalo tako na preciznosti in ličnosti izdelanih predmetov, kakor tudi na povsem novih predmetih. Pri tem igra vsekakor zelo pomembno vlogo grafična in kartonaž-na industrija, ki sta obe tako rekoč odločujoč činitelj pri embalaži. Prav ti dve stroki sta se v zadnjih letih v Jugoslaviji visoko dvignili in zaslužita vse priznanje. Posebna novost te razstave je bila podelitev jugoslovanskega Oskarja za embalažo. Uvedel ga je Center za embalažo pri Trgovinski zbornici Slovenije. Tokrat je bilo prvikrat podeljenih 6 Oskarjev med 32 predloženimi vzorci embalaže. Prejeli so: podjetje »Makar-ska« iz Zadra za steklenico tipa »Half«, Kartonažna tovarna v Ljubljani za zlož Ijivo kartonsko bomboniero in za sod s pločevinastim dnom in pokrovom ( Alfred Neuman iz Zagreba za polivinil-sko tubo s hermetičnim zapiranjem, lesna industrija »Jahorina« iz Sarajeva za zložljiv zaboj za jabolka in Društvo za varilno tehniko v Ljubljani za toplotni impulzni stroj za varenje embalaže iz plastičnih mas. H koncu naj še omenimo, da je bila razstava razdeljena na dva dela: na k mercinalni del in na poučno-vzgojni del. Prvi del naj bi služil trgovskemu namenu, drugi pa nakazal praktični pomen za gospodarstvo. —om— Jugoslovanski salonit se uveljavljalo vsem svetu Povpraševanje po jugoslovanskih proizvodih iz salonita se veča iz leta v leto, ne samo na domačem, temveč tudi na mednarodnem tržišču. Pred vojno je bila v Jugoslaviji samo ena tovarna salonita in to v Vranjiču pri Solinu (Split); samo ime »salonit« je nastalo iz latinskega Salonae (Solin). Leta 1941 je ta tovarna začela proizvajati cevi iz cementa-azbesta ter se postopoma uveljavila na tržišču 40 držav. Druga tovarna salonita pa je obratovala v Anhovem na Goriškem. Ko je ta del goriškega ozemlja leta 1947 prešel pod jugoslovansko oblast, je tovarna prenovila svoje obrate in nadaljevala svoje delo tako uspešno, da se danes lahko uvršča med najboljše tovrstne tovarne v Evropi. Obe tovarni, »15. september« v Anhovem in »Antiša Vučičič« v Vranjiču, proizvajata v tesnem sodelovanju in vsa proizvodnja se vrši pod strogim nadzorstvom, tako da je kakovost proizvodov zajamčena in s tem tudi uspeh v konkurenci z drugimi podobnimi proizvodi, kot so eternit, ita-lit, duramiant itd. Po uvozu salonita iz Jugoslavije so najvažnejše države Indija, Burma, Indonezija, dalje Južna Afrika, Zapad-na Afrika in Egipt, medtem ko raste zanimanje za ta jugoslovanski proizvod v Severni Afriki in na Daljnem vzhodu. tfpedicipko podjetje Frafelli Prioalio se je .preselilo v ul. Roma, št. 20, II. na'cl. telefon štev. 31-167 TVORNICA LESONIT PLOČA m luUUI PROIZVODI: lesonit ploče tvrde raznih boja u debe- linama od 3-5 mm. lesonit ploče, izolacione bjele i impregnirane u debelinama od 8-16 mm. akustične ploče u bojama i veličinama po želji kupaca kombiniram parket debeline 14 mm. u raznim bojama razne finalne proizvode neophodne za gradjevinarstvo. Posetite nas u drvnom paviljonu na Trščanskom velesajmu. — Informacije kod »Lesnine« i »Slovenijales«. Čevlji za občutljiva stopala Novo obuvalo ARTIC0N za moške patent štev. 486702) 1. mehko usnje 2. platno 3. klorofilna prevleka 4. usnjena prevleka 5. usnjen podplat Izdelek čevljarne TRST - LARGO BARRIERA VECCHIA Prvih deset let po vojni je gradbena dejavnost v Jugoslaviji sproti porabila doma proizvedeni salonit; šele zadnji dve leti sta začeli tovarni sprejemati naročila za inozemstvo. Svoj-stva jugoslovanskega salonita ustrezajo v celoti tipu BSS, ki je splošno v rabi na Vzhodu, in tudi tipu I.S.O. Poleg tega pa obe tovarni lahko spremenita v doglednem času proizvodnjo na angleške mere, kar je velikega pomena pri dražbah za velika dela v državah na Daljnem vzhodu in bivših članicah angleškega Commonwealtha, Britanske državne skupnosti, v kateri zadnje čase mnogo gradijo. Tovarna pri Splitu ima lahek dostop z morja direktno k skladiščem, medtem ko ima tovarna v Anhovem ugodno lego zaradi bližine Trsta, čez katerega se usmerja promet proti Afriki in Aziji. Dva glavna činitelja, ki zagotavljata uspeh jugoslovanskemu salonitu, sta odlični cement vrste Portland domače proizvodnje, ki se dobro veže z azbestom, ter azbest sam. čeprav mora za enkrat Jugoslavija še uvažati del potrebnega azbesta iz Rodezije in Sovjetske zveze, ni dvoma, da bosta dva nova rudnika, ki sta bila odprta v Jugoslaviji po zadnji svetovni vojni, kmalu lahko krila potrebe domače industrije. Ugodna lega tovarn in rudninskih ležišč omogoča proizvodnjo salonita po konkurenčnih cenah, medtem ko so prijateljski stiki z deželami Daljnega vzhoda pospešili tudi gospodarsko sodelovanje in odprli nova tržišča salonitu. Kot smo že rekli, sodelujeta obe podjetji tesno drugo z drugim. Obe imata namreč isti cilj; razširiti salonit na vedno nova tržišča, in to ne samo izven Evrope, ampak tudi v Evropi