GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE STEV.—NUMBBR 265 * IUM četrtek, 11. novembra (Nov. 11), 1926. Solil« Mtfailja z J* |a aa ia krha gMa Vara flMatnr Bli— zagovarja »Udi M«, da ima država pravico pa-alati v aenal onega, ki ga bol« Wnik pH3 frtt.čudtfsg. priredili dm.' prinesla deft Iste. «W« prt W< možiček hodi gol *r s : ^ - PROSVETA GLASILO SLQVBKSP WABOPITB POPPOKKl JEP1W» LArtTMUU SLOVBHSSB NASODKI PODPOSNB /BDNOTB t *0*VBTA da so a noče nositi na trg ve* svoje hiško ljudstvo se še preveč mehiško li pm\ leta lo toU II M »i «» im. kw SB i im— "P B 0 S V 15 T A -THE ENLIGHTENMENT OrcM W UM Sut^crtpueo. United States ( fM/ nUMff« THE of Detli« r oklepaju a. pr. (O*. »1. IMi) pe»eal de va» Je e teai doeeesi peteklo m da «e ve» ae oeUrl k*. _ Ponovite Jo KLERIKALNA PROPAGANDA Of MEHKA. Rim Ima na delu vse svoje moči, da pribori rimski cerkvi staro veljavo in moč v Mehiki V Združeni!* državah kroži knjižica, na kateri je tiskano, da jo je izdal najvišji svet Kolumbovih vitezov. Knjižica obsega trideset btrani in Ušlaje že v drugi milijonski izdaji. Samo to dejstvo že pove, koliko Rim polaga važnosti, da pride Ms-bika zopet pod vlado tiare.. Pisatelj knjižice pravi, da našteva le fakte o Mehiki. Našteti so seveda nekateri dogodki, o katerih ni povedano, kakšni so bili vzroki, da so se zgodili. Ampak knjižica je tudi polna protislovij in "fakti" v nji napravijole vtis na človeka, ki ne zna sam misliti. Evo nekaj primer: Na strani 8 se glasi odstavek: "Ako bi škofje v Mehiki le za trenotek pozabili svoje mirovne principe in teologijo in bi pozvali ljudstvo k orožju, tedaj bi bili možje, ki so sedaj na krmilu, raztrghni na koščke; bilo bi 15,000,000 mož proti manj kot stotiso«. Na strani 17 čitamo: "Mehika je katoliška, toda protika-toliški demagogi so se polastili moči z oboroženo revolucijo, in ti vladajo Mehiko s kroglo in bajonetom/' Največje prtislovje je pa na strani 27: "Ce bi bila cerkev tako močna in ambidjozna politično, kot jo skuša prikazati Calles, se sdi čudno, da ni obdržala v uradu Diaza, ki je dal cerkvi njenega poglavarja ..." Nekoliko nižje se pa glasi: "Cerkev se ni vmešavala v Calleea. Nf se megla, kajti Calles je imel topove, eerkev jih ptf nima. Med tem ko te brošure krožijo po Združenih državah, je pa brzojav iz Mehike sporočil, da bo Kolumbovi vitezi pričeli z oboroženo revolto v Durangu in pod vodstvom generala Guerolato. Zbralo se je okrog tisoč teh vitezov in pri Bayacori je prišlo do krvave bitke z zveznimi četami. "Živijo Krist, kralj," s tem klicem bo planili kolum-bovci na zvezne čete, a bili so po kratkem boju razpršeni na vse Btrani. Oči vidno je Krist zapustil kolumbovee, ki so ga klicali na pomoč in je pomagal zveznim četam. Drugo tako revolto so pričeli kolumbovei v državi Guanajuato pod vodstvom nekega Joae Navarra. Tretja revolta je bila vprizorjena med Indijanci rodu Jakvi. Vse