Naša želja in dolžnost \T i, zares ni prijetna dolž-j\ nost ponavljati, in vedno A' znova dokazovati v tem i-ašem političnem življenju kar koli, zlasti tedaj nj, ko se za tako ponavljanje po navadi že vnaprej ve, da tistemu, kateremu je namenjeno, ni prijetno, ker ga spravlja najmanj — v slabo voljo. Vendar pa se utegne zgoditi, da tokrat morda te ne bo tako, če ob odhodu drugega in ob prihodu tretjega vladnega komisarja ponovijo tisto, kar je bila naša dolžnost že tolikrat povedati in tudi ponoviti, zlasti pa, da podčrtamo tisto, kar se nam v teh skoraj dvajsetih letih ni zdelo Prav. Hočemo torej našteti nekaj Poglavitnih postavk iz dobe, ko sta rimsko vlado predstavljala Pri nas dva njena generalna komisarja. Svoje tako odgovorne in večkrat tako delikatne funkcije seveda nista opravljata na lastno pest, temveč po navodilih svojih predpostavljenih, vendar so bila hkrati ta navodila brez dvoma tudi rezultat njunih poročil in nasvetov. Zato nočemo naštevati u-stavnih, statutarnih in mednarodnih določb, ki se niso fn se še vedno ne izvajajo, temveč se hočemo omejiti na tisto področje, na katerem se pokazal rezultat omenjenih nasvetov in tudi poročil ne Blede na to, ali so bila izraz zgolj osebnega prepričanja ali Pa tudi posledica vpliva tistega dela sredine, ki reševanju tolikih nerešenih narodnostnih ■vprašanj ni naklonjen in ki skoraj ob vsaki priložnosti pokaže celo idaro miselnost, ki bi Utorala biti že zdavnaj pokopana. Moramo pa takoj povedati, tla tem krogom ni uspelo preprečiti pomembne normalizacije meddržavnih in tudi notranjih odnosov med obema na-fodnostima, : teh obmejnih krajih, kar je brez dvoma naj-Pozitivnejši dosežek v zadnjih letih obeh komisarskih obdobij. *n če se spomnimo časov, ko je bilo drugače, bi se nam zdelo danes skoraj neverjetno, da vedno ni bilo tako, čj se ne bi spomnili vojne in vsega kar k njej spada — od vzrokov do posledic. Vendar pa te logič-he normalizacije, ki se izraža v tolikih konkretnih oblikah, °d odprte meje pa do vseh vrst sodelovanja, ne spremlja tudi vse tisto, kar spada med pogoje za izvajanje že omenjenih določb. Pri tem nas seveda ne more prav nič tolažiti dejstvo, ki ga ravno v teh tednih lahko ugotavljamo, da je morda tudi drugod tako, čeprav so tam, v tem pogledu, že zdavnaj in mnogo bolj naprej in se njihovi razlogi z našimi skoraj da ne morejo Primerjati. Če začnemo s prvim komisarskim obdobjem se moramo takoj spomniti, da smo že po enem letu morali napraviti «ne-gativen, celo zelo negativen)) obračun. Po petih letih pa so zastopniki vseh političnih skupin, v katerih se udejstvujejo Slovenci, ugotovili, kako se velik del zlasti posebnega statuta londonskega memoranduma ne izvaja in kako je stanje Potalo celo slabše od bivše ZVU, čeprav je imel vladni komisar v svojem odloku o ime-novanu zapisano, da je njegova oblast prejšnji enaka. Toda v tisti prvi komisarski dobi, ki je trajala precej več kot Pet let, nas je najbolj boleče prizadela komisarjeva prepo-yed, da se na največjem tržaškem trgu ne smemo posluževati lastnega jezika. Pred tem Pa, da naši šolniki niso bili več materialno izenačeni s svojimi kolegi druge narodnosti, kljub temu da se zadevni zakonski odlok, ki je enakost jamčil, ni razveljavil, pri čemer Velja pripomniti, da omenjena neenakost še vedno traja, še v večji meri pa nas je v šestem letu prizadela vsebina komisarjevega zaupnega pisma svoji vladi, v katerem je zavzel do nostrifikacije univerzitetnih diplom stališče, ki ni le nedopustno, temveč predstavlja negacijo osnovnih razlogov vse Protifašistične borbe in mednarodnega sporazumevanja, kar velja tudi za stališče do same slovenske šole. če dodamo še dopuščanje sramotnih divjaških protislovenskih demonstracij, ki so v naslednjem letu sledile, potem moramo pač ugotoviti, da ni bilo moč niti tedaj spremeniti prejšnje ocene prvega komisarskega obdobja, za katerega pa je treba reči, da pada vanj formalna uzakonitev slovenskega šolstva, ki pa še naši rojaki v videmski pokrajini niso bili deležni, če* ☆ Tržaški slovenski odlični pevski zbor «J. Gallus* se je tudi letos v preteklih dneh udeležil mednarodnega polifon-skega tekmovanja v Arezzu v izredno ostri konkurenci zlasti inozemskih zborov. Vendar pa se mu je zgodila krivica z izločitvijo iz finala v polifonski kategoriji v petek zvečer. Včeraj pa v kategoriji folklornih pesmi ni mogel prodreti, delno zaradi posledic krivice, delno zaradi ne najbolj primerne izbire pesmi. Pač pa je primerjavo z italijanskimi zbori prestal zelo pozitivno in našo manjšino dostojno predstavljal na are-tinskem pevskem mednarodnem forumu. ☆ prav je prišla s sedemletno zamudo in še vedno ni poskrbljeno za njeno popolno izvajanje. Drugo komisarsko obdobje sovpada z otvoritvijo našega kulturnega doma in predsednik njegovega začasnega upravnega odbora je tedaj poudaril, da pomeni za tržaške Slovence velik dan, ki pa nam je bil zagrenjen — komaj pred dvema letoma — z očitki drugega komisarja o kompleksih «vitimizma» in z naravnost neverjetnim primerjanjem stanja in pravic naše narodne skupnosti s katalonskimi, grškimi in albanskimi oazami v naši državi. Težko je tudi pozabiti na vsebino opomina drugega komisarja že v prvem letu u-pravljanje njegove funkcije, ki mu je sledilo imenovanje prefekturnega komisarja za odobritev zgradnje še enega raznarodovalnega naselja, na-brežinskemu županu in občinskemu svetu, ki pa je veljal vsej slovenski skupnosti, ki da nima »nobenega osebnega izkustva* v pogledu prisilnega zapuščanja rodne zemlje, ko pa je nacifašistična zver samo v nabrežinski občini od 13 vasi štiri popolnoma požgala in porušila, prebivalstvo pa z otroci vred deportirala. če ob omenjanju takih najbolj bolečih potez izpuščamo ostale spričo teh brez dvoma manj pomembne, toda nič manj značilne, hočemo s takim opozarjanjem samo izraziti željo, da se nekaj pc’obnega ne bi smelo v prihodnosti ponavljati. Vendar pa ne gre samo za željo. Gre za mnogo več. Gre za miselnost, ki onemogoča uresničenje vseh obljub, ki so bile izrečene v resnično lepih besedah začenši od oktobra pred dvajsetimi leti in ob priliki medsebojnih obiskov najuglednejših državnikov obeh sosednih držav, besed, ki se skoraj vsak teden izrekajo tudi med manj pomembnimi in krajevno bolj omenjenimi obiski, pa tudi na zasedanjih tukajšnjih številnih izvoljenih predstavniških teles. Sicer pa je politično vzdušje samo danes že tako, da bi moglo takšno miselnost onemogočati. Zato izražamo upanje ir. tudi prepričanje, da v tretjem komisarskem razdobju nanjo ne bomo — ali vsaj ne bi smeli — več naleteti. Smatrali smo za svojo dolžnost to tudi zapisati, ker menimo, da se reševanje tolikih naših vprašanj v nasprotnem primeru ne bo premaknilo naprej. S. R. H-CT? ^Sg*^*.* Jik s. t g * j? **" bJ|§ X J TAKO JE PA NA KOROŠKEM Najprej pred lastnim pragom f Celo šKof se roga slovensKemu ljudstvu, Ki Koče veronauK v slovenščini Včeraj se je avstrijski kancler sestal z voditelji južnotirolske «Volkspartei» v glavnem mestu avstrijske Tirolske in prav gotovo so se pomenili, kako naj s skupnimi močmi uredijo in rešijo še nerešena vprašanja nemške manjšine na Jušnem Tirolskem. S svoje strani jim — kot glasilo slovenske narodne skupnosti v Italiji, t.j. v isti državi, ki je bila in je pri delitvi pravic nam mnogo bolj skopa kot pri podobni delitvi njim — želimo popoln uspeh. Vendar pa nas ob prebiranju vesti o takih sestankih in o vsem, kar je v zvezi z južnotirolskim vprašanjem, navdajajo povsem logične misli o tem, da naj vsak večinski narod, ki zahteva pravico za svojo manjšino v drugi državi, najprej dokaže, da tako pravico deli manjšinam v lastni državi. Vse kaže, da se v Avstriji to ne dogaja. Obe tedenski glasili koroških Slovencev objavljata namreč skoraj v vsaki številki članke, ki nam točnost gornje trditve potrjujejo, kar nam kliče v spomin prelep in nadvse poučen slovenski pregovor, ki pravi, da je treba najprej pred lastnim pragom pometati. O šolskem vprašanju koroških Slovencev je na primer uredništvo «Slovenskega vestnika» obja-vilo prejšnji teden uvodni članek pod naslovom «Naše šolsko vprašanje še ni rešenoa. Prav je, da ga preberejo tudi naši bralci. Glasi se: «Le še dobrih štirinajst dni nas loči od pričetka novega šolskega leta. Medtem ko pri vseh drugih kulturnih narodih ob taki priložnosti oživijo vprašanja boljše bolj sodobne šolske ureditve, ki naj omogoči, da bo mladina lahko sledila razvoju, smo koroški Slovenci v središču Evrope še vedno prisiljeni, da se borimo z najosnovnejšo pravico pouka v materinščini. Tako bo-do morali te dni naši starši, kolikor tega še niso storili, svo je otroke spet posebno prijaviti .................................................................BuitiliHlilillniiinlllljNtopMiiuiililliiIHlilliilNllllliillHminmimiiiiiiniiilMllllii...... GENERAL DE GAULLE JE PRISPEL VADIŠ ABEBO Velik odmev na krvave dogodke v Džibutiju v komentarjih vsega francoskega tiska «Francosko ljudstvo je brutalno izvedelo, da kolonialno vprašanje ni v celoti rešeno» - Med prvim razgovorom sta Haile Selasie in de Gaulle baje govorila tudi o Džibutiju, ki ga Etiopija zahteva zase - Somalija misli zahtevati razpravo pred OAE in OZN - Aretacije v Džibutiju ADIS ABEBA, 27. — General de Gaulle je prišel danes iz Džibutija v Adis Abebo na tridnevni uraden obisk. Prihod de Gaullovega letala so pozdravili z 21 topovskimi salvami. Na letališču je francoskega predsednika sprejel cesar Haile Selasie. Po pozdravnih govorih sta de Gaulle in Haile Selasie odpotovala z letališča v središče prestolnice. Sprevod je najprej odšel v občinsko palačo, kjer je župan izročil gostu mestne ključe in sporočil, da se francoskemu predsedniku podeljuje častno meščanstvo. Pozneje je de Gaulle položil venec k spomeniku padlim in je nato bil gost etiopskega cesarja na kosilu. Popoldne sta državnika začela politične razgovore, medtem ko sta zunanja ministra podpisala tri petletne sporazume o kulturnem in znanstvenem sodelovanju in o tehnični pomoči. Prvi pogovor med de Gaullom in etiopskim cesarjem je trajal poldrugo uro. Po mnenju opazovalcev sta nedvomno govorila tudi o francoski Somaliji. Kakor je znano, postavlja Etiopija zahteve po tem ozemlju, ki je za Etiopijo velike važnosti, ker je glavno izhodišče za etiopsko zunanjo trgovino. Davi je Haile Selasie sklenil, naj se eden glavnih trgov v prestolnici (Trg Haile Selasie) imenuje po de Gaullu. Zvečer je cesar priredi! večerjo na čast francoskemu gostu. De Gaulle je ob zaključku večerje v svoji zdravici med drugim izjavil: «Vojna, ki divja v jugovzhodni Aziji in ki se stalno širi s stopnjevanjem, ki se vodi od zunaj, vedno bolj veča nevarnost vojne med dvema celinama in s tem nevarnost splošne katastrofe. Spričo take nevarnosti ali ni morda res, da se morajo neodvisne miroljubne in dezinteresirane države sporazumeti o svojem stališču in po potrebi o svoji akciji? Ali ne velja morda to tudi glede Francije in Etiopije? De Gaulle je nato poudaril «po-gum in daljnovidnost)) etiopskega cesarja, omenil je svoje prijateljstvo do njega med drugo svetovno vojno in je poudaril, da je etiopska država, «stara kakor zgodovina«, bila izbrana kot sedež organizacije afriške enotnost prav zaradi njene večtisočletne neodvisnosti in njenega sedanjega ugleda. Na koncu je general de Gaulle poudarili, da želi Francija še dalje okrepiti najboljše diplomatske, kulturne in praktične odnose z državo, s katero jo »naravno zbližujejo številni razlogi« in «na katero meji po enem od svojih ozemelj«. Poleg tega je Francija neposredno povezana z Etiopijo »zaradi številnih skupnih interesov«, bodisi kar se tiče političnega ravnotežja v Rdečem morju, kakor tudi z vidika trgovinske izmenjave in komunikacij. Poslaništvo somalske republike- v Adis Abebi je objavilo danes sporočilo, v katerem pravi, da sta somalsko ljudstvo in somal-ska vlada zelo zaskrbljena zaradi dogodkov v francoski Somaliji. Izjava izraža željo, naj bi vse države članice organizacije afriške enotnosti in vsi demokratični narodi obsodili te tragične dogodke in se sprašuje, ali bo organizacija afriške enotnosti sprejela potrebne ukrepe, da u-godi pravici ljudstva v francoski Somaliji do neodvisnosti. Pri tem ugotavlja, da je nemogoče, da bi de Gaulle »svetovni voditelj, ki je vedno služil stvari svobode« padel v protislovja, kar se tiče francoske SomaUJe. Pred odhodom de Gaulla iz Džibutija so sprejeli izredne varnostne ukrepe. Na letališče ni mogel priti noben domačin. Na vse zgodaj so močno zastražili vse ulice, po katerih se Je peljal de Gaulle na letališče. Nad mestom pa je stalno krožil helikopter. Tiste dele mesta, kjer so včeraj bili incidenti, so popolnoma ločili od ostalega mesta. Vojaki, ki so vso noč krožili po ulicah, so postavili na glavnih točkah žične ovire ter so preiskovali avtomobiliste in pešce. V Džibutiju so javili, da so med demonstracijami v četrtek in petek aretirali in prijavili sodišču 30 oseb, med katerimi je tudi voditelj opozicijskega gibanja »stranka demokratične zveze AFAR« Ahmed Isa. Demonstracije proti Franclji so hiie tudi v somalskl prestolnici v J Mogadišu. Policija je danes močno zastražila francosko, ameriško in etiopsko poslaništvo. V vladnih krogih se je zvedelo, da bo Somalija zahtevala, naj se na dnevni red zasedanja ministrov organizacije afriške enotnosti, ki bo novembra v Adis Abebi, vključi tudi vprašanje francoske Somalije. Isto namerava storiti tudi, kar se tiče prihodnjega zase- danja glavne skupščine OZN. Tudi v Kairu so bile protifran-coske demonstracije. Danes so a-retlrali 50 somalskih študentov, ki so demonstrirali pred francoskim poslaništvom ln metali kamenje v okna. Sedem študentov je bilo ranjenih. Ranjena sta bila tudi dva policijska agenta. (Nadaljevanje na 2. strani) iiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiilMMiiiiiiiimiiiimitiiiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiaiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiHiii DRAVA IN VUKA NARAŠČATA Osijek in Vukovar delno poplavljena Drava je podrla nasip tudi pri Valpo-vu in poplavila obdelana zemljišia OSIJEK, 27. — Drava je da* | nes pri Osijeku prebila nasip in poplavila zoološki vrt. Nekaj živine so evakuirali, drugo pa so morali v naglici pobiti. Občinski štab za obrambo pred elementarnimi nezgodami Je omogočil preselitev 300 družinam ogroženih področij v mestu. Varnostne u-krepe so sprejeli tudi na področju velikega kmetijskega kombinata Belje. V Vukovaru sta Drava in Vu- ka poplavili več trgov In osem ulic. Na Trgu republike je voda globoka od 40 do 70 cm. Z ogroženih področj selijo prebivalstvo In njihove premičnine v družbene prostore. Trenutno je v Vukovaru poplavljenih okrog 40 stanovanjskih hiš in drugih objektov. Velika borba z vodno stihijo se vodi tudi na področju Valpova, kjer je reka Krašica na več mestih prebila nasip in poplavila precejšnjo obdelano površino. k dvojezičnemu šolskemu pouku, če jim hočejo zagotoviti tudi vsaj delni pouk v materinem jeziku. Spet bodo zaradi zgodovinsko pogojenih faktorjev, zaradi gospodarske in socialne odvisnosti in ne nazadnje zaradi protislovenske gonje in tudi pritiska s strani nemških nacionalističnih krogov, s prestopom šolskega praga več tisoč slovenskih otrok iztrganih iz domačega okolja in prisiljenih, da se vživijo v nov, baje lepši svet brez spoštovanja domače govorice in kulturnih vrednot lasnega naroda. Spet bodo zagnali po naših vaseh in zlasti po nacionalističnih glasilih brambovci < Koroške v nevarnosti* krik po ugotavljanju in napadali tiste, ki se upravičeno borijo proti taki diskriminaciji. Končno bodo tisoči otrok slovenskih staršev celo prisiljeni molčati, ko bodo njihovi sovrstniki v veronauku molili, kakor je tudi njih učila mati, ko za uporabo domače slovenske govorice še ri bilo treba prijave. In vse to v znamenju »pravice staršev*, v času, ko so v Ženevi proglasili pravico o-trok», med katerimi je glavna in bistvena, da je treba otroka ohraniti in vzgajati v okolju družine. Splošnemu uveljavljanju načel ženevske deklaracije otrokovih pravic naj bi pripomogel — tako je zapisano ob vhodu — tudi Mali svet ob Vrbskem jezeru «Mininimun-dus*. če vzamemo današnjo šolsko ureditev na Koroškem in zlasti njen človeški