Poštnina plačana v gotovini. $tev, 42.	V Ljubljani, dne 20. oktobra 1920.	Leto XXXIII.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutrsj. — Cens mu je IS E na leto. — Za inozemstvo 25 K. Posamezne ite vilice se prodajajo po 1 E.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravniftvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Zbor zaupnikov SLS.
se vrši v ponedeljek dne 2 5. okt. ob 10. uri dopoldne v-veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim dnev-aim redom:
1.	Poročilo o političnem položaju. Poroča dr. Korošec.
2.	Naš volivni program. Poroča dr. Go6ar.
3.	Naše gospodarske naloge. Poroča poslanec Brodar.
4.	Sklepanje o kandidatih za volitve v •J.slavotvomo skupščino.
Poživljamo vse zaupnike, ki dobe v prihodnjih dneh pismena vabila, da se tega velevažnega zbora zanesljivo vdeleže.
Načelstvo SLS.
Kos za kosom.
Slovcnci smo tako nesrečni, da leži naša zemlja na najlepšem in obenem najvažnejšem delu Evrope ter da smo obenem tako majhni. Nemem zapiramo dohod na južna morja in v Azijo, kjer leže še neizčrpna bogastva, Italijanom smo na poti, ker smo mi tista zaprla vrata, ki vodijo iz znpada na vzhod. Danes pa mora živeti Ilalija samo od zapa-da in živi slabo, zato bi si racfa odprla vrata na vzhod, da dobi nov vir doliodkov in moči. Zdi se celo, da smo svoji lastni državi na poti. Zakaj Slovenija z odprtim morjem in s pristaniščem, ki je prvo za Hamburgom, bi potegnila težišče države iz Belgrada proti Sloveniji. To pa je protiv-no strogo v Belgradu osredotočeni Jugoslaviji, Združena Slovenija s Trstom in Istro pokoplje za vedno Veliko Srbijo in ostane samo še Jugoslavija,
Ali se naj potem čudimo, da so Nemci vrgli stotine milijonov za ta ozek koroški pas in tako napravili en korak naprej proti južnim morjem in proti Aziji. Ti milijoni se bodo bogato obrestovali. Ali se moremo čuditi Italijanom, ki na vse kriplje delajo, da si odpro preko Gorenjske in Koroške vrata na vzhod? Ali se moremo končno čuditi, če ima srbska vladna gospoda še vedno spomine na Veliko Srbijo, ki osre-
dotoči v Belgradu vse jugoslovanstvo in utrdi državno težišče v Belgradu?
Ko je ljubljanska deželna vlada opozorila belgrajsko vlado predvsem ministrskega predsednika Vesniča na to, da je plebiscit nu Koroškem za nas toliko kot izgubljen, če sc pusti popolnoma proti določbam mirovne pogodbe 10. oktobra glasovati tisočem nemških uradnikov, ki niso iz ozemlja A, če se naše vojaštvo odpokliče, če sc pusti samo pičlo domače orožni-štvo v ozemlju A, čc se tako pusti nemškim sleparijam in tolpam prosta pot, tedaj je ministrski predsednik Vesnič odgovoril delegatu Jovanoviču, ki je nesel ta sporočila v Beigrad, v tem smislu: imamo roveč nasprotnikov na zunaj in moramo ili popustljivi. Deželna vlada je na ti usodni odgovor odstopila, ker ni hotela nosili daljnje odgovornosti, ln danes se jc ta politika popustljivosti kruto maščevala •—nad Slovcnci. Koroška je izgubljena — zasedba po našili četah je samo za naš »trošt« toliko časa, da se nekoliko pomirimo in pozabimo.
Sedaj pride na \rsto Gorenjska s svojo železniško progo Bohinj-Jesenicc. Edini zapah še, ki ga je Ireba odpahniti in želje Italijanov bodo popolnoma izpolnjene, Ncmci pa sc bodo znatno približali svojemu cilju. Treba bo potom le še, da se Avstrija priklopi Nemčiji, čez nekaj desetletij ali preje napove Nemčija Italiji vojsko in nemški most do Adrije jc narejen.
Strogo centralizirana Jugoslavija z vsem svojiin težiščem v Belgradu se zdi. da na tem ne bo imela interesa .,,
in tako bo šla zgodba naprej. Začno se pogajanja z Italijo. Šlo bo seveda zopet v prvi vrsti za slovenske kraje. Toda gospodje v Belgradu so določili, da nikakor ne morejo prevzeti k pogajanjem Slovenca, ker sc jim zdi, da nc bo dosti ednehaval, temveč v Italijo so namenjeni gospodje — Vesnič, znani prijatelj Italijanov, finančni minister Stojanovič, ki je pokazal svojo ljubezen do Slovencev z velikimi davki, ki jim jih je naprtil, in g. Trumbič, kateremu je Dalmacija vse, Slovenija pa deveta briga.
Italija bo seveda zahtevala bohinjsko železnico. Močno se bojimo, da bodo naši odposlanci imeli za Gorenjsko toliko smisla., kot za Kanarske otoke tam ob Afrilci in da bodo pripravljeni lepo Gorenjsko prodati za dve raztrgani albanski vasi.
Z veseljem pišejo italijanski listi, da se Beigrad nc klone Ljubljani in to jim daje upanje na zmago.
Verjamemo, zakaj vse se lepo ujema in na vse strani sklada.
Zopet leži tu prokletslvo belgrajskega centralizma: Belgradu vse, Ljubljani nič. In pri nas se dobe še vedno izdajice našega naroda, gospodje liberalci, kateri v tesnem objemu s samostojneži drvijo čez drn in strn za belgrajskim centralizmom.
Naše geslo pa je: Belgradu toliko besede, kolikor je neobhodno potrebno, vse drugo pa Ljubljani, oziroma zastopnikom Slovenije.	i
Do kosti izmozgani.
Iz Belgrada nam jo naprtil gospod liberalni finančni minister toliko množino najrazličnejših davkov, da bomo Slovenci brez clvojbe gospodarsko uničeni. Dohodninski clavek je že itak dosedaj 8 tako silo pritiskal našega kmeta, da je komaj šo dihal. Zdaj pa pride še neizmerna trošarina, ki je vse kmetske potrebščine strašno podražila, in neznosne pristojbine, ki znajo po trikratnem podedo-vanju spravili premoženje na boben. To je hujše kot oddaja premoženja. In glejte, liberalni minister dr. Kukovec oznanja po svojih časopisih, da je boljši davek kot oddaja premoženja. Seveda, davek bodo plačali kmetje, premoženje pa bi ntorali oddajati bogatini in kapitalisti.
In za temi liberalci, ki so nas prodali Slovcnco bankirski gospodi v Beigrad in ki nas hočejo potom centralizma popolnoma pripeljati v babilonsko oziroma belgrajsko sužnost, za temi liberalci drv« čez drn in strn samostojneži, V »Kmetijskem listu« že pripravljajo svoje ogoljin fane pristaše ua to, da bodo kandidirali med kmeti tudi »prvovrstne, neomadeže-vano državnike«, to se pravi: pristne libe-vklno-banklrške dohtarje.
Dr, Žerjav in urednik : Kmetijskega lista« A, Jamnlk, ki jo svoj čas pri inkvizicijah psoval kmetsko inater in rekviri-i*al toliko, cla se je moralo kmetu na'ukaz-glavarstva potem vračati, sta imela v Črnomlju skupen sestanek liberalcih in samostojnih volivcev, Pri tem sestanku
l1
jo priporočal dr. Žerjav uradnikom, naj z vso silo podpirajo samostojno stranko.
Liberalci hočejo slovenskega kmeta na -vsak način oropati samoupravo, mu naprtiti celo množico državnih kurator-jev v podobi surovih liberalnih uradnikov ln občinskih državnih tajnikov lu naSi samostojneži so v toliko slepi, da drve za njim v lasten propad ter prodajajo sebe in sto je potomce v večno gospodarsko in politično sužuost.
Kdor pa So ljubi lastno neodvisnost, naj gre srčno v boj proti liberalni samostojni stranki in tako reši samoupravo Slovencem.
Za naše fante v vojski.
Vsem je dovolj znano, kako se godi našim fantom, ki nosijo po raznih južnih krajih vojaško suknjo. Zavoljo toga sta se oglasila poslanca Ljudske stranke dr. Hohnjec in Sušnik pri ministrskem predsedniku Vesniču in vojnem ministru Jovanoviču ter jima izročila obširno spomenico, kjer se natančno popisuje, kako ravnajo z našimi fanti. Vršila se bo stroga preiskava.
Spomenica pa se glasi tako-le:
Gospod minister!
Jugoslovanski klub je dobil od lokalnih organizacij svoje stranke iz cele Slovenije pa tudi od vojakov direktno celo vrsto pisem in poročil o velikih nedostatkih v vojski in o neprimernem ravnanju z vojaki od strani podčastnikov in častnikov.
V trdnem prepričanju, da hočete ne farno kot odgovorni minister, temveč tudi kot aktivni general, odpraviti nedostatke v korist naši domovini, se obračamo na Vas s to spomenico, zavedajoč se svoje lastne odgovornosti nasproti narodu in državi.
Pritožbe so iz sledečih garnizij, odnos-no 1:rajev: Zaječar, Negotin, Subotica, Niš", Valjevo, Split, Knjaževac in Belgrad ter se nanašajo na sledeča dejstva:
Hrana moštva je ponekod nezadostna do množini, nesnažno kuhana često iz po-kvarjenih sestavin, zato nezavžitna. Posebej pa šc pride v poštev, da se kuhinja prav nič nc ozira na način življenja in prehranjevanje moštva, kakor ga je bilo moštvo vajeno celo dobo do svojega rekruto-vanja.
Obleka moštva je nezadostna in pomanjkljiva, ravnotako tudi obutev, ali pa je sploh ni, tako da mora moštvo ali bosonogo služiti ali pa hoditi in delati v svoji lastni, večinoma že strgani obleki in obutvi.
Povsod v vojašnicah vlada nesnaga, ki bi se dala odpraviti. Uši, stenice, miši, podgane in druga golazen muči vojaštvo podnevi in ponoči. Uprava ne skrbi dovoljno za čistočo in red ter se posebej tudi premalo briga za zdravstveno stanje, da se vsled nemarnosti odgovornih faktorjev širi malarija in druge bolezni.
Med največje nedostatke v vojski spada dejstvo, da se z moštvom ravna popolnoma proti jasnim določbam vojnega zagona s tem, da se ljudi često brez najmanjšega vzroka batinja, klofuta in naravnost barbarsko kaznuje z gledanjem proti soln-:u. Posledice tega postopanja so težka telesna obolelost, deloma celo oglušitev in izguba vida. Taki in enaki slučaji se nam 21 •
navajajo v pritožbah,
Neprimerno je n. pr, tudi to, da se ljudi kaznuje, ali pa sc iz kaprice ne dovoli po celc dneve, da bi pili vodo ali šli na sprehod.
Popolnoma običajno je po nekaterih oddelkih,, da se posebej Slovence dosledno sramoti z izrazom »Švaba«, ako med seboj govorijo svoje slovensko narečje, in da se jim na nedostojen način kolne Boga in mater.
Naši vojaki se po nekaterih krajih silijo v pravoslavno cerkev in se jih sili delati križ po pravoslavnem predpisu, ne da se jim niti prilike, niti časa, da bi zadostili svojim verskim dolžnostim.
Izredno neugodno vpliva tudi dejstvo, da ne dobijo izplačanih svojih skromnih dnevnic.
Administrativna uprava posluje izredno počasi in nemarno. Vloge sc po več mesecev ne rešijo in ležijo po mizah ali pa celo izginejo.
Vojakom se ne zaračunava služba, ki so jo deloma prostovoljno, deloma na poziv opravljali že v naši državi in v naši vojski.
Tudi je dejstvo, da pri nekaterih oddelkih naši vojaki ne dobivajo in ne smejo čitati časopisov iz svojih domačih pokrajin.
Ako pregledamo materijelne in slične izdatke za vojsko, kakor so preliminirani lani in letos v državnem proračunu in računamo te izdatke na poedinega vojaka, aa primerjamo vse to z izdatki v Italiji, v Franciji in na Angleškem, pridemo do zaključka, da jc naš vojak mnoga dražji, kakor oni, pa se veliko slabše hrani in oblači, O duševni hrani, o vzgoji in izobrazbi, šc tukaj ne govorimo. Jasno je, da morajo biti nedostatki v upravi.
Mi zato zahtevamo:
1. Da se z vojaštvom postopa strogo po zakonu. Kdor krši zakon napram moštvu, naj se takoj kaznuje ravno tako, kakor vsak prostak. Le s tem nam je zajamčena dobra morala v armadi.
2 .Odpravijo naj se vsi grajani navedeni nedostatki glede prehrane, oskrbe z obuvalom in obleko in glede čistoče in hi-gijene.
3. Vojaštvo naj se kolikor najbolj mogoče združuje po pokrajinah, iz katerih se rekrutira in naj se posebej v oddelkih ne mešajo n, pr. Slovenci z Albanci. To je jilo in še obstoji v drugih armadah in jim nikakor ni v škodo. Vzgledi Francije, Angleške, Italije in Amerike to jasno izpričujejo.
4 .Moštvo naj ima v*aj nekaj oiiciricv in podoficirjev iz svojih krajev, ker ti bolj razumejo njegove običaje ter telesne in duševne potrebe. Vsi skupaj pa se naj vzgajajo v duhu tradicij srbske vojske. —kjer je sil oficir navadnemu možu drug v trpljenju in veselju.
5. Zahtevamo končno takojšnjo preiskavo o navedenih nedostatkih v označenih krajih ter primerne ukrepe in ukaze, da se nedostatki odpravijo.
Gospod minister! Izročamo Vam to spomenico v nadi, da nam ne bo treba stopiti v javnost in grajati z javne tribune, kar je gnilega in neprimernega v vojski. Ako se naši zahtevi ne ustreže, bi bili v to prisiljeni.
Odpremne izkaznice za živino odpravljene.
Uspeh kmetske zveze.
Velika nevolja jo zavladala med našimi živinorejci, ko je znani liberalni vodja dr, Gregor Žerjav meseca januarja izdal trinoško naredbo, po kateri jo bil vsak živinorejec kaznovan z veliko denarno globo in poleg tega Se z zaporno kaznijo ter mu je obenem zapadel tudi izkupiček živine, kdor ni imel odpremno izkaznice. Znani so nam slučaji, (la so na primer v Mariboru zaplenili ubogemu vi-ničarju in malemu posestniku kiavico, ki jo je prodal mesarju, ravno radi tega, ker poleg živinskega polnega in uglednega lista ni imel takozvano oi.i,lunine izkaznice dež. vlaue v Ljubljani. Kmetska zveza je dobivala neprestano pro: nje h: -šega kmetskega ljudstva, naj posredujemo, da se vendar enkrat te nepotrebno šikanc odpravijo. Pisarna Kmetske zveze v Mariboru jo poslala v začetku iiii.--.cca septembra deželni vladi v Ljubljani dobro utemeljeno prošnjo za odpravo od-premnih izkaznic. Ceioiiupna dezema vlada za Slovenijo je v svoji seji dno ko. septembra 19*0 razveljavila naredbo z uno C. januarja 19^0, Si, 61, uradni list št, 10, glede uravnave prometa z govejo živino in prašiči. Tozadevna naredba izšla pod ^54 uradnega lisiu slov. ll!£ t >ie 29, septembra 1920. Ouprcmnih izk.. mc za klavna goveda m klavne prašiče torej z:>. naprej ne zahieva od liikot več, ravno lako tudi nc občinskega p" uliia, ako kdo želi kupili za lr.stno pen .»o živino za pleme,
Kmetska zvezu je vesela tega h ..elia. Zaveznica dr. Zcrjaut — Samosi. «me-tijska stranka — j u .si hoče seda., tujim pavovim perjem u.unaškariti svoj »icviški klobuk,	_
Samostoi^s letak.