revolte so ponesrečile. Kdo ao kolumbovei? Ljubljanski škof Jeglič jih opisuje v svojih spominih na Ameriko kot steber katoliške cerkve, kot odločne ljudi, ki delajo sklepe v interesu cerkve in jih tudi izvedejo brez strahu in obotavljanja! ^ Izjava ljubljanskega škofa Jegliča nam pov*, kako lažnjiva je trditev, če bi mehiški škofje hoteli streti Cal-lesa, da bi ga ie zdavnaj štrli, ampak škofje nočejo tega, ker so miroljubni ljudje. Mehiški škofje Žale in hočejo, da je CaUes stjrtin ponižan in da klerikalizem zopet zagoapodari v Mehiki kakor ob Diazovem času. Mehiški škofje seveda ne pojdejo v bitko, zakaj pa imsjo kolumbovee ln druge pripadnike cerkvenih organizacij? Škofje ne marajo riakiimti svoje idrave kože v krvavih bitkah, ko vrh tega postoji še nevarnost, da zvezne čete postrele one, ki jih zajamejo z orožjem v roki. Njim se zdi veliko bolj pametno, da pošiljajo člane cerkvenih organisacij zase po kostanj v ogenj in kot "kanonenfuter" na bojišča, sami pa sede na varnem in ne riskirajo svoje koše. Cerkev se je trudila obdržati krvoloka Diaza, ki je skozi trideset let izžemal mehiško ljudstvo v interesu cerkve in drugih ljudskih krvosesov, toda ni ga mogla ohraniti, kajti ljudska jeza proti staremu tiranu je bila tako velika, da je moral bežati iz Mehike, Čeprav ga je ščitila cerkev. pri vstopu i ms upolttviti aeše pravila, ker le po prisegi, ds bo te vršil, ss društvo sprejme. Tods nekateri pozabijo, kaj «o prisegi ia PMtašijo j*»*la, S takimi ¿lani moža oä In da tlačMje. Me-! ja klerikalnega j čakajo za-1 njih |rapore tvegat neka pro- tar naj I P.;. mlačnoet. Vm Hrani od I« H.) 11. novembra čaj Saeea 4b Vanzettija. Natančen pregled slučaj* da človeku vtis, da »tu omenjena dva italijanska delavca žrtvi policijske zarot«. »ii^e so s/ .o enoglasno :zi'i - <*uale, da sta omr njena dva .edolina. Tod. kljub Okie. —— Da sovre-J.pri- ao skušali od-* vraštvo med to dobro va- vlU # -l_ j1ilj Jll pomoči M pedaieppot posl in nič drttgsše. drugačno pot, kakor na v pravilih, je proti pravilom. Charljr Novak-Bartulovič «e ja zooet podel aa delo ia SBetaešel gonjo pvoti "glavnemu odboru B. N. P- J., katera je jasno razvidna izcirkular jev na posames-na društva. Člani 8. N. P. J. ne potrebujemo takih pojasnil od zunanjih ljudi, *ateri niso naši bratje v organizaciji, temveč ao naši «ganfceciji sovražni. Novaku pa niso zadostovali samo cirkularji, tudi "Delavca" j« napolnil s neresnico in tako tudi "Radnika". Komur bi ne bila znana dejstva, bi kmalu verjel Bartujoviču, tako premeteno je vprisorjana nova gonja» Bartu-lovič piše -p- ne vem, na račun katerega imena aadaj — in si svojega imena ne upa podpisati. Član 8. N. P. J. tudi ni, zato ja podpise! "Odbor naprednega bloka". Kdo Ja v tem odboru? Kje so imena? gaj bi moral biti pod-piagn s«n predsednik sli tajnik, društvenih članstvu ob da lead njih napredek dru- t ne jnam de- Mgromo