sami. K. S. Hcnadna smrt istrskega književnika »GOSPODARSTVO« Ta številka je izšla kot izredna zaradi tržaškega velesejma. Zato so v njej samo oglasi', naročeni izrecno za tržaški sejem. Prihodna redna številka izide v petek, 12. julija. Proslave 50-letnice »Balkana« v Sei; ni se je udeležil tudi hrvatski pes1’11 Drago Gervais, ki je v zadnjem ča» vodil dramsko gledališče na Reki. proslavi se je Gervais v hotelu smrt11: ponesrečil; umrl je v ljubljanski b°' nišnici, kamor so ga prepeljali ne^| vestnega. Rajni je bil znan kot pestih ki je pesnil v istrsko-čakovskem nah1 ju, pa tudi sicer kot javni dela'6 Študiral je pravne nauke v Ljublja1' in Zagrebu. Po drugi vojni je sodelo'! Institutu za mednarodna vprašaafj v ministrstvu za zunanje zadeve v gradu. Objavil je tudi več gledališč, del. JflZBilR STMISEAV vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST U V O Z-I z v o z TRST Urad in skladišče: Scalo legnami ■— Tel. štev. 44-552 m: ttl; Ve hn na »GOSPODARSTVO44 izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posameza* Ite-vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polietoa 400 lir. Pošt. ček. račup »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletpa 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri A.D.I.T, DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ul.ca 3/1, tek. rač. p:i Komunalni banki št. 60 KB-l-ž 375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu A. BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Fanmaca vtskf proizvodi In kemikalije TRST - UL. 1 O R R E BIA N O A 21/11 Po Ce sk 5 ; 40( 33( tO! S4( 54( Sl Kc 57( ril M: TELEFON 31-315 ENTE FIERA Dl TRIESTE TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Nova tržišča preko Trsta IX. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM OD 23. JUNIJA DO 7. JULIJA Včlanjen v Union des Foires Internationales Tržaški velesejem 23.-VI. - 7.-VII, 1957 Popust na železnicah! Informacije pri upravi TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA, Viale Ippodromo, 18 in pri naših predstavnikih v Italiji in inozemstvu IMPORT KOPER EXPORT TELEFONIST. 74-155 Nudimo vsem odjemalcem prvovrstno paradižnikovo mezgo, marmelado, raznovrstne džeme, pristno domačo slivovko, češnjevec in druga žganja. - Raznovrstne pulpe, predvsem priporo- čamo našo kvalitetno smokvino pulpo i. t. d. vPl iai SpccUcifako. s#0 G*tGN-,vH* HEl*NARODNI KMETIJSKI $ E J E M V NOVEM SADU OD 24. VIII. DO 1. IX. 1957 Najpomembnejša tovrstna prireditev v jugovzhodni Evropi. Povečani razstavni prostor in veliko število domačih ter tujih razstavljalcev jamčijo za uspeh v izmenjavi blaga in izkušenj. Rok za prijavo udeležbe zapade 1. maja, za razstavljalce živine pa 1. junija. Novosadski sajam, Novi Sad,-Hajduk Veljkova 11, telefoni: 43-05, 36-20 in 21-98 Podužeče za izvoz drva i drvnih proizvoda ZAGREB, MARULICEV TRG BROJ 18 Telegram: EKPORTDRVO — Zagreb Telef. 36-251, 37-323 - Pošt. pretinac 197 Poslovnica i skladišta: Rijeka Delta 11 edcjf&eBSv vo Obavlja najpovoljnije pulem svojih razgranatih veza IZVOZ REZANE GREDE LIŠČARA, REZANE GREDE ČETINARA, DUŽICA HRASTOVIH, CELULOZNOG DRVA. OGRIJEVNOG DRVA. UGLJA ŠUMSKOG I RETORTNOG, ŠPERPLOCA I PANELPLOČA, FURNIRA, PARKETA, SANDUKA. BAČAVA. STOLI-CA IZ SAVIJENOG DRVA, NAMJEŠTAJA RAZNOG, DiRVNE GALANTERIJE, ALA-TA STOTA RSKOG I TEZGA, TANIN EKSTRAKT Esporlazione legnami e prodotti del legno in tutto U mondo POSJETITE NAŠU IZLOŽBE U DRV EN O M P A VI LIJ ONE NA TRŠČANSKOM V ELESA J ME! irti* bo' ne^ sni? ar^ av^! iljaf ]0V» iarf b*; išk'1 Trasoiški trg Kava TRST. Na mednarodnem tržišču s ka- so cene pričele rahlo padati, vendar predvidevati, kako se bodo ce- vo . V-C težko ojj nat^aUe razvijale; kajti skoraj vse r^'lsi od cen brazilske kave, za kate-T P3 niso razmere še povsem jasne. 2jj ^ cene srednjeameriške in indone-Jske kave so nazadovale. ^Jslijanski uvozniki se najbolj zani-m J0. 2a vrsto Santos novega pridelka, Ve i Pa. za slabže vrste brazilske ka-hn sJevilo sklenjenih kupčij je maj-n-ia’er Pričakujejo prekupčevalci še aijnje znižanje cen. Avstrijski trgovci malo povprašujejo P° kavi na tržaškem tranzitnem trgu. .ene v Trstu za pripravljeno blago fco Aadišče uvoznika so naslednje: Rio •10(U za kg' ^-i0 ^ ^5] Minas 2 3tn ^ictor‘a 5 good to large bean • Victoria 5 crivello 18-19 350; San-340 exl;ra Prime 500-530; Tanganika A 550; Bugishu A 525-560; Kenya A pw'585; Mysore A 530-550; Guatemala 570-580; Kostarika EGA 555-565; j°starika SHB 560-610; Guatemala SHB '0-580; Kostarika EGA 555-565; Kosta-‘ka SHB 560-610; Uganda Robusta 275; ‘alesia AP/1 280; Malesia AP/2 240-245. Cene brazilske kave novega pridelka na tržaškem tranzitnem trgu, v šilin-8lh za 50 kg fco Trst ponovno pretehta-ae’ so naslednje: Rio 5 good to large Jan 355; Rio 3 good to large bean 365; ^>nas 2 good to large