aspekt, potem gre na Koroškem v resnici še za zelo majhen svet. Toda tu ne gre za človeško stran, tu gre hkrati za politično plat, ki sloni na isti mentaliteti gospodujočega naroda, češ da je narodnost zgolj zadeva zavesti in ne objektivnih činiteljev jezika, domačega o-kolja kulture in zgodovine. Pa to ni novo, v teh različnih pogledih državnega naroda in drugorodne manjšine je bistvo šolske in narodnostne borbe in v tem vprašanju bo treba najti kompromis, če naj pride končno do znosne rešitve manjšinskega vprašanja. Dokler še celo vsebujejo zakoni v zaščito manjšine »njeno ugotavljanje* te se celo škof roga slovenskemu ljudstvu, ki hoče veronauk v materinščini, češ: «Staršem je dano na svobodo, da svoje otroke prijavijo za slovenski učni jezik, ali za nemški in slovenski, ali za nemški. Da na dvojezičnem ozemlju Koroške ni čisto slovenskih obveznih šol, je stvar staršev. Popolnoma svobodno bi lahko zahtevali za svoje otroke slovenski jezik kot učni jezik. To pa se ni zgodilo*! — Je pot do zadovoljive šolske ureditve še dolga in težavna. Zato položaj manjšinskih šol na Koroškem naposled tudi še ni urejen, če imamo pred očmi zgoraj nakazano človeško tn politično plat dosedanje uredi-tve, urejen pa je s končno izdajo učnega načrta v toliko, da v bodoče ne bo obstojalo več 100 manjšinskih šol različnega tipa po volji posameznega učitelja, ampak le še ena vrsta z določenim učnim načrtom in določenim predpisanim uspehom tudi glede slovenščine. Brez dvoma je to korak naprej, zlasti pa nam je dana možnost, da lahko kontroliramo pouk materinščine v šoli. To pa ni le naša pravica, marveč naša dolžnost, ki nam jo nalaga zakon in dosedanja šolska ureditev. Ta ureditev zahteva borbo in zato ta uradni in zakoniti poziv na boj sprejmimo odločno in zavestno. Država in cerkev to očitno želita — mi bi raje želel! ureditev v korist mirnega sožitja med narodi, kakor to predvl- (Nadaljevanje na 2. strani) PrTniorsTcT*dnevnik PO RAZGOVORIH, KI SO TRAJALI V INNSBRUCKU VES DAN Na sestanku Klaus-Magnago o J. Tirolski so poudarili mednarodni značaj spora Predsedstvo vlade v Rimu pa poudarja sklepe devetnajstih - Poleg Klausa so se sestanka udeležili: zunanji minister Tončič, notranji minister Hetzenauer in številni drugi visoki avstrijski funkcionarji RIM, 27. — Predsednik vlade Moro se je po vrnitvi v Rim sestal danes s svojimi najbližjimi sodelavci, med katerimi tudi z notranjim ministrom Tavianijem, nato pa je od predsednika republike Saragata prejel po-1 sebno pismo, v katerem poglavar države pozdravlja vse, ki so se po poletnih počitnicah vrnili na delo, izraža zahvalo ustanovam, ki so poskrbele za poletne kolonije delavskih otrok, kakor tudi organom prometne policije, ki so v veliki meri o-mejili število smrtnih prometnih nesreč. Po nalogu zunanjega ministra Fanfanija pa je poslanik Martino v avstrijskem zunanjem ministrstvu, kjer ga je sprejel generalni tajnik Bielka, opozoril na izjave terorista Burgerja o že sedemletnem obstoju teroristične organizacije, ki v Avstriji pripravlja atentate na Italijanskem ozemlju. Martino je Izjavil, da Burgerjeva izjava zadostuje, da se kazensko preganjajo predstavniki te organizacije, ki so že znani in da se identificirajo tudi drugi. Bielka je odgovoril, da Je njegova vlada že prepustila to vprašanje državnemu tožilstvu. Hkrati pa poročajo iz Innsbrucka, glavnega mesta Tirolske, da so se danes sestali številni predstavniki avstrijske vlade pod vodstvom kanclerja Klausa s člani vodstva juž-notirolske «Volkspartei» pod vodstvom predsednika Magnaga. Z avstrijske strani so bili navzoči tudi: zunanji minister Tončič, notranji minister Hetzenauer, podtajnik v zunanjem ministrstvu Bobleter, predsednik tirolskega deželnega parlamenta Lugger, zastopniki tirolske «Volkspartel», avstrijske socialistične stranke in stranke «svo-bode«, tirolski parlamentarci, univerzitetna profesorja Gshnitzer in Ermacora ter visoki funkcionarji zunanjega ministrstva in tirolske deželne vlade. Z južnotirolske strani pa so bili poleg članov vodstva «Volkspartei» navzoči tudi predstavniki južnotirolskega pokrajinskega odbora in vsi štirje južnotirol-ski parlamentarci. Predsedoval je tirolski deželni glavar Wallnoefer. Vse te podatke vsebuje uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da je bila «razprava poglobljena in izčrpna, med katero so proučili se danje stanje pogajanj med Italijo In Avstrijo o Južni Tirolski, pogajanj, ki so se vodila v smislu resolucij generalne skupščine OZN iz let 1960 in 1961». «Poleg tega se Je govorilo o mednarodni zasidranosti izida pogajanj kakor tudi podrobno, o obsegu ustreznih ukrepov za razširitev avtonomije v Južni Tirolski. Razgovori, ki so trajali dopoldne in popoldne so se zaključili ob 12.30.» Kmalu po objavi tega sporočila je tiskovna agencija ANSA objavila vest, da v krogih predsedstva rimske vlade poudarjajo, da se bo vlada glede južnotirolskega spora rav- HllllHHIHIIIIIlllmiillllllimiiiiiiiiiiiiiiiii,ii„„M|||„||,|,|||,flllll||l,||ln|(IIIIIIIM,I,lf,,|||||(I|||1||l|,llll||M|||||||||||I|||I||1||1||(|||||1J(|||1|11|(||||||J||||||(||||(|||||(|||| SOVJETSKI PROTEST V PEKINGU Spopadi med «rdečimi gardisti in skupinami, ki se jim upirajo Vec ranjenih so sprejeli v bolnišnico - Novi incidenti pred sovjetskim poslaništvom MOSKVA, 27. — Sovjetska vlada je poslala Kitajski protestno noto zaradi sovražnih dejanj pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu. V noti se poudarja, da «lopovska dejanja« resno ovirajo redno delo poslaništva in ogrožajo varnost funkcionarjev. Nota zahteva od kitajske vla de, naj poskrbi za učinkovite u-krepe, da prenehajo lopovska dejanja, in podrobno govori o incidentu od 22. avgusta: »Skupina organiziranih oseb je ustavila avtomobil s sovjetskim državnim znakom malo daleč od sedeža sovjetskega poslaništva in je zahtevala od sovjetskih diplomatov, naj izstopijo. Pomočnik odpravnika poslov se je moral vrniti v poslaništvo in ni mu bilo mogoče pozdraviti podpredsednika Zambije, ki je odpotoval z letalom v Moskvo.» Nota ugotavlja, da pred sovjetskim poslaništvom «množica, ki so jo nahujskali organizatorji izzivanj«, že več dni nadaljuje nasilna dejanja. Vržen je bil na pr. kamen proti funkcionarju posla ništva. Na zidove v ulici se lepijo manifesti in napisi, «kl pozivajo na sovraštvo in nasilje proti sovjetskemu ljudstvu«. Nasilna dejanja se nadaljujejo pred očmi policajev, ki niti ne mignejo s prtsom. Sovjetska nota poudarja zatem. hotelo sprejeti protesta pomočnika odpravnika poslov zaradi incidenta, ki se je dogodil v ponedeljek, in je praktično izjavil, da »kitajske oblasti ne izključujejo možnosti nadaljevanja nasilja okoli sedeža sovjetskega poslaništva«. Nota u-gotavlja, da predstavljajo ta dejanja neposredno kršitev splošno sprejetih določb mednarodnega zakona. češkoslovaška tiskovna agencija poroča iz Pekinga, da se protikul-turno gibanje nevarno širi po Kitajski. Majhne skupine državljanov, piše agencija, mirno gledajo na uničevanje stanovanj civilistov, ki jih pretepajo in Jih mečejo iz stanovanj ter jih odvažajo v neznane kraje s tovornimi avtomobili. Na vogalu neke ulice so u-stanovili zbirno središče, kamor «rdeči gardisti« nosijo dragulje ali druge »dragocene« predmete, kakor na pr. cevi kopalnic, paličice, s katerimi se je, ki jih zaplenijo »buržujem« in ki veljajo za luksuz, ne predmete. Zdi pa se, dodaja dopisnik, da se proti tem dejanjem sproti upirajo druge skupine »lažnih rdečih gardistov«, ki se vedno odločneje upirajo akciji »pravih« ouvjci,r>R.a uma puuuarja zaiem, i ocuoene.ie upirajo akciji da kitajsko zunanje ministrstvo ni | formacij gardistov. Danes so z ma. •nuiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiimmiiiiiiiiiiiii||l|||l|||||n„l|||,||„,,ut„inin„lllui|l|||||||||||| ZAKLJUČNI TEKMOVALNI DEL PRIREDITVE V AREZZU Zbor «Princip» iz Sarajeva drugi za zborom iz Oxforda «J. Gallusi ni mogel prodreti - Pač pa je primerjavo z italijanskimi zbori prestal zelo pozitivno (Od našega dopisnika) AREZZO, 27. — V okviru mednarodnega polifonskega tekmovanja pevskih zborov so bili danes na programu nastopi moških zborov v drugi kategoriji in pa nastopi mešanih moških in ženskih zborov v četrti kategoriji, v kateri so izvajali folklorne pesmi. Tekmovanje v 2. skupini je bilo zaradi majhnega števila prijavljenih zborov brez izločilnega dela in so nastopi veljali neposredno za končno uvrstitev. V konkurenci osmih moških zborov je nastopilo pet inozemskih i- trije italijanski, med katerimi zbor «Antonio lllersoergv iz Trsta pod vodstvom Lucia Ga-gliardija in zbor «Ermes Gnon» CRDA iz Tržiča. Kot je bilo pričakovati, sta se tudi v tej kategoriji uvrstila na prvo mesto dva inozemska zbora: zbor «Schola Cantorum St. Foillann iz Aachna (Zah. Nemčija) in zbor akademije za petje iz Brna (Češkoslovaška), na tretje mesto pa je žirija uvrstila presenetljivo zbor «Ermes Orionu iz Tržiča, čeprav se je po reakciji občinstva in tudi po ocenah izvedencev v dvorani zdelo, da bo vsaj tretje mesto zasedel tržaški zbor eAntonio Illersbergti, ki je tako obvezni kot prosto pesem zapel malodane dovršeno. Na vsak način pa je bil zbor vreden boljše uvrstitve kot šele na sedmo mesto. Četrti je bil grški zbor iz Larisse (Grčija), peti za-hodnonemški zbor iz Krefelda, sedmi, kot že rečeno, tržaški «Illers-bergu in osmi zbor nSchola Cantorum Santa Cecilia» iz Belfiora. Izločilni nastopi zborov v četri kategoriji so se začeli že dopoldne in se nadaljevali popoldne do pozne večerne ure saj je v tej konkurenci nastopilo kar 24 zborov, med katerimi 13 inozemskih in 11 domačih. Konkurenca je bila še močnejša kot v prvi polijonski kategoriji in tudi nastop je bil zelo slikovit, ker je večina zborov nastopala v pestrih in barvitih narodnih nošah. Morda se bo zdelo že dolgočasno, toda zopet je treba ugotoviti, da so prišli inozemski zbori v Arez-zo temeljito pripravljeni. To velja še zlasti za angleški zbor iz Oxfor-da, za češkoslovaške in madžarski zbor in tudi jugoslovanski zbor iz Sarajeva. Ob zaključku izločilnega tekmovanja je žirija pripustila v finalni del tekmovanja le deset zborov, med katerimi• «Le Cantrel de Lyon» (Francijaj, zbor «Schola Cantoruma iz Oijorda (Vel. Britanija), «Pe-vecky Sbor Jesteds (Češkoslova- ška), akademski zbor «Slobodan Princip-Seljon iz Sarajeva (Jugoslavija), uLarissaiki Chorodiaii (Grčija), «Aleksander Vandor» (Madžarska), zbor akademije za petje iz Brna (Češkoslovaška) ter italijanske zbore «Corale Cittti di Cepra-no» iz Ceprana, «Coro Polifonico Turritanoii iz Porto Torres in zbor «Gruppo Corale» iz Ravenne (tudi tokrat je odločitev žirije do neke mere presenetila, prvič zato, ker bi od domačih zborov upravičeno prišel v poštev za finale tudi zbor «Antonio Illersbergti, ki je bil za svoje izvajanje deležen navdušenega odobravanja občinstva in ki je bil prav gotovo boljši od vsa) dveh od treh izbranih italijanskih zborov. in drugič zato, ker sta bila zo^et izločena ameriški zbor iz Virginije in nemški zbor iz Berlina, ki sodita prav gotovo v višji razred. Sicer pa je tudi res, da je bila žirija postavljena pred težko nalogo, če je hotela od tolikih kvalitetnih zborov izbrati vsaj dese-torico v finalni del tekmovanja, ki je v trenutku, ko poročam še v teku in ki se bo zaključil pozno ponoči. Naš vJakobus Gallusu v tako močni konkurenci ni mogel prodreti, res pa je. tudi, da je danes, očitno pod psihološkim vplivom krivice, ki mu je bila prizadejana z izločitvijo v polifonski kategoriji, pel izpod svojih zmožnosti. Razen tega sem imel vtis, da tudi izbor izvajanih pesmi ni bil najbolj primeren za folklorno kategorijo. «Gal-lus» je namreč izjaval Lajovčevo «Kiša» in Adamič - Pavšičevo «Jez-dec». Obe dokaj zahtevni in lepi a za folklorni skupini premalo u-činkoviti. Ne glede na vse to pa je bil «Gallusov» nastop v Arezzu zelo koristen že zaradi konfrontacije z mnogimi najmočnejšimi evropskimi amaterskimi zbori, kar mu bo prav gotovo koristilo pri nadaljnem študiju in izbiranju repertoarja. Kar pa zedava primerjavo z italijanskimi zbori, jo je «Gallus» prestal vsekakor zelo pozitivno ne glede na uradne uvrstitve, s katerimi se tako ni mogoče v celoti strinjati. Nekaj čez polnoč je žirija 14. mednarodnega polifonskega tekmo, vanja v Arezzu objavila končni vrstni red zborov v četrti kategoriji folklornih pesmi. Prvi je zbor «Shola Cantorum» iz Oiforda z 98 točkami od sto možnih, drugi pa Akademski hor «Slobodan Pnn-cip-Seljo. iz Sarajeva s 94 točkami, JOlŽE KOREN nifestom natiskanim s ciklostilom, sporočili, da se številne skupine »sovražnikov revolucije« organizirale aktiven odpor. Med drugim obtožujejo trgovce, da prodajajo rdeče platno «razrednim sovražnikom, da bi se na ta način lahko mime-tizirali kot rdeči gardisti in organizirali bitko«. Današnji «Ljudski dnevnik«, dodaja agencija, piše, da je bilo med demonstracijami mnogo revolucionarnih študentov ter učiteljev, delavcev in članov revolucionarnega gibanja ranjenih in mnogo od njih so sprejeli v bolnišnice. Trgo-vine, zaključuje agencija, so Izčrpale zaloge slik Maocetunga, ki je talizman proti nebrzdanim rdečim tolpam.« Tudi v Tokiu potrjujejo glasove o krvavih incidentih. V ulici, kjer je sovjetsko poslaništvo, so nastali novi incidenti, ko so tuji diplomati prišli z avtomobili, da bi se udeležili sprejema v sovjetskem poslaništvu. »Rdeči gardisti« so u-stavljali avtomobile in kričali proti diplomatom. Pri tem niso delali razlike med vzhodnimi in zagodni-mi diplomati. BEOGRAD, 27. — Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč Vietnamu je poslal danes z letalom v Hanoj večjo pošiljko zdravil, zavojnega materiala in krvne plazme. Pripravlja se nova pošiljka pomoči Vietnamu. iiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitinnumiiiiiiiiiiiiiiiiii nala v smislu marčnih Izjav predsednika Mora v parlamentu, po katerih je bila vladi izglasovana zaupnica. V sporočilu se dodaja, da vlada ne bo zavzela nobenega končnega stališča — tudi ne v okviru priporočil OZN pred zaključkom parlamentarne debate, ki je določena takoj po obnovitvi dela obeh zbornic. Značilno Je pri tem. da ANSA objavlja dobesedno že omenjene Morove izjave, v katerih se predvsem poudarjajo sklepi komisije devetnajstih in pa »samostojni ukrepi«, s katerimi naj bi se vprašanje z Avstrijo rešilo. Po sestanku so udeleženci poudarjali novinarjem »informativni« pomen sestanka, kancler Klaus pa jim je dal razumeti, da je po razgovorih optimistično razpoložen. Podpredsednik južnotirolske »Volks-partei« Volgger je izjavil, da bodo verjetno v septembru sklicali izredni kongres stranke v Bocnu. Pripominja se, da je Magnago že na zadnjem rednem kongresu napovedal izredni kongres, ki naj sprejme ali pa zavrne pogajanja, ki so v teku. Opazovalci pa pripisujejo največ-Jo važnost besedama «mednarodna zasidranost« pogajanj, kajti Avstrija vztraja, da mora imeti sleherni dogovor mednarodno jamstvo. Italija se je baje z Avstrijo že dogovorila, naj bi sproazum vseboval določbo, da bo mednarodno sodišče v Haagu odločalo o morebitnih kršitvah sporazuma. DE GAULLE V ABIS ABEBJ (Nadaljevanje s 1. strani) Ves francoski tisk komentira v svojih uvodnikih dogodke v Džibutiju. Z golistične strani so važne pripombe lista «Paris Jour«, ker je uradno glasilo stranke »La Natlon« prekinilo izhajanje za mesec avgust. Ta list trdi v komentarju časnikarke Genevieve Tabouis, da je treba pri neredih v Džlbutiju videti če že jie neposredno akcijo, vsaj .-. vpliv a-meriške službe. «Nočemo reči, pravi časnikarka, da je ta služba povzročila incidente v Džlbutiju, temveč samo, da je bila pripravljena izkoristiti jih.« Med neredi v Francoski Somaliji in tem, kar namerava storiti de Gaulle v Kambodži, je nedvomno neka zveza, dodaja časnikarka in poudarja, da je sam de Gaulle to poudaril v svojem govoru v Džibu-tiju. «Toda, dodaja list, ti dogodki poudarjajo predvsem interes, ki bi ga lahko imeli tisti, ki se najbolj bojijo naporov, ki bi jih pobude generala de Gaulla v Pnom Penhu lahko izzvale bodisi v celotnem tretjem svetu, kakor tudi v OZN. Toda to, česar morda niso predvidevali, je, da tudi v Džibutiju nasprotniki francoske politike izrecno priznavajo ugled in vlogo generala de Gaul-la, ki ju namerava poudariti v Pnom Penhu. «Le Flgaro« ne prikriva presenečenja Francozov spričo krvavih demonstracij, medtem ko so predvidevali samo «prisrčne slovesnosti, vzklikanje in navdušenje«. List pripominja, da Je general de Gaulle «sprejel mirno na znanje te incidente«, in da «ostane v očeh afrikih množic general de Gaulle človek, ki si je upal sprejeti pobudo velike dekolonizacije«. Tudi «Le Figaro« govori o zunanjih vplivih trdeč, da «ozemlje Džlbutija ni med tistimi ozemlji, kjer so taki vplivi usodno zapisani neuspehu«, ter zaključuje: »To je nauk, ki ga je treba povzeti iz teh nepričakovanih dogodkov.