Suaija, asm jt Odbor kakor js bilo nieifgr nni-: niki državnega departmenia se vidno v skrbeh radi velikega CB-vala protestov, s katerimi «o liberalni, radikalni in pacifistični elementi v Evropi ppzdravU* odklonitev sodnika TCiasrerja, jaročilo iz Parita, da Je nastavljena močna atrmša pred palete ameriškega glavnega keasula in da bo imel ambasador Herrick jtteiao strelo ko *e bo povrnil v Ameriko Usta 4u<*tfien inL'Qeure,jiva s še redno Jtfjfi^^ sta se regno pričela zanimati iu sta pričela voditi boj skupftp m MB deiavetvom da Jas mdlh p«, ituki zima, ^ ' m 1 mmT ~ • 1 19 čitalnice, ob nedeljah, se s enkrat, priti. Pokažite, lb da najstarejža IS f, nedeljo (jk tajnik. smepreoej. no — Društvo Iti iskreno zahva-i drugim, :ki so banketa ia veli priliki obstanka W Je bila in dobili r qrpAtve-likah Posebno kt#e4isfš delale sa U no veŠerjo štveni ketom f slovenskem, neki drugi ja pri vaškem drugem od 'aovi gonji Charly Novak povdarja, da S. K. P. J. nima de- mokracije. Ce bi Je ne imela, bi, . as imela splošnega glasovanja, i ^^^ffiSi:, 8. IL P. J. je v tam oziru že pre- lo4il IMelnice. veš demokratična. Kaj hočejo šs.vešl rfttt .....-- j V s|učajih splošnega glasova- pekveliti ne-, ki so pridno okus- I #Ü; dru- Je med ban- čalasta v društvo, kt «lovenski nje Je sa člane Jako potrebno, da J skrbno preučijo stvar, ss katero ™ ** glasujejo. Vedno je treba dobro kupili >sy __ prečitati vm navedeno v gla- u^JT^ sovnlei, da glasavalee dobi jasno J«®0^ kakorpM J^spehu. sliko, o čem glasuje, aa kar mu Sporočamo m rožmarin •moS Hvala! Torej je tudi mogoče trezno glaaovati. Pri tem pa mora kajpada tudi upoštevati pravila In ustavo 6. N P. J. Ml ne potrebujemo nečlanov, da aam pokasujejo, kako naj gieaajemo. Odrasli smo in ne veš Otroci, ds bi nam kdo kazal pot, ali celo meeto, kje naj naredimo kri«. Vsak član *e sam ve, da je najprej potrebno prečitati glasovnico, etvar razmisliti la potem šele glasovati tmiliJ« DOdOCe _____w".mmm - . *iUA »---iMMaa atvo — j as epu wiw- VESELICA BRAV vas i za Za dru- tO. m nI treba oalratl se na direktive kakega Noaska^Bartuloviča, kateri ne pozna naiih pravil, temveč samo vpije na sodalpatrijo-te. O svojih zadevah naj odločuje članstvo samo, pa ne Bar-tidovič, ki je a avojim provoka-torsklm nastopanjem uničil MDe-lavsko Slovenijo" In sedaj hoče uničiti Ae S. H. P. J. Na njegove cirkulacija ee ne oairamo, ker so v njih laži ln obrekovanja. CtBttl S. N. P. J. ssmi najbolj všeno, kaj nam Je storiti In se niti najmanj ne bomo ostrali na nrtulovlčevo razgrajanje ia vpitje. - Kari MaresU S. N. čitalnica. West Park, ta rojene priredi zabavni v soboto dnt 11. goslovanskem _____na MeOowan ave. la ISO cesta. Nam Na veselici bo igral dobro znani V Društvi "Mew Er s plesom bra v Ju« domu je iS-#»Wene MSpPO iglav- poslali Hojarjev trio. veSiHčni odbor je Xe na delu ter ebijubuje, da bo zabave dovdtj ter vsestrapako preskrbljeno. V||ladno vabi vse tukajftnje občinstvo, posebno pa Članstvo brataMS ŠTuKva lavec', da ppeelijo to zabavo v največjem štfcrilu. ,Tudi član- ' a m.