Samostojneži razširjajo med našimi ljudmi »strogo zauj eiu letak, v i. ure m pravijo, da je laž, cu mi jovorin^ un je vera v novarcosli. Mi prav radi ..■lamo, da pri premnogih t tmostojnih v. iitoljih od dr. Žerjava pa uo Kuralta ua\ ;oI ni v nevarnosti vera, ker so jo žc davno vrgli čez. plot.
Nikdar pa ne bomo nehali j.ovdar-jati, da je za verno katoliško lju isivo v sedanjem času vera v resni nevarnosti.
Mi razumemo sainostojneže, da hotejb to resnico spraviti s svela, da bi si la/ie nalovili nepoučenih pristašev in take spravili celo Slovenijo v svobodomiselni ža-keli liberalno stranko. Tega načina so so svobodomiselci vedno in povsod 1 oslu-ževali, kjer so hoteli So verno 1 idstvo preslepiti. Tega načina so med ljijtisivotn celo socialisti poslužujejo, kateri sicer odkrito priznavajo, da so proti vei.
Pa pojdimo k stvari sami. Tekom dveh let so svobodomiselne stranke očitno pok. zale, da jim je za boj proti katoliški veri, katero hočejo izriniti iz naše. države,-
Ponavljamo dejstva, ki so žc p ikrat navedena, pa jih samostojneži še ..a vidijo.
Liberalni minister Davidovič je izdal .oiski načrt, v katerem se upeljujc brez-verska vzgoja, Cerkvi pa se vzame vsak -pliv na šolo. samostanske šole se zapro. Iz višje gimnazije so pouk krščanskega .nauka odstrani. Povorjenik za uk in bo-(.'očastjo v Bosni je prepovedal snovanje Marijinih družb na srednjih šotah, Na jffrvatskem istotako preganjajo na poziv vlade Marijine dmžbe po srednjih šolah. Hrvatska svobodomiselna vlada je pred-lagula belgrajski vladi, naj se takoj vpelje civilni zakon. Osrednja vlada jo izdalo naicdbo, da se vpelje v šole sokolska vzgojil, to se pravi: naravnost svobodomiselna vzgoja, V Vojvodini je minister Pribičevič odpravil verske šole. Katoliškim semen i-iičem neče d.ijati vlada zadostne podporo modiem ko semenišča drugih voroizpove-Jovanj podpira « polnimi prispevki. Katoliškim duhovnikom je odtrgala žc itak silno borne plače. Z v.-em tem hoče vlada kolikor mogoče znižati Število duhovnikov in tako zatirati versko življenje v katoliškem ljudstvu.
To so samo glavna dejstva, katerih (udi samostojneži ne morejo tajiti.
In vendar lažejo po svojih letakih, da vera ni v nevarnosti, da ne gre za vero.
Pač pa se bodo samostojneži še dalje hratiii z svobodomiselnimi kapitalističnimi liberalci, še nadalje napadali duhovnico z najgršimi priimki, Še nadalje govorili o »Marijinih devicah«, še nadalje Imeli svoje voditelje v sokolskih vrstah — samo zato, da branijo vero, katero lio-fejo duhovniki uničiti in da »varujejo verski čut slovenskega ljudstva«, kakor iravijo v svojem letaku.
Z drugim delom samostojnega letaka ie hočemo bnviti prihodnjič.
Dve milijardi davkov.
Belgrajski centralizem obstoji v tem, da hočejo vso državno upravo voditi samo iz Belgrada, vsi drugi naj pokorno jezik za zobmi drže, če se gode še take neumnosti in inagari če država meče milijarde v vodo radi svoje nesposobnosti. Tako je izjavil oredsednik trgovske zbornice v Bečkere-ku Jovanovič na sestanku gospodarskih organizacij, da se davki v Vojvodini sploh niso pobirali in nihče ni hotel sprejemati vplačil. Na ta način je šlo rakom žvižgat dvoje milijard davkov. Ko bi bilo količkaj samouprave, bi se pobiranje davkov uredilo v Vojvodini sami, tako pa so gospodje davkarji čakali iz Belgrada povelj, katerih ni bilo in davek je šel po vodi. Zato tako manjka v državni blagajni, da moramo Slovenci doplačevati tako ogromne svotc.
Liberalci so seveda še vedno za centralizem, samostojneži pa sklepajo zveze ? liberalci. Kmetje volite samostojneže, če ■hočete v belgrajsko sužnost.
SOMIŠLJENIK, KI NE BI ŠEL VO-LIT, JE IZDAJICA SAMOUPRAVE SLOVENIJE IN MU JE VSE ENO, ČE SO NAŠI OTROCI VZGOJENI V VERSKEM ALI BREZVERSKEM DUHU.
Davčni vijak.
Vedno huje tare, stiska, sili, goni in pritiska, kakor da ga para žene, škriplje in navija cene.
Kadarkoli se zasuče, nas potlači in osmuče, kamor moč njegova seže, tam občutno rano vreže.
Ni mu dosti dohodnina, lotil se je mošta, vina, vse zasegel bi najraje ter izčrpal naše kraje.
Ko bo sok obdavčen v skledi, kmetje bomo v skrajni bedi; takrat menda več ne bosta zrak in solnce davka prosta.
Proti socialistom.
Ni je tako sovražne stranke proti veri in Cerkvi, kot je socialistična. Zahteva brezversko šolo, zakon naj se odpravi, procesije naj se prepovedo, cerkve naj se spremene v gledališča in kine itd. To so znane zahteve. Tudi naši socialisti tega nič ne taje, Socialistični dnevnik »Naprej« se je še pred nedavnim časom grdo norčeval iz sv. Rešnjega Telesa. »Ljudski glas« ki prihaja na kmete ter lovi kmete na svoio kmetsko-delavsko zvezo, si še nc upa tako grdo in naravnost pisati proti veri kot »Naprej«, toda proti duhovnikom udriha tem huje.
Nič čudnega, da sv. Cerkev povsod ostro nastopa proti brezverski socialistični stranki, S tem izvršuje le svjjo dolžnost, ki ji veleva braniti in varovati ljudstvo pred kugo brezverstva, ki uniči v človeku vse kar je dobrega in mu zapira pot v srečno večnost.
Kakor so nedavno izdali liolandski škofje pastirsko pismo proti socialni demokraciji, tako so pred tednom izdali švicarski škofje skupen pastirski list, v katerem svare pred marksističnim materija-lisličnim socializmom in prepovedujejo prejem sv. zakramentov vsem, ki vedoma pripadajo, agitirajo za to stranko in naročajo njeno časopisje.
Zmaga krščanskih socialcev v Avstriji.
V Avstriji so se vršile v nedeljo volitve v državni zbor. Pri prejšnjih volitvah so zmagali socialisti, ki so s svojimi sijajnimi obljubami premotili mnogo vo-lilcev, da so jim oddali glasove. Ko so pa prišli na krmilo, jo bilo ljudstvo kakor povsod, kjer pridejo socialisti na vlado, presenečeno. Socialisti so se Izkazali pač kot hudi nasprotniki Cerkve, a kot slabi gospodarji.
Ni čuda, da je prišel pri teli volitvah obračun. Krščanski socialci so dobili toliko glasov, da jim manjka le malo glasov do večine nad vsemi nasprotnimi strankami.
Zanimivo je, da jo samostojna kmetska stranka dobila samo enega poslanca, Celo voditelj samostojnih je propadel,
Iz države morilcev.
časi krvoločnega Nerona so se povrnili.
Posebno »poverjeništvo« je bilo izročeno policijskemu komisarju Otonu Ko r vinu. On je imel nalogo, s pomočjo svojih ljudi izsledovati politične zločince. In res je kot »zločince« vlačil v ječe poprejšnje državnike, sodnike, generale, hišne posestnike itd. Korvi-novi ljudje so večkrat, ne da bi odka-zane osebe vlekli v ječo, jih rajši lcar med potom na kakem skrivnem kraju umorili in spravili na varno. Tako sta bila prejšnji državni tajnik Ilollan in njegov oče skupno ustreljena in /, železnega (verižnega) mosta v Budape-čti v Donavo vržena. Bivši predsednik državnega zbora Ludvik Novacz in njegov brat sta morala na potu v Buda-, pešto na postaji Felegylioze izs topi li. so postaviti k zidu, nakar sta bila uslreljena in potem še z bajoneti pre« bodena... Pa take vrste smrt je bila še lahka! Kaj so morali prestati žele ti-! sti, ki so bili zaprti v kleteh državno hiše in jih je ta Oton Korvin vsak dan po svojem načinu zasliševal (= mučil),. Nekatere so z biči tepli po polih podplatih, druge po trebuhu; zopet drugim so izdrli roke ali jim zabijali žeb-< lje za nohti, da bi jih prisilili priznati svojo krivdo nad državo... Človek so spomni na mučenje prvih kristjanov, ki se jc tukaj po 19 stoletijh spričo napredne »kulture« na tako surov način ponavljalo. Poleg nekega častnika, ki so ga zaslišavali, so postavili vojaka z ročno granato in mu zapretili, da bo takoj raztrgan na kose, kakor hitro eno besedo izpregovori; zopet drugim so zapretili, da bodo ustreljeni, ako molče itd. Neki Baloh ni hotel priznati svoje krivde; zvezali so mu roke na hrbtu in ga potegnili na vislice... Da bi tiste, ki so jih zaslišavali, tem bolj ostrašili, so na mizo prednje položili odsekanih udov \imorjenih njihovih znancev. Da bi se jok in tulenje tistih, ki so v kleteh čakali na svojo obsodbo, ne slišalo, so pred vrata mestne hiše postavili avtomobil; čigar motor je neprestano drdral, da je zadušil glasove zaprtih... Tudi komunistovke niso zaostajale za svojimi moškimi sodrugi, (Spomni se na dogodke na Zaloški cesti!) Neka Elizabeta Si po s, poznejša »žena« Korvinova, se je zlasti dobrika-la oficirjem, da bi zvedela od njih, če se morda ne pripravlja med vojaki punt zoper komunistično vlado. Gizela A d 1 e r je nosila vedno pištolo seboj, da jc takoj lahko aretirala osebo, ki se je zdela sumljiva ter državi nevarna. Sumljiv in državi nevaren pa je bil vsak, kdor si je upal izraziti pomisleke zoper način komunističnega vladanja. Johana P e k a j jo bila zdravnica in je hotela biti pri usmrtitvah vselej
3l
navzoča, da je konštatirala, kedaj je smrt nastopila pri ubogi žrtvi... Vse joče ne le po večjih mestih, ampak tudi po deželi so bile prenapolnjene z »političnimi hudodelci«. Samo v Bnda-pešti so v listih mesecih zaprli 1461 ljudi. Z največjo hitrico so sodili. »Zdaj so izvanredne razmere« so se izgovarjali.
Norec na vladi.
Kot politični komisar za nadzorstvo državnih sodišč je bil postavljen dr. Evgen L a z c 1 o. Vsled razuzdanega življenja je bil do gotovo meje slaboumen in se jc njegova bolezen v slučaju jeze povišala do divjosti. On je sodnikom po posameznih sodiščih svojo misel kar veleval. Tako jo velel v slučaju, ko so bili dr. Janez Stengl in tovariši zaslišani kot »protirevolucio-narji«, da je treba vso v smrt ob3oditi, razen enega. In res: v 10 minutah je bila izrečena smrtna obsodba nad osmimi obtoženci in sodnik Czerny si je ,110 dtem časom, ko je razsodbe podpisoval, žvižgal pesmico... Neki Franc | G o m bo s, sodnik, se je navduševal le a smrtno obsodbe, ko pa je bil pozneje s.iiii na smrt obsojen, je jokajo profil, naj ga poiniloste. Zgoraj imenovani i: umi ar I.azslo je imel v Budapešti •i .•■ul -i obširna stanovanja, kar naj-. ■. occncjše opremljena. Seveda: bil .■• ,.a.stoj>mk proleiariata (= revnih, delavskih slojev).
(Prihodnjič koncc.)
RAZPOROKO IN BREZVERSKO ŠOLO BO VPELJAL PRIHODNJI DRŽAVNI ZBOR, AKO BODO DOBILI V NJEM %Oc SVOBODOMISELNI POSLANCI. KATOLIČAN, ALI SE ZAVEDAŠ SVOJE VESTN3 DOLŽNOSTI?
Razgled po svetu.
ANGLIJA. FRANCIJA, AMERIKA.
Anglija in Francija sta sc po končani vojni usedli k mizi in_ delili — prav po boljševi-•ko. To se pravi: Tvoje ie to, kar meni ostane. Razume se. da jima potem ne gre ravno slabo. Le ena skrb tlači vsako. Francijo je strah pred Nemčijo, ki se kljub strahovitemu porazu tako 'litro okreplia in se kažejo znaki nezadržljive združitve z Nemško Avstrijo. Angležem pa delajo preglavico domači dclavci -— rudarii, ki so zopet nričeli stavkati in pa Irci, ki hočejo svobode, kar ni čudnoi saj so isti Angleži, ki jih sedaj zatirajo, celo vojsko oznanievali evangelij o svobodi malih narodov. Amerika pa se je naveličala evropskih liomatij in je prepustila Evropo svoji lastni usodi.
ITALIJA.
Vsa italijanska politika se suče danes okrog jadranskega vprašanja, ki se po sodbi diplomatov bliža svoiemu koncu. Nam Slovencem. vajenim i sicer težkin udarcev, se tudi tu nič dobrega ne obeta. Splošna sodba je i pri nas i v Italiji, da bo Jugoslavija od hala v škodo Slovencev. Že dcistvo, da v naši delegaciji, ki v kratkem odpotuje v 11 a,l i j o , ni nobenega Slovenca, priča za to. Naša cen-Iraiistična vlada nima iskrenejših želja, kakor zamenjati kulturno visoko stoječe Slovence za divje Albance. To so sadovi centralizma. Tudi siccr nam je nedoumljivo, zakaj ie naša vlada tako popustljiva nasproti oslabeli Italiji, Saj nam od vseh strani prihajajo poročila o veli-4'
kih nemirih in stavkah, pri katerih je prišlo tud. do resnejših spopadov. Tudi na zunaj ne stoje njene, šance preveč sijajno.
POLJSKA.
Poljski so po zadnjih uspehih proti boljše-vikom in Litvancem prccei rožički zrastli. Z Rusi in Litvanci je sklenila premirje, a kljub temu napada in prodira že naprej. Da zadaja boljševikom udarec za uuarcem, ie vsem velesilam prav, ker bi boljševizem raje danes kot pa jutri videle uničen. Drugače pa je z Li-tvinsko. Morajo velevla"ti že imeti na tem svoj interes, svojo korist. Ko je torej Poljska kršila premirja z Litvinsko in zasodla njeno glavno mesto Vilno, so velesile in celo »zveza narodov« takoj opozorile Poljsko na njeno čast, mednarodno pravo itd. Zdi sc, da bo morala Poljska odnehati.
RUSIJA.