bean 375; Vidoma 7 good to large bean 312; Victoria B°od to large bean 330; Santos extra Prime 460-490. Povprečne cene kave na viru proiz-v°dnja so naslednje: brazilska v lirah ka kg fob. Rio NY 5 590; Rio NY 3 Jv; Santos extra prime good to large Jan 830; Victoria 5 good to large bean ”1 srednjeameriška kava, v dolarjih ri? 50 kg fob: Ecuador extra superior , ■ Haiti naravna 30 61-62; San Salva-°r naravna 65,50; Kostarika 73,50; — arabska kava, v šilingih za 50 kg cit ^'mma 358; Moka Eodeidah 1 470; afrl-.ka kava, v šilingih za cvvt cif: Ugan-a oprana in prečiščena 270; Malesia * 1 271; Malesia AP/2 228; indonezij-ka kava, v holandskih florintih za 100 2® c'f: Bali Robusta 10-12% nečistoče Povprečne cene ocarinjene kave od av9Znika do grosista fco skladišče pro- dajal, - ca v lirah za kg neto ponovno pre-'entano: Rio NY 5 1430; Rio NY 3 1460; jntos extra prime good to large bean J; Victoria 5 good to large bean . "5; Ecuador extra superior naravna J, ; Haiti naravna XXX 1630; San Salvador 1725; Kostarika 1850; Gimma ’'5; Moka Eodeidah 1 1670; Uganda .Prana in prečiščena 1290; Malesia AP/1 Malesia AP/2 1220; Bali Robu-sta 10-12% nečistoče 1260. Sfalijanslcl trg C’ zadnjem tednu je bilo manj po ypraševanja po mehki pšenici na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki. Cene masla so precej visoke. Trdi lr. zlasti pa vrsta grana se je podra- žil. Na trgu z vinom je mirno. Olje se je na nekaterih tržiščih podražilo. Splošno je opaziti precejšnjo previdnost prekupčevalcev, ker še niso znani podatki o novi letini in zaradi nedavnih vremenskih neprilik, ki bodo gotovo tudi vplivale na razvoj tržnih cen. ŽITARICE PIACENZA. Mehka pšenica fina proizvodnje 1956 7550-765; srednje vrste 7350-7450, navadna 7250-7350; koruza fina 5500-700, navadna 5100-5300; oves 4400-4600; pšenična moka tipa »1« 8600 do 8800, tipa »0« 8900-9100, tiua »00« 9900-10.000; koruzna moka fina 6450 do 6550, navadna 5500-5700; pšenični otrobi 40004200. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5700-6000; Arborio 7100-7700; oluščeni riž: navaden 10.100-10.500; R. B. 15.000 do 15.500; Arborio 14.900-15.500. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave 280460 tisoč lir par; breje krave 400-500.000 lir par; krave s teletom 420-650.000 par; voli 430-630.000 par; junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 360400.000 par; breje krave prvesnice 200.000 lir glava; telice 2 stota težke 90-100.000; molzne krave 130-200.000. Klavna živina: voli I. 325-375 lir kg žive teže, II. 260-290;-krave 6 stotov težke I. 320-370, II. 250 do 280; junci 5 stotov težki I. 360420, II. 310-330; telički I. 500-570, II. 390 do 410. Prašički za rejo 20-25 kg 390-425 lir kg; suhi prašiči 100-150 kg 315-320; nad 150 kg 325-330. Vprežni konji 200-220 lir kg ali 100-130.000; konji za zakol 260-280, E. 200-220; žrebeta za zakol 430 450 ;vprežni mezgi 90-100 lir kg ali 60 do 70.000 lir glava; mezgi za zakol I 190-200, II. 150-170; vprežni osli 80-90 lir kg ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I. 180-200, II. 140-150; ovce 235 do 260; jagnjeta 450-480. PERUTNINA MILAN. Piščanci I. 750-820, II. 700; zaklani piščanci 800-900; inozemski piščanci zmrznjeni: danski 630-640, madžarski 550-570; žive kokoši 600-650, zaklane 800; inozemske kokoši zaklane v Italiji 700-730; inozemske zmrznjene kokoši 500-650; zaklane pegatke 900-1200; mladi golobi zaklani 800, navadni 900? 1000 ;zaklane pure 720; inozemske pure zmrznjene 470-500; živi purani 720; inozemski zmrznjeni purani 430-460; purani za rejo 700 lir komad; žive race 500 lir, zaklane 500-580; račke za rejo 250-350 lir komad; gosi za rejo 600 do 1300 lir komad; živi zajci 430440, zaklani s kožo 530-600, zaklani brez kože 550-650; sveža jajca I. 24-25,50 lir komad, navadna 23-23,50; sveža inozemska jajca 19-24,50 lir komad. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 700-750, do največ 1,50% kisline 650-700, do največ 2,50% kisline 600-650, do največ 4% kisline 550-600; dvakrat rafinirano tipa »A« 580-590, tipa »B« 470-480; semensko olje odlične kakovosti 370-375; olje iz zemeljskih lešnikov 395-400. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 750 do 760; maslo II. 630-660, III. 620-630, IV. 610-620; sbrinz svež 410430, 3 mes. star 560-600; provolone svež 420440, 3 mes. star 550-560; grana svež 390400, zimski proizvod 1956/57 520-550, majski proizvod 1956 570-580, zimski proizvod 1955-56 620-630; emmenthal svež 480-510, 3 mes. star 560-590; italico svež 360-370; taleggio svež 310-320. VINO ALESSANDRIA. črno namizno vino 3500400; belo 6000-6500; Barbcrato 5600 do 6400; Barbera 7500-8000; Barbera ex-tra 80004000; Freisa extra 8900-9000; beli moškat 11.000. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) . Komza (stot. dol. za bušel) . . . NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . . Cin (stot. dol. za funt).......... Svinec (stot. dol. za funt) . . . . Cink (stot. dol. za funt)......... Aluminij (stot. dol. za funt) . . Nikelj (stot. dol. za funt) . . . . Bombaž (stot. dol. za funt) . . . . Živo srebro (dol. za steklenico) . . Kava (stot. dol za funt Santos 2) . LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) . . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . . SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 12. 6. 24.6. 1.7 20372 1295/s 208 «/8 1307, 21174 129.72 29.2S 29. 27.75 98.25 97.62 97.62 14.- 14— 14— 12.73 12.25 12.25 27.10 27.10 27.10 74,- 74 — 74— 35 40 33.40 35 53 257,— 257,— 257.— 2327, 703 22 L3/, 720 - 2147, 76472 73.7, 91-74 72 7, 90.7,; 73. 7, 90— 516.90 510.90 512— Za gibanje cen surovinam na mednarodnem trgu v preteklem tednu je značilno nadaljnje popuščanje cene elektro-litičnega bakra. Popustili so tudi cin, nadalje sladkor in kava. Učvrstila je cena bombažu in žitu. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici napredovala v tednu do 28. junija od 207 3/8 na 213 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju; napredovala je tudi cena koruzi, in sicer od 129 3/4 na 130 1/4 stotinke dolarja za funt. Silni nalivi ovirajo žetev v Združenih državah. Vremenske razmere vplivajo na razvoj cen. SLADKOR, KAVA, KAKAO Sladkor je v tednu do 28. junija popustil v Nevv Yorku od 6,23 na 6,15 stotinke dolarja za funt. Cena kavi je nazadovala od 65,75 na 65,61 stotinke do- j| larja za funt, v pogodbi M proti izročitvi v juliju. Temu nasprotno je ka-kao napredoval od 27,37 na 28,38 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombažu je v New Yorku v tednu do 28. junija napredovala od 35,40 na 35,55 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Glede žetve vlada negotovost. Vihar v Texasu je napravil ogromno škodo na nasadih. V Liverpoolu je cena napredovala od 26,30 na 26,86 penija za funt za ameriški mid-dling proti izročitvi julija-avgusta. Cena volni niha. V New Yorku je napredovala od 159 na 160 stotinke dolarja za funt, medtem ko je v Londonu popustila (vrsta 64’s B) od 142 na 140 1/2 penija za funt. V Roubaixu (Francija) je cena padla od 1320 na 1315 fr. za kg. KAVČUK Cena kavčuka je v New Yorku popustila od 32,90 na 32,64 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju; v Londonu pa je cena napredovala od 26 1/2 do 26 3/4 na 27 penija za funt vrste RSS. Na Javi zaseda mednarodna skupina za kavčuk, ki proučuje vprašanje ustalitve cene naravnega kavčuka. KOVINE Značilno je, da cena elektrolitičnega bakra še vedno pada; v New Yorku je v tednu do 28. junija nazadovala od 27,35 na 26,75 stotinke dolarja za funt v terminski kupčiji. V Londonu je cena popustila od 221 1/2 na 218 funtov šterlingov za tono. Cena je torej izpod 220 funtov šterlingov za tono. Nadaljnje padanje cene pripisujejo povečanju ponudbe. Čile je odbil predlog, da bi skrčil proizvodnjo bakra. V Ameriki je ustavilo obrat mnogo podjetij, ki se ba-vijo s proizvodnjo bakra, zaradi plačanih dopustov. Cene barvastih kovin v Nemčiji 28. junija: cin (Duisburg) 908 do 917 DM za 100 kg, svinec( osnova New York) 129,81 DM za 100 kg, (osnova London) 105,21-105,50 DM za 100 kg; cink (osnova East Sant Louis) 97,36, (osnova London) 86,76-87,63 DM za 100 kg, elektrolitičen baker za prevodnike 263,50-266,50 DM; svinec v kablih 111 do 112, aluminij za prevodnike 250-265 DM za 100 kg. SILNO NAZADOVANJE CEN CINKA Pretekli četrtek je cink na londonski borzi dosegel po treh letih in pol najnižjo raven. Cena je padla za 37 šilingov 6 penijev pri toni, tako da je znašala tisti dan 219 funtov šterlingov šilingov 6 penijev. To je bilo prvič p januarju 1954, da je cena zdrknila izpod 220 funtov šterlingov za tono. Ze loge cinka so prevelike. V Londonu so zdaj cene za 10 funtov šterlingov niž’ kakor cene, ki jih prakticira Rhode-sian Selection Trust, ki je zahtevala 230 funtov šterlingov za tono v začetku preteklega tedna. IZVOZ ITALIJANSKEGA VINA V ŠVICO. Kaže, da so se pogajanja med Italijo in Švico glede količine belega vina, ki naj ga Italija izvozi v Švico, u-godno zaključila. Iz zanesljivega italijanskega vira poročajo, da bo Švica določila uvozni kontingent belega vina na 10.000 hektolitrov. Dobrna kot zdravilišče za ženske bolezni V Sloveniji je vsepolno zdravilišč, in sicer slatinskih s hladno in topliških ali termalnih s toplo ali celo vročo pri-rodno vodo. Vse te vode so zdravilne, nekatere izredno teravpetične. Ni je skoraj funkcionalne motnje v človeškem organizmu, ki bi se v njih ne dala zdraviti. Po svoji posebni zdravilnosti so znana zlasti zdravilišča Rogaška Slatina, Radenska Slatina in Dobrna. DOBRNA je na glasu kot izrazito zdravilišče za ženske bolezni, ki ima le slabe tekmece med podobnimi zdravilišči po