-------c-- sivo DrsisKin ¡arasiev, pose d no pa mladina je napro«anat da nas ^^CtfM^VSe, JPOJU^M^ je naš napredek. .-' < Na svidenje 1|. novembra Jugoslovanskem šslsrsksn rodnem domu! — ioaepb Me* Jak Jr, ae omenjene delavca osvoji V Neničlji, na Hbkmdskem in v skandinavskih državah ter drugod je delaiiatvo zalo razburjeno vsled messachusetske justiee in vso odgovornost pa zvrača mednarodno delavstvo na waaWn* tonsko Vlsdo, ki ji načeljuje Coolidge. V Evropi prav dobro vedo, da je bil Coelidge gov^r-nor države MaasaehusetU, kadar sta btta Saooo in Vansettj aretirana. DeUvstvo Evrope tudi prav dobro Ve, da ko je Coolidge postal predsednik ameriške Unije in ko je iskal ponovne izvolitve, da je postavil na čelu predsedniške kamganje Butlerja, čifa tekstilnih baronov iz Massachusettsa., Btitfer jp znan med delavstvom kot zagrizen izkoriščevalec delavstva. Kljub Herrickovim trditvam češ, da isaahingtonska vUda nima prav nič za opraviti z omet njenim slučajem dveh delavedv, katerega smatrajo v Evropi kot paralelo . persekucije Alfred Dreyfusa v francoski armad* generacijo nazaj, mu pa evrop* skp delavstvo prav nič ne verjame. Delavstvo v Evropi pač ve s kom ima opraviti*; kadar ima pred seboj magnate. Pa bil ti maiaati evropski aH pa katerekoli druge narodnosti. Pred kratkim se je izkazalaT da ima delavstvo prav, ko ne verjsma mednarodnim pijavkam, ki igrajo z justlco. To pa jim js še potrdilo njihovo nezaupljivost v ameriško justico v slučaju Sacca ln Vanzettija in njihove obravnave. Generalni pravSnik 8ar-gent je namreč nasprotoval ni hotel dovoliti zagovornik da bi pregledali listine, ki opraviti z obravnave omenje dveh. To pa je še bolj u' m. — Ers izniod Ko je de la HuarU dvignil prapor vetaje v interesu ¡^1kBTTJL^J^ klerikalizma in konservsUvnih velepoeestnikov, ga js osr- čltalniea. Koliko žrtev je bUo k^v podpirala z vsemi svojimi močmi. Zdaj seveda Mta- doprioelenlh od časa ustano- juje tega svojega podpornika, kakor Je cerkev zatajila še do ^ * ttttl' vmak^katsru jja^sfed iS! ---- Cerkev nima orožja in m uniči je? < Preiščejo ae naj tej ustanovi na rokoto pa sata, vsi samostani in cerkvena nkrivišča V Mehiki, pa se bo ker je čitalalea vedno 4e>boij našlo toliko orožja, da ee lahko oboroži večja armada, kot " 8- N. D Članstvo je na razpolago mehiški zvezni vladi Da eerkev ne more £ i d^biu trtiko bortev, koliko ima antfja, js j ***** \ lak ubil pettoeb Vg^a, Houston. Teaas — Pet oseb je bilo ne melhi mrtvih , ko vlak Southern fjtific ae vedli na dela vjetrolejoko fi0erij0- __ « in njih nevero. Sumnja, da ima Je- Oča se biU pad učen. Naš oča žoyum čikalkf so i^ javfli da ne bodo poljubili roke kraljici ...........1 i. "Nix' N0 *** PO*B4e/umunska kra-sd kardinal Bonaaao. Da-1/Ueuvre