Kakor smo videli, se Rusiji nc godi ravno preveč dobro. Njena armada sc umika, pa tudi na znotraj ni miru in reda. Neprestano -e sliši o novih nemirih in zarotah proti boljševiški vladi. Vlada jc za- razglasila nad nekaterimi pokrajinami vojno stanje, da bi se s silo vzdržal na površju. Ker ententa še vedno vzdržuje nasproti njej ostro blokado, je rilno slab > s prehrano. Z Anglijo sc sicer pogaja za obnovitev trgovinskih odnošujev, a, kakor kaže, iz tc moke nc bo kruha.
OGRSKA.
Madžari resno delajo, da zacelijo rane, ki jili jim je zadala svetovna vojna. Na vse strani sklepajo gos^odarsko-tnlovinskc nogodbe in zveze: z Avstrijo, Komuniio in tudi z velesilami. S Francijo jc baje sklenila tudi politično zvezo, po kateri bi d,-It vse železnice za 50 let Franciji v najem in bi v slučrui potrebe bila dolžna poslati proti boljševikom 150.000 mož. Zato na bi smela zasesti Dun;»i, čc bi on-di izbruhnila boliševiška rcvc,luc'ia ali čc bi se NemSka Avstrija hotela združiti z Nemčijo. Parlament redno deluje. Na bivSega cesarja Karla se vedno mislijo in ni izključeno, da iim postane, zopet kralj.
BULGARIJA.
Kakor Mažarrka stremi tudi Bultfarlla za vpostavitviio rednih razmer. Zlasti za prijateljstvo z Angleško se prizadeva. Tudi na Balkanu pr?vi, da želi miru in dobrih odnošaiev zlasti z Jugoslavijo. Pred kratkim so imeli volitve. Da reši finančno krizo hoče naieti prisilno državno posojilo.
GRŠKA.
Smrtno bolan je kralj Aleksander. Njegove posle upravlja ministrski svet. Bo:c sc, da bi v slučaju kraljeve >-mrti izrabil prilike znani Venizelos in proglasil državo za republiko.
AVSTRIJA.
Najvažnejši dogodek zadnjih dni je bil za Avstrijo izid glasovanja na Koroškem. Da pri tem niso izostale razne manifestacije, je saivo-posebi razumljivo. Skrbi jih pa sedaj, kaj bo storila Jugoslavija. Kakor sc vidi, jim je veliko za Karoško, doč>m Zapadnc Ogrske, ki jim jo je prisodila mirovna konferenca žc zdavnaj še sedaj ne okupirajo, dasi bi jo lahko. Resno se bavi Avstrija z vprašanjem priklopitve k Nemčiji, francija pravi, da ostane v tem slučaju na levem bregu Rena torej v Nemčiji,
ČEHOSLOVAŠKA.
V Čchoslovažki divja kulturen boj. Katoliško vero in cerkev preganjajo na vse možne načine. Katoliški škofje cele države so pravkar izdali skupno pastirsko pismo, kjer opisujejo r.asilja in krivice, ki se gode katoličanom. V državi je velika btezposelnost. Črcz 180.000 ji'i je brez dela. Od druge strani pa poročajo, da ne morejo pospraviti krompirja in sladkorne pese, ker manjka delavcev. — Če povzamemo obe vesti, pridemo od zaključka, da je tam čez 180.000 lenuhov. Tn tako je. Zakaj, kjer je delomržnost, tam je nenravnost, in kjer je ne-nravnost, tam jc sovraštvo proti veri.
JugosSavlfa.
j Ljudsko glasovanje na Koroškem za nas slabo izpadlo. Nemci so prislepa-rili 22 glasov, Slovenci so ostali v manj. šini z 17000 glasovi. Nemci so še v zadnji uri s pomočjo Italijanov vpisali v volilni imenik nebroj Ncmcev iz cone D, ki ne bi smeli imeti glasovalne pravice. Takoj, ]l0 sc je približno vedelo za izid, so začeJi nemški folksverovci divjati nad Slovenci, jih napadati in jih nekaj tudi usmrtil}. Deželna vlada je poslala vse razpoložljivo orožništvo na Koroško, nato je vkorakalo tudi vojaštvo. Naša ljubezniva bclgroj ka vlada seveda hiti izjavljati, da to ni za stalno -temveč le za toliko časa, da sc zavarujejo Slovenci na Koroškem.
j Predsednik jnrjoslovansko glasoval, no komisije ni Koroškem Jovanovič je odstopil ter predlagal za svojega naslednika poslanca dr. Shvegla. Gospod Jovanovič, ki je znatno kriv polomijo na Koroškem, naj bi sc tega spomnil pred tremi meseci iu tukrat prepustil svojo mesto Slovencu, ki edini ima še interes in j>a skrb za Slovenijo. I>. Shvegel jc ponu i ■ no mesto odklonil, ker ne mara biti za tistega mežnarja, ki po to<" i zvoni. Sedaj jn prevzel predsedstvo dr. Subelj.
; Sadovi centralizma. Kam pridemo, čc ljudstvo pri upravi države nima nobene besede, dokazuje sledeči slučaj- V glinskeni okraju na Hrvatskem so pele zopet batine. Med izribanimi jc več žensk. Batinali so orožniki ljudi zato, knr se kak član družine ni odzval vojaški dolžnosti. V občini Bučici so ljudje skušali otc'i mater, katere sin ni šel k vojakom in so jo orožniki /.alo ših.':!i. Orožniki so na množico streljali in težko ranili tri kmete, ki leže sedrj v bolnišnici v Glini. V ječo so odpeljali 15 kmetov.
Domače povicc.
n Is kmeta s je norčeval na nedeljskem socialističnem shodu v Ljubljani j?. Etbin Kristan. Rekel je namreč, da stariši ninn-jo pri šoli nič pravice, čc bi namreč odločevali, bi noben otrok nc hod'1 v šolo. Sedaj bo pa prišel »Ljudski glas in bo glasna-vpil, da se ciino socialistična stranka vlače za kmetske pravice.
d Navodilo za volitve narodnih poslancev v u^tavotvorno skupščino je izdala Ljudska stranka. Glavni zaupniki bodo prejeli to knjižico od strankinega tajništva tekom prihodnjih dni. Pošlje sc pa vsakomur, ki naroči. Izvod stane 2 K.
d Našo čitatelje opozarjamo na članek »Iz države umorov«, v današnjem in zadnjem »Domoljubu«, Prepričani sino, da naši socialisti in komunisti niso prav nič boljši kot so bile te ogrske zverine. Dogodki, ki so se vršili aprila mesi:a na Zaloški cesti in po drugih ulicah v Ljubljani, so nam dovolj jasen dokaz. In ti socialisti in komunisti pripovedujejo, da so rešitelji človeštva. Pred volitvami bodo brez dvoma obljubljali sladkosti nebeškega kraljestva vsakomur, kdor voli ž njimi. Zato naj Jjodo naši ljudje pozorni in nikar no nasedajo vabljivim glasovom kakega »Ljudskega glasa« ali »Rdečega prapor ja«.
p Vernost samostojnih liberalcev. Št.
35. letošnjega »Kmetijskega lista« piše v en! svojih notic sledeče: »Protiverski »Domoljub« piše, da ima naša stranka v programu, da je vera zasebna stvar. Ti ljudje, ki hočejo imeti patent na vero, se predrz-nejo nas tako hudobno obrekovati. Naša verska točka se glasi: Stranka bo varovala verski čut slovenskega ljudstva. Stranka stoji na stališču, da ostani narod veren. ,Vera povzdiguje človeka nad druga stvarstva. Brezverje pa ga ponižuje in mu jemlje človeško dostojanstvo. Zatorej bo stranka vedno nastopala proti elementom in strankam, ki bi hotele narod zavajati v brezverje! Kje najde torej »Domoljubi kaj mkega v našem programu. Trdimo, da ljudem okoli »Domoljuba«, ki namenoma lažejo, ni prav nič za vero ter delajo naravnost proti veri. »Domoljub« je torej protiverski list, katerega mora zavreči vsak pravi kristjan. Istotak je mariborski »Slovenski Gospodar«. Somišljeniki, širite .Kmetijski list«, da vsakdo spozna resnico!« — Tako torej »Kmetijski liste. Dejanja govore seveda drugače. Navedli smo jih ze nešteto, pa ne bo odveč, če še enkrat z bakljo posvetimo v črno temo libe-ralno-saraostojnih »načel« in * programov < . Dne 7. marca 1920 se je vršil v Velikih Laščah tabor SKS, katerega se je korpora-livno udeležila vsa velikolaška liberalna gospoda. Govoril je svobodomiselc Mer-molja, mesar Pucclj in Ažman. Zadnji je dejal med drugim sledeče: Vera je zasebna stvar. Če si veren, jc dobro, če ne, pa tudi. (Velikolaška gospoda živahno ploska.) Priče na razpolago. Torej samostojnemu kolovodji je vseeno, če smo verni ali brezverni, on postavlja vero in nevero na isto stopinjo, njemu je torej tudi vseeno, kakšna bo naša šola •— verska ali brezverska, ali kakšen bo zakon — cerkven ali koruzen. Kaj pomaga še tako lepo pisan program, če pa stranka ravno nasprotno izvaja. Opozarjamo tudi na to, da so že prav mnogoštevilni govorniki podobno ali še huje govorili na svojih sho'dih, a dosedaj še nismo slišali, da bi samostojna liberalna stranka le enega govornika poklicala na odgovor, kaj šele da bi nastopila proti njim, kakor y svojem programu tako lepo piše, pa tako slabo izvršuje. » d Oprostitev vojaških vaj. Vojni minister je podpisal naredbo, po kateri se z ozirom na člen 3. zakona o izvedbi volitev za konstituanto določa: 1. Rezervni častniki in ostali vojaški obvezanci se ne bodo več pozvali na dvomesečne vojaške vaje; 2. rezervni častniki in vojaški obvtzanci, ' ki so bili že pozvani na vojaške vaje, a še nisotodšli v vojaško službovanje, so oproščeni vojaških vaj in se ne bodo več pozivati; 3, od 27. oktobra do 3. novembra se mora izvesti odpust rezervnih častnikov in vojaških obvezancev, ki se pozneje ne bodo več klicali na vojaške vaje; 4. rezervni častniki in vojaški obvezanci, ki hočejo prostovoljno diovršiti vojaške vaje, morajo dobiti za čas volitev dopust; 5. za slučaj izredne potrebe so Vojaška poveljstva pooblaščena pozvati vojaške obve-zance v službovanje, vendar pale v najbolj omejenem številu.	i !
d Zaradi surovega obnašanja proti Orlom je stal pred ljubljanskim sodiščem ne-
ki Porckar. Ker je mož izjavil, da obžaluje svoj čin in plača 100 K za šentpetrsko knjižnico, so mu tožilci odpustili,
—	V Kranju se je nastanil kot zdravnik za splošno bolezni z večletno strokovno izvežbanostjo v zdravljenju očesnih bolezni Dr. Stanko de Gleria. Ordinira od pondeljka, 18. oktobra dalje v Ulrihovi hiši tik glavarstva.
d Dva konja se zadušila. Ljubno na Gorenjskem. Dne 8, oktobra je oral Gregor Grabnar na Praprošah s parorn konj ua svoji njivi. Ilovnata zemlja je vsled letošnjega deževja izpodkopana in se je v sredi njive udrla. Oba konja sta se po-greznila v udrtino in se zadušila. Pomagati ni bilo takoj mogoče, ker je bila udrtina tako velika, cla bi požrla še clva konja. Prvi konj je bil močen kmetski konj, drugi pa je bila težka breja kobila in jo imela pod seboj tudi žrebata. Tako je Grabnar v največjem delu brez vprežne živine ter inora v tej veliki draginji iskali druge konje. — Pri kaki prodaji državnih oclnosno vojaških konj bi bilo zelo umestno, da sc na tako hudo prizadetega posestnika primerno ozira.
d Roparski napad na Drnovčah. V mraku sta prišla k posestnici Heleni Stro-jan na Drnovčah št. 10 občina Konj, dva neznana tujca. Ker je bila hiša zaprta, sta dvakrat močno potresla vrata. Na vpraša-šanjc 17lelncga hlapca Strojanove Janeza Cerarja, kaj da iščeta, sta odgovorila: ^Midva sva orožnika, ki popisujeva, koliko jc ljudi pri hiši!« Nato sta potisnila vrata in prišla v hišo. Prvi je ugasnil luč in prijel Cerarja, drugi jc pa klical: »Udri ga! Udri ga!« Cerar se jima je iznuizal in skočil iz hiše, nakar je eden od rokovnjačev zgrabil za gospodinjo, katera se je pa iztrgala in zbežala. Neznana lopova sta nato prijela Cerarja, manjši od obeh je Cerarja udaril trikrat s kolom po stegnih, toda fant se jima je le iztrgal in bežal 20 minut daleč k sosedom. Rokovnjača sta šla nato v sobo, kjer sta vse premetala, ker sta gotovo iskala denar, toda našla nista nič, drugih reči pa nista vzela, -v d Požar ▼ Zaklancn pri Horjulju. Dne 13. oktobra opoldne jc izbruhnil ogenj v bajti pri »Valitarju« v Zaklancu ter v eni uri uničil petim gospodarjem hiše in gospodarska poslopja. Zgorelo je nekaj prašičev, vsa krma, živila (žito itd.), kmetijsko orodjo obleka. Na pomoč so prihitelo požarne hrambe iz Horjulja, Vrhnike iu Verda, ki radi pomanjkanja vode in pa močnega vetra niso mogle ognja hitro ukrotiti. Zavarovani so bili le za kakih 12.000 kron, škoda pa znaša nad 700 tisoč kron. Beda je nepopisna in tem večja, čim bližje jo zima, pa nimajo živil zaso, ne za živino, ne strehe in obleke. Sami si stanu zgraditi. Zato podpisani v imenu pogorelcev uljudno prosi za blagohotno zbirko v posameznih župnijah in za blagovoljne milodaro pri privatnih dobrotnikih. Dobro došel je vsak dar, bodisi denar, živila, krma, obleka (obuvalo), materija! za zgradbo uničenih poslopij. Ubogim pogorelcem nakloni Bog mnogo usmiljenih src. Darove hvaležno sprejema J03, P r i s t o v, župiik v Horjulju,
—	Nesreča v Majdlčevem mlinu v Kranju, Dne 12, oktobra se je zgodila v
mlinu gospoda V. Majdiča v Kranju velika nesreča. Ko je delal v mlinu pri stroju 49 letni delavec Janez Zavrl iz Storževa št. 49, ga jo prijel stroj za roko iu mu jo je zlomil in ga tudi na glavi poškodoval. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico v Ljubljani.
d Župni urad v Mirni peči na Dolenjskem prosi vojake, ki so sc vrnili lz ruskega ujetništva, za morebitne podatke o Jožefu Ber-logar, 17. pešpolk (zadjikrat pisal o mali maši 1914) in o Janezu Hegler, lov, bat, 7 (zadnjikrat pisal po mali maši 1914).
d Vsak po izobrazbi hrepeneč Slovenec bi sc moral zanimati, kako se je razvijalo pisanje slovenskih pesmi in povesti do današnjega časa. Izšla jo druga izdaja, dr. Grafenauerjeve zgodovine slovenskega slovstva, katera obravnava vse slovenske pisatelje in pesnike in jo tako najboljši kažipot v slovenskem slovstvu. Knjiga stane -IO kron iu se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
d Kako lep mir jo vladal pred 50 leti v naši domovini. Kako pa je sedaj? Vse vprek se ruje, drug v drugega se zaletavajo in kregajo, društva in stranke si stoje sovražno nasproti, ni miru, pa ga ni. Kdo je kriv'? Tatu, ki nam jo ukradel ljubi mir nam razkrije knjižica »Zločin nad domovino«, ki se dobiva pri Katoliški Ligi« in stane izvod 4 K, več skupaj pa po 3.50 K.
d Svet hočejo osvojiti novi preroki, ki nam ponujajo sreče, seveda če 3e od-povemo krščanstvu. Posebno socialisti, komunisti, boljševiki in kako se jim že vse pravi, hočejo biti novi Mesije. Toda kaj pa imamo v resnici od njih pričakovati? Beritno »Obljubljeno deželo Socialijo« pa bomo izvedeli. Knjižica nas prestavi v tle-•j želo, kjer so zavladali socialisti in jo prav '■ lepo opisuje. Knjižica so naroča pri »Katoliški Ligi« v Ljubljani in stane izvod * K, več skupaj pa po 1.50 K, a . k
VODITELJI PO DEŽELI! SKLICUJTE MALE ZAUPNE SESTANKE IN PO-JASNUJTE, POJASNUJTE, POJASNUJ-TE. POUKA JE TREBA PREDVSEM, č
.