svetu. Medtem ko so Rogaška Slatina, Radenska Slatina in še nekatera slovenska zdravilišča precej poznana tudi med primorskimi Slovenci ni Dobrna med ženskim svetom povsod še tako popularna kakor bi zaslužila kot zdravilišče za ženske bolezni in kakor bi to zahtevala premnogokrat sreča prizadetih posameznic in družin. Glede na dobro sosedstvo med Jugoslavijo in Italijo in na dejstvo, da prihajajo Jugoslovani na zdravljenje in oddih v Italijo, ni nobene zapreke, da trpeče ženske ne bi poissale in tudi našle zdravja v bližnji Dobrni. DOBRNA je topliško (termalno) zdravilišče. Zdravilna voda je indiferentna izoterma s prirodno temperaturo nad 35“ C. Tradicija zdravilišča je stara in sega kakih 500 let v zgodovino. Kot kraj ima zemljepisno slikovito lego v nadmorski višini 397 m pod Paškim Kozjakom, predgorjem zelenega Pohorja; bivanje v Dobrni je zato prijetno, zdravo za rekonvalescente in zdrave. To ozračje nasičeno z ozonom in predalpskim zrakom brez prahu in dima človeka krepi. Površinski relief kraja in širnega okoliša je zmeren ter ima blage prehode iz nižin v višine; samo zdravilišče je obdano z bujnim parkom, priključek nanj pa imajo košati gozdovi, sadonosniki, vinogradi in polja. Tako razgiban in pester svet je kakor ustvarjen za sprehode, izlete in ture vsenaokrog. Med daljšimi izleti z vlakom, avtobusom, motornim vozilom ali peš naj omeni- mo predvsem 20 km oddaljeno najlepše alpsko mesto Celje z razvalinami gradu celjskih grofov, s slovitim mu zejem in drugimi kulturnozgodovinskimi spomeniki; dalje prekrasna Gornje-savinjska dolina z zaključkom v Logarski dolini, ki je ena najlepših dolin v Evropi; od zdravilišča zmerno oddaljeno je Velenje s svojim umetnim jezerom; v smeri Slovenj Gradca oziroma Koroške Slovenije pa je razen planinskih postojank na Pohorju, Smrekovcu, Urški gori in Peci še znamenita podzemeljska jama Huda luknja s kapniki, znamenito floro in favno. KAKŠNE BOLEZNI ZDRAVIJO? Poglavitna zdravilna prvina Dobrne je seveda prirodna voda. Na čelu zdravstvene ureditve in službe je zdrav-nik-specialist z najsodobnejšimi ordi-nacijskimi prostori in posebnim laboratorijem za citološke in druge preiskave. Razen prirodne vode v obliki termalnih kopeli in pitje te vode dopolnjujejo proces zdravljenja fizikalna sredstva, tako fango-obloge in močvirske obloge (blatne kopeli), solarij, masaže, specialna gimnastika, elektrote-rapija in dietna hrana. Vse fizikalne tehnične naprave so najnovejše ter dajejo poroštvo za harmoničen potek in končen uspeh zdravljenja. V Dobrni se zdravijo tele ženske bolezni ; Kronični vnetni procesi (salpingo eophoritis, parametritis, perisalpingi-tis, perimetritis); adhezije po apendi-citisu, operacijah itd.; vse vrste sterilnosti (ovarialna insuficenca — infan-tilizem, hipoplazije genitala, heperan-tefleksija uterusa); menstruacijske motnje (amenoreje, elegomenoreje, hi-pomenoreje, hipermenoreje, dismeno-reje); klimaterične tegobe in posledice kastracije; vegetativno-endokririi sindrom (neuro-vegetativne motnje, parametropatija spastika, pelvipatija vegetativa); psihoseksualne motnje (dispareunije, frigidnost, vaginizem); fluor vaginalis; kronična obstipacija (habitualna, spastična in atonična oblika); adipositas (pluriglandularne motnje); ginekološko-ortopedska obolenja (statične bolezni v križu, pre- utrujenost, miogeloze, klimakterične artropatije); rekonvalescenca in anemije po težkih obolenjih, ginekoloških operacijah, težkih porodih, akutnih in kroničnih krvavitvah. KAKO PRJDEŠ V DOBRNO? Z vlakom ali avtobusom čez Ljubljano do Celja, od tam po avtobusni progi (postajališče pred železniško postajo v Celju!) v Dobrno. Kje bomo stanovali in se hranili v Dobrni? V zdraviliških hotelih z večjim ali manjšim komfortom (po želji) in v centru zdravilišča ali na periferiji. V hotelih višje (B) kategorije so tekoča voda, centralna kurjava, moderne sanitarije in tehnične ureditve. — Hrana — normalno trije obroki dnevno — ustreza količinsko in kakovostno tudi finosnedcem, postrežba je prvovrstna, pri dietni hrani strogo individualna. Popolni penzion v zgodnji sezoni, ki traja do 15. junija, stane 620 do 70o dinarjev na dan; prav toliko znaša cena tudi v pozni sezoni; v času glavne sezone, t. j. od 16. junija do 30. septembra, pa plačaš za polno dnevno oskrbo 760 do 870 dinarjev. Kdor želi podrobnejša obvestila, naj piše na naslov; Zdravilišče Dobrna pri Celju, Slovenija — Jugoslavija. j. s. Proslava 50-letnice »BALKANA« PROSLAVA 50-LETNICE »BALKANA« Preteklo soboto zvečer se je v hotelu »Triglav« v Sežani zbralo okoli 100 bivših »balkancev« in gostov, da proslavijo 50-letnico, odkar je bilo ustanovljeno v Trstu slov. akademsko društvo »Balkan«. Društvo je bilo za časa fašizma leta 1927 razpuščeno. Zbrane »balkance« je prvi nagovoril najstarejši član dr. M. Obersnel, ki je