pa pravi: »M«, ^me, kraljica je malo več! Zato podpirajočega dokaza ni bilo - S*$ t £ fti 2 doT^e- ■^**£akorpalahka,ter se morajo glede tega svnliil pri-merpo preje, im* m*m»* intudij^pgod.gi plitvi jeUe-Uimurooati. ii<.W m rqj<> v jg. nujrju in ,&br»arju, * anmv-00>t najslablem «asu, posebno «a lahksga pismena, Makor na primer sa la*ko pW {legbocnj ¡¿¡f® bajnburga, minoroas i*,) fiji gajskolnoto jiIm» Je aadosti Wdnja valUev posebno v fts. J»vnfh perutninskih Ustih A videti polno objav le v decembru n januarju, pa je treba'upoštevati, da oni doJaJo reklamo da čim vel prodajo, nam pa Ifcpdu-j«. ako ei presgodaj nakupimo piičeta. dkodovani smo ni več mo predolgo Krmiti, imamo predolgo sa piMeta neugodno pod- nebje, «sto jih nam pioaalao pogine vsled m rasa in prebujanja. Mag tega moramo pa Is v tam «asu plačati sa tival-dvojno <* .Drugače je ia Julne Igrajo, kjer so drugačno klimatične ras-roere; tam se pač morajo rajpi ravnati po podnebju. To, k#r so« pisal, ja le sa severne krt- 0J2V»U*8 fjlllllM||l (Oct* 3i ¡¡faSjZZl "prosveta* ** a ***** a* - JSTiZi. oSiciafta^ poeUvIti pod ■ w "i 111 s i—Se^sM» Isv^aM» svojem pc storil • pol NOVEMBU lepega'ta-MJm*mot ii ie P* bili vrtovi Domiclana. vladarjs Ca-lifulovega tipa . . . Išče v a dveh spomenikov. Goetheja, ki ga je daroval Rimu "Vllhelm imperator rea". Evo *s. Delo Eberleinovo, okus Viljema U. Ooethe zgoraj v pozi. idolaj Fauat, Mefisto, Iflgenija, Mignon. Ksdar zagleda Viljem svoj dar. ne bo jfs vesel, K pomen i k je okrušen. popisan s imeni in pokrit z risarijami — kakor bi hoteli tudi tu reči Italijani, da niso te mramornate figure za nič drugega, ln rrs: <*e vidiš antični mra-mor, vidiš meso in miške, tale mramor pa te iivo spominja le na — sadro. Otroci lezejo po Kaustu ln Meilstu. v senci Mignone spi nekdo mirno spanje In gttdavo oblečeni karabimerji gredo mimo utopljeni v razgovor, kakor bi ftli na privaten Isprehod Par sto korakov naprej je spomenik Viktorja Hugoa Tega je postavile semkaj fran-ko-italsks liga. ds bi imel Nemec Ooethe pvoti-utet v Frsncoiu . Dobri Hugo stoji tu rszkro-lm v s\o)l meščanski nhlekt in vihti v roki — liro. eRsnično liro. Posrečens karakteristika velikega frsoeoaksga frazerjs — smpok zelo «¿prostovoljna: Rim nims nobene droge take isoknsnosti voč.' h ' l; * f Zbirko Častna in Gallerie Bogheae sU za- Ura- grs proti oni., Sofija Petrovna pripomni, da je čas-vrniti se domu ns zajtrk, eolszione. Sofija Pttrvvnn si jo osvojila is par Jaških besed — colazione Je bila prva med njimi- XVI. L- ^ i ;ftot ++ Srečno sva se izriails iz roja prodajslcev razglednic, so otrtalo do dobrs vsiljivih dce-ropov, odkimala par izvoščekom, dala soldo neki zgrbljeni ženski z zamotano glavo, katero je pripeljala k nama druga žOnaka, ki je aflno gestikulirala in pojoče klicala: POveretta cjeca, aignorit Poveretta cieca! — in opirava ss na železni drog ograje in glodava na Trsjsnov Forum. Tla atarsgs Rima leše par metrov pod sedanjim Rimom — odpeljali ao opdrtins in prst, katero so nasipsls stoletjs ns kamenito ogrodje antičnega sveta, ogradili ao prostor z ogrsjo, in ljudje eodsajega sveta! bomo končno vai počivali drag «ileg drugega. ■■Ü ■MBl 1 je, Jo lodiji dejo otrod aa ovet, ki W toliko ljanjs deteta. Vsak rod. brbljanje, ki pretvarja ovet v človeško bratstvo. 