Gospodarstvo.
Gospodarski in tržni pregled.
g Popis živine ln vozov. Našim čita-teljem je še gotovo živo v spominu ona od vojaške oblasti svoj čas dokaj nerodno izdana naredba o popisovanju živine in vozil. To naredbo so začeli izvajati na Hrvatskem, kjer je prišlo do onih znanih krvavo smrtnih izgredov. Pri nas je preprečil gotove izgrede naš poslanec dr. Hohnjec, ki je ostro protestiral proti tej, za naše razmere bedasti naredbi pri vojnem ministrstvu v Belgradu. Vojaška oblast jo Izprevidela svojo nerodnost in ukinila ukaz o popisovanju živine in vozil. Sedaj je izdana nova naredba o popisu živine iu vozov, ki se bo začela izvajati po vsej kraljevini 14. oktobra. Ta novo zapovedani popis pa jc pameten, no bo razburjal ljudi in kmetje se mu bodo lahko pokorili, Popisovalne komisije bodo šle od občine do občine in izvršile popis. Le prav

majhno občine se bodo morale združiti z večjimi. Ta popis, l>ri kateremu se ne ho kmetom odvzelo ničesar, jc potreben, da dobi vojaška oblast pregled čez živino in vozove v slučaju morebitno mobilizacije.
g Z vinskega trga. Iz ljutomersko -ormoškega okraja poročajo: Sedaj imamo pregled o možini in kakovosti vina v >m vinskem kraju Slovenije. Z ozirom na ložino sc more računati pridelek povprečno na 8—10 hI vina na ha, t. j. nekaj manjc kot pa preteklo leto, ko je prišlo 10—12 lil na 1 ha. Kakovost pa jc zelo različna, ker so vinogradniki trgali ob različ. ncni času. Vinski mošt jc imel v tednu od 12. do 18. septembra 15. do 17 stopinj slad-korja. Izredno ugodno in lepo vreme jc d\ ignilo v prihodnjem tednu moštu sladkor na 17 do 19 stopinj. Kdor ga je trgal po 29. septembru, je imel mošt sladkorja 18 do 21 stopinj. Sortirana vina so pokazala v zadnjem tednu preteklega meseca in začetkom tega: burgundec 21 do 23 stooinj, ru-lancicc 22 do 23 stopinj, muškat in silvancc 19 do .'2, italijanska graševina 19 do 22. niozelsko 19 do 21 stopinj. Ta vina bodo izvrstna. Kakor sc vidi, nc bodo zaostaja!;; za onimi I. 1917. Stalnih cen za sed^j sc ni. \ manjših množinah ga plačujejo po 11—H K. za liter.
g Izvoz in cena pšenice. Finančni mi-r.'>iir Stojanovič je o priliki posveta o davku na obrt izjavil, da se od 15.000 v a-jjon. , /a izvoz dovoljene pšenice ni izvozilo i naše države nič več kot 800 vagonov . l'a izjava finančnega ministra mora pp.c iznenaditi vsakega. 2c cela dva meseca prinašajo naši časopisi poročila o povišanju ccn pšenici, o dnevnem povpraševanju itd. In sedaj, ko sc jc pšcnica podražila pri kilogramu za več kot 3 K, poroča minister, da se jc izvozila malenkostna množina, in res, teh 800 vagonov pšenice jc kupila za izvoz Nemška Avstrija. Zak;'j neki sc je pšcnica za toliko podražila? Ali jc mar kmet spravil ali pa šc bo ta dobiček? Niti najmanjc! Z žitom kupčujejo razne banke in špekulanti in teh sc jc prijel ves dobiček, dočim jc kinet prejel to, kar si je krvavo prislužil. Strokovnjaki pravijo, da bi sc smela z ozirom na malenkostni izvoz pšcnicc zvišati cena pri kilogramu največ za 50 vin. pri kilogramu. Na račun 15.000 vagonov so pokupile banke in gotovi špekulanti pše-nico, ki jo mislijo sami izvažati ali pa čakajo dobrih kupcev, ki se pa doslej še niso pojavili. To bi bil prvi vzrok povišanju cen. Drugi vzrok je, da so razni zasebniki, trgovci in aprovizadje, boječi se, da bo vsled izvoza pričelo primanjkovati pšenice, jo pričeli nakupovati. Zdi sc pa, da sc jc položaj spremenil in da bodo pričele cene pšenici padati posebno vsled tega, ker sc ni posrečila kupčija s Čehoslovaško, kjer so ovire za uvoz tako velike, da jc naš izvoz skoro oncmogočpn.
gi Ljubljanski trg. Pretekli leden jc bil zelo živ ahen trg. Cena slanine jc padla na 50 K za Lg, na debelo sc dobi po 49 K. Pomanjkanje telečjega mesa je občutno, sedanja ><r.a cona jc 22 in 20 K za kg. Šdc-ccrijfko blago iiv.u dar.es sledečo cene: Rio Icava 60 do 64 K, srnton (6 do 76 K, por-toriko 9-1 K"; žj/nna kava I. vrste 112 K. II. vrsto 96 K, III. vrsie "6 K; iladkor kri-6'
stalni 64 K, v kockali 74 K; riž I. vrste 30 K, II. vrste 32 K; namizno olje 62—72 K liter, jedilno 52—54 K; sol 8 K; poper cel 72 K; zmlet 80 K; paprika 40 K, sladka paprika 90 K; petrolej 26 K; testenine I. vrste 22—26 K; II. vrste 18—22 K. Moka št. 0 16 K, krušna moka 12—13 K. Kilogram belega kruha stane sedaj 15 K, črnega 8 K. Zelenjave je na trgu dovolj po nizki ceni, a se malo kupuje. Primanjkuje novega luščenega fižola; ribničan 6 K, pre-pcličar 7 K kilogram. Jajca so na ljubljanskem trgu zopet zelo redka. Perutnine prihaja na trg mnogo. Kmečki sadni trg ob semenišču je zelo živahen in se blago navadno že v prvih jutranjih urah razproda. Najvišja cena za jabolka je 3 K 50 vin. za kilogram.
g Cene živežnih potrebščin v Zagrebu
so sledeče: goveje meso I. vrste kilogram 28 K, II. vrste 20 K, III. vrste 12 K; telečje meso prednji del 20 K, zadnji 24 K; mast 50 H; špeh 44 K; salo 48 K; pljuča 12 K; mleko liter 6 K.
K Cene v Belgradu. 1 kg govejega' mesa 7 dinarjev, svinjskega 10 dinarjev, telečjega i) dinarjev, masti 10 dinarjev, sala in špeha 10 dinarjev.
K Cene v Sarajevu. Kilogram govejega mesa z 10',. priklade 20 kron, brez priklade 22 kron, telečjega mesa 2(1 kron, loja .10 kron, zelja in krompirja po i kroni .'>0 v, jabolk l krone, orehov 10 kron, kostanja 7 kron, snliili sliv 12 kron, liter mleka (» kron, 1 jajce 2 kroni 20 v.
g Cena volom v Bjelovaru (Slavonija) jc bila na zadnjem semnju od 12 do 18 K za kilogram žive teže.
g Podražitev olja v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da sc je olje podražilo za skoro trikratno dosedanjo ceno.
g Cene žitu in moki v Novem Sadu. Za 100 kg pšenice 930- 950 K, ovsa 230 do 250 K, ječmena 510—530 K, nova koruza, zelo slaba v storžih 160—200 K, nova koruza 270—280 K, stara koruza 310 do 330 K, pokvarjena koruza 160—180 K. Moka 0 kilogram 14 K 20 vin. do 14 K 40 vin., moka za kuho kilogram 13 K 20 vin., krušna moka 12 K 40 vin., mekinje kilogram 2 K 30—2 K 50 vin.
g Užitnine na žganje v Srbiji ne >la-čujejo nobene, pač pa v novih pokrajinah.
g Cene narejeni obleki pri nas ln drnnod. Te <lni se mudi v Sarajevu trgovski potnik dunajske krojaške tvrd-ke Spier, ki sprejema naročila na moške obleke, zgotovoljene po meri. Tako obleka iz najfinejšega angleškega blaga bo stala z izvozno in uvozno carino 2500 naših kron, dočim stane v Sarajevu 5000 kron. Tudi pri nas ni veliko bolje.
g V dinarjih. V Sarajevu so pričeli trgovci devati v izložbe na razno blago cene, seveda v dinarjih. Pri tem pa se številke niso prav nič izpremenile, samo mesto kron so bili dinarji. Oblasti so proti takemu navijanju ren nastopilo.
g Koliko je vreden denar drugih držav?
Po najnovejših podatki!, je vreden: ,-i:neriški dolar 135 K i o 138 K; avstrijska krona 39 v de 40 v;
češkoslovaška krona 1 K 70 v
francoski frank 9K 10 v do 9K 20v rumunski lei 2 K 38 v do 2 K 42 v ' ruski carski rubelj 1 K 20 v do 1 K 22 v nemška marka 2 K 6 v do 2 K 8 v ' italijanska lira 5 K 20 v; bolgarski lev 1 K 68 v. g Monopolna uprava sladkorja. Proti monopolni upravi sladkorja se je oglasilo polno ugovorov. Gospodarski krogi so prc. pričanj, da bi z uvedbo monopolne uprave sladkor izginil s trga, kakor tudi, da ga bo ta uprava vsled visoke režije podražila. Vsi ti ugovori niso bili v stanu finančnega ministra v njegovem namenu spreobrniti. Pričakovati je v kratkem upeljavo monopola nu sladkor v celi državi. Svetovati je občinstvu, da si sladkor nabavi, dokler ga je dobiti v prosti trgovini, ker na monopolno upravo po sedanjih skušnjah nimamo veliko zaupanja, Finančno ministrstvo je že prevzelo v svojo upravo vse sladkorne tovarne v državi.
g Dovoljen je izvoz konj iz Slovenije belgijske in koroške pasme moškega spola do dve leti starosti, in siccr sc more iz-voziti žrebet iz I. 1918 največ 500, a od žrebet iz 1. 1919 in 1920 naj et 1000 komadov. Ta izvoz je dovoljen poedinim konjerejcem ter oproščen od plačanja tuje valute.
g Uspeh liberalne finančne politike. Draginja šc fcedno raste, pod katere težo trpimo vsi. Iz Sarajeva poročajo, da >u bili za preteklo leto proračunani vsi izdatki mestne občine na 12 milijonov kron, dočim mora občina dati letos samo ta draginjske dokladc svojim uslužbencem f milijonov kron. Zato jc čisto razumljivo, da občina nc more več zmagovati svojih breincn.
g Liberalni finančni minister navija cene. Liberalec finančni minister Stojanovič je podražil kolkov ino za 100 •• Kmet, ki je vložil prošnjo na kako državno oblast, jo jc moral kolkovati z 12 'i. Kdor je imel kaj s sodnijo opraviti, ve, da je treba za vsako reč kolek. Zc doslej jc bilo kolkovanjc previsoko, odslej pa bo še višje kar za 100%, Sedaj pač nc bo težko najti navijalca cen. Vcrižniški uradi, na delo!
^ Izvir nafte pri Lipiku na Hrvatskem. V vasi Bujavici, zahodno od toplic Lipika, se približujejo dela, kjer so iskali nafto (surov petrolej), k svojemu koncu. Po došlili poročilih rudarskega inženirja Einde, ki je bil dolgo let praktični inženir na Kavkazu v pc-trolejskem ozemlju, so prevrtali v glo-bočini 436 metrov plast peska z nafto. Dognali so pojav plina poti zelo velikim pritiskom, tako da pričakujejo v par dneh, da prične teži v velikih množinah nafta. Zanimanje za peirolejsKo ozemlje na Hrvatskem in v Slavoniji je zelo veliko in sc pričakuje, da bode v najkrajšem času pričeli z vrtanje^1 zemlje, tudi na drugih krajih.
g Novo sladkorno tovarno nameravajo zgraditi belgijsko - francoski kapitalisti v Srbiji, razen tega pa tudi poljedelsko šolo.
g Mažarska sladkorna industrija. Iz Budimpešte poročajo, da prične vseli U mažarskih tovarn za sladkor z obratom. Za premog je tudi preskrbljeno, sladkorna pesa jc izvrstno obrodila.
jježela )*ui>i na leto -40.500 ton, ki »e bo večinoma krilo z domačim pridelkom, ja ameriške države Peru pu dobi Ma-žarska šc 100 vagonov neočiščenega trsnega sladkorja, od katerega je 40 vagonov že na potu iz Hamburga.
g Denarja kot ainetL Ruska boljše viška vlada je natiskala do 1. juliju t. 1. 473 tisoč milijonov rubljev. HubelJ jc l,il v mirnem času vreden 1 krono 50 viiiarjev.) Od L julija pa do koma septembra jc bilo natisnjenih še mulaljnih i00 tisoč milijonov rubljev. Kolika dra-Kinja vlada v Rusiji se vidi že iz tega, (Ja tiskajo ponajveč bankovce po 25 tisoč rubljev. Bankovec z najnižjo vrednostjo jc 1000 rubljev. Nove bankovec tiskajo 4 tiskarne.
g Zacarinjenje blaga. V Belgradu so <cstavili posebno komisijo, v kateri so zastopniki prometnega ministrstva in carinskega ravnateljstva, ki ima nalogo, najti način, kako bi se moglo blago, ki prihaja preko Maribora v celih vagonih takoj in brez vsakega zadržka zaca 'niti. Stvar jc kaj lahka Poženo naj gotove carinskc uradnike, ki so milijonarji, in postavijo na njih mesto poštene ljudi. Zalo se pač ni čuditi, da beže naši ljudje od carine.
g Iz orožja izdelujejo gospodarsko orodje. Po mirovni pogodbi jc Nemčija prisiljena uničiti velikanske množine orožja. Nemška vlada jc prišlo na pametno misel, da uporabi jeklo, ki se nahaja v orožju, za izdelavo poljedelskega orodja.
g Cene cementa v Nemčiji, Vsled znižanja cen železu in premogu je padla cena tudi cementu. V tovarni stane sedaj 10.000 kg cementa 3400 mar!..
g češko-rumunska trgovina Zadnje dni je prišlo v Prago veliko število rumunskih trgovcev nakupoval češke tovarniške izdelke. Rumunija bo dala v zameno Čehoslovaški petrolej in žilo.
g Industrija na češkem. Glavnica, naložena v industrijo v Čehoslovaški, se je zvišala o<l oktobra 1918 od 51 na 154 milijonov kron. .Sedaj obstoji 709 industrijskih podjelij, med katerimi je 21 tovarn za papir, 12 za čevlje, 49 tekstilnih Itd.
g Vinska letina na Francoskem. Letos so pridelali na Francoskem okoli 5 nitli-joov hI vina manj kot pa lansko leto.
g Cene hmelja na češkem. V Žatcu stane sedaj 50 kg hmelja 4600 češkoslovaških kron.