bil sam v pripravljalnem odboru za ustanovitev »Balkana« (leta 1907). V kratkem govoru je orisal domače in mednarodno ozračje, v katerem je bilo društvo u-stanovljeno, ter poznejši razvoj. Pozdravil je prisotne goste med njimi predsednika občinskega sveta v Sežani A. Grmeka. Dr. Ferluga, ki je bil eden izmed glavnih organizatorjev proslave, je nato opisal delo društva za vzgojo članov in na prosvetnem področju med našim ljudstvom. Ob koncu je izrazil željo, da bi se tudi današnja akademska mladina prebudila ter organizirala v skupni organizaciji. Prečitani so bili tudi pozdravi raznih »balkancev«, ki se niso mogli udeležiti proslave, pa tudi zahvalno pismo Dijaške matice v Trstu, ki je bila že pred vojno ustanovljena na pobudo »Balkana«. Pozdravne besede je izpregovoril tudi predsednik občinskega odbora A. Grmek. Proslave sta se udeležila tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak in dr. J. Dekleva, tržaški občinski svetnik. Zbranim je bila razdeljena brošura »Slov. akad. društva Balkan Trst 1907-1957«, v kateri je popisano delovanje društva. Brošuro je ilustriral Robert Hlavaty. SILNA VROČINA V TRSTU. V nede Ijo, ponedeljek in torek se je toplota na Tržaškem sukala med 34 in 35 stopinjami. Huda vročina vlada tudi drugod, tako je v Franciji zahtevala 53 žrtev. Na Angleškem je bil v nedeljo najbolj vroč dan v zadnjih 10 letih. -V Uvozno - izvozno podjetje impresa per esportazione - importazione BUJE Vrši vse posle po Videmskem sporazumu Specializirano za izvoz: VSEH VRST ŽIVINE PERUTNINE IN JAJC VSEH VRST LESA SADJA IN POVRTNINE MLEČNIH PROIŽVODOV RIB IN RIBJIH KONZERV ISTRSKIH VIN Sedež tvrdke: Telef. 18, 36, 76 Telegr.: AGROIMPEK, Buje Intraprende affari in materia di tutti gli articoli previsti nella lista merceo-logica delFAccordo di Udine Spezializzazione particoiare nelFesportazione di: BESTIAME D OGNI SPECIE FOLLAMI E UOVA OGNI SPECIE DI LEGNA FRUTTA E ORTAGGI FRODOTTI DI LATTE PEŠCE E PREPARATI DI PEŠCE VINI ISTRI ANI Sede delPimpresa; Buje, ul. JNA No. 8 Telef. 18, 36, 76 Telegr.: AGROIMPEK, Buje Rappresentanze: Predstavništva: Beograd — Belgrado ul Stevana Sremca 2/HI Telef.: 31494 Zagreb — Zagabria Torbareva ul. 14/1 Telef.: 36-590 Trst — Trieste Via Machiavelli 17/1 Telef.: 24-964 Reg\ št. 46041 Trgovinske zbornice - Trst IZVOZNO PODJETJE Lastnik: SUKLAN STANISLAV v INTCDMM TELEFON 31-961 - 31-962 m Im m TcIesr intekcomis lIMLHLUill TRST, Ul. XXX Ottobre 6 II SLOVENIJA ŽIVINOPOOMET IMPORT - EXPORT, komisije, reprezentance in kompenzacije LJUBLJANA, DALMATINOVA 1 ; Telelon 22-212 Teleg. ..Slovpromet” izvaža vse vrste živine, konj, prašičev, mesa in mesnih izdelkov, prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko. Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek Telefon štev. 3 helillo riwiiLyl alfredo TR1ESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 - 10, TEL. 96032 Motorji ..PaRILLft”, .JSD”, ..MUTIIBI” Rogata izbira koles in nadomestnih dolov Specialna cene za izvoz VENO KOPER Vam nudi izbrana vina, malvazijo, relošk, kabernet, burgundec, merlot in istrski teran, Union pivo in dobro domačo gnjat (pršut) obiščite nas na Tržaškem velesejmu v gastronomskem parku pri lesnem paviljonu Združenje gospodarshih novinarjev SESTANEK GOSPODARSKIH NOVINARJEV V nedeljo dopoldne so se na tržaškem velesejmu sestali številni novinarji, ki so se specializirali v gospodarskih vprašanjih. Prišli so iz raznih krajev Italije, da v našem mestu postavijo temelje svoji strokovni organizaciji. Sestanka se je u-deležilo tudi nekaj slovenskih gospodarskih novinarjev. Na sestanku, ki ga je vodil dr. Francesco Mafera, urednik gospodarskega dnevnika »24 Ore«, so razglabljali o osnutku za statut porajajočega se združenja gospodarskih novinarjev (Associazione Nazionale Giorna-listi Economisti - ANGE). To bo delovalo v sklopu Vsedržavne zveze italijanskega tiska (Fe-derazione Nazionale Stampa I-taliana) in bo po čl. 25 obstoječega zveznega statuta tudi sestavni del zveze. Kakor v ra nih drugih mestih, bodo tudi tržaški novinarji in publicisti gospodarske smeri ustanovili svoj odbor. Osnutek statuta nove organizacije gospodarskih novinarjev in publicistov je bil soglasno sprejet; o zadevi mora š< odločiti Vsedržavna zveza italijanskega tiska. Računajo, da bo k novi organizaciji pristopilo okoli 50 novinarjev. Na letošnji velesejem je pri šlo precej tujih novinarjev, zla sti iz Zahodne Nemčije in Avstrije. Sejem si je ogledal tudi dopisnik moskovske »Pravde«; na sejem je prišel tudi odposlanec sovjetskega trgovinskega predstavništva za Italijo dr. VI. Kolisetski. NIZKE BRODARINE ZA PREVOZ NAFTE Brodarine za prevoz nafte iz Amerike v Evropo so tako padle, da imajo ladje petrolejke z nosilnostjo 16.500 ton, zgrajene med zadnjo vojno, zgubo pd 200 funtov šterlingov na dan pri prevozu čez