1 Srečni eo močje in žene. ki imajo otroke, da Jim vodijo in blagrujejo življenja! aeorda velika in toftka. tods blagoslov deteta Jf večji, je dekretirsU svsto trojico ša. žene in otroka za življenja in za fpveiičaaje živ Usnja s jabootjo in lepoto, pok vočaa naša feramoU jo, smo pokvarili nafrt nature. Kadar sneg, Jd eo ne stopi, pride v kodre očeta in matsvo, se otrok ozira nazaj in vse je dni ss spominja tega kotsijs alavo. Prevel Ivan ' T „'.i 57 Ijodi naflo oaut v lavi. Ssn Sslvador, 10. - nov. — Vrela lava, ki je začela v poode-ljek liti iz vulkana Izsles v Sal-vadorju, je vteraj umorila fl oseb v kanjonu Matazano. lave ja 400 čevljov širok in liva so po široki površini •l IZVEDEL Jf^^^jo Pstsib ' ^ Mengša pri K«^^ pri svoji mačshi h ' *tangšu, in jaz n j« oče bi rad izvedel kje ie t^ ^'' aM je ie doma ali m k jo takaj v Amerik prosim cenjene roji %$io kaj ve od nje. naj n{ " pri vol j i flero t>g povrniti onemu, ki bi i njen natančen na* ds mi pišete os a Peterka, 641 Hi Harbor, Ohit, in Cltajte ksj mT. AWtOen. Week. ha sea poekuail ns i bees da bi pooml tfaeajm debU ^eUeJTS 81s Oeugh BSlSame in moj h* \ U je edM ▼ per dnefa." Nik« U Oreba ptftelevati ae e kul| ke )e Serers'i C^ ■■po sMdi rolo biti tako njeno skičs potok, ki wjo da |norja. 2 vseh stoletij je, A so otrori ro-de v revščini ia sa revščino. Nezmerna zRibnoit >, ki vpije do visokega neba. da Bošok tfotare h» poniža mflijoae in mflijono malih otr<*, ki pridejo na avot Val drogi zločini floveštvs so bi le doli poravnati, ampak za bn-dobijo, izvršeno nad otroci, ni in ne more biti _ jbbpdi^tov^&g*.*rpusti I Vtkalhi nMko piokmsnlh cv^. * . tM» Meu tov in ki jih potem potrga in JLCTI^ Ari^v« Umočo v delavnice, bordele in ns Iphho polja, kjer zvenejo, Izkr- ckerji v roki, pogledajo, ------- odstavek in grsdo daljs, kajtl ihnogo nI videti. Par vršt okrašenih stebrov šiV tlak in steber oeasrja Trajana. Tu Jo bilo nekdaj Basiliea UlpU, triumfal* nI oblok esoirjev, Biblioteca Ulpia in svetišče med bogove uvrščenega Trajana — vas tako čudovito krasno, da ae Je zdelo kakor "čudež' Se okoli 1. «00 m Jo baje zagledal papeš Orefor Veliki v to sgride in kipe, zagledal so Js v bronasto skupino predstavljajoč Trajana, njenega na vojno, in vdovo prooočo za poelah — cesar jI js dsjsl, naj potrpi do njegove vrnitve, vdovo pa jo ugovarjala, češ kaj bo s njo, ČS se ne povrne, Trsjsn Js roko), da potem ukrene njegov naslednik, kar zahteva, in ko je vdova prebrisano oponptila, čemu