« «Combat» piše, da so bili dogodki v Džibutiju »žalitev« za generala de Gaulla. in pravi med drugim: »Frnacosko mnenje je s tem brutalno zvedelo, da kolonialno vprašanje ni še v celoti rešeno. Leta 1960 in 1964 je de Gaulle na Antilskih otokih in v Gvajani lahko s svojo samo navzočnostjo vzpostavil red. Tega ni mogel storiti leta 1966 v Džlbutiju. List dodaja, da žalitev generala de Gaulla ne bi bila huda, če ne bi se tikala zunanje politike režima. Leta 1960 si je Francija lahko privoščila zapustitev svojih nadležnih in dragih otočnih posesti. Leta 1966 ne more tega storiti, ne da bi se odrekla svojim jedrskim ambicijam v Tahitiju in vesoljskim ambicijam na Antilskih otokih in v Gvajani.« Desničarski list «l’Aurore» ugotavlja, da se je de Gaullovo potovanje slabo začelo, in dodaja, da Francozi izražajo željo, naj bi de Gaullovo potovanje kolikor mogoče ugodno nadaljevalo. Komunistično glasilo «l’Huma-nitš» poudarja, da de Gaulle ni mogel javno govoriti, in dodaja, v naslovu nad štirimi stolpci: «Nauk iz Džlbutija — Oblast laže o dejanskem stanju v prekomorskih ozemljih in departmajih.« List nadaljuje, da ni nihče predvideval sprejema, ki ga Je Džlbuti priredil predsedniku, in dodaja: ((Poslanstvo Francije v afriških ozemljih je bilo pretveza za preveč obsojenih dejanj, da bi moglo danes opravičiti nujnost statusa quo, tudi če imajo glavni štabi Džibuti za važno strateško točko.« List poudarja nato, da se želja po neodvisnosti ne pojavlja samo ob Rdečem morju, temveč tudi na Rčunionu, na Gvadalupi in Martinlci. NAJPREJ (Nadaljevanje s 1. strani) deva sicer tudi izdan učni načrt, ne pa na žalost šolska ureditev sama*! Kako zagovorniki rabe dinamita >* njih simpatizerji gledajo na tiste svoje rojake, ki hočejo vsaj včasih biti objektivni, pa nam pričajo naslednje ugotovitve slovenskega katoliškega koroškega tednika «Naš tednik — Kronika«, ki so bile objavljene prejšnji teden na uvodnem mestu: «V teh dneh bijejo pristaši velenemške ideje tudi ognjevit boj proti Avstrijskemu leksikonu, katerega prvi zvezek (drugi sledi v doglednem času) je izšel pri Avstrijski državni založbi. Ne gre jim v koncept, da je ta pomembna publikacija prvič prikazala nemško-nacional-ne težnje v pravi luči in je tudi pri navedbi slovenskih krajevnih imen bila pravična. Ne gre jim v koncept, da leksikon ne uporablja izraza «Windisch», ki je nastal v retorti le-teh ljudi zato, da bi lahko delili in vladali. Posledice: protestna pisma na vladne predstavnike, na založbo, protestna zborovanja raznih nemškonacionalnih organizacij predvsem na Koroškem, publicistični pritisk v raznih listih in lističih, diskriminacija Avstrijske lige za človečanske pravice, češ da je dala material za leksikon in je kriva vsemu temu. Svobodnjaški parlamentarec dr. van Ton-gel je imenoval v parlamentarni interpelaciji (naslovljeni na prosvetnega ministra) leksikon ((škandalozno pisarijo« ter zahteval, da se naklada uniči. Pred več kot tridesetimi leti so v tedaj nacistični Nemčiji gorele prve knjige režimu neljubih avtorjev na grmadi. Ali naj bi prišlo po predstavi gotovih gospodov do takih nekulturnih dejanj tudi danes samo zaradi tega, ker vsebina leksikona ne odgovarja predstavi gotovih ljudi? Imeti bo treba pred očmi predvsem eno: v še tako demokratični državi ne more biti svobode za odstranitev svobode! Naj so simptomi na videz še tako nepomembni: vsaka popustljivost v tem oziru krepi sile, ki so protiavstrijske Spored današnjih tekem SŠI Spored drugega kola nogometnega turnirja 9. slovenskih športnih iger je naslednji: II. KOLO (danes 28. t.m. na stadionu «Prvi maj«) ČLANI A SKUPINA Cankar — Barkovlje: ob 7.30. Sodnik S. Soli, delegat G. Švab. B SKUPINA Primorec — Sokol: ob 10.15. Sodnik B. Rupel, delegat S Kuret. Kras — Zarja: ob 15.15. Sodnik P. Mahorčič, delegat S. Pertot. C SKUPINA ) Kolarič — Union: ob 17. Sodnik J- Bukovec, delegat A Rupel. Č SKUPINA Doberdob — Breg: ob 13.30. Sodnik S. Soli, delegat B. Puntar. MLADINCI B SKUPINA Sokol — Breg: ob 12. Sodnik I. Lasič, delegat D. Švab. Italijanski veslači sinoči v Trstu VARESE, 27. "— Danes so odpotovali iz Vareseja veslači, ki bodo branili italijanske barve na svetovnem prvenstvu na Bledu. Veslači bodo prenočili v Trstu, od koder bodo odpotovali jutri direktno na Bled. Italija bo nastopala v sledečih disciplinah: ((dvojica s krmarjem« (Dop. Ferroviario Treviso), «dvojica brez krmarja« VVFF Trst), ((četverec s krmarjem« (Co-razzieri Napoli), »osmerec« (VVFF Trst) in ((četverec brez krmarja« (VVFF Trst ali FFAA Sabaudia). ..........""""""""lil"'.......................m................................... PtAUHit 7. DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA v Se trije novi evropski rekordi Italijan Dibiasi prvak v skokih Belitz Geiman med moškimi, Heukels in sovjetska štafeta 4X100 m prosto med ženskami, novi rekorderji UTRECHT, 27. — Tudi danes je padla cela vrsta evropskih in državnih rekordov. Belitz-Geiman se je maščeval za poraz na 400 m in postavil na 1500 m nov evropski rekord, ki Je za 3”4 boljši od prejšnjega, katerega Je bil postavil isti plavalec. Drugi evropski rekord je Sovjetska zveza, dosegla s štafeto 4x100 prosto ženske: s časom 4'11”3 Je za 7/10 sekunde Izboljšala prejšnji rekord, ki je pripadal Nizozemski. Tretji rekord je dosegla Nizozemka Heukels, ki je znižala prejšnjega za 6/10 sekunde (pripadal je vzhodnonemški plavalki Holletz). Italijani so dosegli prvo zlato medaljo na letošnjem prvenstvu. Klaus Dl Blasi, ki je imel že po kvalifikacijah ogromno prednost, je sijaj no zaključil zadnjo serijo skokov in zmagal v disciplini skokov s stolpa 10 metrov. Sovjetska zveza Je zmagala tudi v turnirju v vaterpolu s tem, da je v odločilni tekmi premagala presenetljivo moštvo Vzhodne Nemčije. Jugoslavija si je z zmago nad Italijo zagotovila tretje mesto. Zmagovalci današnjih finalnih tekmovanj: 1500 m prosto moški: 1. Belitz-Geiman (SZ) 18’58”5 (novi evropski rekord) Kimber (VBj Pletnev (SZ) Torres (šp.) Fassnach (Z. Nemčija) Ravelinghien (Fr.) Langer (Polj.) Gustavsen (Norv.) 400 m mešano ženske Betty Heukels (Niz.) 5’25”0 (novi evropski rekord) Pechstein (V. Nemčija) Khazieva (SZ) Holletz (V. Nemčija) Babanlna (SZ) Ljungrenn (šved.) Dorleans (Fr.) Turneull (VB) 4x100 m prosto ženske Sovjetska zveza 4’11”3 (novi evropski rekord) 17'13”2 17’17”9 17’18”7 17’28”6 17’31”8 17’33”6 18’I1”4 5’26”0 5’28”4 5’30"7 5’3I”5 5’37”8 5’38”0 5’44”3 2. švedska 4’12”2 3. Nizozemska 4’12”8 4. Vzhodna Nemčija 4’13”1 5. Velika Britanija 4T3”6 6. Italija 4’13”9 7. Francija 4’14”3 8. Madžarska 4’14”7 Vaterpolo Jugoslavija — Italija 2:1 Končna lestvica 1. Sovjetska zveza točk 4 2. Vzhodna Nemčija 4 3. Jugoslavija 3 4. Italija 1 Skoki s stolpa moški 1- K- u' Biasi (It.) točk 162,92 2. Phelps (VB) 152,01 3. Kowalwski (Polj.) 143,13 4. Konzorr (Z. Nemčija) 5. Kufchinkin (SZ) 6. Mejsak (Polj.) 7. Volker (V. Nemčija) 8. Priestley (VB) 9. Paiella (It.) 10. Meskanen (Fin.) 11. Matthes (V. Nemčija) 12. Reff (V. Nemčija) KOŠAKKA IfERMO, 27. — V prvi polfinalni tekmi evropskega mladinskega prvenstva je Jugoslavija premagala Češkoslovaško s 66:37 (33:17) in se uvrstila v finale, kjer bo srečala zmagovalca dvoboja Italija: SZ. Deseteroboj: rezultati 1. dne Rezultati 1. dne tekmovanja v deseteroboju: 100 m:. _ 1. Tassini 11”4 3. CESAR 11”7 Daljina: L Medesani 6,53 2. CESAR 6,26 Krogla: 1. Medesani 12,90 2. CESAR 11,72 Višina: 1. Medesani 1,93 3. CESAR 1,60 400 m: 1. Tassini 52”7 3. CESAR 57”3 Lestvica po 1. dnevu: 1. Medesani (Fiamma) 3454 točk 2. Tassini (SGT) 2984 3 CESAR (Bor) 2899 4. Germani (CRDA) 1829 5. Sterpin (Acegat) 1661 iiiiiiitliMltmi,iiiiiiiiaii,ia,,ai|„,,,,|,|,,,,|,Mltl|ll|llll||1ia||IIBIII|I||||||||||||||||||||||t|||||||||||||a||||||||av|aiHU kolesarstvo SVETOVNO PRVENSTVO Nizozemec Dolman nov prvak Yvonne Reynders ponovna zmagovalka med ženskami in s tem tudi nedemokratične!« sz — Vzhodna Nemčija NURBURGRING, 27. — Belgijska kolesarka Yvonne Reynders in nizozemski kolesar Evert Dolman sta nova svetovna prvaka na cestni vožnji za amaterje. Yvonne Reynders je tudi letos ohranila naslov v ženski konkurenci, v sprintu je prehitela Nizozemko Ha. ge in Rusinjo Puonen. Nizozemec Dolman si le tudi zagotovil zmago v sprintu.' Glavno akcijo je izvedela četverica, v ka-Iteri je bil tudi Italijan Benfatto. 1:0 i Le t zadnjem krogu sta Dolman in Anglež West dokončno pobegnila in tako prišla na cilj s 40” prednosti pred skupino, v kateri sta bila Italijana Benfatto in Pi-sauri. Vrstni red ženske: 1. YVONNE REYNDERS (Bel.) 2. Hage (Niz.) 3. Puronen (SZ) itd. Vrstni red moški: 1. EVERT DOLMAN (Niz.) 2. West (VB) 3. Skibby (Dan.) 40” zaostanka itd. -ilSEl NEDELJA, 28. AVGUSTA PONEDELJEK, 29. AVGUSTA Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 — Poročila; 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše; «Zmajeva princesa«; 11.45 Ringa-raja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Mozaik melodij; 15.30 Ivan Pregelj: «Tolminci»; 16.00 Ljudski plesi; 16.30 Revija orkestrov; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 C. Franck: Simfonija; 18.40 Za vedro razpoloženje; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Italijanske počitnice; 20.00 Šport; 20.30 Skladbe Ubalda Vrabca; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 G. Malipiero: Drugi koncert za violino in orkester; 22.30 Pianist Ralph Sharon; 22.45 Jazz. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 in 23.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Trije ansambli, tri dežele; 12.15 Počitniška srečanja; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Ansambel Franca Russa; 17.20 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Bach: Koncert za tri klavičembale in godalni orkester; 18.50 Ivo Petrič: Sonata za rog in klavir ter Sonatina za trobento in klavir; 19.15 Iz ženskih tednikov in revij; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 šport; 20.30 Giuseppe Verdi: «Nabucco», opera v štirih dejanjih; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba; 23.00 Saksofonist Lee Konitz. 9.30 Kmetijska oddaja; 11.10 Tržaški ljudski motivi. Koper 8.30, 12.30. 14.00, 14.30, 15.30, 20.15, 23.30 — Poročila; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.05 Nedeljsko^ srečanje: «Pred svetovnim veslaškim prvenstvom na Bledu«; 10.20 Zabavni zvoki; 11-00 Prenos RL; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.05 in 13.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče tedna; 14.40 Češke polke in valčki; 15.00 in 15.45 Glasba po željah; 16.30 Domače pesmi in melodije; 17.00 Prenos RL; 20.00 Ansambel Klausa Wunderlicha; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba; 23.35 športna nedelja. Nacionalni program 8.00, 13.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.15 Nabožna oddaja; 10.15 Ital. plošče; 11.25 Koncert na trgu; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Pisan spored; 14.30 Nedeljski orkestri; 15.15 Oddajali smo...; 17.00 Simfonični koncert; 18.35 Glasbeni spored za mladino; 19.30 športna nedelja; 20.25 Cobelli in Badessi: »Zemlja 70»; 21.00 Koncert fagotista G. Zu-ckermanna, pianista Bruna Ca-nina in violončelista Umberta E-gaddija; 22.00 Rotondo in njegov ansambel; 22.30 Glasba v večeru; 23.00 Večerne vesti in poročilo z mednarodnega filmskega festivala v Benetkah. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.45 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Veliki variete; 11.00 Zbori z vsega sveta; 11.35 Pevci; 12.00 Plošče tedna; 13.00 Zmenek ob trinajstih; 13.45 Pisan spored; 14.00 Z glasbo po svetu; 15.00 Slavni ameriški orkestri; 16.30 Klakson; 17.15 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Glasba po željah; 21.00 Glasbeno-govornl spored; 21.40 Plesna glasba. ///. program 18.30 Radijska črtica •— L. Me-sterhasi: »Tetti di Savona«; 18,45 Valentinijeve ' in Galuppijeve skladbe; 19.15 Pregled ruske kulture; 19.30 Wagnerjeva opera »Pristan in Izoida«; v odmoru Revija revij. Slovenija 7.00, 8.00, 9.00, 14.00, 20.30, 23.00, 24.00 — Poročila; 7.30 Napotki za turiste; 9.05 »Veseli tobogan«; 10.05 Naši poslušalci čestitajo; 11.00 še pomnite, tovariši... — M. Sinobad: Taran — orožje herojev; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Za prijatelje lahke glasbe; 12.00 Turistični napotki za tuje goste; 13.05 Naši poslušalci čestitajo; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Glasbena medigra; 15.00 Slavni pevci — znamenite arije; 16.05 Majhni zabavni ansambli; 16.30 Humoreska — J. Thurber: Skrivnost manšetnih gumbov; 17.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 »Pesem noči«; 21.50 šport; 22.00 Kličemo letovišče; 23.10 Nočni zabavni zvoki; 0.05 Iz današnje češke glasbe. Ital. tele v iz Ha 9.30 Kmetijska oddaja; 10.15' Svetovno kolesarsko prvenstvo; 11.00 Nabožna oddaja; 16.30 Svetovno kolesarsko prvenstvo; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 TV zgodba; 19.50 športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Prigode Laure Storm: «11 tredi-cesimo coltello«, sodeluje Laura Masiero; 22.00 Petnajst minut z Mariso Brando; 22.15 športna nedelja, rezultati in kronike, ob koncu dnevnik. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Deželni festival «Poletne pesmi«; 13.40 Potovanje po Jadranu; 13.50 Plošče; 14.30 Domači pisatelji; 14.45 Tamburaški orkester. Koper 6.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 20.15 — Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Vesela glasba; 10.30 Plošče; 11.45 Glasbeni spored; 11.15 Plošče «Du-rium«; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Orkestri; 14.15 Poje Gene Pitney; 14.40 Mala prodajalna plošč; 15.00 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Od popevke do popevke; 16.45 Iz glasbenih dvoran; 17.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 17.15 Izbrane strani operne glasbe; 18.00 športni ponedeljek; 18.10 Orkester Castellina-Pasi; 18.45 Glasba in fantazija; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Wende; 23.35 Bjelinski: Mediteranska simfonietta. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Pisana glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetni program; 9.30 Vivaldijeeve skladbe; 10.05 Pesem sledi pesmi; 10.30 Spored za šolarje na počitnicah; 11.00 Narodni plesi; 11.30 Orkester; 11.45 Pesmi, ki jih radi pojemo; 13.30 Nove umetniške moči: 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Plošče; 15.45 Pisana glasba; 16.30 Spored za najmlajše; 17.25 H. de Balzac: «Felle di zigrino«; 17.50 Orkestri; 18.50 Literarna oddaja; 19.05 Glasbena potovanja; 20.25 Jazz; 21.30 Glasba v večeru. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.40 Ansambel Ferial; 8.5p Električne orgle; 9.00 Poje Rbnatb Rascel; 9.35 Nove ital. pesmi; 10.00 Operne arije; 10.35 Plošče; 11.35 Vesela glasba; 12.00 Glasbeni spored; 14.00 Pevci na odru;’ l4.45 Glasbena paleta; 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Sopranistka G. D’Angelo in baritonist R. Pa-nerai; 16.38 in 17.35 Glasbeni spored za mladino; 18.15 Poljudna enciklopedija; 18.35 Glasbena fantazija; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Z beneškega filmskega festivala; 20.30 Operil oevci; 21.45 Beethoven. III. program 18.30 Skladbe A. Caselle; 19.00 Španci osvojijo Ameriko; 19.30 Koncert; 20.05 Francoska kultura; 20.30 Revija revii: 21.20 L. Codi-gnola: «11 giro dTtalia«. //. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Slavne neapeljske melodije, sodelujeta Pep-pino de Filippo in Toth; 22.40 Arhitektura v rimski dobi. Slovenija 7.00, 8.00, 9.00. 