.Dopisi.
IZ BEL0KRAJINE. Nafta pokrajina Ima sicer zelo slabe ceste vendar pa nas zadnfo čase obiskujejo že avtomobili. Volitve se bližajo! Tako se Je pred nekaj dnevi vozil po slabih belokranjskih cestah g. dr. Žerjav v avtomobilu ž njim seveda zvesti spremljevalec, q. Jamnik, tajnik Samostojne kmetske stranke. Tega Jamuika smo onkrat slišali po zimi, knko je zabavljal čez škrice na kmetskem shodu. No, sedaj Je pa ta g- samostojni kmet vseh kmetov, zlezel pod škrice o. dr. Žerjavu tor se lepo vozi v spremstvu kapitalista na zaupne shode, kjer uit učl-teljstvo, višje in nižje uradnike, gostilničarje in obrtnike, trgovoo in verlžnike, kako si Je treba pred volitvami nadeti obleko samostoj-noga kmeta in po kakšnih paragrafih se Je treba lagati, da se preslepi belokranjskega kmeta. Vn kmet Je namreč v srcu pošten. Za to pa misli, da le tudi vsak drug človek pošten; zato
al čudno ako se da krni tako »peljati, da gre v žerjavico po kostanj. Ta kostanj bodo pa JedU gospodje po uradih ln Šolah pa Usti, ki verliljo s kmetsklmi ioljl 1« si bogate žepe. Kmetu bodo pa dali le luičlne, če«, sa| |e za kmeta vse dobro. Aadno sa ml pa zdi, pravzaprav sedal nič vsi, odkar aam videl g. tajnika v spremstva dr. Žerjava, saka| naša belokranjska gospoda, od najvišjega uradnika pa do zadnjega sloga tako pridno agitira aa Samostojno kmelako stranko! No, gospodje so se (brali skopaj, da bodo složno slepili kmete. Povem pa, da se bome tudi kmetje shrall na dan volitev skupaj, da se bomo odkrižall, tistih, kateri nas poznajo le pri davkih ln pri volitvah. Naša sdina rešitev Jo Kmetska zveza, kjer ni mesta za razne »kmete-flospodiče« — kakor so g. Jamnik in koinpanija samostojnih verlinikov. Zalo pa kmetje, dajmo se zganiti, vsak na| postane član Kmetske zveze in na dan volitev bo tudi član Kmetske zveze Izvoljen za poslanca. Pokažimo Belokranjcl, da so ne damo za nos vodili samostojnim škricem!
DOBREPOLJE.
Po kratkem presledku vendar en glas iz naše tare. Po viharja v Januarju in februarju, ko smo se udarili s samostoježi In do nagega razkrili njih zahrbtne liberalne namene, se pri nas ni dogodilo nič posebnega. O, pači Davčni vijak lz Kočevja nas tako pritiska in privija, da Je že skrajno grdo. Koliko shodov smo imeli, koliko resolucij napravili, koliko prošenj in pritožb, koliko potov, a dohodnine le ni konec in je ni. Sedaj smo spoznali, kje Je korenina tega zla: v belgrajski vladi! Zalo bomo bili neizprosen boj proti centralizmu in proti llbarelno-samostojlm podpiraleem. živela najširša samouprava! Naj bi se pre| ko mogoče oživotvorii deželni zbor, potom katerega bomo kmetje vendar prišli do prave veljave.
HROVAČA PRI RIBNICI.
Spominka plošča p. fikrabca, ki ji Jo tako mojstrski Izdelal akadomičnl kipar in kllkar Franc Kralj lz Zagorlce pri Dobrepoljah, ie ponos iu dlka naše vasi. So vedno se radi ozremo vanjo ln jo občudujemo ter se spominjamo velikega, tihega delavca St. škraben, ki Je v sa-mostaskl celici dal ledino slov. jezikoslovja. Culi smo, da nameravajo pri Sv. Gregorju v kratkem postaviti spominsko ploščo f dr. Jan. Ev. Kreku, ki ja bil tam rojen. Zdi se nam odveč pripominjati, da bi to delo najbolje izvršil Fr. Kralj, ker za to Jamči že spominska plofča Skrabceva. — Na) bi na.šo kmetsko ljudstvo seglo po knjigah in se Izobraževalo, da bo vedelo presojali dobra dela velikih mož!
DOPIS S TREBELNEGA. čltateljem »Domoljubna je gotovo še dobro v spomina objava, ki no jo priobčili v začetku Jauarja letočnjega leta s Trebeluegn. Nadučitelj Grudnik Je v svojih dopisih, pri-občenih v »Domovini«, na ostuden način blatil g. Ivana Zupančiča, kaplana na Trebelnem. Žalitve so bile tako hude, da jc bil g. Zupančič priruoran iskati si pri .sodišču zadoščenja zoper obrekovalca. V teka kazenske preiskave sta bila zaslišana pri inokronoškem sodišča kot priči tudi nadučitelj Franc Grudnik in njegova žena Ana Grudnik, ki jo bila tedaj ludi učiteljica na Trebelnem. Dasi Je že tedaj vse kazalo na to, da Izhajajo dotlčnl lažnivi napadi v »Domovini« od le učiteljske dvojice, sla imela kljub temu tako učitelj Franc Gradnik, kakor njegovo žena učiteljica Ana Gradnik pogum, ko sta bila zaslišana kot priči, krivo pričati, zakaj izpovedala sta, da jima nI nič znauo o tem, kdo jo dotične dopise, ki so bili priobčoui v »Domovini« ln zaradi katerih je g. kaplan Zupančič vložil tožbo, sestavil in poslal »Domovini". Franc Grudnik Je bil kot priča o tem dvakrat zaslišau in je obakrat kot priča Izpovedal, da mu o tom ni ničesar znanega. — Kasneje pa se je po drugih pričah nad vsak dvom dokazalo, da je vsa ona lažniva obrekovanja, ki Jih je priobčila o n-kaplanu »Domovina«, napisal isti Franc Grudnik, ki le kot priča zaslišan pred sodtščem trdil, da mu ni nič znano o tem, kdo bi bil dotične članke priobčil. Nadučitelj Gruduik Jo mo/al končno sam priznati vse to in je podpisal dne 28. decembra 181» znano Izjavo, ki je bila potem priobčena na stroške nadnčl-
telja Gradnika tako v »Domoljubu« kakor tudi v »Slovencu«. V le) izjavi je nadučitelj Grudnik izrecno obžaloval »vsa sramotenja in žalitve, ki jih je objavil v svojih dveh dopisih v listu »Domovina« z dne 25. julija ln 2B. avgusta 1919 o B- Ivanu Zupančiču, kaplauu na Trebelnem.« Obenem je »preklical vse grde laži, s katerimi ga Je hotel v Javnosti spraviti ob dobro Ime ter ga prosil odpuSiienja.« Zatrdil je, »da Je bila laž, kar mu je očital glede Laknlca, glede spovedi ter da tudi ni zes, da bi bil g. kaplan spravil koga k vojakom« itd. — O vzgojevalnlh sposobnostih nadučitelja Gradnika le že poprej imel Višji šolski svet svoje posebno mnenje ki je bilo vse prej kakor, povoljno. Prestavljen Je bil s svojo ženo vred kmalu po oni objavi s Trcbelnega v Babno polje. Da Je šolska oblast vedela o Gradnika-; vem pričevanju, bi skoraj gotovo do te predstavo ne bilo prišlo, zakaj Grudnik bi moral biti odstavljen od svoje službe. Kljub temu, da Ima nadučitelj Grudnik. kakor Je Jasno videti lz doslej povedanega, toliko masla na glavi, sili še vedno na solnce. V »Domovini« z dne 24. in 27. septembra t. L se hoče namreč z neko »prottobjavo« pred Javnostjo oprati, dasi sam t tej svoji »protiobjavi« pripozna, da Je bilo vse, kar Jc o g. kaplanu v gori omenjenih svojih dopisih pisal, sama laž in obrekovanje. Nismo Imeli namena o teh. stvareh še kaj pisati, zakaj prepričani smo bili, da nas bo Grudnik po svojem odhodu s Trebelnega pustil pri miru ter da ne bo dalje Izzivat Ker pa Grudniku žilica la ne da miru, smo se odločili tudi to priobčiti Javnosti, da bo javnost mogla presodili, koliko gre Ui urini kovini besedam vere.	, TREBELJEVO.
V našo občino skušajo na vsak način »samostojni« liberalci zanesti svoje pleve. Iz dveh strani napadajo. MiUjonarska »strank', samostojnih« iz šmarlna-Llllje, kojl na čela sloji veleposestnik liberalec Slane iz Litije iu lesni trgovce Ferdo Tomažin iz ftmartna, Išče v potu svojega obraza revčkov brezzna-tajnlkov za svoje namene po fttangarskl župniji. Liberalni agitator Jerncjkovc lz Besuiee pa od LJubljane proti Janšem ln Prežganjem pridno briše kljuke pri hišnih vratih naših kmetov. On Je prekupec po poklicu, toda ker Je dr. Žerjavova »Domovina« njegova dušna hrana, mora skrbeli za »Samostojno«. Revež se trudi in trudi z agitirunjem, pa uspeha ne žanje, ker imamo kmetsko zvezo izvrstno organizirano. Volitve mu nc dado miru, zato hodi po hišah ln pridiguje evangelij »o črnih hudičih« ali da boljo razumete, »farjih S. L. S. in K. Z. ln pa, ker ga jezi, da nemore nič uspeha napraviti vsled energičnih nastopov načelnika naše K. Z. Galeta, se je lotil istega češ: »le poslušajte ga, on Vas bo že molzel. Zakaj pn njemu gre? AH mar zalo, da bi vi res imeli ka) pravice, da bi vi bili zadovoljni? O ne, Jaz vem, on bi rad prišel za poslanca, da bi vlekel dnevnih 760 kron, potem pa bodete Imeli hudiča, ko vas ne bo poznal za drugo, kot da mu bodete plačevali. Njemu nI za to, da zmaga pravica, da ima vera svobodo, da bi ne imeli velikih davkov, ampak le za kronce mu je; zdaj so hlinl ta koza piokleta, pa Je cel hudič. Bodite pametni, ljubi moji, pa vsi k naši kmetijski stranki, ki dela za kmeta. Proč s sleparji ln faršklml ljudmi.« — Besede tega evangelija na nič kaj ne vlečejo, ker preveč poznamo našega načelnika Galeta. On resnično dela za nas, toda nikoli ne išče plačila in hvale, ampak mu Je t veliko veselje, če more kje ln kaj pomagati. Kmotje, bodite zavedni, zdaj so na delu vsi Usti, ki hočejo, da ostanete sužnji. Uče vas, kje se dela za vas. Oznanujejo, da liberalec edino le za ljudski blagor dela, klerikalec pa nam davke nakluda. Ne verjemite lažem. Liberalci so naš denar uničili z zamenjavo 1 : 4, naložili velike davke, oropali pravice, zavlačujejo ureditev države, netijo prepire, pohujšujejo mladino, skušajo upeljati civilni zakon, brezversko šolo. Pripravljajo odpad od vere Itd. Ali bodete na dan volitev v njihovo skrinjico svojo časi prodali? Ne in ne!
DOBRNIČ.
V nedeljo, dne 10. t. m., nas je vabil plakat, nabit na hiši cerkvenega lljuoaria, na shod »samostojnih« v Žužemberk. Preskrbeli
(r
so nam voz in odpeliali smo_ se tja z našim voditeljem samostojnih: g. Scnica. Ko smo prišli tia, je bil ravno govor o cerkvenih pridi-ijab. Zazvoni poldne: vse se odkrije. Govornik sp zniidc v hudi zadregi. Slednjič ga reši poslušalec, ki začne glasno moliti angelovo če: ščenie. »I.e veliko shodov še priredite,« mi r*če nekdo z« hrbtom, »boste vsai enkrat na teden malo pomolili « Ali se šali. ali misli resno! »Kdo so pravzaprav ti poslušr.lci7« vprašam ohrnivši se nazaj. »Kdo? Domačih kmetov ic bore malo. Tile trški škrici z voditeljem notarjem Carli, to so naši pravi samostojni kmetje. Druge ie notar odbil, ko jim ie razdelil knezove njive in travnike, pa so se morali *. si skup z notarjem vred obrisati pod nosom. Drugi poslušalci so »samostojni kmetic« b. cclc krjkn doline. Nekateri so res udatieni s slepoto. Krnet kmeta, kmetje skup. vpijejo, vodi iili pa in drži skup sama škricarija. Kdai sc iim bodo odprle očil Sicer ie notar res kmet. V pisarni mu raste krasna pšenica na račun l-.moiov. Se pred štirimi leti, ko so bili rečun: uij.ki, ie priznal pred oblastjo, da ima V.ko oholi SO.OCO. beri osemdeset tisoč kron dohodkov.«
Kako drugače v Dooruičul Nobenega do-ni nikoli 7 listu. Kako? Samostojnih je ■•udi Hik.ij: vsi stari nasprotniki duhovnikov. 2<!i iih tri četrtine, kakor iih ie naračunal •>. a .uic j. On ie sploh vajen visokih računov. '■p.ž dobrimi petimi n eseci ie zaplenijo orož-:ii: tvo aciiai krav, ceš, da se z njimi veriži. Odcsli 50 iih v rejo. eno tudi g. Scnica. Vlekla 3>„ .'■.: prr.vda do sedaj. In g. Scnica ie zaračunii •'. j t:<ko, da se ic krava zajedla in mu je Lepo sle prišli do krave, g. Scnica, Se ;■ ;kakor zadnjič do konja. Drugič sc še
POPOTNIK \7. MIKENSKE DOLINE.
Napadli som sc za novicanji po Mirenski »lo• r.š; ira sicer sem šel nujprvo v Št. Janž, ii;cr sern zvedel, da so samostojneži goljufali ;i voiilvah Kmetijske podružnice. V Karmelu .7.>ttu, da voditelji delavstva ne vedo prav, ali bi sli h komunistom ali bi še ostali na starem. V Malkovcu morajo pa imeti izborno kapljico Jelos, (o s^m so^lil po tem. ker sem srečaval in sea). po pogovoru spoznal samostojne možakarje iako »kueštno« razpravljati »politiko« in • dri/icti čez »farje«. V Tržišču zvem, da bo nifci Majcen od St. Janža shod .zato sem prenočil, misleč si, bom vsai vedel po pravici poročr.li. Majcaa sem že večkrat slišal govorih, n povsod eno in isto kakor gramoion. No, ra « volitve je kupil novo »plato«. — •oovrri! jc pa kar iz vinske kadi; se pozna, da jc uostiluičar in ima več z vinom opraviti kot s kmetijo. Tovarnarja Polaka in župnika Baj-ca ima pa tudi na novi »plati«. Pravil je, da so rac t ali biti samo kmetje na vojski in na orožnih vajah. Pritrjeval sem mu, kar zapazim v:adaj moža, ki se nekaj muza in smeii. Stopim ^	in vprašam: zakaj se pa muzate?