Atlantski ocean. Brodarina od Karibskega zaliva v evropska pristanišča znaša danes 21 šilingov za tono surovega olja; decembra meseca je med sueško krizo znašala okoli 143 šilingov za tono. To so najnižje brodarine v zadnjih dveh letih. VIŠJE CENE ANGLEŠKEGA CEMENTA Tovarnarji cementa na Angleškem so zvišali ceno cementa za okoli 7 šilingov pri toni. ZELENJAVA IN SADJE NA TRŽAŠKEM TRGU V cene na debelo je vključena tara; v oklepaju cene na drobno. Radič I. rez 150-200 lir (200-280), II. rez 20-80 (100-160); solata avguštanska 20-60 (80 do 120); blede 20-50 ( 60-80); špinača 70-100 (100-160); grah istrski in domači 30-60 ( 60-90); fižol v stročju zelen ital. 40-80 ( 60 do 120), istrski 100-120 (140-180); bučke domače 70-100 (100-140); melancane 200-270 ( 300-380); kumarice ital. 30-50 ( 60-80), domače 120-180 (180-240); paradižniki ital. 25-80 (50-120); čebula 30-40 (45-60); česen nov 150-200 (200-280); krompir nov 27-35 (40 do 50); sladko zelje 2040 ( 60-80); prve paprike 300-360 ( 400-460); češnje domače 60-100 ( 90 do 140), vignola 240-320 ( 300 do 380); breskve 80-120 (120-180); jabolka delizia L 120-140 (160 do 200), II. 70-100 (120-160); hruške sv. Petra 80-120 (140-180); limoni 90-120 (120-180); pomaranče jajčaste 150-200 ( 220-280); sladka pesa 3545 ( 55-70); korenje 100-120 (140-160); cvetki 60-30 (100 do 120). MAGAZZINI TOLENTINO Triesle,IMX(llloI)ie5 VELIKA IZBIRA pletenin, nogavic, srajc, perila in kopalnih oblek Gene uoodne - zajamčeno blano M0T0F0RNITURE MOSCHIOIVI a FRIS0RI TRST - DUCa VALDinil/O 3G - TELEF. 23-475 Zastopnik: Moto Oiiena, Motom Italiana Nadomestni deli za vse vrste motorjev, skuterjev in motornih tovornikov, pritikline za vse vrste avtomobilov in motorjev TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV Domžale - Jiigoslavija NAŠI IZDELKI i LelaUki kovčki, listnice aktovke, denarniee, mape, torbice, poto« valne torbe, cigaretne doze, pasovi, toki za naočnike in za nalivna peresa itd. Vse izdelano iz prave svinjske kože. Telef.: DOMŽALE 19 . Telegr.; TOKO DOMŽALE JUGOSLAVIJA Gondrand" TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIEST1 PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Proaecco) s hlevi xa počitek živih živali MEMLIS LJUBLJANA - BEETHOVNOVA 17 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Izvažamo: 1^’ Mehak In trd žagan les — Gozdne proizvode — Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče Stole iz upognjenega lesa — Zaboje — Oglje — Furnirje Pakete — Lesene hiše — Lesno galanterijo - Leso-vinske plošče -- Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo znamke «0 P E X» MIMI KOPEJK Telefon 184, 141 Telesi 03/176 ,0 a-1 / .A, KMETOVALCE EDVSRU FDRlftil Ul. Milano št. 18 - Telef. 35-169 TRST •' '-t': 0 Krma za živino — Žita — Dmotna gnojila — Žveplo — Modro galica — Poljedelski stroji Orodje — Vsakovrstna semena i. t. d. :fe: ZALOGA VINA IN SUHOMESNIH IZDELKOV l/l/lciibcellG ifiega TRIESTE, Via Romagna 24-a - Telef. 31 207 Nudi prvovrstna domača, istrska in vipavska vina ter pristen kraški teran, specialno kraško gnjat (pršut) in kranjske klobase. A TRGOVSKA UVOZ IZVOZ E K (CAPODISTRIA) TELEFON 48 In 160 VSE DSLDGB M C.TO ACTONOMU ZALOGA PAPIRJA PAPTROS TRST, Ul, F. Sova no, IO Telefon 30-463 Uvom - Izvoz papirja tor grafHinlh potrebščin Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Peči - trajno goreče na drva, premog ali nafto. Popolna oprema za kuhinje, jedilnic;:, restavracije iz emajla, nerjavečega (Im*) jekla, stekla itd. Električni 1:kolniki, sesalci za prah, prain: stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, cd keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in modeme oblike. PRODAJA TUDI NA OBROKE! TVRDKA USTANOVLJENA LETA 18« Kerže TRST Piazza S. Giovanni 1. Telefon 35-019 IMPORT EXPORT BARANJA Osijek Tel. 27-57, 27-61, 27-6k Teleg. Baranja export - Osijek IZVOZI STOKU I STOČNE PROIZVODE, JAJA, PERAD, VOČNO POVRČNE PULPE, TRSKU I KOŠARAČKE PROIZVODE TE SUHO VOCE I POVRČE TRG0VSR0 PODJETJE Z LESOM Bor KOPER »Postaja« Zaloga vseh vrst lesa In drv za kurjavo EMP0R10 TRIESTINO ROSSONI TRST - ULICI CSRDUCCI 15 - TELEF. 24 352 Velika izbira harmonik znamke „Scandalli“ in ,,Soprani", hladilnikov, električnih in plinskih kuhalnikov. Posebno nizke cene za izvoz „T R I E S T I N A” IMPORT EXPORT TRST, UL Trento 13/1 - TeL 36-270 UVAŽA: jestvine, drva za kurjavo, stavbni les. IZVAŽA: nadomestne dele za avtomobile in motorna kolesa, stroje in razne industrijske potrebščine. Generalno zastopstvo ADAMIČ JOSIP Trst - Trieste Via Valdirivo 13/1 - Tel. 81-096, 38-440 ZASTOPA: ..DELLAMARIS", Izola, izvoznik konser-viranih rib. „FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERATI\/A“, Reograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino. „RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. ,,RIB1 Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. intlrnn IMPORT - EXP0RT IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU sežana, telef, 4-, 62, 66 Vabi v svoj paviljon na Trza-skem velesejmu poleg paviljona B (gastronomski park). Nudimo Vam izbrana bela in rdeča vina, slivovko, istrski refošk, malvazijo in druga pristna istrska in štajerska vina, kraški teran, pivo Union črno in belo ter kranjske klobase in druge specialitete Je glede izvoza, zgaia/ viaue- dmega. blaga i/iKejmete v ^aviljovM Slouevdja vino. D E R M A EKRORT ZAGREB - JUGOSLAVIJA Beogradska 58/1 - P. o. b. 354 IMPORT Telef. 