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila; 9.05 Glasbena matineja z jug. sporedom; 10.00 Za mlade radovedneže; 10.15 Otrokov svet v umetnikovem delu; 10.30 Lahka orkestralna glasba; 11.15 Iz »Tm.iulčice« Čajkovskega; 11.35 Podlistek — O’ Henry: Nali-špana dekleta: 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti; 13.05 Osterc: štiri simf. skladbe; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Narodne pesmi; 14.30 Priporočajo vam...: 15.05 Chopinove mazurke; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Zbor Slov. filharmonije; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Operne melodije; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zvočni razgledi: N. H. Brown: 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Zabavne melodije; 21.05 Z letošnjih dubrovniških poletnih iger; 23.10 Melodije za lahko noč; 23.50 Literarni nokturno; 0.05 Ples. Ital. televizija 18.00 Spored za najmlajše; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 V Ameriki: javno mnenje; 21.45 Glasbeni spored: Praznik nepoznanih; 22.30 TV priredba; 23.00 Dnevnik. II. kana/ 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Schia-vo della furia«; 22.35 Svetovno kolesarsko prvenstvo. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 28.-VIII. DO 3,-IX. NEDELJA, 28. avgusta 10.25 Poročila; 10.30 Lutkovni filmi; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.45 Ventilator — st. Sarajevo; 12.15 Kapetan Tenkeš — madžarski film; 19.20 Mednarodna kotal-karska revija v Velenju; 20.25 A. Schnitzler: Jutro pred poroko — šesti del; 21.00 Dnevnik; 21.45 Koncert v studiu; 22.30 Golo mesto — film; 23.20 Poročila. PONEDELJEK, 29. avgusta 19.40 Poročila; 19.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 20.15 Tedenski športni pregled; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 G. B. Pergolesi: Zaljubljeni bratec; 21.40 Zabavno-glasbena oddaja — studio Sarajevo; 23.10 Poročila. TOREK, 30. avgusta 21.30 Goldoni: Grobijani — predstava tržaškega Slovenskega gledališča: 16.20 Poročila: 1625 Budimpešta: Evropsko atletsko prvenstvo; 20.15 Dokumentarni film; 20.45 Obzornik; 21.00 Zeleni šal — celovečerni film; 22.30 Poročila. SREDA, 31. avgusta 18.25 Poročila; 18.30 Budimpešta: Evropsko atletsko prvenstvo; 20.10 TV pošta; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 23.10 S kamero po svetu; 23.30 Poročila. ČETRTEK, 1. septembra 18.30 Budimpešta: Evropsko atletsko prvenstvo; 20.15 Ljudje ob reki — reportaža; 20.45 Obzornik; 2100 Dnevnik; 21.30 Studio 13 — glasbena oddaja; 22.30 Z vodo — reportaža; 22.55 Resna glasba; 23.10 Ted Curson in plesni orkester RTV Zagreb — iz cikla Jazz festival na Bledu; 23.30 Poročila. PETEK, 2. septembra 18.30 Budimpešta: Evropsko atletsko prvenstvo; 21.00 Dnevnik; 21.35 Sen kresne noči — ameriški celovečerni film; 23.05 Obzornik. SOBOTA, 3. septembra 17.30 Budimpešta: Evropsko atletsko prvenstvo; 19.30 Kino — češki film za otroke; 19.45 1 : 1, glasbena oddaja; 20.25 Vsako soboto; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Naše prijateljice živali — poljudno-znanstveni film; 22.00 Zabavno-glasbena oddaja; 23.00 Prebrisan detektiv — film iz serije Svetnik; 23.50 Poročila. I Erskine Caldmell V sobot® popoldne Tom Denny je odrinil gmoto mesa in se zleknil na mesarskem tnalu. Zaželel si je ležati na hrbtu in počivati. Mesarsko tnalo je bilo edino udobno mesto v mesnici, kjer se je človek lahko zleknil, Tom pa je imel navado, da je po malem počival med delovnim časom. Običajno se je oprl z nogo ob rob tnala, zavihtel drugo nogo čez koleno ter se s kosom bržole Pod glavo počutil na moč udobno. Kadar je vzel meso iz hladilnice Je bilo voljno in hladno. To je počel Tom. Rad je nekoliko počival in najprijetneje se je počutil na mesarskem tnalu. Zbrcal je čevlje z nog, da je lahko migal s prsti. Vonj v Tomovi mesnici ni bil ravno prijeten. Tujci, ki so prvikrat kupovali pri njem meso, so ga zmeraj vpraševali, če ima morda crkotino med zidovi. Smrad pa Je postajal iz leta v leto hujši. Tom je odgriznil kos žvečilnega tobaka in se udobno namestil na mesarskem tnalu. Roj muh je brenčal nad njegovo glavo, tistih lenih pikajočih debelih in mastnih muh, ki so živele v Tomovi mesnici. Zamrežena vhodna vrata so bila nekaterim, ki so poskušale priti v notranjost, v oviro, toda če so bile navajene na svežo kri na mesarskem tnalu, jim je uspelo najti pot skozi zadnja vrata, na katerih ni bilo mreže. Vsi so jedli meso, ki ga je prodajal Tom, in ga hvalili. V mestu ni bilo druge mesnice. Vstopili ste to dejali: «Dober dan, Tom. Kako se počutite danes?« «Z menoj je vse v redu, le moja stara ima spet mrzlico in vročino.« Ko pa je potem Tom zaključil svoje pripovedovanje, kako se počuti človek, če ima mrzlico in vročino, ste dejali: «Rad bi imel funt svinjskega zrezka, Tom.« Tom pa je dejal: «Pri-mojdunaj, takoj vam ga bom pripravil.« Medtem ko ste čakali na Mezek, je Tom dvakrat ali trikrat strokovnjaško obrnil gmoto mesa to vam odsekal pol funta. Enako je ravnal Tom, če ste želeli imeti teletino. Premetaval je kos zrez-kovnega mesa, kot da je to zanj veliko delo, in vam dal teletino. V5em se je znal prikupiti. Ce ste zahtevali od Toma kakršno koli vrsto mesa, ki ste ga želeli kupiti, vam ga je nemudoma položil na tnalo, pripravljen, da ga odseka in stehta. Tom si je prepodil muhe z obraza in malce zadremal. Bilo je Poldne. Ljudje z dežele še niso Prispeli v mesto. Bil je čas žetve to vsi so delali točno do dvanajstih sončnega časa, ki je za pol Ure zaostajal za železniškim. Ce-Prav je bila sobota, ni bilo ob tem dnevnem času skoraj nikogar v mestu. Vsi meščani, ki so kupovali pri Tomu meso za sobotno kosilo, so bili že kupili, kar so Potrebovali; za nakup nedeljskega mesa pa je bilo še prezgodaj. Najboljši dnevni čas za nakup pri Tomu, če ste ga nameravali shraniti za nedeljo, je bil v soboto nekako ob desetih zvečer. V tem primeru ste ga mogli odnesti domov v prepričanju, da se ne bo pokvarilo Pred poldnevom naslednjega dne — če vreme ni bilo prevroče. Muhe so brenčale in obletavale Tomova usta in nos, on pa jih je odganjal z roko in poskušal zaspati na mesarskem tnalu s hladnim kosom bržole pod glavo. Iz ust mu je silil sok žvečilnega tobaka in da mu ne bi curljal po vratu, je moral nenehno pljuvati. V kotu za zabojem z drobovino, ki je bila na ogled kupcem, je stala do polovice z žagovino napolnjena Škatla od cigar; toda iz svojega položaja ni mogel zlahka pljuniti tako daleč. Tobakov sok je škropil tla med mesarskim tnalom in pljuvalnikom. Malenkost, ki je skap-ljala na kos bržole, res ni bila omembe vredna; saj so ljudje večinoma izprali meso, preden so ga skuhelj in pojedli • Toda vražje muhe; Se zmeraj so zlobno brenčale in pikale in nič ni hujšega na svetu od lene nasičene mesarske muhe v poletnem času. Tom jih je odgnal z nosa in jih Pljuval iz ust ter si na moč prizadeval, da bi se čim manj premikal. Kmalu se je naveličal in jih Je pustil pri miru. Tom je že krepko zadremal, ko Je planil skozi zadnja vrata Jim Baxter iz brivnice na oglu. Jim je bil Tomov družabnik in mu je včasih pomagal ob dnevih, ko je bilo mnogo dela. Jim je bil visok močan moški, skoraj dvakrat večji od Toma. Zmeraj je bil pokrit z velikim črnim klobukom s širokimi krajci, na sebi pa je imel modro srajco z rokavi, zavihanimi do komolcev Imel je velik jajčast trebuh, preko katerega so mu nenehno zdrkovale hlače. Kadar je hodil, si jih je moral ves čas vlačiti navzgor preko trebuha. Toda vedno znova so drsele nazaj, dokler se ni zdelo, da mu bodo vsak hip zdrsnile na tla in mu spodnesle noge. Jim ni maral naramnic, ker se mu je zdelo, da mu daje pas bolj športni videz. Tom je še dremal, ko je pritekel Jim skozi zadnja vrata in ga pograbil za ramena. Roj muh je spal na Tomovih ustih. Jim jih je odgnal. «Hej, Tom, Tom!« je brez sape zaklical Jim «Zbudi se, Tom. Hitro se zbudi!« Tom je skočil na tla in sl obul čevlje. Jima je bil zamenjal z odjemalcem, ker se je bil navadil na ljudi, ki so prihajali v mesnico in ga prebujali, da bi kupili za 25 centov zrezka ali slanine. S hrbtom roke si je podrgnil usta, da bi odbrisal mušje pike. «Za vraga!« je zarohnel. Potem Je bolje pogledal in opazil Jima, ki je stal zraven njega. «Kaj bi rad?« «Pridi, Tom! Vzemi svojo puško! Črnca zasledujemo, nedaleč doli ob potoku.« «Vsemogočni bog, Jim!« je zaklical Tom, Zdaj že popolnoma buden. Pograbil je Jima za roko in hlastno vprašal: «Cmca loviš? Ali je res?« «Prekleto imaš prav, Tom. Saj poznaš tistega medenega črnca, ki je delal pred leti pri železnicTr cm je tisti, ki ga moramo ujeti. In ujeli ga bomo, čmoličnega lisjaka, prav gotovo ga bomo ujeli. Pred eno uro je tam doli na cesti nekaj dejal najstarejšemu Jacksonovemu dekletu. Fred Jackson nam je vse povedal gori v brivnici. Pridi, Tom. Pohiteti morava. Upam, da ga bomo zdaj kmalu zasledili.« Tom si je zavezal čevlje in stekel čez cesto za Jimom. V roki je imel svojo lovsko puško, medtem ko je bil Jim izdrl mesarico iz tnala. Vsekakor bodo ujeli prekletega črnca — vrag naj vzame njegovo črno kožo! Tom je zlezel v avto, v katerem se je bilo nabralo že nekaj drugih moških. Jim se je pognal na stopnico nekega drugega avtomobila prav v hipu, ko se je pričel premikati. Trideset ali štirideset avtomobilov je že odpeljalo proti potoku in še se jih je večje število pripravljalo na odhod. Ob potoku so si hitro izbrali primeren kraj. V gozdu ob cesti je bila jasa, na kateri je bilo ravno dovolj prostora, da v redu opravijo svoj posel. V bližini Je bilo obilo suhega grmičevja in sredi jase je stalo lepo zraslo drevo. Avtomobili so se ustavili in možje so naglo poskakali z njih. Nekaj se jih je odpravilo, da bi poiskali Willa Maxieja. Will je bil medeni črnec. Verjetno ga bodo našli doma pri skladiščenju bombaža. Will je umel pridelovati najlepši bombaž. Najprej je populil vso travo in potem je zasipal vrste z zemljo. Vsi drugi so pridelovali bombaž, ne da bi se potrudili in odstranili travo. Toda Will je bil zelo iznajdljiv črnec. Na jutro zemlje je pridelal tudi mnogo več žita od drugih. Zmeraj je populil plevel, preden je obral svoj bombaž in požel žito. Zaslužil je več denarja kot Tom in Jim, ki sta prodajala v mesnici ljudem meso. Doc Cromer je poslal semkaj svojega fanta iz trgovine s pol ducata coca-cola, z zabojem in s kosom ledu v pralni kadi. Kad so napolnili z blatno vodo iz potoka, dali vanjo kos ledu in tri zaboje coca-cole. Ko bodo to popili, bo dal fant še ostale tri zaboje v kad, da se bo osvežujoča pijača lahko ohladila. Vsi radi pijejo osvežujoče pijače, če so okusne in hladne. Tom je odšel v gozd, da bi popil malce žitnega žganja z Jimom in Hubertom Wellson. Hubert je zmeraj rad nosil s seboj vrč z žitnim žganjem, kjer koli je hodil, žitno žganje je izdeloval sam po lastnem receptu in je kar dobro živel od prodaje svojega proizvoda okoli sodišča in brivnice. Will Maxie je naglo prihajal po široki cesti. Skupina približno dvajsetih mož je stopala za njim in ga tolkla s palicami. Will je bil že ostarel možakar. Imel je ženo in tri odrasle hčere, vse poročene in oskrbljene. Will je bil zelo dober črnec, ki se je brigal samo za svoje posle in se je umaknil s ceste, če je srečal belca; pa tudi drugače je bilo njegovo vedenje neoporečno. A nihče ni maral Wil-la. Preveč je zaslužil, ker Je populil travo v svoiem bombažu, preden ga je obral. Will je pridirjal po cesti in ljudje so ga usmerili proti jasi. Vse je bilo pripravljeno. Nanosili so bili velik kup grmičevja in priprar vili vprežno verigo za njegov vrat in eno za noge. Z njima ga bodo privezali. Razen tega so pripravili tudi tri ročke z bencinom. Cromerjevemu fantu je dobro uspeval posel s coca-colo. Le še pet ali šest steklenic iz prvih treh zabojev je ostalo v pralni kadi. Pravkar se Je pripravljal, da naloži še preostale zaboje v kad, da se bo pijača lahko ohladila in postala okusna. Vsi radi pijejo osvežilno pijačo ob vročih dnevih. Cromerjev fant bo bržkone pro- dal vso zalogo in se bo moral spet vrniti v mesto, da pripelje nove zaboje pijače. In vendar danes množica ni bila tako velika. Verjetno je bila vročina vzrok, da so ljudje popili toliko hladne pijače. Danes je bilo tu samo sto petdeset do sto petinsedemdeset ljudi. Ni bilo dovolj časa, da bi novica prodrla do vseh. Tudi Toma bi ne bilo zraven, če bi ne bil pritekel k njemu Jim in ga prebudil iz dremavice na mesarskem tnalu. Will Maxie ni pil coca-cole, Will ni nikoli zapravljal denarja za take reči. Ni bilo prav, da je bil takšen. Kot črnec je bil preveč vljuden. Ni pil žitnega žganja, a tudi izdeloval ga ni; ni nosil ne noža ne britve; če je srečal belca, se je odkril in povrh tega je živel s svojo lastno ženo. A zdaj so ga imeli! Vrag naj vzame njegovo črno kožo! Zdaj ga imajo tam, kjer ne bo mogel več puliti trave iz svojega bombažnega nasada pred obiranjem. Privezali so ga k javoru na jasi ob potoku, z vprežno verigo okoli vratu in drugo okoli kolen. Da, gospod, ujeli so Willa Maxieja, črnega lisjaka! Ne bo več pulil trave iz svojim bom-bažnhih polj pred obiranjem. Tom se je dobro počutil. Hubert mu je dal v gozdu ponovno piti. Hubert je bil fant od fare. Znal je izdelovati dober whisky. Zato ga je imel Tom rad. Hubert pa je ob sobotnih večerih zmeraj nesel ženi velik kos mesa za nedeljo. Lepo meso, prav zares. Tom je odrezal meso in Hubert ga je odnesel domov svoji ženi kot darilo. Willa Majtieja je zakril dim. Ko je že skoraj izdihnil, so mu dali svinec. Tom je stopil nazaj, dobro pomeril in pričel streljati v VVilla s svojo lovsko puško z naglico, ki mu jo je narekovalo ponovno nabijanje. Približno štirideset ali več mož je tudi imelo lovske puške. Tako so ga preluknjali s svincem, da je njegovo telo obviselo na vratu, kjer ga je vprežna veriga držala pokonci, Cromerjev fant je prodal vso coca-colo. Ledu in osvežilnih pijač ni bilo več. Doc Cromer bo zelo vesel, ko se bo vrnil fant s toliko denarja. Prodal je šest polnih zabojev, deset centov steklenica. Ce bi bil pripeljal še enega ali dva zaboja več, bi bil zlahka prodal vse. Vsi radi pijejo coca-colo. Ni boljše osvežilne pijače ob vročem dnevu od coca-cole, če je okusna in hladna. Kmalu zatem so se možje pripravili, da potegnejo truplo na drevo in ga privežejo na vejo, da bo tam viselo, vendar Tom in Jim nista mogla čakati in sta se odpeljala v mesto s prvim avtomobilom, ki se je vračal z jase. Zelo se jima je mudilo. Dolgo sta izostala in zdaj je bila ura že skoraj štiri. V zadnjih sobotnih popoldanskih urah je prihajalo v mestno središče mnogo ljudi, da si Svetoivanski cerkveni pevski zbor slikan leta 1914 DA m m POZABILI STARIH SVETOIVANSKIH PEVCEV Vonek Kariš, Škuaf, Mice Udovič Miček Mijot, Taučer, Dougan in drugi Ob 60 - letnici ustanovitve «Cerkvenega pevskega zbora pri Sv. Ivanu» Toda že 28. avgusta 1882 so ustanovili pevsko društvo «Zora» na Vrdeli (Nadaljevanje na f. strani) neopaženo mimo obletnice ustanovitve ((Cerkvenega pevskega zbora pri Sv. Ivanu«, kakor smo šli pred desetimi leti. Letos praznuje ta zbor redek jubilej, šestdesetletnico ustanovitve. Ustanovni občni zbor tega zbora je bil 9. sept. 1906. Za predsednika je bil tedaj izvoljen Ivan Vatovec, za tajnika Ivan Marc. Odborniki pa so bili: Andrej Udovič, Ferdinand Potok, Jakob Zadnik, Maks Ba-retto, Josip Višnjevec in Jožef Sušmelj. Na predlog tega odbora je bil izvoljen za prvega častnega člana Ivan Marija Udovič. Zmotno bi bilo misliti, da so Svetoivančani pričeli peti v cerkvi šele z ustanovitvijo pevskega zbora. Začetki cerkvenega petja se izgubljajo v prejšnjih stoletij, ko so peli v stari svetoivanski cerkvici. Svetoivanski pevci pa so hodili pet celo k Sv. Justu. Stari ljudje so mj navedli nekatera imena teh pevcev — verjetno ne vseh. Da ne gredo v pozabo, jih kar navedem: Mice Udovič, Taučer iz Brandežije, Miček Mijot, Dougan, Andrej Godina po domače Skuaf z Vrdelce, Vanek Kariš. Potem se je leta 1882 ustanovilo pevsko društvo «Zora» na Vrdeli. Pobudnik in podpornik tega zbora je bil Josip Godina- Prejeli smo štev. 7-8 jugoslovanskega. ilustriranega časopisa «Revija» za letošnje leto, ki se tiska tudi v angleščini, ruščini, francoščini, nemščini in španščini, ker je časopis namenjen predvsem inozemstvu