-\li Majcen ne govori po pravici? Mož mi smehljaje odgovori: Lepo govori. Kmetje so bili na orožnih vajah, a Majcen ie bil orožnih vai oproščen; kmetje so bili v strelskih jarkih, a Majcen se je zmuznil iz vojaške suknje zato, da je kmetom v obliki rekvizicii dobrote delil. Zvedel sem dovelj in odšel.
POLHOV GRADEC. '
Dvojno mero pozna naSc županstvo, drugačno namreč za naše somišljenike, drugačno 7.3 samostojne. Za nas so bili volivni Imeniki večkrat ob uradnih urah po dnevu nedostopni, ker je bila občinska pisarna zaklenjena, samostojni so pa lahko po noči opravili. Zadnji večer so reklamirali iz volivnih imenikov g. /upnika in g. nadučiteljn, češ, da še ne bivata sest mesecev v občini. Vložila se ic zoper V? Pntolba na deželno sodišče, ki bo odločilo, kdo ima prav. Čudni so naši samostojni. Vedno povdariajo, da niso zoper duhovnike. Hinavsko prijazne so njih besede, toda njihova dejanja so drugačna. Sami so zadnjič povedali v svojem »Kmetijskem listu«, ko tako lepo nvalito pok. župnika Iv. Čebašeka, da je bil priljubljen in se ni vtikal v politiko. Toda pozabili so povedati, da bi ga še boli radi imeli, ako bi imel še par koni za prodati. O tem lahko kaj več pove niegov osebni prijatelj samostojni župan Grašič, ki ic na dražbi ku-
n?
pil njegovega konja in ga ie še isti dan prodal za lep dobiček drugam
V nedelfo po prvi sv. maši fe bil v Domu volivni shod. Govoril ie dr. Mohorič. Prav poljudno ie razložil cili naše stranke in dobro razkrinkal liberalno samostojno stranko. Veliko iih (e še bilo v nevednosti, sedal vedo, kam pelle in kai hoče liberalna samostojna stranka. Možaki in fantje so pazljivo poslušali govornika in so mu hvaležni za pojasnilo. Navzoči so bili tudi voditelji »Samostojne«, a nihče ni imel koraiže, da bi se oglasil k besedi,
IZ BOHINJSKE BELE.
Na občnem zboru Kmetijsko podružnice jc zmagal po hudem boju s samostojno Kmetsko stranko po razsodbi Kmetjlske družbe v Ljubljani kandidat K. Z. Mihael Ravnik. Sa-mostojni se sedaj hudujsjo v »Kmetijskem liste« na vse mogoče osebe, silno jih boli, da so propadli s svojim bogatim kandidatom. Na vse sc liudujejo, samo nadučitelja puste v miru, četudi lo ta šiloma oddal glas za samostojnega bojintejja kandidata, pa sam ni plačal vinarja udnine in zato tudi ud nI. In vendar jc volil. Ali jc to pravica? Kam neki pridemo, če bodo v Ljubljani tcljnli paragrafi samo ra reveže, ne pa tudi za bogate samostoj-neže?! »Kmetijski list* ja grdo napadel načelnika podružnice Ravalka ln mu očita napačno poročilo glavnemu odboru. Ravnik ie poročal v LJubljano to, kar jc v zapisniku. Ta zapisnik je pa lastnoročno podpisan tudi od enega samostojnež a. Čujamo, dn Ravnik zahteva od »Kmetijskega listam, da popravi laž, ki jo je priobčil. Radovedni smo, kako se bodo Samostojneži otresli priobčenc laži.
RIBNICA.
Glavno, kar preživlja našega človeka v ribniški in sedražki dolini, je izdelovanja suhe robe, pa tuili to zelo trpi vsled vojske. Zaprte so meje onih držav, kamor smo doslej hodili po zaslužku. Vodne homatije z Auer-spergovimi gozdi so nam tu ln tam zaprle dobavo lesa. Zato smo si ustanovili pred meseci svojo organizacijo, ki naj se bori za naše pravico in naS obstanek. Zadruga, ki jej načel|u-je g. Novak iz Gorenje vasi je prevzala tudt prodajo izdelkov, kt jib člani proizvajajo. V teku par mesecev jc zadruga mnogo dosegla, v kolikor se sploh da kaj doseči v teh zme-šanlh razmerah. Odprla sc Je meja našim Izdelkom v tujino in največji njen nspeh Je, da Je naše blago carine prosto. Odprla se ]•' zopet oddaja losa v Auerspergovih gozdovih, po posredovanju zadruge se Ja cena cepljlvem lesu znižala in upati Je, da se še kaj zntia. Tako zadruga pribori mfcogo dobrega svojim članom, pa tudi onim, ki Jej nasprotujejo ln ovirajo. Pošteno ljudstvo pa je hvaležno ustanovitelju zadruge ln voditelju poslancu fikulju.
° IZ TRATE V POLJANSKI DOLINI.
Volitve v ustavotvorno skupščino se bližajo. Da so občani obč. Trata v ogromni večini v Ljudski stranki, o tem nI potreba razpravljati. Ker že skoro vsak občan prav dobro pozna zvijače ln laži liberalcev, kar so I>očcnJali zadnjih par let, naj vsak volivec pokliče v spomin sledeče laži Tratarskih liberalcev. Pred enim letom so poslali po vaseh neko liberalno surovo žensko okrog rodbin, ki nimajo lastnega prežlvljenskega pridelka ro-koč: Kdor se podpiše, bo dobil od stranke dovolj moke. Ker je takrat moke primanjkovalo, Je tej laži precej rodbin dalo svoj podpis. Zapeljani podplsancl so pričakovali obljubljene moke tedne, mesecc, pa moke od nikoder, čeprav Je načelnik liberalne krajevne organizacije ljudi »troštal«, da je Imenovana moka že na kolodvoru v Skofji Lokt. Preteklo pomlad so obetali svojim pristašem dovolj sladkorja, pa glej ga spalen, tudi tega nI bilo. če več, ob času, ko je bila bela moka 1 kg po S kron, so obetali svojim pristašem, *da kdor k njim pristopi, bo dobival od stranke moko po 1 krono kilogram. Kakor prejšnje, je tudi zadnja liberalna obljuba ostala na laži. Nekdo, ki Je skusil kukati obljubljeno liberalno moko ln v ta Bok stresel ves liberalni sladkor, sa Je Izjavil, da je btl po tej Jedi še strahovito lačen, Ube-ralnih laži pa do vrha sit Volivce, ki upajo živeti od liberalnih la?!, liberalni stranki lz srca privoščimo.
ŠMARJE.
Liberalnemu dopisniku brez podpisa \ »Slov, Narodu« in »Domovini« v odgovor-
1. Da se posojilnica premesti, ic bilo dogovorjeno z g. kaplanom že meseca iulija. Premestila se pa ie koncem septembra en teden po končani biri, ko se ie dobil za to pripravni mož, seveda ne na cesto. — 2. Shramba za žito se je odrekla, ker so predali, četudi ne prenapolnjeni, vendarle vsi v uporabi. Se drug vzrok povem dopisniku, če pride k meni, — 3. Da bi bil dopisniku všeč v Šmarju liberalen dekan, ie umljivo. Prazna nada! _ 4,
»Skopi« dekan daje gg. kaplanoma trikratno hrano in ponavadi z dvakratno mesno jedjo na dan za šc ne prav 7 K dnevno, četudi mma nobene draginjske dokiade in ^d 1. maja tudi ne duhovske plače. Drugod bi stalo to naimanj 20 K. — 5. Kosce ie plačeval podpisani za tretjino dražje, kakor nekateri, ki itnajo veliko večie posestvo, kakor ie šmarska nadar-bina. — 6. Čc se pomoloma na tujeca na pod-lagi sporočila kai poseka, to še ni tatvina. Tatvina pa ie, če se namenoma krade iz župnijskega gozda, kar se mi ie že večkrat primerilo. Sicer pa ie v teku ureditev zadevne meje. — 7. Dckanova »skopost« ie tudi to, da ie ljudem na stotine prošeni že izdelal brezplačno, tako da so ga ljudje sami že opozorili, zakaj nič nc računa. Ta »^koposl« se vsak čas lahko popravi. — S. Župnijsko zemljišče so imeli nekateri skozi sesl let skoraj zasloni v najemu. Za zemljišče, za katero so dajali po 20—30 K, so drugod dajali po 120—130 K, tako da so mc ljudje sami že začeli na to opozarjati. Da bi bila sedanja najemnina previsoka, ko sc mernik pšenice prodaja po 209 do 220 K, ie pri sedanii draginji in neznatni denarni vrednosti samo izraz zelene ncvoš-jlii: vosli. — Fr. Pešec, dekan.
LESE.
Pa so nas spet enkrat samostojneži osrečili z enim t,hodom, ki se ie vršil v nedeljo, dne 10. oktobra, popoldne ob treh v Spor-novi gostilni. No, govornik ie še precej mirno in šivamo govoril o kmetskih zadevah. Toda zaslužil bi si bil šc prisrčnejšo hvaležnost zbranih po&lušulccv, če bi bil pojasnil tesna zvezo med samostojneži in liberalci; kaiti po takem nepristranskem pojasnili- bi bili takoj spoznali, da samostojna kmetijska stranka in liberalna slranka ie ena in ista stranka, samo ime ie različno, da ž njim kralkovidneže lovi na limanicc. — Ako pa le samostojna kmetijska stranka in liberalna slranka ena in ista stranka, pa vsakdo lahko prime z rokami, da bo samostojna kmetijska stranka storila za kmeta ravno toliko, kolikor ic storila liberalna, po domače rečeno, nič, in da so vse obljube samostojnih govornikov po shodih samo pesek v oči lahkovernežev. Kmet pa, ki ima glavo na pravem koncu, ve, da ie njegova rešitev edinole v Kmetski zvezi, ki ji srcc gori za kmetovo blagostanje. — Na shodn so hoteli samostojneži nekaj sklepati o nastavitvi cerkvenika. Ne bodite no smešni I Ali res ne veste, da ima po državnih in cerkvenih po-slavah izključno pravico izbirati, nastavljati in odpuščati cerkvenika cerkveno predstoini-štvo in da vam v tem oziru ne pristoia mkeka pravica, čeprav dajete istemu biro? Zato pa svoie ljudi nastavite za mežnarie po shodih in gostilnah, če hočete in iih potrebujete! V cerkvi bo pa opravljal službo cerkvenika samo l tisti, ki ga izbere in postavi cerkveno prea-stoiništvo. nihče drugi, pa se magari postavite na glavo, ako vam dragol Če pa bi radi M vsak način z glavo skozi zid, pa se polnite v sosedno Ljubno, kjer so njega dni tudi hoteli imeti cerkvenika preko cerkvenega prea-stoiništva, in zvedeli boste, na čigavi strani ie bila zmagal Shod se je končal z nožem tu kozarcem. Tudi znamenje časa!
1 Vsak neorganiziran kmet Škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze f
O TOSTMI.Ig.
st
Vsem ženam, materam in
dekletamš
Bližajo se dnevi, ki odločijo našo bodočnost Jugoslavije, bližajo so prvič volitve v naši novi državi. Sicer ni žc prostora zaenkrat ženskam ob volilnih krogljicah, vendar pa je dolžnost, sveta dolžnost vsake zavedne žonske, ne prezreti teh velikih zgodovinskih dni, ki odločajo našo usodo, življenje ali pa trpečega umiranja težke dni. — Razno stranke, strankice stopajo nu plan in z vso duhovitostjo krpueajo pi-ogramo, obljub kar dežuje, vsaka stranka skuša svoj program udejstviti, ga spravili na videk in zmagati. V svojih načelih se precej razlikujejo, le v eni torki so edini: vera je postranska stvar, vera naj ostane izven programa, in -farje« j>roč. In če se jim to posreči: ali Jim bodo kaj lo|i.še zvezde kakor zdaj sijalo? Dvornimi Noi-iiildcinokrnški list »Naprej* Je ob času /•'lezuičnrske stavke pisal o Ženski tako-le: ludi tebi, žena, uekle, prisij.- svoboda, do-zdaj so ti to svobodo ovi.'ule: vera, u'0-raln in ljudsko mnenje itd. Brc/, opombe. Torej žena, dekle, poglej, kako veliko srečo svobode ti bodo dali brezverci, ko zatro v tehi čut vere, morale, in tujega micnju. In li ljudje naj vodijo naš državni voz, katerih načelo je: proč z vero, proč z moralo? — Žen", dekle, tudi Tebi j<> oiMcčen delež v državi, in zuto poglej resno v bo-'ofnosl, kjer te (i kuje sreča ali kuje groh -le. Tvoja dolžnost je delati na to, da se i'.voli stranka. Ki ima v programu vero, ker brez iste so prišlo večjo države v pogin, kol je nat.a Jugoslavijp. Deluj na to, da se seznani vsak s stranko, Id j« toliko /e storila vseni slojem brez razlike, in glavno: ta struuka načeloma ščiti vero, in ia stranka je Slovenska Ljudska Stranka, Delaj na to, da jih pridobiš čim več, tem veličastnejša bo zmaga, in ni sc bati, Liud-'(i stranki zaupaj, iu prapor poštenja, pošlenepn dela se dvigne kvišku. SI.S ima v programu samostojnost uprave Slovencev in čc se to posreči, ne bodo nam več kapitalisti nalagali bremen, ki nas duše. /.ona, mati, dekle, no groš šc na volišče, toda delaj doma v liiši, zunaj, povsod, nat se vzdrami vsaka ob teh dnevih, noj zve Belgrad in tujina, da Slovenija šc ni pisana snirli, ker jo ščiti močno v veri zavedno krščansko ženstvo. Zato: govori, agitiraj, kaži pot k življenju, ne pa k poginu, — Bog živi-
S t a r o 1 o č a n k a.
Ksko se spravljalo rastline dišavtiice za zimo?
Mrzlo noči, mogla zjutraj in zvečer to našo jesensko znanko in oznanjalke zime, ki se nam bliža s preumimi koraki. Zima požre vse, kar smo si s trudom, znojem in žulji preskrbeli spomladi, poleti in v jeseni. Poleg krompirja, zelja, fepe in korenja so še druge različne .vrtne
dišavne rastline, ki dajo jediiom boljši okus in ki naj jih pridna, skrbna gospodinja pripravi in spravi za zimsko uporabo, To so: pelršilj, zelena, drobnjak (šnitleh), majoran, šetraj, kadulja (žav-belj), pehtran, iu še druge.
Pri petršilju je uporabna korenina in zelenje. Korenina sc rabi za v mesne in postne juhe, zelenjo daje prikuham boljši okus in prijeten duh. Za zimsko uporabo so spravlja na več načinov. Najnavad-nejši je, da sc izkoplje koncem oktobra iz zemljo in S( presadi v zaboje ali lonce. Čo so korenino predolge iu rogovilaste, se porežejo, Ščavjo pa se ohere do srca. Tako pripravljen .-ie spravi lahko tudi v klet v pesek, tako da glavica gleda iz peska. Lahko so pa tudi posu.:i in spravi do uporabe. Na isti način so spravi tudi zelena. Zima in mraz nc škodujeta petršilju in zeleni, zaio se ga pusti nekaj na vrtu za spomladno uporabo in pa za seme. Drobnjak (šnitleh) jo \ občo priljubljena dišavnicn. Za zimsko uporabo se presodi nekaj starih šopov v lonce, ki sc postavijo na okno v kuhinjo ali pa v no premrzlo s' Ijo, kjer dobro uspeva.