prepuščati zaslugo dobrega dela nasledniku. Je stopil s konja in jo poslušal —. v to skupino ae Je zagledal baje etrogl papež in ginjen izmolll Trajanov© dušo IS vic v raj. kjer jo je par stoletij pozneje Delite resnično nsM . . . V devetem stoletju so U "čudež" In pokrsdle roke cerkve, ki je zidsls Iz nJega bivališča novemu božanstvu, ovetnikom in svetnicam njegovim. Njena vsot Je bila mirna, in po pravici: na mesto antične mitologij* je stopila nova mitologija, za heroje ln obe eeearje eo bili adšj svetniki in avstnlco, torej ao tudi ti atobri in ti kamenlti ornsmenti izpre-menill prostor n ime — ljudje ao bili zadovoljni In svete cerkve to vsaj nI mnogo stalo. j . Edini Trajanov steber Jo ostal. Trideeet metrov visoko strmi tu melanholično nad rnzveUnamt fora. nad strehami sosednjih hiš, spirala reliefov, oznanjajočih slavna vojna dola cesarjeva, m ovija po nJem in zgoraj stoji — bronsst! kip galilejskege ribiča Petra, ki je tako pravzaprav rešil ta sntičnl spomenik, kakor Phvlov kip na Plszzs Cokmaa steber Marca Aurelia. Postavili so ga tjakaj as msoto po-zločenegs kipa Trajanovega ... Na podstavku ggnanja le dandanes napis, da sta "senat ia rimsko ljudstvo postavilo U steber, da bi blk> «fcno. kako visok grič Jo bilo fcasba odstraniti, da Je mogsl aootati ia forum" — tridmst metrov visok vito Je torej vosa! Oapltollum s Qui risalom v dobah republike In za Čass prvih co-aarje^. (Dnl)e prlkaOnJM) I lepšaj" ^^viujšega kot je J? ÜÍL sdrav in srečen svot, v ksterem vsVe in strohnejol Človek SI lie'more misliti nič vpliva te ni ^ bede niti vojne in v kate-* fc ttm otroci skačejo po tratah in i! vrisknjo vmslia. ftovAnomo-tn^aT. rt «bčutiU večje časti, kakof če na ni«>ne majhne, nedolžne oči zaupno po-u «• more v njogovo in se ma ma- it m le. drobne ročk» brez vprašanje 1H nre- brez iritož- SramoU za človeka, ki pro-Id io ieoe vari otroka ln ga zapelje na kri-^ mriokdhj kvriU ¿rSZ ta «ločin, kajti žene ao dobro njo, *ua I ^tcijie« otrok in jih snsjo Čtivaikal roditi po Stesi čistosti in mira lo.| Mod vsemi vestmi In mfli-in mi mslodijnmi. s kalertoi jo «n barbar, sentimentalnost čWHtta oboga-izumela VastlUavet, jeni milejše kot Je pri-in žetve na I srčen smeh otrokis. Besed ni, stavbarstva ~ M | ' "M bi ae poveat iz živ-• la Mhrljaji rojsks, b- ^HttM doelejskri-t ABsarikLJI-TI ki Jo js spisal slaviti poslovenfl ps Ima P^uji P» 3- 252 strani mehko ■JU KNJIGB KNJI2KVNV MATICE SB DOBI pri naših društvenih tajnikih ln drugih ssstepnftiji. namreč dossdaj Jih Imajo v prodaji PoMl *nštf^ TISKARNA S. N. P. J. AHAVTKUmOOHT SPUAJOtA KLA In to M«, fWMn. taifke. tajlffc rojst ^o bajti Jv V^ste- nska vabila Hi.* VODSTVO TBKAtNE APELIRA M CUWSTM 11, f. j, m naoiME lAtee« VSVOATISKAIS CSNB SMBKMB. ÜNU8KO DELO PBVB VHSl* ? v " i' v •^■fct'- 'i' •. ' ' VSA POJASNILA DAJE VODSTVO VBKA>m vsa m 8. N. P. JL^RINTERY KA ZELJU TUDI VSA «HRUŠKA POJASNIL»