zlasti pa jugoslovanskim izseljencem. Zadnja, dvojna številka, katere naslovno stran objavljamo zgoraj s portretom Ljudevita Gaja, voditelj ilirskega gibanja v tridesetih letom Ljudevita Gaja, voditelja krajši članek o tem gibanju, ki ga je napisala Miroslava Despot. Daljši prispevek je napisal Ne bi bilo prav, da bi šli letos l Vrdelski, pevovodja pa učitelj Piano. O teh pevcih je pisala tudi ((Edinost« v št. 44 od 2. sept. 1882. Tu črtamo, da je bila dne 28. avgusta 1882 pri Sv. Ivanu prva birma. Birmal je škof dr. Ivan Glavina. Dopisnik je v poročilu še dodal: ((Popoldne so prišli v farovž naši vrli pevci in zapeli škofu v čast: Molitev, V boj! in Morje Adrijansko. Sedež tega društva je bil pozneje prenesen v središče Sv. Ivana in iz njega je pozneje nastalo ((Bralno, pevske in tamburaško društvo«. . i 11 Naš cerkveni pevski zbor je imel torej svoje predhodnik«, kar potrjuje tudi priložena slika. Na njej vidimo samo moški pevski zbor, kakršen je bil leta 1914, tik pred pričetkom prve svetovne vojne. Slikali so se v spomin na proslavo 50-letnice pevskega udejstvovanja požrtvovalnega pevca Andreja Godine, ki je bil omenjen med pevci, ki so hodili pet k Sv. Justu. Od leta 1906 do danes ta pevski zbor deluje nepretrgoma, čeprav mu v teh šestih desetletjih ni bila pot z rožcami posuta. Najštevilnejši je bil ta zbor pred prvo svetovno vojno. Takrat je pač životaril, ker so bili odsotni najboljši moški glasovi. Po vojni je ponovno zaživel, toda v dobi fašizma je pač moral prenesti to in ono. Druga svetovna vojna je občut-riejše razredčila njegove vrste, vendar je vzdržal tudi to preizkušnjo in njegova žilavost priča, da ljubezen do petja med našimi ljudmi še ni izumrla. Imel pa je ta zbor tudi požrtvovalne pevovodje. Vseh sicer nimam na seznamu. Najdalje je zbor vodil Maks Baretto, znani pevovodja — samouk. Nato profesorica Marica Zupančič in sedaj gdč. Nada Žerjal. Koliko umetniškega užitka nam je ta zbor nudil v vsej tej dolgi dobi in kolikim je tudi pel ža-lostinke v slovo! Občudovanja vredno požrtvovalno delo in trud, ki so ga pevci in pevovodje vložili pri nenehnem šestdesetletnem delovanju tega zbora, zasluži vso našo pohvalo in iskreno zahvalo ter pozornost naše javnosti. p- k. ■n.. Nova izdaja I. knjige TAVČARJEVEGA zbranega dela Leta 1951 smo dobili prvo knjigo Tavčarjevega zbranega dela v znani izdaji zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, v izdaj-i, ki jo je zasnovala in jo uspešno izvaja Državna založba Slovenije. Od takrat je izšlo osem knjig, tretja knjiga pa tudi že v ponatisu. Zdaj je pri Državni založbi ponovno izlšla prva knjiga zbranega dela Ivana Tavčarja. Ta izdaja pa ni samo ponatis temveč bistveno dopolnjena in razširjena prva izdaja. V tem je njena posebna zanimivost. Urednica zbranega dela Marija Boršnik pojasnjuje v opombah obseg in značaj nove izdaje zbranega dela in pravi, da se je v zadnjih letih posrečilo nabrati nekaj novega, vsekakor zanimivega, deloma pa tudi kvalitetnega Tavčarjevega gradiva, znani slovenski slovstveni zgo-vinar in esejist prof. Janko Lavrin, ki predava na univerzi v Nottinghamu v Angliji pod naslovom «Pasje življenje«. Ostali članki obravnavajo: vprašanje cerkve v Jugoslaviji v zvezi z pred kratkim podpisanim protokolom o razgovorih med predstavniki Jugoslavije in Vatikana; turizem (Dubrovnik), sodelovanje Jugoslavije na mednarodni razstavi v Montrealu, jugoslovanske zunanje politike itd. Revija se tiska v Beogradu s številnimi slikamj v barvah in na luksuznem papirju. ki bo Tavčarja osvetlilo z novih strani. Predvsem zavoljo tega, zlasti pa tudi zato, ker je zadnja izdaja že skoraj pošla, je potrebna nova, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja zbranega dela. Prva in sedma knjiga nove izdaje zbranega dela bosta opremljeni z novim pripovednim gradivom, osma knjiga pa z naknadno dognano esejistiko oziroma kulturno reportažo in korespondenco. V prvo knjigo je zajete še nekaj Tavčarjeve dramatike, medtem ko se bo njegov celoten leposlov- IVAN TAVČAR ni opus zaključil v sedmi knjigi z neizpodbitno Tavčarjevo pretežno nanovo odkrito poezijo. Tavčarjevo obsežno politično delo z izborom političnih člankov pa tudi v tej izdaji najbrže še ne bo moglo biti zastopano. Nova izdaja prve knjige Tavčarjevega zbranega dela vsebuje najprej Novele in črticet v dodatku spet Novele in črtice, potem Narodne pripovedke, veseloigro Dva zeta in na koncu Odlomke in variante. Tako so torej v to knjigo uvrščena vsa doslej krajša znana Tavčarjeva pripovedna dela, ki jih je pisatelj objavil do konca leta 1880: črtice, novele, podlistki in veseloigra. Edinole pesmi, ki jih je urednik celotne zbinke slovenskih klasikov dr. Ocvirk črtal iz besedila knjige, izidejo po možnosti v novi, dopolnjeni izdaji sedme knjige. Prav tako bo tam izšla nanovo dognana pripovedna proza, ki spada po nastanku ali vsaj zasnutku sicer še v prvo Tavčarjevo ustvarjalno dobo, a je bila šele kasneje objavljena. Nanovo pa so bila v to knjigo sprejeta dela, ki jim je bilo mogoče šele po izidu prve izdaje dognati Tavčarjevo avtorstvo. Prav tako so iz sedme knjige prenesena zavornega pedala nas spravi lahko v nevarnost, da trčimo v avtomobil, ki se je pred nami nenadoma u-stavil. Pri tem bi veljalo dodati še nekaj: ta na videz sicer neznatna ((pomanjkljivost« ima lahko še hujše posledice. Ker nam zavora «ne odgovarja., več, kot smo bili nanjo navajeni, se nam prav lahko zgodi, da v nenadnem strahu izgubimo kontrolo nad vozilom Kaj pa karburator? Kadar gorivo menjujemo, to se pravi, kadar uporabljamo več vrst benzina, ker smo pač bili na daljšem potovanju na to tudi prisiljeni, ni nič kaj čudnega, da se nosledice tega opazijo na karburator ju. Posebno velja to za tiste, ki so opravili aaljSa potovanja po vzhodnih evropskih državah. Pri tem pregledu oi prav gotovo ne smeli niti mimo ((električne mreže« in sicer tako, kar zadeva njen vžigalni, kot tudi kar zadeva njen razsvetljavni del. še in še bi mogli naštevati občutljivejše in hkrati bistvene dele, kot npr. na statično in dinamično ravnotežje koles, na maziv-na polja, pa tudi na vzmetne mehanizme itd, itd., toda že doslej na v?'-mi nrimeri nam povedo, kaj vse lahko prid" v tem po-počitniškem preg1" v poštev. Iz vsega, o čemer smo tu po kramljali, sledi, da je dolžnost vsakega vozača, da svojemu vozilu, ki mu je med počitnicami tako lepo služilo, oosveti primerno pozornost in si s lem zagotovi varnejšo in lepšo vožnjo tudi na krajših relacijah. uctiouisua urpuiau 24 garaža 25. kompresor in avtomatični ma nometer 25. pršilnik, »pištola« 27. vzriižm oae oder 28. bencinska črpalka 29. naoljevavka 30. o! Jnica 31. lijak 32. gasilna priprava 33. oljna omarica 34. črpalka za olje 35 mešalnica za gorivo 36 lijak s sitom 37 bencinska ročka, b posoda 38 tlačilka za mazanje 39. črpavkar JURIJ KOROIJKOV “• V Človek, za katerega ni bilo skrivnosti Romun o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču Sorge se je potrudil, da bi jo razveselil. Toda Richardove glave nikakor ni zapustila misel: zakaj Osaki danes ni bil prišel na sestanek? Cez kako uro sta zapustila restavracijo in Sorge je poklical taksi. Poslovila sta se na cesti. Richard je pomagal lsh vstoDiti v avtomobil, nežno ji je poljubil roko in še dolgo stal sredi ulice pod ulično svetilko ter gledal ves mogočen, s Širokimi rameni in grivo neposlušnih las za avtomobilom, ki se je oddaljeval Takšnega si je Isii tudi zapomnila. Dež je rosil To Je bilo njuno poslednje srečanje. Isii Hanako potlej nikdar več ni videla Richarda. Preden se je Sorge vrnil domov, je šel mimo Clausenove pisarne. Avtomobil je stal obrnjen z motorjem proti vratom, kar je pomenilo, da je bilo vse v redu in da je šitrirana brzojavka poletela v eter. Rahlo šepaje je Sorge zapustil kabinet. Kreitschmer je pogledal za njim: «Ta človek pa zna dobivati informacije!« Veleposlanik Ott se je strinjal: «V Berlinu ga cenijo zelo visoko... Vreden je za deset sodelavcev veleposlaništva.« Richard Je za vsako ceno moral videti Vukeliča. Le kje bi zdaj lahko bil? V svoji agenciji? Doma? Obrnil je njegovo številko In zaslišal njegov glas. Vprašal Je, kaj je novega, spregovoril dogovorjeni stavek — nujno je bilo, da sta se takoj sestala. Domenila sta se, da se bosta dobila v tiskovnem centru. Vukelič ga Je pričakoval. Srečala sta se na stopnišču, se pozdravila in razšla Listek s šifriranimi zapiski je ostal v Brankovih rokah. «Zelo nujno Danes obvezno.« je tiho rekel Richard. «NaJ bo Maks previdnejši. K meni nikar ne hodite Domnevam, da me zasledujejo...« Popoldne se je Maks Clausen vrnil z obale. Svoj avtomobil Je parkiral prod pisarno z motorjem, obrnjenim k vratom, kar je bilo znamenje, da je bila naloga izpolnjena, nato pa se je šel ukvarjat s svojim) trgovskimi zadevami. Večer je Richard preživel z Isii v «Rheingoldu» pri stričku Ketlu. Bil Je otožen in molčeč. Zamislil se je ln nepremično zrl mlado žensko. «Zakaj me tako gledate, Iki-san? Mar slabo lzgledam?« «Ne. Mitiko... Danes tl bom rekel Agnes... Kakor, da sva se šele včeraj spoznala. Ali se spominjaš one mizice?... Zdaj pa se ne smeva več srečati. Bolje je. če zapustiš Tokio.« ((Povedala sem že, Iki-san, da ne bom šla nikamor... Rada bi dihala isti zrak kot Iki-san, rada bi hodila po istih tleh, gledala isto nebo.. Zakaj...« Isii se je obrnila in prikrivala solze. ((Poslušaj, Mitiko, ne bova se danes pogovarjala o otožnih rečeh...« Ni se še znebil gripe in ležal je v postelji. Naslednjega dne je vseeno prišel Clausen, kljub ((karanteni«. Pomislila sta, da obisk bolnika ne bo vzbudil suma. Razmišljala sta, zakaj Osaki in Mijagi nista prišla na domenjeni sestanek. Richard je začel z domnevo, da je odstop kabineta povzročil Osakiju mnogo dela. «Da, kaj pa Mijagi?« je vprašal Clausen. ( Odgovora ni bilo. Vznemirjenost ni zapustila obveščevalcev. Richard je poprosil Clausena, naj pripravi čaj Richard ga je vprašal- ((Torej, poročilo si odposlal?« Verjetno ni poslušal, kaj mu je pravil Clausen. ((Odposlal sem ga, toda ne v celoti Končal sem s tem, da vojne ne bo. Nisem imel časa. Za odpoklic naše skupine bom sporočil jutri Zdaj lahko že začnemo pospravljati kovčke.« Naslednjega dne pa so aretirali Clausena. In njegovo ženo Ano. Aretirali so Branka Vukeliča in še mnogo drugih — več kakor trideset ljudi. Med aretiranci je bil Joseph New man, dopisnik «New York Herald Tribune«, britanski ekono mist sir George Seans, oba sta bila verjetno iz Vukeličeve skupine Pravosodni minister Ivamura je podpisal ukaz o aretaciji princa Kinkadzuja iz zunanjega ministrstva Princ je bil vnuk najstarejšega člana cesarskega sveta «Genro». Na ukaz pravosodnega ministra so zaprli sina bivšega japonskega premiera Inukaija. Vendar pa se prasovodni minister Ivamura ni odločil aretirati sodelavca nemškega veleposlaništva Richarda Sorgeja Za to je zahteval podpis še pomembnejše osebnosti. Dekret o Sorgejevi aretaciji je podpisal sam Tozio Sum Je povzročilo tudi zadržanje bivšega japonskega premiera princa Konoje, prav tako pa tudi nemškega veleposlanika Eugena Otta Da nista morda tudi ta dva agenta sovjetske obveščevalne službe? Vendar je bila rešitev takšnega vprašanja Izven pristojnosti pravosodnega ministra Ivamure... Med aretiranci so se znašli predstavniki devetih narodov. Pri F.R.A.M.A TRST Piazza Dalmazia. 3 - Tel. 31-766 DOBITE VSE ZNANE NADOMESTNE DELE IN OHK.INALNE AVTO PRITIKLINE • CARELLO • PIRELLl • FRAM • TRICO • STARS • CHAMPION • R.OLF - PIRELLJ • AGAPRES - PIRELU • KLITZ • FACET • MULTIVOX • VIF AUT0ACCESS0R10 — C0RTELLI — TRST - UL LOCCHI 26 2 TELEFON 94 238 £ Prevleke in preproge raznih znamk za vse avlmnohile 0 Najpopolnejša izltira nadomestnih delov v služiti vozača ZELO UOOPNE CENE S POSEBNIMI POPUSTI 0 Prikladen parkirni prostor A UTO NAUTICA DEMARCHI NADOMESTNI DELI AVIO PRITIKLINE POSEBNI POPUSTI ZA JUGOSLOVANSKE KUPCE TRSI - ULICA DANNUNZIO St. 25 - TELEFON il 95-92» F.I.A.R. TOVARNI - AM0RII7HUEV VSEH VRNI TRST - Ul Jacopu Cavalli 7 — Tel 96-5?3 lir bonlf (to! rotiti ~o noimmlitvr o vlomi/in v svoj nrioniobil ☆ Zastopstvo in servisna postaja RADIO ROSELLI TRSI. Via lor San Piero 2 Tel. 31294 .............*.........j;.... ••“{••“•••‘••••tiijj.jjijjiiji Ugotovili so, da so odkrili veliko mednarodno organizacijo. Ko so se zgodaj zjutraj agenti kempetaja pojavili, da bi aretirali Sorgeja je bil skupaj z njimi tudi državni tožilec Micusada Esikava ki je vodil zaključno operacijo Pred drugimi )e vdrl v sobo sovjetskega obveščevalca in se začudil, to je bila vendar soba kakega učenjaka Tožilec nikjer v zasebnem stanovanju ni bil videl toliko knjig Na mizi ie ležala odprta knjiga verzov Ranrane — starega japonskega pesnika Esikava je prebral prastaro hoko. Jesenski dež v megli! Ne. ni k meni — k sosedu ie mimo zašufitei dežnik... Poleg Ranrane je ležal debel nemški almanah «Jahr buch 1935.» Preiskava je bila zelo temeljita, toda prot) Sorgeju ni bilo nobenih dokazov Preiskovalec Esikava je vodil preiskavo tud) pri drugih aretirancih. Pri nemškem trgovcu Maksu Clausenu so našli za leseno panelsko ploščo kratkovalovni oddajnik pri francoskem novinarju Vukeliču so odkrili mikrofilm z negativi tajnih dokumentov tod" pri doktorju Sorgeju - nič In šele kasneje je Esikava postal pozoren na to da je tud) Clausen imel isti nemški almanah kot Sorge Kaj bi to utegnilo pomeniti? Morda pa je to šifra? Ključ za številne oddaje ki so vrsto let z Japonske odhajale v eter, je bil najden Vest o aretaciji Richarda Sorgeja je povzročila na nemškem veleposlaništvu presenečenje General Ott, ki je običajno govoril tiho, kar niti malo ni ustrezalo njegovi ogromni rasti, je prav zdaj grmel v svojem kabinetu Obraz Je* imel popolnoma rdeč (Nadaljevanje sledi) A UTO V0X Samu 29.900 EKSKIUZIVNU ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTK - l'RS7 UL S FRANCESCO 44 TEL 28 940 O Takoišnia izroditev ali dostavi vseh (lovit) modelov skuleriev vespa in trikolesnih tovornih vozu A P E. v na ten kol) kra1 v Jugoslaviji O Ekskluzivna oroUaja vseh originalnih rezervnih delov m orlbora « P I A G G I O » PrTni oršH "dnevnik 8 28. avgusta 1966 Vrem® včeraj: najvišja temperatura 22.5, najnižja 12.6, ob 19. url 20.8; zračni tlak 1012.9 pada, veter severozahodnik 6 km na uro, vlaga 55 odst., nebo 5 desetim pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 28. avgusta Avguštin Sonce vzide ob 6.21 Im zatone ob 19.52. Dolžina dneva 13.51, Luna vzide ob 19.15 ta zatone ob 3.10 Jutri, PONEDELJEK, 29. avgusta Janez KOMENTAR VODSTVA FEDERACIJE KPI Obsodba sklepa trgovinske zbornice ki se dejansko že odpoveduje Sv. Marku Trst ima pravico do okrepitve infrastruktur in ohranitve ladjedelstva na sedanji ravni Bistvena vprašanja tržaškega go. »podaratva so kljub poletnemu mrtvilu še vedno v ospredju. Lahko rečemo celo, da se zaostrujejo polagoma, ko se bližamo mesecu septembru, ki bo prinesel s seboj poživljeno politično delovanje v krajevnem in državnem merilu. Zadnji dogodek, ki je v Trstu •prožil vrsto komentarjev in polemik, zadeva stališče, ki ga je zavzela tržaška trgovinska zbornica, in predvsem njen predsednik dr. Caidassi, do vprašanja tržaških ladjedelnic ter sploh do bistvenih vprašanj tržaškega gospodarstva. Kot je znano, se je dr. Caidassi zavzel za drugo varianto IRI, ki pomeni nekakšen kompromis med odločnimi zahtevami po ohranitvi tradicionalne tržaške ladjedelsike dejavnosti in Sklepom, da se ta popolnoma ukine. Mimogrede naj omenimo, da je minister Del Bo sploh odbil to kompromisno varianto ter da vztraja na stališču, da je treba absolutno likvidirati tržaško ladjedelstvo. Ne bomo tu ponavljali to kar •mo že večkrat poudarili v našem pisanju. Očitno je, da so osrednji vladni organi trdno odločeni, da izvedejo svoje načrte, 'ki so pravzaprav načrti širše politično gospodarske koncepcije v zapadno-evropskem svetu. Spričo nasproto-vanja prizadetega ministra in vseh gospodarskih in političnih sil, ki so vezane na omenjeno koncepcijo, je vsako popuščanje od maksimalnih zahtev, ki jih je treba u-porno postavljati, določeno na propast. Kompromisarski predlogi ne pomenijo v bistvu nič drugega, kot olajšati pot tistim, ki stremijo za popolno likvidacijo osnovnih tržaških gospodarskih dejavnosti. V tem smislu izzveni tudi komentar, ki ga je sinoči posredoval tržaškemu tisku tiskovni urad tržaške avtonomne federacije KPI. V komentarju tajništva federacije je rečeno dobesedno: • Tržaški tisk je objavil poročilo trgovinske zbornice glede gospodarskega položaja in perspektiv razvoja naših najvažnejših dejavnosti. Zelo resen je sklep trgovinske zbornice, da praktično sprejme sklepe IRI in vlade glede tržaške ladjedelske industrije in to potem, ko je mesto dokazalo z večletno borbo (in tudi z nedavnimi splošnimi sindikalnimi borbami), da se hoče boriti za svoj obstanek, za napredek in za blaginjo na podlagi okrepitve ladjedelske dejavnosti, razvoja pristaniških storitev v okviru modernizacije obstoječih tehničnih zmogljivosti. Mesto je nadalje dokazalo, da zahteva, naj »e ustvarijo novi viri za izkoriščanje delovne sile, ki bi pripomogli, da se tržaška gospodarska dejavnost postavi na tako raven, ki bi ji omogočila, da postane konku- renčna tako v državnem kot v mednarodnem merilu.