Mrjoran jo zimski iu letni. Ko požene prve cvete, so porežejo in spravijo jiosu -eni za zimo. Zimski pa sc presadi a vrtu v posode in so rabi lahko celo zimo. Budi prijetnega vonja je jako čislana eli-šavuica. Babi se k obari iu omakam, Za bolezen v črevih fn želodcu jo z jajcem pomešan in ocvrt dobro zdravilo,
šetraj so pridevljo koštrunovemu mesu, nekateri ga pridevajo fižolovi in krompirjevi juhi. V jeseni se poreže, posuši in shrani na suhem prosti.ru.
Bavnotnko se naredi s kaduljo (žav-beljcm) in s pehtranom.
Bajsko jubolko ali paradižnik.
Ker ta vrtna rastlina uspeva le na solncu in gorkotl, zato so pri nas še ni tako udomačila. Doma je iz južno Amerike, Njen sofcnat, škrlatnordeč plod je podoben jabolku. Budi prijetnega okusa ga jako cenimo. Z«, zimsko uporabo se spravlja na več načinov. Debelejši plodovi se tiabero v velik lonec, kateri so postavi za kakih 21 ur na štedilnik, da sadovi upadejo. Voda, ki so je r.nbrala, se odlije, ostalo se jia pretlači skozi rešoto ali penai*ico in so dobro osoljeno kuha toliko časa, da se zgosti v toliko, da ga je mogoče spraviti v neprevelike steklenice, katere se dobro zamaše. Tako spravljen se ne pokvari lahko. Vendar pa se načeta steklenica mora kmalu porabiti, ker zrak, ki je z od-prtijo zašel v steklenico, napravi plesnobo. Manjši plodovi, kl pa morajo biti popolnoma zdravi, se pa spravijo za zimo v kozarce, ki so za vkuhavanje sadja. Ti kozarci se napolnijo s sadikami do vrha. Nanje so vlijo prevreta iri shlajena, zelo slana voda ali pa prevret in slilajen kis. Da se morajo kozarci dobro zapreti in zavezati, je samoohsebi razumljivo.
Napravlja pa se tudi marmelada ali »zalzen« iz pretlaeenega paradižnikovega
soka. Napravi sc tako kot druge marmelade. Toliko sladkorja na težo, kolikor soka. Ta se kuha toliko časa, da se zgosti. Zgoščen se vlije v kozarce, kateri se dobro zavežejo in spravijo na suhem prostoru,
Razno.
ž Za kmetske ženske so samo burklja in kulialnice, tako trdi iibeialui kmetijski list št. 42, ki poleg tega daje tudi Marijinim »devicam«, kakor jih imenuje, očetovsko nauke. Kljub temu trdi ta dieni list še vedno, da se potegujo za pravica kmetskega stanu in da je najvernejši list na Slovenskem. Kmetsko žene in matere, vaša čast, ponos in vaša vernost zahtevajo, da vržeto ta list, čo se pokaže, v ogenj. E ij proti brezverskemu časopisju je ena naših najsvetejših nalog!
? Kmeiijsko- gospodinjski tečaji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi to jesen pet gospodinjskih tečajev, ki bodo trajali od 15. oktobra do 23. decembra 1020, ln sicer: v Dolenjcv&si pri Rib-uici pod vodstvom gospo M. Odlasck, v Podbrezju na Gorenjskem pod vodstvom gospe S. Jaklič, na Vrlinici pod vodstvom gospe J. Primožič, v Ormoža pod vodstvom gospe K. Premru in v Črni nad 1'rc-valjaru pod vodstvom gospe O. Stitig. V, tečaje sc sprejemajo dekleta iz bližnje okolice, pa tudi od. drugod ako dobe v kraju samem ali pa v njega bližnji okolici potrebno stanovanje.
ž Pravi oddih, poln užitka je, če bsreš Silvin Sardenkove »Nedeljske ure na društvenih odrih«. Štiri igrice, polne pesniškega duha. Izvod stane 15 K, 7 skupaj pa 95 K. Naroča sc pri Krekovi prosvefj, Ljubljana, Poljanska ccsta 4.
ž Košir un s paradižniki. Deni v kozo par koscev čebule, šetraja, par zrn celega popra, par paradižnikov in eno žlico masti.' Nato popari z vrelo vodo 3/a kg koštruno-vega mesa, vodo odcedi, meso pa osoli in položi v kozo, pokrij in počasi duši. Meso parkrat obrni; če bi bilo posebno trdo, pa prilij nekoliko vode. Ko sc mokrota nekoliko posuši/ pridaj žlico moke, premešaj in prilij vode ('/£> litra), ko sc še nekaj minut kuha, zreži meso, naloži na krožnik, zraven pa daj koruzno polento.
i Koruzna polenta z jabolki. Stresi v 1 liter slanega kropa (zavretega) V2 litra koruznega zdroba, napravi v sredi do dna s kuhalnico luknjo, da sc zdrob dobro prekuha, pusti ga vreti 10 minut, potem ga začni mešati, dokler se popolnoma ne zgosti. Namaži podolgasti pleh z mastjo ter razravnaj za prst na debelo po plehu polento. Povrhu pa namaži z jabolki, ki si jili pripravi takole: olupi par jabolk, deni jih v kožico in prav malo vode in žlico sladkorja; ko nekoliko minut vre, jabolka dobro stlači, namaži ter postavi to polento za četrt ure v pečico, da se nekoliko zapeče. (Še veliko okusnejša je, če jo kuhaš namesto z vodo z mlekom ali vsakega polovico.)
r Kako se znebimo podgan? Primešaj bolj slabi moki nekoliko gipsa, naredi ne-
4'

kiilcšne cmoke, potresi jih n. pr. s koruzno moko, in nastavi jih na kraj, kamor zahajajo podgane. Če bodo tiste cmoke žrle, bodo poginile. Samo glej, da ne pridejo kokoši clo lisle naslove!
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
/Vlili lošičeva cesta štev. 6
(lilt za frančiškansko cerkvijo)
.prejema hranilne vloge, in jih obre-siuje po 3"7o brez kakega odbitka.
mm ^ 8. zjBtfil C8 UWM
Glej inserat!
Jlova ura.
(Dopis z dežele).
v iasn s\etovnc prckucijc so .se mo-vjilc tudi ure prekucniti. Tako smo dobili v čnsu vojske takozvano »uetnško uro«. Mislili smo, da se botio po vojaki ljudje spametovali in ila bodo to nemško prismo-dnrijo opustili, Prvo leto je bilo res tako, m letošnje leto so nas pa zopet z njo osrečili. »Domoljub«, je malo pozabavljal, drugi listi si j*u niso upali. Pravijo, da je nekdo hotel malo jiozabavljati, pa inu je uredili tvo odgovorilo: »Pst! Ne! Autanta je ukazala! Tiho!«
Kakor bi bila nntanta naš — Bog! £c več: ('.clo čez božje navedbe človek včasih itinlo pogodrnja: vreme mu ni všeč, bolt ;'.on mu je preveč. Samo čez autanto se n • smo nleči; antanta bo liudal
<Ul nove ure so obetali njeni iznaj-<< i i <• r i i veliko dobička. Pravili so, da bo Avstrija prihranila okrog 100 milijonov kron, Nemčija j>a še 20 milijonov več. Koliko jc mislila prihraniti antanta, ne vemo, ker smo bili takrat pred njo zaplan-ltanl /. deseterimi zidovi. Gotovo pa je, da jc sanjala tudi o milijonih.
Kje so milijoni! Države, na dan s svojimi računi! Saj imajo države mnogo podjetij v svoji režiji. Torej? A že vemo! Vse državo so si pri ministrstvu za socialno politiko pozabile ustanoviti poseben »računski oddelek za dobiček novega časa«. En trop uradnikov bi lahko spravili pri tem oddelku k lahkemu zaslužku.
Javna podjetja bi tudi lahko izkazala 1 ' dobiček. Dosedaj ga menda še niso.
inunčni minister, zahtevajte račune! ijpoljito že tako težko pričakovani davek ua dobiček novega časa!
Kmet pn pravi, da nima od te moderne neumnosti prav nobenih dohodkov. Kmet vstaja z dnevom in gre z nočjo spat, čo tudi ukaže nntanta, da bo odslej opolnoči poldno in opoldne polnoči,
Z dobičkom bo torej bolj slaba. Mili-
jonov od nikoder ni! Pa bi jih tako potrebovali.
Kako pa jc ljudstvo kaj zadovoljno s to novotnrijo?
Eni jo hvalijo. To so tisti, ki mislijo, da morajo vse hvaliti, kar pride od — zgoraj, da bi sc na zgoraj prikupili, Ce pa napravimo ljudsko glasovanje, bo pa gotovo večina za stari čas. Marsikje se ne menijo za prenarejeno uro iu so ohranili tudi poleti stari čas. In povsod pravijo ljudje: prav imate! To je pametno!
Res! Tako je dan ?e najbolj pravilno razdeljen. To novem imamo pa kratko dopoldne in brezkončno popoldne. Ali mar ne? Ena sama tira razlike, pa se veliko pozno.
Drugod se ljudje norčujejo in pravijo: Sedaj pa še dan premaknite, če ste uro premaknili!
Enkrat so pisali, dn je novi i;o.s velika pridobitev v zdravstvenem oziru. Dvomimo. Iladi bi videli, koliko .iili je vsled stare ure pomrlo, koliko jih je oslabelo, dobilo jeliko? Taka trditev je naravnost smešna. Zgodaj lahko vstajaš brez nove tire. Zdravje tudi ni odvisno rcl tega, kaj kažejo ka/nlci na uri.
Pametnih in treznih ljudi sodba je ta, da je nova ura« otročarija gotovih učenjakov, ki ne vedo, kako bi postali — slavni.
Zato pustimo to neumnost! Tisti gospodje, ki celijo svetovne rime in svetovne bolezni, naj se lotijo dela drugod, uro pa naj puste pri miru! Z nepotrebnimi bu-dnloslmi ne bomo svetu prav nič koristili. Pametnejšega in potrobnejsega dela je pa povsod dovolj!
Junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja * * " (Dalje.)
Šlefanino delo v kuhinji je dovršeno, sedaj gre še v gostilno, da umite kozarce zapre v omare; kar le more na lahno slopa, da matere ne moti v spanju. Samo ena svetiljka je gorela v gostilni, lučko pred sv. Jožefom je mati pozabila prižgati. Štefka je vzela lojevo svečo s starega svečnika in jc previdno prižgala stenj v Jožetovi svetiljki. Četudi gori samo čelrt ure, da le gori. Ravno danes, ko bratec spava na pokopališču in nič več v zibelki. — Štefana je za trenutek stopila k zadnjemu okrni, ki je bilo odprto in se je ozrla tja proti pokopališču, pa zunaj je črna noč, in sc prav nikamor ne vidi. Tudi luna se ie skrila za oblake, iznad vode pa prihaja neko skrivnostno ječanje, bo pač kmalu prišla nevihta, ona že ve, da jc vselej tako. kadar veter pride od vode sem. Šla je od okna do okna in je pogledala, če so dobro zaprta. Zadnje okno je pustila odprto, da bi slišala uro biti. Urejevala je kozarce v omari. Čudovito ji rojijo po glavi svete besede gospoda Alberta: Najvišji stan je deviški stan, kdor ga zaničuje, naj bo izobčen, — In zopet: Sem visel na križu zate in sem prelil vso svojo kri zate, da ali ne? Katera ljubezen je kakor ljubezen moja? In zopet: Naj križ te vodi v sveti raj, naj ne bo vodnik ti zmaj. Pač bo vsa-ko besedo ohranila v svojem srcu, vse svoje žive dni ne bo pozabila nobene.
Kakor blisk, sama ne ve, kako in zakaj, p gre mimo oči njeno mlado življenje, lepi čae,
ki ga je preživela v Admontu, kjer se je zi čelo njeno duhovno življenje, kjer je prejel« prvo sveto obhajilo in ji je rajni oče toliko le. pega pripovedoval o svetnikih božjih. Kes le" pi časi so bili to, toda še lepše, milostipolliei« je bilo v Štajru. Tu šele ii je nebeški ženin razodel vso svojo krasoto po usfih svojega slu žabnika; tukaj šele je smela trpeti za Boga" Li ni bilo vse njeno življenje nepretrgana vrsta milosti, od takrat, ko je šla na božjo pot, ko io je obsodil sodnik do dneva Zelerjeve pmrti, d0 takrat, ko je Najsvetejše nesla v stolp? ... ^a-res lepi dnevi njenega mladega življenja toda kaj pride sedaj? Jo bo li Bog še nadalje' obsipaval z milostmi, z razsvetljenjem in du-liovno tolažbo — lahko iudi drugače pride Dušna suhota in zapuščenost lahko pride!]' Nikoli noče postati nezvesta, nikdar., . pa naj pride, kar hoče. Zopet je stopila k odprtemu oknu in jc zrla v temno noč, gori proti nebu, kjer je komaj še svetila kaka izgubljena zvezdica. Taka se ji zdi tudi njena priliodnjosi, zelo temna in nedoumna, kakor težak zastor! ki zakriva skrivnostno podobo ... Toda, ni-li rekel pater Albert: Nai križ ti sveti v sveti raj, naj vodnik ne bo ti :'maj? In zopet so se razpršili temni oblaki in prikazalo se ji je miiostipolno znamenje Sinu človekovega... Vedno sc oziraj nanj, Šteiona, križ naj bo tvoja rešitev, tvoja luč. On te bo vodil skozi živl,c-nje in ti bo po tem črnem življenju posvetil v deželo večne blaženosti ... Jezus, kdaj boš prišel po svojo Štefko? Cujte. ker ne vesle ne dneva, ne ure ...
Zaprla je še zadnje okno. Videla je, d'i se je zabliskalo nad vodo. Bil je pa samo blisk, gromenja ni bilo slišati, toda iz daljaie jc prihajalo peketanje konjskih kopit, tnin, trap, trap. Kdo neki jaiia tako pozno?
Vzela jc svečo, čas je že, da gre spat. Trap, trap ...
Kar je cula, da pekelanje prihaja vejn'> Miže, potem je nckelo žvenketajoč skočil s konja. V tistem trenutku sc le odpro vrata in v sobo stopi visokoraščen, crn mož. Gost? l'a t:iko_ pozno —?
Z gorečo svečo v roki mu itopi nasproti, toda obstoji sredi sobe. Jezus no, Henrik! Jezus, pa kakšen je! Bled kakor kreda, razmr-šeni lasje mu vise čez obraz! In kako čudno jo gleda, kakor bi jo hotel zažgati z očmi... O angel varih . ..!
Tu stoji — o Zveličar — kakor sam Bog-nasvaruj — in niti besede ne izpregovori.
Štefka je dvignila svečo, če jc res on, češe ji nc sanja, saj sta ravnokar rekla zadnja dva gosta, da je proč iz btaira —?
»Gospod, pozno prihajate, od kod pa vas je pripeljala pot?, je vprašala, na tihem pa je molila: -Angel varili, razprostrl svoja krila nad inenoj.'