34-756 - 39-691 Telegr.i Derma, Zagreb IZVAŽA: Vse vrste usnja in kož, krzna, ustrojene kože in nsnje, obuvala in usnjene proizvode, ščetine in odpadke kož UVAŽA* nsnje in surove kože KMEČKA BANKA r. z. z o. J. GORICA Ulica Moralll 14 - Telefon 22-08 Ustanovljena lata 1600 Največje trgovsko podjelje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom za tuzemstvo in izvoz - VELOX T R S T - UL. RISMONDO 0 TELEFON 30-100 IMPORT - E X P 0 R T ® ZASTOPSTVA Soc. ei r. I. Ekskluzivna glavna zaloga: RADENSKA mineralna voda Piva, RUNTIGAM in REININGHAUS Sss trt Največja svetovna proizvodnja moloskuterjev ORIGINALNI NADOMESTNI DELI PIAGGIO 125 CC. ZA DELO 150 CO. ZA TURIZEM 150 ce. ZA ŠPORT Agencija za prodajo : TRST UL S. FRANCESCO 46, TEL 38940 UVOZ - IZVOZ I cUu za IcuK/avo in fiKevnega Vremec R. Opčine • Narodna 78 Telef. 21-30B d Lem iae ie ,.sk: Jgar odj Pilo liiiit, ELEKIRO INSTALACIJSKO PODJETJE ^ Ambrožič liair TRST, Miramarski drevored ^ kazi Sprejemamo vsa popravila in naro6'',i l-, za nove instalacije vseh vrst , " električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29 322 Se priporočamo j je ---------------------------—■"'Va: Telefone: 39-42 Telegrammi: šipad-Sarajevo Porti d’iinbarco: Šibenik, Split, Pleče e Dubrovnik »htil, t za togr iteljs > in Ida : 'upi tske ^ II F A D Esportazioni Legnami - SARAJEVO - JUGOSLAVIA ESPORTA: Rappresentante: F. RUPENA Succ. Trieste - Via Udine, 15 Telefone: 38-648, 23-573 SEGATI Dl CONIFERE SEGATI IN LEGNO DURO E DOLCE TUTTI I PRODOTTI FORES-TALI CARBONE VEGETALE Dl STORTA PARTI PER CASSETTE LANA Dl LEGNO OASSEITE PER IMBALLAGGIO MOBILI Dl LEGNO CURVATO COMPENSATT IMPIALLACCIATURE ' PO otnit tlenj Bspr u dr v, i ‘dni] Pal Udrt Hi tu 1 tei ibno; «ta idii Uepc foti ‘Peli teliti Trgovska izvozno podjetje za domačo In nmetno obrt Ljubljana - Mostni trg 24 - Telefon 21 407, 20 308 telegrafski naslov: Domesport NUDIMO: ročno kleklana čipke, leseno galanterijo, zobotrebce, izdelke umetne obrti in lončarstva. Na drobno prodajamo v naših trgovinah v Ljubljani, Cankarjeva ul. 6, Kardeljeva 4 Trg Revolucije 5, Mestni trg 24 in v sezonski trgovini na Bledu. Predstavništvo za Trst in Italijo ; ing. ČOK ANDREJ, via Beato Angelico 8, tel. 48-057 Za ročno kleklano čipko: JOSIP DIDlC, Trst, via Carducci 10, tel. 24-931 Cenjenim odjemalcem ie itu^uPiocatno za nakup.! Skl< iuče tei G. M. COLI* S FIGLfi. lJa. i UVOZ - IZVOZ r H 'Jo S 0 vst PIzUTOVIKS^-io in IZO^lzKOlg v teosj teti Trst, Ulica I. della Crocc^6 TEL. 94-670 Tlgr. COLINTEH PREVOZNA IN SPEDICIJSRA TVRDKA TRIESTl 0bs ...i i -Protc A SOI I ob ic (: stale lep M • • tU'aj Giorgio S Vitturelli r« GORICA DL ALFIBKI, 12/1 TaiaL 5004/3404 trte ; tlaka lačrti TRS 'jfe DL umoio. *ta lelBionSa-O^e 1 AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE brulje DOLJAK GORICA ULICA DONIZETTI 27 - TELEF. 20-97 ~ hki A»ron0Ton|w! IMPORT - EXPORT Cazal, PREDSTAVNIŠTVO r, »»Otov domestne dele nemških, angleških in a**1^ ~ riških avtomobilov ter na2» iCfl mestnih delov xa DIES^R pj-motorje, pumne, injekto^to \a ter traktorje TRIESIE-IRSI, Vi* Udine 1 5 ^ TELEFON 30-1957 -JO-lAeto. j Lesnina lijubljana Telefoni: direktor 32-465 komerciala 30-702, 30-704 izvoz 31-046 sprejema naročila za serijsko in individualno proizvodnjo Za vse informacije se obrnite na naše poslovalnice ali direktno na Centralo za FLRJ, Ljubljana, Parmova ulica 41 Telegram: LESNINA LJUBLJANA Poštni predal: 364. Poslovalnice redno posljujejo v vseh večjih mestih in gospodarskih središčih Jugoslavije LESNINA LJUBLJANA nudi pohištvo vseh vrst, les, furnir, vezane in panel plošče, lesonit, parket, lesno volno, zaboje vseh vrst, lesene montažne hiše, lesno galanterijo i t d. OPREMLJAMO hotele, šole, restavracije, kino dvorane, gledališča, laboratorije, trgovske hiše, bolnice, ladje IZVOZNO IN UVOZIŠ >La PODJETJE »raste bi TVRDKA ^ krščai F. Ijon^Sl $!!• N E 'Grist Ateta TRST - TRIESTta>*tt ULICA ROMA 2&t: TELEFON 35-lOb oS ^inls Podat P^ste Jana ______________________L82« te so • "ie rt /s«čna tveza »SILLA COSSI ALFONZ •iJans] Popolt -------—n0 go uvoz: lesJ4 conon koi acij ‘r ji GORICA kateri Ulica Duca cTAosta 'Ptaste TEL. 34-36 fine cone ‘talim