Iz Linca. Stopil je korak naprej, nato je zopet obstal in je vprašal z glasom, ki je zvenel kakor glas tujega moža, ne kakor nje-gov:
»Kje si bila pa ti danes popoldne?
Zakrivajoč svečo proti vetru, ki jc pihljal skozi okno, odgovori Štefana:
»Tudi jaz sem bila v Lincu.
»Saj vem, da si bila^ se je zakrohotal. \ Hu, kakšen smeh je to. Tako sc je od jez«; krohotal njegov oče takrat, ko jo je obsodil Plaho sc jc umaknila nazaj in jc stopila za mizo. Angel varili!
»Po odpustke si šla, kajne? Pa sj. ,Pot®m tudi obiskala dobrega prijatelja, farja Alberta, kajne?« Z zobmi škripajoč je izgovoril psovko.
Mirno in dostojanstveno je dvignila z zlatimi kodrci obrobljeno glavico, o vendar je krasna kljub vsemu satanskemu početju, kljub vsem nesramnostim, ki jih je storila, toda prokleta naj bo, noče je videti. ...
»To vas prav nič ne briga, kje sem bita. Farja Alberta pa ne poznam,« ga je mirno zavrnila.
»Dobro torej, pri gospodu patru Albertu,« Zopet si zakrohota, toda divje porogljivo in njegova roka, ki se od srda trese, vlači rnec sem in tje. *In kaj si počenjala pri gospode, he?«
Zunaj se je zabliskalo sirom nebeškega svoda, da je za trenutek v sobi postalo svetlo po vseh temnih kolih.
Štefana je odvrnila mirno in odločno;
»To vam ni nič mari, gospod. Sicer se Da prav nič ne spodobi, da na noč vderete
v sobo in strašite ljudi. Jaz moram sedaj zameti.« Ž lučko je »topila izza mize, toda za-itavil ji ie pot, orjaško velik, tedaj je videla, da se mu prsi dvigajo in da hodi po sapo kakor človek, ki je tekel, da je napol mrtev, lopihal je:
»Domov me podiš, ti7 Nimam doma, zaradi tebe sem ga izgubil. Tu stojim, in tudj (i boš ostala tu in mi boš odgovarjala. Kaj si počela z možem v Lincu. Odgovoril Kje je moj križ, ki sem ti ga podaril? In kdo je na ,teno'< — glas mu je pojemal, kakor stoka-sjc mu je prihajalo iz prsi — »napisal ono
0	ljubezni?«
Gospod Jezus Kristus, kaj naj vse to po-neni? Kaj hoče, da naj mu pove? Ali je po-ital nor, ali pa besni zaradi tega, ker ga je ijutraj odslovila? »Kaj hočete vedeti?« vpra-luje, »Kaj sva govorila? To je najina stvar, vi tega prav nič ne razumete jn vam tudi prav aič ni mar. Križ sem podarila naprej, žal mi je, da da vam nc morem vrniti I«
-Komu si ga podarila! • se je zadri tresoč ie od jeze.
Podarila sem ga.«
Komu? ... Ti pa povem jaz, Če mi tudi ni nič mar... Albertu si ga podarila in šc nekaj drugega .. . kar si meni odrekla — o Veliki noči v stolpu... Si mu podarila? ... Da ali ne!«
V svitu sveče je videl, kako so ii v rožnati rdečici vzcvetela licp. o prokleta rdečica, ki jo dela Se stokrat lepšo, to je rdečica krivde in sramote. Ona pa jc mahoma z največjim strahom spoznala, da ic na sledu pre-sveti skrivnosti, o Jezus, Jezus, sedai pa Ti čuvaj nad svojo skrivnostjo in navdahni mi prave besede, navdihni.
»Kako, kaj mislite?« ie rekla Štefka in :e mirno zrla v obraz grozno besnečemu možu, toda kako je rdeč?, vsa sc trese!
»Dali sem krii za spomin, ker se pelje
v	Italijo.•<
tj./vijačnica, o ti lažnivka! In nekoč je poliiibil to oncčaSčeno, oskrunjeno licc iu ie mislil, da ic v nebesih.
»ŠtcJana,« je rekel s tihim glasom, iz ka-lercga je kakor zunaj na gorah prihajala smrtna nevihta, »saj veš, kaj mislimi Ne govoriva več praznih reči. Tu pred teboj stoji on, k! c ie iiubil in ti je dal za igračo svoje srce,
1	pa si zdrobila njegovo srce in si njegovo liiihczcn poteptala z nogami, rekla si mu, da nikdar ne boš njegova, ker hočeš ostati de-Vlc.'?-. Sf5[ana;--* njegov glas ni bil več člo-
vi	ki, bil je kakor glas morilne zveri, ki se po.na ran plazi iz brloga, da poginjajoča še raztrga kakega človeka, »nisi več, vem da nisi. Na velikonočni ponedeljek si bila ponoči pri menihu v stolpu, in si mu v sramoti podari a, kar odrekaš meni. Bog in moje oči veno to, in priče so videle, bila si preoblečena za n'eniha. In veš li, kaj se naj zdaj zato zgodi s teboi? be nocoj morajo strelci na noge, tako veli povelje mojega očeta, te morajo iztirati •z mesta in te morajo razbohnati kakor vla-c">!? — 'n to si ti, ti...« za trenutek se je zdelo, da bo udaril v jok, toda bil je peklenski krohot; »ki sem io molil kakor svetnico, ha, hal in zate sem hotel kovati nože, veš li 5e, kak norec sem bil.,. v vročo smolo bom vtaknil svojo malovredno roko, ki te je nesla s sramotnega odra .,. nai pogine ...«
»Za božjo voljo! Jezus, Marija in sv. Jožef,« je težko sopla Štefana, ki je položila svetilnik v stran in se je naslonila na mizo. Samo deloma razume grozne besede, da je v njih nesramnost, to ve, tudi razume, da je ona tista, o kateri sta preje govorila pivca, tista n- orečnica, ki jo bodo med bobnanjem kakor hudobnico iztirali iz mesta ..,
»Ampak za božjo voljo, kaj sem storila,« ie žalostno vzkliknila, iz bledega obraza je *rlo nanj dvoje madrih oči, o bile so nekdaj njegova slast. ta':o nroseče, tako milo, da so Re za trenotek potuhnili hudiči, ki so od Boga zapuščenega nesrečneža imeli v oblasti« in je zadnjikrat v n:c\<?ovem notemnelem srcu dvignila svojo svetlo glavo ljubezen, mrtvi angel, in je še enkrat vzplnmtela.
»Nisi? Nisi? Štefka, Štefka!« to ie bil zo-Pel njegov glas, toda poln gorja in bolesti,
kakor bi klical na pomoč človek, ki mu sedi smrt na prsih, in razprostrl je avojo roko proti njeni, ki ie tiho z obrazka otirala solze strahu in groze: »Štefka, saj se ne bo zgodilo. Nihče ne bo bobnal, nihče te ne bo tiral,.. Toda, zaradi Boga, zaradi tvoje Marije, reci, da nisi bila v stolpu, da ie vse le laž in prevara, da je menih zate nič, reci, in imel bom avoje oči za sleparje, svojo pamet pa za neumno žival, še celo ljubezni ti ne bo treba vračati zato, vseeno te bom čuval, nihče se te ne bo smel dotakniti, nihče iz Štajra peljati razen čez moje mrtvo truplo.«
»Gospod«, je tiho rekla Štefana z glasom, ki ga je lomil jok, =nikar tako ne kričite, moja uboga mamica spi. Kai hočete, da naj rečem? Bila sem v stolpu, toda nič slabega nisem storila, več vam ne morem povedati, in gospod Albert ie svet mož.«
Tedaj je po konci skočil, kakor bi g& pičila kača, zopet so se začeli okoli njega sukati, plesati in tuliti hudiči. Tako, si bila tam, in kai si počela?«
»Tega vam nc smem povedati.«
In sedaj ji odseva iz oči nekaj zagonetnega, skrivnostnega, nekaj velikega, kar ve, pa nikdar ne bo povedala nikomur. Kraljeva skrivnost, toda od peklenskih duhov zaslepljeni nesrečnež misli, da vidi skrivnost njenega greha, in njegove oči se v temi svetijo kakor zverinske oči; hripavo zarenči: »Povedala mi boš! meni, ki si me z mojo častjo vred poteptala v močvirje! Kaj si počela v stolpu?«
Mirno je rekla: »Ne, ničesar ne povem.«
(Dalje.)
Proda se okolu 1 15 meterskih stotov
neSpelJ
sune note.
vse druge deželne pridelke kupuje trgovina a semeni Sever & Komp., Ljubljana. VVoltova ulica št. 12.
I
Dr. 3eše
zopet redno ordinira za očesne bolezni od 10. do 12. ure dop. Dunajska cesta št. 17.
Učenca
išCe Friderik Homann ▼ Radovljici, trgovina z mešanim blagom.
♦♦♦♦♦♦

♦♦♦♦♦♦♦♦>
ERJAVEC & TDRK trgovina z železnino
pri „ZLATl LOPATI" preje Hammerschmidt (MUhlelsenj
Ljubljana, Valvasorjev trg It. 7, —- nasproti Krilanska ccrkve. —
PT Zaloge cemente.
za marmelado ali sveže za trg. Reflektantje na) si blago osebno ogledajo In se za ceno dogovore pri oskrbnlStvu Nemške ▼asi prt Krškem.
Prvovrstno PfftFF šivalne stroje
za šivilje, kroiače in Čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroj; priporoča Iga. Vok, Ljubljana, Sodna ulica it. 7._ ,
Oft>crifet> frgotnne. j
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvoiill svojo dobro znano manufakturno j detajlno trgovino z manufakturnlm blagom, v po-i Dolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zim--.1 sko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, ka-< tere so ravno došle iz Inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blsgo za moške In ženske, dalje paril,ie barhente, flanele cefirje, Sifone, potrebščine za krojače, šivilje i. t. d.
Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo se priporočamo
A. & E. Skabeine,
veletrgovina t manufakturniia blagom Ljubljana, Mestni trg 10. \
V modni ia mannfakturnl trgovini
„PRI IVANKI"
▼ LJubljani, Sv. Petra cesta it. 29
se dobi po zelo nizkih cenah sukneno blago za kostime, kakor tudi za moške obleke, žamet za moške, vražja koža, moCna hlačevina, moCni oks-fordi, cefirjl, bela in pisana kotenina, različni bar-; henti, platno za rjuhe, odeje, Črna svila, sploh vse,' kar je k nevestini opremi potrebno. {
Lanišče
m
predivo
v vsaki množini kupuje po najvišjih dnevnih cenah Terilnlca ln predilnica Itton Šinkovec, Grosuplje (Dolenjsko).
^ Izšla je
Družinska Pratika
za leto 1921
z bogato, jako zanimivo vsebino in mnogimi lepimi slikami.
HT Cena izvodu 5 kron, ~W* po polti 80 vin. vaC.
Zahtevajte Jo po vseh trgovinah In zadrugah. — Na debelo se naroča pri založništvu Družinske Pratike v Ljubljani.
Razprodajalcl znaten popust.
Znamenita nabožna knjiga n uiti« vsebino.
Kratko navodilo za pravo pobolnoat do Matere božje. Priredil dr. Zdežar. - Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v LJubljani ln v vseh knjigarnah. — Cona »»mo i' K <>o v.
Primešaj krmi Mastin!
V smislu odloka deželno vlade za Kranjsko IjubC" zdne 1R julija 1899 St 10.695,. ki mi *a ie mostni magistrat ljubljanski irporocil dne •>8 julija JS99,št.25.205, smejo dietetično sredstvo Mastin, redil ni pražok »a prašiče in za vsako Sivino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni iredmotofjlaSen. V Ljubl jani, dne 3. avgusta 190Q mag. opr. št. 28.561. Ako Mastina v lekarnah in trgovinah nc dobito, ga naročite po pošti. — 5 zavojev Mastina stane K 50-— in ae jih pošlje poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje (naftol- mazilo) uniči pri Jjudeh Kar. >, lišaj, srbečico, kožne bolezni i u izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K ID—.
Lekarnar Trnkoci v LJubljani
(Slovenija) zraven rotovža.
Šivalni stroji dospeli
predvojno blnfo 7n obrtno in rodbinsko rabo. Istotam se dobi vse posamezne dele, igle, olje, potrebščine za šivilje, čevljarje in krojače. Josip Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip 7,
Suhe gobe. fižol, ianeno seme
Vupuje tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelki
Kaiel & Kooip, Ljubljana, Gosposvetska cesta šl l
"uUbSKd POSOJILNIC/?
v Ljubljani, ▼ lastnem doma Miklošičeva cesta St. •
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad I milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
st
Hementna strešna opeka
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
luan JelaCin, Ljubljana
Emonska cesta 2. 4792
Agitirajte za
, Domoljuba'
flUUH-UK Iref-Airta
• New-York—Bnonos-Ayres—Rlo dl Janeiro—Santos-Montevldeo.
Urozplačoa pojasnila in prodaja voznih listov za potnike z Slovenije edtnole pri:
.SIMON KMETEC, LjuMjana, KoMvorska tOca 2i
K»jstarcj£a hranilnica na Slovenskem.
Knmiska hranilnica
v Ljubljani — ustanovljena 1.1820
obrestuje hranilne vloge s
3%.
Kranjska hranilnica je pupilarno varen zavod in jo nadzoruje deželna vlada.
Za plačila zavodu se dajo na razpolago poštne položnico.
Cisti dohodek Kranjske hranilnice je — no glede na to, kar ec odkaže rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. — Skupna svota doslej v te svrho odmenjonth zneskov znata K 8,701.118-37,
Kupujem vedno In v vsaki množini po najuiljlh cenah i
Brinjevo olje, suhe gobe, ližol
in druge deželne pridelke. Nudim najniSjai
Kavo, olje, rit svete, moko, vžigalice, pravo slivovko, runi
ter razno drugo blago.
M. KANT, Kranj.
Najboljša in
najcenejša le pri tvrdki
kolesa GOREČ
motorji pnevmatika
LJUBLJANA
Gosposvelska c. u
(Marije Terezije c. 14.)
jjkt ITtiši - podgane C1** sten let-Umi
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkui. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke, posebne močne vr«te 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, praiek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti uiem pri ljudeh 5 in tO K. mazilo za uii pri iivini 6 in 10 K, praiek za uii r obleki in pentu 10 in 20 K, tinktura proti mrčeju na »adju in na r.c-lenjadi (unič. raatl.) 10 K, praiek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 12 K.
Pošilja po povzetju Zavod ra eksport: M. JONKER, Pctrinjika uL 3, ZAGREB 1.
IV. JAX IN SIN
Dunajska ceala štev. is, LJUBLJANA.
šivalni stroji in stroji za pletenje.
Ir.liorna konstrukcija in olognntna i«* vr&ito/ i7. tovarne v I.in> u. l»(nror-lionrv 1. IHB7. — Doilo Ja ravnokar vačja »tavUo atrojav sa vaako obrt
Velenje poučuje brezplačno, risalni stroji „Adler" Cen kl zastonj ln Iranko, Kolesa Iz prvih tovarni Dtirkopp, Styrla, Wa«cnrad.
prodajajo se po znatno jnijanil) cenaf),
gx Zaloga Bjublim-G* <Dreg &
na debelo m drobno.
IzdeHd zajunfcns i i samega najboljšega usnja.
izdaja konzorcij »Domoljuba«. 1»
Odgovorni urednik Anton SoSnik v Ljubljani,
Tisk« Jugoslovanska Uskaro«.