* V nadaljevanju komentarja se ostro kritizira stališče krajevne KD in njen odnos do trgovinske zbornice. V tej zvezi obtožuje KPI dr. Caidassija, da je »demo-kristjanski funkcionar, ki ga je vodstvo stranke postavilo na vodilno mesto zbornice*, potem ko so izgnali prof. Luzzatta Feghiza, ki je imel čisto drugačen odnos do krajevnih in državnih oblasti. • Trgovinska zbornica — je še rečeno v komentarju — je izdelala načrt za pristaniško ustanovo, ki je v tolikšni meri nezadovoljiv, da so ga morali zavreči vsi. Poleg tega je tudi opustila svoje zahteve po prosti coni ter dopustila, da se vključi, in s tem likvidira, ladjedelnica Sv. Roka v Tržaški arzenal. Na kraju se v komentarju ostro kritizira sedanje stališče trgovinske zbornice do 'vprašanja ladjedelnice Sv. Marka ter se poudarja, da so »delavski razred, tehniki, sindikalne organizacije in sploh vse tržaško prebivalstvo odločno zavrnili vse nadomestne predloge, ker ti v bistvu predstavljajo likvidacijo vsakršne realne možnosti, da bi mesto še igralo kako vlogo v okviru državnega in deželnega gospodarstva*. Na kraju pravi komentar dobesedno: • Tajništvo avtonomne federaci je razkrinkuje zato pred javnostjo stališče KD, ki se odreka bistvenim zahtevam ter odklanja vsakršno rešitev, ki ne bi slonela na okrepitvi dejavnosti ladjedelnice Sv Marka ter poudarja, da ima Trst pravico, da zahteva od italijanske vlade, naj se sprejmejo razni ukrepi glede okrepitve gospodarskih infrastruktur ter direktnih proizvodnih dejavnosti, kot so suhi dok, novo podjetje za proizvodnjo motorjev, vzporedne dejavnosti pri naftovodu, pristaniška ustanova, ki so nujno potrebne, da se zaustavi propadanje gospodarstva na tem področju, medtem ko na drugih področjih in v državi sploh nenehno napredujejo.* Dr. Cappellini na predsedstvu deželnega sveta V odsotnokVi preiiMjnfka <3ež&lne-ga sveta de Rinaldinija je včeraj podpredsednik Devetag sprejel novega vladnega komisarja dr. Cap-pellinija. Odvetnik Devetag mu je izrekel pozdrav v imenu deželnega sveta ter rekel, da namerava dežela izvajati v celoti ustavna načela svojega statuta in izrekel prepričanje, da bo znal novi komisar tol- mačiti voljo vlade in pomagal deželnim upravljalcem pri uresničevanju statuta. Devetag je rekel, da so odnosi med državo in deželo vedno bolj tesni. Na koncu mu je želel plodno delo. Nedopustna suspenzija člana notranje komisije Pokrajinsko tajništvo FIAI-CGIL sporoča, da je družba SAP v Trstu sprejela resen disciplinski ukrep proti članu notranje komisije. Suspendirala ga je za pet dni, ker si ni «hotel dati ostriči brade«. Spričo tega absurdnega ukrepa je sindikat zahteval sklicanje na zvezi industrijcev. Podpredsednik dežele Giacometti na sestanku furlanskih izseljencev Podpredsednik deželnega odbora Giacometti se je v Imenu deželne uprave udeležil v Vidmu sestanka izseljencev, ki so proslavili stoletnico združitve Furlanije z Italijo. Dr. Giacometti je emigrante prisrčno pozdravil. Rekel je, da jih pozdravlja tudi v imenu predsednika Berzantija, ki je sedaj v ZDA. Podpredsednik je dejal, da pomenijo denarne pošiljke izseljencev veliko gospodarsko pomoč državi ter tudi poudaril, da se je z ustanovitvijo EGS precej spremenil odnos do izseljencev, saj je bilo potrjeno prosto kroženje delavcev v okviru vseh šestih držav. Vendar ima dežela veliko nalogo, da reši vprašanje emigracije, tako da ne bodo morali hoditi delavci po svetu s trebuhom za kruhom. Dežela hoče ustvariti nova delovna mesta in sicer za deset tisoče prebivalcev. Pri tem je omenil razna financiranja za javna dela, industrijo, gostinstvo itd. Na koncu je dejal, da mora pri tem sodelovati vse prebivalstvo in nadzorovati delo dežele. V nedeljo, 4. septembra bo na Proseku na prostem koncert Sodelujejo pevski zbor iz Križa, pevski zbor iz Velikega Repna, godba na pihala s Proseka in pevski zbor Prosek- Kontovel. Začetek ob 17.30. Razstave V pasaži Rossonl je od 21. do 31. t.m. razstava del slikarja Luigija Pampanlnija. Tržaški umetnik razstavlja okrog 30 pokrajin iz Furlanije in tržaške okolice, V občinski umetnostni galeriji bosta od 27. t.m. do 4. sept. razstavljala slikarja Emilio Primossi (olja, tempere in grafike) in Piero Frau-sin. Otvoritev bo v soboto, 27. t.m. ob 18. uri. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da se vrnejo dečki iz obmorske kolonije v Devinu v četrtek 1. septembra. Ob 11. uri bodo na glavni avtobusni postaji pred Silosom. iiiiiiiiiiiriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuilliliilitifiiiiMliiiiliiiiiiiiiiililHiiliiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA PRIREDITELJEV Druga mednarodna razstava cerkvene umetnosti v Trstu Razstava bo na visoki umetniški ravni in bodo prikazali na njej 225 umetnin 108 umetnikov MiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiMimiiiitiiiimiMmiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZJAVA TAJNIŠTEV KAMNARSKIH SINDIKATOV Pozitivna sodba o rešitvi spora med kamnarji in industrija' Za stavkajoče delavce so zbrali skupno 750.000 lir Pokrajinski tajništvi sindikatov Federestrattive - CISL in FILIE-CGIL sporočata, da sta se sestali včeraj in proučili položaj v kam-narski industriji. Kar se tiče rešitve resnega spora, v katerega so bili zapleteni 44 dni kamnarji, sta pokrajinski tajništvi izrekli pozitivno sodbo glede rešitve spora, kar je omogočilo uveljavljenje sindikalnih načel, ki jih zagovarjajo delavci, in možnost obnovitve pogajanj v vsedržavnem okviru. In res, predvčerajšnjim so se začela na združenju industrijcev pogajanja za obnovo vsedržavne pogodbe, ki je zapadla 30. junija 1964 Med vsedržavnim srečanjem so sindikat! predložili enoten dokument. Industrijci so se nato zadolžui, da bodo sporočili svoja stališča do sindikalnih zahtev na prih >dnjem sestanku, ki bo v Rimu 12. in 13. septembra. Obe pokrajinski tajništvi se tudi v imenu skupščine delavcev zahvaljujeta nabrežinskemu županu dr Legiši in oblastem za njihovo posredovanje za rešitev spora. Končno se zahvaljujeta vsem, ki so prispevali za zbirko v podporo delavcem, ki je dosegla 750.000 lir. Novi odpusti Zveza kovinarjev CISL sporoča, da je nastal spor v podjetju Mec-canotermica, ki hoče odpustiti 15 delavcev zaradi skrčenja osebja. FIM-CISL je izrekla proti odpustom takoj ugovor in je sklicala za jutri skupščino delavcev v Ul Carducci 35. Jutri pa se zaključi stavka delavcev podjetja Fonderie Officine Meccaniche Triestine, ki zahtevajo sklenitev novega sporazuma za ob novitev delovne pogodbe male ko vinarske industrije. Koroškem narasle in da je voda prestopila bregove. Oblasti v Avstriji so poskrbele za pomoč prizadetemu prebivalstvu, včeraj o-poldne pa je iz Trst odpotovala v Beljak skupina gasilcev, da se pridružijo svojim avstrijskim kolegom pri težavnem reševalnem delu. Kot smo poročali je pred približno desetimi dnevi taka skupina odpotovala v Bočen, taista skupina pa se je danes v Vidmu pridružila skupini, ki je odpotovala iz Trsta in obe nadaljevali pot v Beljak. Trža-ški gasilci so odpotovali na Koroško z dvema tovornjakoma za nujno pomoč. Tramvaj v plamenih Gasilci s Trga Niccolini so morali včeraj popoldne okrog 15. ure hiteti v Ul. Giulia blizu Trga Giar-dino, kjer je gorel tramvaj štev. 9. Zgodilo se je, da je v električnih motorjih tramvaja nastal kratek stik m so se vneli nekateri vnetljivi deli. Kmalu nato se je izpod tramvaja dvignil gost oblak dima, ki je napolnil tudi notranjost. Komaj se je voznik tramvaja zavedel nevarnosti, je ustavil tramvaj in odprl vrata, da so izstopili potniki. Ti so se samo malo prestra šili in nič drugega. Medtem je sprevodnik poklical na pomoč gasilce, ki so kmalu prihiteli pod vodstvom častnika Turinija. Lotili so se takoj dela in pogasili nastali požar, ki je na tramvaju povzročil nekaj nad 300 tisoč lir škode. Poškodovani tramvaj so potem odvle-kil v remizo. Včeraj opoldne je bila na pomorski postaji tiskovna konferenca, na kateri so se člani predsedstva in izvršnega odbora druge mednarodne razstave cerkvene u-metnosti sestali s tržaškimi novinarji in jih seznanili z organizacijo razstave, njenim pomenom m jim nato razkazali glavne umetnine. Na kratko je prvi spregovoril predsednik prof. Campitelli, ki je omenil tudi vatikanski koncil II, ki je glede cerkvene umetnosti sprejel načelo, da je treba pustiti umetnikom popolno svobodo u-stvarjanja. To se vsekakor vidi na razstavi, saj so tu zbrane velike umetnine, ki so pomembne tudi po splošnih estetskih merilih u-metnosti sploh. Razstavo bodo odprli prihodnji četrtek. Tajnik razstave slikar Orlando pa je poudaril, da gre predvsem za umetnostno razstavo in ne za razstavo kakšne salezijanske župnije, kot bi lahko kdo mislil. Na njej se opažajo razne umetnostne smeri, kot v umetnosti nasploh. Tajnik je tudi omenil nekatere najpomembnejše umetnine, ki gledalcu res globoko sežejo v zavest po svoji izraznosti in občuteni dramatičnosti sižejev. Najprej naj omenimo, da so na razstavi zastopani tudi tržaški Slovenci. Tako razstavlja prof. Avgust Černigoj Kristusa (triptih). Tone Kralj je poslal pretresljivo olje «Ecce Homo* in risbo na platnu «Pridiga na pori*, Izidor Mole pa .Puščavnika. in «Preroka». Globok vtis napravljajo na obiskovalca zlasti «Zadnja večerja» (olje v velikem obsegu 8x3 m) in tri olja Leonarda Fujita (Japonca), ki spominjajo na Botticellija. Velik umotvor je kip žalostne Matere božje (Pieta) Američana Gi-brana Kahlila, ki je last bostonskega muzeja. Človeško pretresljiv je kip «Smrt mladega Zidat Roberta Foiulerja (ZDA). Skratka, razstava je velik umetnostni dogodek. Prirejajo jo pod pokroviteljstvom predsednika republike Saragata. Skupno bo razstavljenih 225 del 108 umetnikov iz 14 držav, to )e Argentine, Avstrije, Kameruna, Češkoslovaške, Francije, Velike Britanije, Izraela, Italije, Jugoslavije, Malezije, Poljske, Španije, ZDA in Švice. Italijanov je 63 in so iz številnih mest. Zlate kolajne In druga priznanja za nagrajena dela so dala na razpolago številna mesta ter razne ustanove v Trstu. V mednarodni žiriji, ki bo odločala o delih, so priznani svetovni in domači mojstri_ Razstava bo odprta od prihodnjega četrtka do 15. oktobra vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure. Ob sobotah in praznikih pa bo odprta od 9. do 13. ter od 15. do 21. ure. S stolice je padel Tržaški gasilci odpotovali v Beljak Slabo vreme in deževje zadnjih dni je povzročilo, da so reke na V starčevskem domu v Naselju San Mauro v Sesljanu se je včeraj zvečer ponesrečil 82-letni upokojenec Pietro Basso iz istega naselja štev. 132. Priletni upokojenec je skupaj z ženo sedel v sobi, ki jima je bila dodeljena. Naenkrat se je na stolici nerodno presedel in pri tem padel. Basso si je pri padcu na tla verjetno zlomil desni kolk. Ponesrečencu je na pomoč priskočila tudi podravnateljica doma Gabriella Mitrovich in ga v rešilnem avtu pospremila v bolnišnico, kjer je povedala, kako se je pripetila nesreča. Bassa so nujno sprejeli na zdravljenje na ortopedski oddelek s pridržano pro gnozo. Slovenka iz Celja mis Treh Benečij 18-letna dijakinja gimnazije v Celju Mirjana Peternel je pred dnevi osvojila v Jesolu Lidu uradni naslov mis kino Treh Benečij. S Fe-ternelovo, ki sta jo spremljala predsednik in tajnica turistične zveze iz Portoroža, sta bili še 20-letna uradnica turistične zveze v Portorožu Lina Sterle z Marije na Krasu, 18-letna Lidija Jakovac iz Zagreba in 19-letna hčerka slovenskega novinarja Tatjana Podkrajšek. Vse te so se udeležile meddežel-nega beneškega finala za dodelitev naslovov mis Veneto in mis dnema 1966. Ta naslova dajeta pravico nastopa v vsedržavnem finalu za naslov mis Italije in mis kino 1966, ki bo do- 2. do 4. septembra v Sal-somaggiore Terme. Kot je znano, se lahko tekmovanja za naslov mis Cinema udeležujejo tudi dekleta tuje narodnosti. Zaradi tega so se tekmovanja udeležile poleg jugoslovanskih deklet tudi nekatere avstrijske kandidatke. Tekmovanje je bilo v prisotnosti generalnega patrona natečaja za mis Italia Enza Miriglianija in njegovega predstavnika v deželi Furlanija — Julijska krajina Spar-taca Vidona v dancingu Jesola Li-da «Le Capannine«. Prireditev je privabila veliko število občinstva, ki Je z dolgotrajnim aplavzom po trdilo sklep žirije. Za mis Veneto pa so izbrali Benečanko Paolo Rossi. • Jutri, v ponedeljek, bo ob 19. uri v Nabrežini izredna seja občinskega sveta. Razstava slik na devinskem gradu Nagrajen tudi Klavdij Palčič Včeraj so podelili nagrade in istočasno odprli razstavo del slikarjev, ki so se udeležili letošnjega deželnega natečaja za «devinsko nagrado». V svojem govoru je predsednik avtonomne letoviriščarske in turistične ustanove devinsko nabre-žinske riviere dr. Remigio Lenar-duzzi pozdravil goste: nabre&inske-ga župana Draga Legišo, podžupana Corberija, poveljnika pristanišča gen. Battaglierija, predstavnika vladnega komisariata dr. Cammer-lenga, predstavnika pokrajine dr. Mianija, poveljnika devinskega komisariata javne varnosti dr. Torre-ja, poveljnika karabinjerske postaje por. Cucchettija in druge ter objasnil pomen te pobude. Letošnji natečaj je privabi v Devin 51 slikarjev, ki so komisih predložili v ocenitev prav toliko del. V nasprotju z lanskim letom, ko je bil «ex tempore», so letos na podlagi ankete sklenili podaljšati dobo ustvarjanja na 3 dni. Čeprav so bila predložena dela tudi velike umetniške vrednosti, pa organizacijski odbor meni, da se je bolje držati ex tempora, pri čemer bi natečaj razširili na vse Tri Benečije, umetnikom pa bi dali možnost, da si sami izberejo siže in tudi velikost dela. S tem bodo na razstavi zbrali več in tudi umetniško več vrednih del. Med ogledom razstave je predsednik turistične ustanove izročil denarne nagrade zmagovalcem na natečaju. Se prej je namreč dr. Lenar-duzzi prečital odločitev žirije, v kateri so bili številni priznani umetniki in kritiki, ki je poverila prvo nagrado za delo «Devinski grad» Giorgiu Celibertiju (300.000 lir), drugo za «Devin» Cesareju Mocchiut-tiju (100.000 lir), tretjo pa Gianniju Brumattiju (50.000 lir). Nagrado 50.000 lir je dobil za najlepše delo slikarjev pod 30 leti Klavdij Palčič, ki je predloiil kompozicijo «Grad nad morjem». Žirija je nadalje predlagala deli Michelangela Guaccija in Livija Ro-signana za objavo v reviji «Le arti» in je pohvalila predloženi deli Han-sija Cominottija in Marina Sorma-nija. V sredo 31.8.66 bo Jugoslovanska televizija oddajala GOLDONIJEVE «GROBIJANE» ki jih Je Slovensko gledališče iz Trsta snemalo s svojim ansamblom v Ljubljani. Prenos bo ob 21.30, po našem času. Gledališča Mlramarskl park Danes nadaljevanje sugestivnih predstav «Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini «Der Kai-sertraum von Miramare« in ob 22.45 v italijanščini «Masslmlliano e Car-lotta«. Jutri ob 21.30 v angleščini «Maxi-milian of Mežico — an Emporor’s tragedy» in ob 22.45 v italijanščini. V torek tedenski odmor. Nazionale 16.00 «Ringo e Gringo con-tro tutti« Eastmancolor. Raimondo Vianello, Lando Buzzanca. Excelsior 15.30 «Sicario 77 vivo o mor-to» Technicolor. Vohunski film, Fenice 15.00 «Starblack» Eastmancolor, Robert VVoods, Elga Andersen. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.00 «11 magnifico straniero« Clint Eastvvood. Grattaclelo 15.00 «Bormann» Technicolor. Robert Kent, Dominique Bo-schero. Alabarda 15.00 «30 VVinchester par El Diablo« Technicolor. Topsy Collins. Fllodramniatico 14.00 «11 giorno piu lungo (lo sbarco in Nonnandiaj« Aurora 15.30 «1 crlmnali detla Ga-lassia«. Cristallo 15.30 ((Sherlock Holmes — nottl di terrore« Prepovedano mladini pod 18, letom Garibaldi 16.00 «La cittži senza leg-ge» Technicolor. Pat 0'Brien. Capitol 14.00 «Le meravigliose avven-ture di Marco Polo« Technicolor. Aothony Quinn, Elsa Martinelli. Impero 15.00 «Matrimonio alla fran-cese». Moderno 16.00 «lnno dt battaglia« Technicolor. Rock Hudson, Marta Hier. Zadnji dan. Vtttorio Venelo Revija Kriminalnih filmov. 14.45 «Dimenslone della paura« Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.00 «Queilo strano sentimenta«. Ideale 14.15 «La spia che venne dal freddo« Richard Burton, Claire Bloom. Abbazia 14.30 «L'uomo di Hong Konga Technicolor, Uršula Andress, Jean Paul Belmondo. LETNI KINO Satellite 21.00 — blagajna ob 20.30 «Vento caldo« Technicolor. Troy Donahue, Connie Stevens. Sintetične preproge in preproge za hodnike 12 pia stike ((BALATUM« m '(MLRA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo <(MuyUETTE>: in ploščice »RIKETT« m «AKMSTRl iNU» Bežna vrata ((ROLLPt IRT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. I> I I Al.1*1 ASI Trst I’rg Ospedalp št 6 lel 95-919 MEHANIČNA OELAVNICA S KAROSERIJO V NOVIH MODERNO OPREMLJENIH PROSTORIH Sprejema vsaka popravila avtomobilov in karoserije ter pranje in čiščenje. Hitra postrežba! Cene ugodne! PADRIČE - Telefon 226-161 ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 27. avgusta se je vTrstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 8 oseb. UMRLI SO: 75-letni Cario Renzi, 89-1 e tn i Mi'Chele Di Piero, 66-letm ura(injca Mario Gril-tini, 77-letna Giusepplna Orel vd. Cancinani, 54-ietna Anna Marchesich por. Favento, 69-letna Elisabetta Kovich vd. Mandler, 66-let-ni Emilio Fonda, 764etni Umberto Čapu to. OKLICI: Podčastnik javne varnosti Nelilo Turches. in uradnica Ze-nande Campa-neiia, prodajalec mesnih izdelkov Vigliano CJuassi in prodajalka Laura Apoltonio, trgovec Fulvio Godina in delavka Elisabetta Baldassin, delavec Mario Rioatti in prodajalka Renata Radani, delavec Romeo Bertocchi ta delavka Anita Gerin, fizik Franco Cottarelli in učiteljica RosseHa Agosttai, trgovec Aido Fasano in fotografka Maria-luisa Raspaolo, električar-pomorščak Franco Fieri in fizerka Antonia Lucchi, upravitelj trgovine Pietro Tedesco in gospodinja Bruna Pesaro, mizar Mario Marsich ta gospodinja Ida Struman, sluga Flavta Brandolin in gospodinja Silvana Tres, marmist Framcesco Gandio in uradnica Vanda Mauro, barist Fortunato ta gospodinja Germana Paravan, barist Silvano Bonetta in prodajalka Laura Fontana, skladiščnik Giovanni Antonimi in tkalka Elsa Lipot, mizar Romano Carli in delavka Anita Goi-na, podčastnik Vincenzo Trizza in gospodinja Franca Mauro, trgovec Mario Braiuca in prodajalka Eleo-nora Bergamo, uradnik Paolo Tes-saris in gospodinja Lucia Bergantlno, uradnik Giancarlo Calacinone In Včeraj-danes Annamaria Valdlsteno, pom. tehnik Giantoarto Furlano in gospodinja Nadla Magris, uslužbenec Ermano Podmenioh ta frizerka Maria Teresa Baldissera, geometer Carmedo Roveiio tn uradnica Maria Lauro, URARNA — ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE Poseben popust 1 univerzitetni profesor Fiilppo Cas-sola in univerzitetna pomoč. Paola Guiida, mizar Ferruccio Zucca In gospodinja Silvana Razze, radiotehnik Luciano D’Elia in uradnica Carla Sain-Plocar, pleskar Vincenzo Soprani in gospodinja Ermemegllda Ceriel-lo, mehanik Urbano Cornacchia in Tkalka Giusepplna Campanaro, zidar Federico Praselj In prodajalka Marina Trobec, uradnik Agostino Pahor in uradnica Graziella Vocca, strojnik Vittorio Doerfler ln gospodinja Ma-nuela Ch-iandussi, uradnik dr. Mario Fumato in uradnica Franca Fonda, mehanik Bruno Caucci in prodajalka Lucciana Pellzzon, pristaniščnik En-rico Bardella ta uradnica Giovanna Gosar, učitelj Livio Bonifiglio in učiteljica Luciana Favretto, mehanik Alberto Valentinuzzo ta kartotehnik Annunziata Lo Nigro, pleskar Giulia-no Coslovich in gospodinja Rita Zancolich, delavec Vaglano Cadenar in gospodinja Blanca Rosa Candotti, zdravnik Augusto Azzarita in učiteljica GIuMama Capuzzo, šofer Ririo Giugovaz in gospodinja Mtlvia De-lise, električar Giovanni in šivilja Silvana Coverlizza, inženir Gian-franco Bertaglia in študentka Luciana Česani, poštni nameščenec Alfre-do Cova in frizerka Einzabetta Miot, karabinjer Fabbiano Porou ta gospodinja Anna Maria Toniutti, za-stopnik Fabio Melingo in bolniška pomočnica Franca Berger, računovodja Francesco Olpolla in računovodkinja Bruna Maria Dorslni, zastopnik Gianni Laporta in prodajalka Mlania Petbiroso, prodajalec Giorgio Valentl-Clari in delavka Romana Billliani, mehanih Giovanni Mestrom in delavka Giovanna Presel-Cernigoi, kemik Paolo Alessi in učiteljica Maria Pia Gali!, godbenik Cario Valente In prodajalka Liliana Satti, geometer Dario Vfeintinl in tajnica Marta Flora, uradnik pri drž. železnicah Adriano Volpe ta gospodinja Mana Martinis, avtomehanik Giovanni Renga in Cesarina Sabadin, mehanik Tulilo Francovlch in uradnica Adolfa Krach, DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Cantauro, Ul. Rossettl 33; Alla Madonna de) Mare, Largo Piave 2: SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10 NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Davanzo. Ul. Bernint 4; Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 4; Al Lloyd, Ul. Oroiogio 6-U1. Diaz 2; Sponza Ul. Montorsino 9 (Rojan). LADJE V PRISTANIŠČU Paliladlo, C. Colombo, G. da Fa-briano, G. Lauro, E. Cosuiich, Gere-mia, Isarco, Agostino, Saipa 11, Sar-datlantic, M.A. Martitnoli, Alessandra F., Ut Prosperatis (It.); Rum-ija. Jadro (Jug.); G. El Desouki (ZAR); Old Oak (Pa.); Bililie, Myrstni (Gr.); Helena (Hol.); H. Lage (Braz.); T. River (Gh.); F. Bernadotte (No.); C. du Sud (Fr.); Samudragupta ja-yanti (Ind.), LOTERIJA BARI 62 84 42 90 4 CAGLIARI 69 88 75 37 77 FIRENCE 85 79 45 20 53 GENOVA 37 26 74 11 59 MILAN 52 86 15 23 76 NEAPELJ 82 39 33 18 30 PALERMO 51 41 34 55 38 RIM 11 76 8 13 56 TURIN 68 26 76 88 82 BENETKE 29 51 53 82 58 ENALOTTO 2 2 2 X X 2 X 1 2 1X2 Dvanajstlce dobe p ) 7.663.700 lir, Šolske vesti GLASBENA MATICA Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 10. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene Matice, Ul. Ruggero Manna št. 29. Pričetek pouka v ponedeljek, 12. septembra za vse oddelke šole. RAVNATELJSTVO Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1965-1966 dne 17. septembra 1963 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni ta razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1965-1966 dne 1. septembra 1966 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Na Državnem znanstvenem liceju* slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom. Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada d| Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu. Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je bil objavljen razglas o ustanovitvi stalne pokrajinske lestvice za učitelje, ki niso v staležu, na osnovi zakona št. 574 od 25. julija letos. Prizadeti si lahko ogledajo razglas pri šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzorništvih ali pa na didaktičnih ravnateljstvih. PRIPOROČAMO OBISK! 4. septembra bo ob 17.30 na Proseku koncert domačega pevskega zbora in godbe na pihala ter zborov iz sosednjih krajev. čisti dohodek prireditve gre v korist gradnje in obnove prosvetnega doma na Proseku. Slovenska prosvetna zveza enajstice po 225.500 lir. desetice pa po 18.900 lir. Mali oglasi TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe iz for-rrvike. Lastna izdelava. Fonderia št. 3 (blizu bolnice). • CITROENU — Samaritani In Mlceu — Servis v Ulici Rlttmayer 4-a. Razstava in prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41. PRODAMO štirisobno stanovanje z večjo dvorano in z dvojnimi toaletnimi pritiklinami v središču mesta — samostojna ogrevalna napeljava. Telefonirati na 35-388 od 17. do 19. ure. žaga na trak, cirKularka, krožni lo-ščilnik, vrtalni stroj, ugodno na prodaj. Bevilacqua, Ul. Tesa št. 12 — Trst. ČEBELARJI — POZOR! Ciste kranjske matice lahko dobite pri Sušniku Jožetu, Brod 2, Bohinjska Bistrica, Slovenija, Jugoslavija. modellina calzature klasični ln najnovejši modeb čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE - ŽENSKE - OTROKE Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul. Machiavelli) V MILANU so v prodaji pri: CASIROLI — Piazza Duotno 31 tel. 80.66.74 PRIMORSKI DNEVNIK DELO Politika Vjesnik Borba Tovariš Pavliha GENERAL MOTOR COMMERCE import - export Soc. n. c. ter S. A. C. E. Societa Adriatica Commercio Estero import - export Soc. n. c. di B. Meloni e C. želita mnogo uspeha svojemu družabniku R. de MNZ ANO ki ho v nekaj dneh odprl nov sedež firme «AUT0F0RNITURE R. de MANZANO« v Trstu, Ul. S. Lazzaro, 18 - Tel. 30037 - 38603 Kino fotografski material SECUL IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon (33-361 vabi prijatelje tn znance, naj ga obiščejo Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob brata Martina darujeta Franc Košuta ln Slava 5000 lir za Dijaško Matico in 5000 lir za Glasbeno Matico. V spomin strica Martina darujeta Vida m Darjo Jagodic 5000 lir za Dijaško Matico. it A tl V A L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi moje drage žene VIKTORIJE BUDAJ Posebna zahvala čč. gg. duhovnikoma, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. žalujoči: mož Jože in hči Eda, sin Sergio z ženo Olito, sestra Karolina z možem Edvardom, brat Ernest z ženo Olgo, hčerke Gracija in Vilma ter drugi sorodniki Opčine, 28. VIII. 66 22. t.m. nas Je nenadoma zapustil v Caracasu v Venezueli MARTIN KOŠUTA (Tine) žalostno vest naznanjajo globoko potrti sorodniki Caracas, Beograd, New York, Ljubljana, Sv. Križ, Trst Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi dr. FERDINAND KENDA Pogreb pokojnika bo v torek, 31. t.m. v družinsko grobnico na tržaškem pokopališču. žalujoča mama, žena, hčerka, sin in sestra Milan, Trst, 28.8.1966 PISMO IZ BAZOVICE Zakaj so avtobusne cene do Bazovice tako drage? Bazovci ne zahtevajo drugega, kot da se z njimi ravna tako, kot z drugimi občani t. septembra bo leto dni odkar le tržašlka občima dala koncesijo, da avtobusna proga Trst-Bazovica-Padriče-Gropada-Trebče, postane eiestna proga. To progo upravlja Podjetje SAP, katerega lastnik je S- Sergas. Vsa druga podjetja, ki upravljajo take in podobne avto-pusne proge v tržaški občini, so ■zboljšala plačilne in druge pogo-le v korist občanov, ki se poslužujejo njihovih prog. Pri nas pa s° pogoji ostali isti ali pa so še slabši. Vrgli so nas vz pokrite avtobusne postaje na sedanjo odkrito na jrKu Oberdan, kar še zlasti občutimo v zimskem času zaradi ■Praza in padavin. Avtobusi so manjši in v urah večjega navala le tudi dve tretjini ljudi brez sedeža. Po kilometrini plačujemo avtobus dražje. Cena eni vožnji Trst-Prosek, 10 km (deset) je 100 lir. pa za 9 km plačujemo že leta 110 lir. Naša avtobusna izkaznica (tessera di riconoscimento) stane “9® *’-r> Prav taka na proseški prosi P® samo 200 lir. . Prosečani, ki imajo avtobusno ^kaznieo, plačujejo za en odhod >n povratek samo 100 lir, takih voženj v obe smeri napravijo lah-po potrebi več v enem dnevu. Naši abonenti pa imajo na razpolago le šest povratnih voženj tedensko za 790 lir. Ni nam jasno zakaj naše mleka-rice, ki vsak dan dovažajo mleko v Trst, morajo imeti abonma za julekarske vrče, ne morejo pa ga dobiti zase. Funkcionalnosti proge nam ne 'kontrolira nihče, vsaj podpisani ni še videl človeka, iki bi ;° progo kontroliral, zato je na *ej Progi vi,deti večkrat marsika-ter0 nepravilnost. 2e večkrat smo se zaradi teh Problemov obrnili na samo pod-letje SAP. Stopili smo do organov civilne motorizacije (Motoriz-zazione Civile), poslali smo razne Proteste s podpisi skoraj vseh vaščanov na občinsko upravo. Pod- pisani je osebno dvakrat govoril z odvetnikom dr. Capuito. V spremstvu podžupana tržaške občine odv. Mianija je podpisani in šestčlanska delegacija stopila še k odborniku dr. Venierju v upanju, da bo njegova beseda kaj zalegla. Ali vse zaman. Obljubili so nam vso podporo, vendar se do danes ni prav nič spremenilo, ostalo je vse pri starem. Nikakor ne moremo razumeti, zakaj se z občani tega dela iste občine ravna drugače kot z drugimi. Ne zahtevamo nikakih privilegijev, hočemo samo biti enaki med enakimi. Prav zaradi tega smo sklenili, da se oglasimo tudi v časopisu z namenom, da obvestimo vso tržaško javnost o krivici, ki se dogaja na Škodo vseh, ki se vozijo na tej progi, ter obenem prosimo, da bi se za to našo zadevo kdo malce pozanimal in jo premaknil z mrtve točke. Podpisani Anton Marc, v Imenu vseh prizadetih, ki se te proge poslužujemo. Na pločniku se je spotaknil Ko se je včeraj ponoči, pol ure po polnoči, 74-letni upokojenec Gio-vanni Ellero iz Ul. Commerclale 115 vračal domov, se je blizu hiše, v kateri stanuje, na pločniku nerodno spotaknil in padel. Na pomoč so mu prihiteli redki mimoidoči in poklicali rešilni avto RK. Ellera so prepeljali v bolnišnico in ga s prognozo okrevanja od 8 do 60 dni sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetnega zloma desne stegnenice. VESTI IZ DOBERDOBA Brezplačen tečaj za novince pri domači godbi na pihala Na razpolago je 18 mest in se lahko vpišejo tudi mladinti iz bližnjih vasi Doberdobska godba na pihala je dobila podporo državne zveze godb na pihala (ANBI) za leto 1966-67. Podpora je določena kot prispevek tega združenja za to, da bi godba organizirala redni učni tečaj. Odbor godbe sporoča vsem tistim mladincem, ki imajo veselje do godbe in bi se želeli naučiti igrati na kakšen inštrument, naj se prijavijo do Vključno srede zvečer na sedežu domačega prosvetnega društva. Razpoložljivih mest je največ 18; vpišejo se lahko in obiskujejo tečaj tudi fantje iz drugih okoliških vasi. Pouk bo po dvakrat tedensko po dve uri ter bo popol- noma brezplačen. Ker je to res izredna priložnost, da se ljubitelji glasbe lahko naučijo igrati 'kakšen inštrument, jim priporočamo, naj ne zamudijo te prilike in naj se javijo takoj. Ob prisotnosti domačega učitelja bo izmenoma vodil pouk profesor glasbe Silvan Križmančič iz Gorice. S seje pokrajinskega upravnega odbora Po daljšem presledku zaradi poletnih počitnic, je imel pokrajinski miiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiuiiiiiiimimimiimiiiiitiiiniiiiiiiiMiii TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Ul. av. 1'rančlika 20 Irldon 01-7112 Novo: SCHNEIDER: Povsod stoji kak Babilon L 2.200,— PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TUDI V INOZEMSTVO! Telefonirajte na štev. 37-338 15-DNEVNA NAROČNINA L 500 himna WSMHUk-\ predvaja danes, 28. t.m. ob 16. uri barvni dramatični film. Una ragazza da sedurre (DEKLE, KI NAJ SE ZAPELJE) Igrajo: Rock Hudson, Leslie Caron, Charles Boyer in drugi V ponedeljek, 29. t.m. ob 18.00 uri ponovitev filma: UNA RAGAZZA DA SEDURRE KINO «IK1S» fKOSEK predvaja danes, 28. t.m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: Gengis Ran il conquistatore (DŽINGISKAN OSVAJALEC) Dramatična pustolovščina Igrajo: AMAR SARIS, JAMES MASON, FRANQOISE DORLEAC Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! rs predvaja danes, 28. t.m. ob 16. uri barvni cinemascope film po romanu Hemingwayja: ADDI0 ALU ARHU H::::::::::::::::::::::::::::::::::::: (ZBOGOM OROŽJE) Igrajo: ROCK HUDSON, JENIFER JONES ln V. DE SICA POLETNI KINO «SATELLITE» Borgo S. Sergio (avtobusi 19-20-21) predvaja danes 28. t.m. ob 21. uri — ponovitev prvega dejanja — barvni film: VENTO CALDO (TOPEL VETER) Igrajo: TROY DONAHUE, COINNE STEVENS in drugi. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 28. t.m. ob 16. uri barvni Cinemascope film: I pirati della Malesia (GUSARJI IZ MALEZIJE) Igrajo: STEVE REEVES, JACQUELINE SASSARD in A. BOSIC VESTI IZ ŠTEVERJANA Avtobusni izlet prosvetarjev na vinsko razstavo v Ljubljani Priprave ^Briškega griča» na tridnevni praznik grozdja s plesom odbor pod predsedstvom dr. Chien-tarollija v petek zvečer svojo običajno tedensko sejo. Trajala je skoro tri ure in so na njej obravnavali številne upravne zadeve, ki so se med tem časom nabrale na dnevnem redu. Med drugim so odobrili nekaj ukrepov v korist osebja pri kmetijskem posestvu pokrajinske umobolnice ter razna javna dela na področju naše pokrajine. Prosvetno društvo »Briški grič* iz Steveriana pripravlja za nedeljo 4 septembra enodnevni avtobusni izlet v Ljubljano z obiskom tamkajšnje mednarodne vinske razstave. Udeleženci si bodo v dopoldanskih urah ogledali muzej narodne osvoboditve ter novo športno palačo v Tivoliju. Nato bodo obiskali Sv. Urha in položili venec pred spomenik padlim. Po skupnem kosilu v neki gostilni in po krajšem počitku si bodo udeleženci ogledali vinsko razstavo, proti večeru pa bo vsak imel na razpolago nekaj ur, da jih bo izkoristil po svoji želji in potrebi. Sicer pa bo tudi na vinski razstavi dovolj zabave, saj bo tam ob 17. uri koncert godbe ljudske milice iz Ljubljane, zvečer pa bo ples. Odhod iz Ljubljane je predviden ob 22.30. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se čimprej prijavi pri enem izmed naslednjih poverjenikov: Bruno Stekar, Milena Koren, Ferdinand Komjanc in Save-rij Rožič v Podgori. Pevci in so-delavoi društva bodo deležni posebnega popusta pri stroških. Vsa podrobnejša pojasnila bodo prizadeti dobili pri vpisu. Prosvetno društvo »Briški grič* bo poleg zgoraj omenjenega izleta tudi letos priredilo tradicionalni praznik grozdja na dvorišču gostilne »Na dvoru*, in sicer v soboto K)., nedeljo 11. in ponedeljek 12. septembra. Vse tri večere je na sporedu ples na prostem, v nedeljo ob 16. uri pa bo tudi tekma v briškoli z bogatimi nagradami, med katerimi sta za prvo nagrado dva hladilnika, za drugo dva surova pršuta, za tretjo in četrto pa salame in vino. Ob 18. uri bo nastop plesalcev na kotalkah. V ponedeljek bo med plesom tradicionalna in zabavna tr gatev grozdja in izbira najlepše mladenke. Program je torej kar pester in dovolj vabljiv za staro in mlado. Naj že dodamo, da bo deloval dobro založen bife s priznano domačo kapljico in prav tako domačim prigrizkom, poleg čevapčičev in drugih dobrot. je hotel oživiti z dihanjem iz ust v usta, pa je bilo prepozno. Za-brejščak je imel dobro delo v Franciji kot mizar, pa ga je pogubilo, da se je hotel v vročini ko. pati v vodi. V Grmeku so z žalostjo zvedeli za tako žalosten konec svojega vaščana. Vsem je žal, da v teh hribih ne znajo plavati, toda kje naj se kdo iz Selc visoko gori v hribih nauči plavati. Komaj tik ob Nadiži ali Idrijci se kdo nauči nekaj malega plavati v kakšnem tolmunu. H U H I 1 Tajnik občine Doberdob premeščen v Krmin S. 1. septembrom bo tajnik občine Doberdob g. Franzot premeščen za tajnika v Krmin. Premes tev je dosegel na podlagi uspeš-opravljenega natečaja. Gospo-;ajniku, ki je dolga leta službo-v občini Doberdob, želimo na novem delovnem mestu obilo uspehov. Zakaj 70 kilometrov daleč po podporo? Prav posebno je prišla do izraza osamljenost Učeje v navadnem u-radnlškem poslovanju. Učeja ima, kot vsi samotni hribovski kraji nekaj brezposelnih ki ne gredo v emigracijo ali ker ne morejo ali pa iz osebnih razlogov. Prejemajo brezposelnostno podporo, ki je pač taka, da se z njo ni hvaliti. Da dobijo to podporo morajo brezposelni delavci iz Učeje Iti 70 km daleč po cesti preko Tarčenta v Videm, kjer je urad za zaposlitve. Nekateri deželni poslanci predlagajo, da bi raje izplačevali učej-skim delavcem podporo v tri km oddaljenem Brdu. V prejšnjih časih so v prepadnih gorah Rezije našli smrt navadno moški, ki so pasli živino ali pa sekali drva na nevarnih krajih. Zdaj pa ni nobenega moškega doma, ker so vsi v emigraciji. Doma je le kak starček, ki uživa kako revno pokojnino. Ti stari ljudje ne hodijo po hribih. Prišla je vrsta na ženske, da postajajo žrtve strmih hribov. V letošnjem poletju smo izgubili 80 let staro Marijo Butolo iz Liščec, ki je končala življenje v prepadih Muzcev, ko je šla varovat živino v planino. Komaj nekaj tednov za njo so pa našli v prepadu v začetku julija polovico let mlajšo Jolando Letlč iz Solbice. Rezlja je lepa ali nevarna za domače ljudi, ki morajo iti po svojem delu tudi v grde bregove. Smrt beneških Slovencev neveščih plavanja Pozna se, da živijo beneški Slovenci daleč proč od morja, ker večina ne zna plavati. V nekem globokem kanalu pri Mestrah sta se utopila dva mlada fanta Buttolo iz Stolbice v Reziji, ki sta prišla obiskat svojega očeta Simeona, ki je še eden od redkih brusačev, ki še opravlja svoj poklic v Mestrah Štirinajstletni Marino Je padel globoko vodo in izginil pod vodo brat Ernest je skočil za njim, da ga reši, čeprav tudi on ni znal plavati. Kje naj se v Reziji, posebno v Stolbici nauči plavati plitvih in mrzlih rezijanskih potokih! Zdaj Je pa utonil v Lignanu na lepi obali Lignana emigrant Gian-franco Zabrejščak iz Selc pri Grmeku. Prišel je nekaj dni na dopust in je skupaj z nekim prijateljem obiskal Ugnano. Sel je v vodo nasproti hotela American v Lignanu, kjer Je voda globoka komaj poldrugi meter. Po nekaj za mahih z rokami mu Je že zmanjkalo tal pod nogami in se je potopil. Prijatelj se je kopal malo dalje in je šele čez nekaj časa opazil, da je Zabrejščak izginil. Poklical je na pomoč in so pritekli drugi kopalci. Našli so Zabrejščaka brez zavesti. Kopalni mojster ga Pismo Scmoie v zadevi afere v Tržiču Predstavnik PSI v občinski upravi v Tržiču, Vittorio Semola, je poslal tisku pismo, v katerem od klanja kakršno koli svojo odgovornost v zadevi nerednosti pri mestnem avtobusnem podjetju. V pismu poudarja, da se je vedno držal načel svoje stranke, ki so tudi njegova, tudi v javni upravi ter pričakuje, da bo preiskava, ki je bila uvedena, dokončno razčistila vso zadevo in odvrnila od njega sleherno sumničenje. PISMO UREDNIŠTVU Natisnili so pozive na avtomobiliste v slovenščini! Spoštovano uredništvo, na oglasnih deskah po mestu in okolici ter na zidu mednarodnega obmejnega prehoda Rdeča hiša sem videl nalepljena slovenska o-pozorila avtomobilistom, naj upo števajo prometno-varnostne pred piše. Spoštovanje našega jezika mj je zelo všeč, dasiravno bj v pri hodnje želel, da bi se to zgodilo že v teku same akcije za prometno varnost. (sledi podpis) Pripis uredništva: Resnici na ljubo moramo priznati, da so pristojne oblasti takoj po objavi vašega prvega pisma, s katerim ste protestirali proti izpustitvi slovenščine (pozive so objavili v štirih jezikih, samo v slovenščini ne, čeprav so slovenski avtomobilisti med tujci pri nas v večini) na propagandnih pozivih avtomobilistom, poskrbele za tiskanje slovenskih tekstov in jih nalepile na številne oglasne deske, zlasti po okoliških občinah in vaseh. Strinjamo se z vami, da bi morali tiskati slovenske letake in lepake pravočasno, se pravi istočasno kot v drugih jezikih. Upamo, da se bo to zgodilo prihodnjič. Uredništvo. Zborovanje furlanskih emigrantov v Vidmu Včeraj se je zbralo v Vidmu o-krog 1000 furlanskih izseljencev na javni manifestaciji, ki so se je udeležili tudi predstavniki deželnih in krajevnih oblasti. Med njimi so bili predstavnik vlade podtajnik O-liva, podpredsednik deželne vlade Giacometti, videmski župan Cadetto in predsednik pokrajinske uprave Burtulo. Na Trgu Libertk je delegacija izseljencev položila venec pred spomenik ob 10.30 pa je bilo na Trgu Castello veliko zborovanje, na katerem je med drugimi govoril tudi Giacometti, ki je obljubil zanimanje deželne uprave, da bi ustvarili v deželi nova delovna mesta in tako vsaj zmanjšali, če že ne odpravili izseljevanje, ki je zlasti v Furlaniji dobilo največji obseg. Podtajnik Oliva pa je s svoje strani obljubil zanimanje in pomoč rimske vlade. Po tem uradnem delu se Je razvila prosta zabava. V VOJNEM MUZEJU NA K0RNU Danes uradna otvoritev Tominčeve razstave Včeraj so si jo ogledali kritiki in predstavniki oblasti - Razstavljenih je 90 del, ki pripadajo številnim zasebnikom ali ustanovam V vojnem muzeju (palača Attems) na Komu v Gorici bodo danes odprli razstavo slik Josipa Tominca; odprta bo do 30. oktobra. Včeraj popoldne je župan Martina skupno s člani občinskega odbora sprejel ugledne kritike, ki so prišli iz Vidma, kjer 30 dopoldne prisostvovali razstavi slik iz sedemnajstega stoletja. Sprejemu je prisostvoval tudi Guglielmo Coronini, velik ljubitelj umetnosti, ki je sodeloval pri ureditvi razstave in izdaji kataloga. Tominčeva razstava obsega 90 slik in skic ter predstavlja prav gotovo najboljši dokaz izredne plo- liiiuMiiiimimitiimiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtmmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiii ŠE DVE PROMETNI NESREČI Pri trčenju v Moši in Gorici ranjena dva skuterista Gazič iz Moše se bo moral zdraviti 15 dni v bolnišnici Včeraj popoldne sta se pripetili dve trčenji avtov s skuterji v Gorici in v Moši, pri katerih sta bila ranjena dva skuterista. Ob 12.40 se je peljal 39-letni Virgilio Susmel, doma iz Gorice, Ul. Rismondo 6, z avtom fiat 600 po državni cesti od Vidma proti Gorici. Na nekem križišču v Moši pa mu je prišel pred vozilo s svojim mopedom 14-letni Gazič Giu-lio, iz Moše, Ul. Čampi 8, ki je prihajal od svojega doma. Susmel ni mogel preprečiti trčenja in je mopedista podrl. Poklicali so avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico, kjer so Gaziču ugotovili pretres možganov in večjo bulo na čelu ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Cestna policija iz Gorice je ugotovila le manjšo škodo na obeh vozilih. Druga prometna nesreča se je pripetila na križišču Ul. Trieste, Rezijani ob Črnem morju Rezijanska emigracija je ena naj- | skega. Vse te so postale dobre Re- starejših v Evropi, saj so znana iz dokumentov moženske opatije številna imena in pa tudi posli rezijanskih emigrantov na Češkem, Dunaju v Gradcu in drugod že okoli 1530-50, torej nad štiristo let. Pred prvo svetovno vojno so hodili Rezijani v emigracijo tudi po vseh vzhodnih državah Evrope. Delali so po vsej Rusiji, pomagali graditi Petersburg, takratno glavno mesto Rusije, avstro-ogrska monarhija je pa cela poznala spretne in uslužne Rezijane. To ve vsak človek v Reziji. Zato ni nikogar presenetilo, da ima neka bolgarska družina v Burgasu ob Črnem morju sorodnike v Reziji in sicer v najbolj zakotni rezijanski vasi v Koritih. Pred 66 leti se je Ivan Madotto iz Korit preselil v Bolgarijo, a njegov brat v Romunijo. Bolgarski Madotto se je poročil in imel o-troke. Umrl je 1. 1940 v Filipopoli-ju. Pred dvema letoma je njegova hčerka Antonieta Popova, stara 59 let pisala v Videm, da bi rada dobila zveze s svojimi sorodniki v Furlaniji. Kmalu so ugotovili, da ima prve bratrance in sestrične v Koritih. Letos jih je prišla obiskat iz Bolgarije skupaj s hčerko Nado, staro 23 let, ki dela kot medicinska sestra v Burgasu Seveda ni bilo Rezijanom v Koritih preveč težko sporazumeti se v bolgarščini s svojo bolgarsko sestrično. Takrat so spet ugotovili, .kako se Rezijani prav zaradi svojega slovenskega narečja lahko sporazumevajo z vsemi slovanskimi narodi, najlažje pa seveda s Slovenci. V Reziji živijo pa tudi ženske iz vse Evrope. Rezijani so se poročili v Rusiji in pripeljali s seboj Rusinje, Ukrajinke, Cehi-I nje, Hrvatice, Slovenke s Tolmin- SPORTNO - PROSVETNO DRUŠTVO SOVODNJE priredi dne 27. in 28. avgusta v SOVODNJAH Danes, 28. t. m. ob 16.00 uri: TEKMA V BRIŠKOLI Sledi ples na prostem. Ob 20. uri: TOMBOLA z naslednjimi dobitki: činkvina lir 30.000 I. tombola » 60.000 II. tombola » 10.000 Igral bo izvrsten domač orkester Deloval bo dobro založen bife s čevapčiči, kranjskimi klobasami, izbranimi pijačami in drugimi specialitetami. — Parkirni prostor za vozila. — V slučaju slabega vremena bo prireditev v soboto in nedeljo, 3. in 4. septembra VABURNI! zijanke, ki so znale dobro govoriti po rezijanski. Kasneje po drugi svetovni vojni so pa Rezijani pripeljali v Rezijo še Nemke, Francozinje, Italijanke in druge. Tudi te so prav dobre Rezijanke. Tudi Furlani so se naselili ali priženili v Rezijo in postali dobri Rezijani. Le državni uslužbenci, ki pridejo v Rezijo, se ne naučijo rezijanšči-ne: ne občinski tajniki ne zdravniki ne učitelji in tudi ne duhovniki. To pa zato, ker se jim ne ljubi naučiti jezika razijanskega prebivalstva. Nihče od teh ljudi ne razume, kaj govorijo domačini med seboj. So pravi tujci. Aosta in Ristori v Gorici okrog 14.30. Tržaški zdravnik Uvio Catti-nelli iz Ul. Tagliapietra 6 v Trstu, se je ob tisti uri peljal s fiatom 1100 TS 39356 s Tržaške ceste proti Ul. Alfieri. V tistem je prišel iz Ul. Aosta na lambreti 125 50-let.ni Massimo Piani, iz Vidma, Ul. Mo-lini 37. Pri trčenju je lambretist padel po tleh ter se poškodoval. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca na prsnem košu z verjetnimi notranjimi poškodbami. Okreval bo v 10 dneh. Karabinjerji iz Ul. Sauro so ugotovili le manjšo škodo na obeh vozilih in tudi šofer avtomobila je ostal nepoškodovan. Praznik breskev v Ronaou V Ronacu, prijazni in gospodarsko napredni vasi podboneške občine v Beneški Sloveniji, imajo danes tradicionalni praznik breskev. V posebnih paviljonih bodo prodajali domače breskve, ki so se zaradi dobre kakovosti uveljavile doma in po svetu. Na programu je tudi vrsta zabavnih točk ter nastop folklorne skupine. Ronac je tista vas v Beneški Sloveniji, kjer je ostalo še največ prebivalstva doma in to prav po zaslugi naprednega sadjarstva, katerega osnovne temelje je že pred desetletji postavil slovenski kaplan Podreka in ki daje sedaj svoje sadove. Omenimo naj še ob tej priliki, da je občinska uprava v Pod-bonescu odobrila načrt za ureditev ceste, ki povezuje ta kiraj / Ronacom in Mersinom. S tem bodo tudi ta dva kraja vključili v sistem ureditve turistično važnih cest, ki ga je pripravila pokrajinska uprava. dovitosti slikarja, ki se je rodil v slovenskem zakonu ter ustvarjal v italijanskem in slovenskem ambien-tu, tako da si ga lastita tako slovenska kakor tudi italijanska u-metnostna zgodovina. Tominčeve slike so čudovito lepo razporejene po okusno urejenih sobanah ter ni njihov ogled samo zanimiv, ampak predstavlja tudi svojevrsten u-žitek. Slike, razstavljene v vojnem muzeju, so za razstavo prispevali zasebniki in ustanove iz Gorice, Trsta, Ljubljane, in celo iz Cetinja je prišla čudovita slika črnogorskega vladike Petra Petroviča Njegoša. Včerajšnjega ogleda so se udeležili tudi predstavniki časopisja in televizije iz Jugoslavije; uradna otvoritev bo danes ob 17. uri. Ob tej priliki ne moremo mimo nadvse okusno pripravljenega kataloga, ki ga je natisnila občina Gorica. Skrb za njegovo ureditev je prevzel Guglielmo Coronini, uvodne besede pa je napisal Antonio Morassi. V katalogu je objavljenih 90 fotografij, k vsaki pa je dodan opis dela in osebnosti, ki je na sliki; nekatere slike so tudi v barvah. Tominčeva razstava v Gorici Je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike Giuseppa Sar ragata. Trojno trčenje v Ul. Leoni na srečo brez žrtev Prejšnji večer ob 22.10 se je pripetila na zloglasnem križišču ulic Leoni in Paolo Diacono prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala prometnih žrtev. Ob tisti uri se je peljal z avtom bianchina GO 35381 po Ul. Leoni proti soškemu mostu 26-let-ni A. J. i'Z Ul. Montesanto 15. Ko je prečkal omenjeno križišče, pa je privozil iz Ul. Paolo Diacono na motociklu LV GO 22481 '9-let-ni Renato Korečič iz Moše ter treščil s svojim vozilom v desno stran avta, da ga je zaneslo na levo stran ceste. Motociklist je pri tem padel na sredo križišča in se pri tem le laže poškodoval na komolcu ter ni šel niti ir bolnišnico. ' Kmalu potem je privozil po Ul. Leoni navzdol še tretji avto, fiat 850 GO 33899, ki ga je u-pravljal 494etni Giuseppe Panta-no iz Ul. Corsica 7. Šofer ni opazil prevrtijčbega motocikla na cesti ter je še enkrat zavozil vanj. Ker pa ni bi-lo blizu nikogar, se je tudi tokrat srečno izteklo. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 21. do 27. avgusta se je v Gorici rodilo 22 otrok, umrlo je 16 ljudi, poročili so se štirje pari, oklicev pa je bilo 19. ROJSTVA: Franco Cecotti, Anna Maria Visintin, Giorgio Zorzenca, Igor Pausi, Ester Devetak, Walter de Pressi, Maria Garizio, Daniela Puia, Stefano Concien, Bruno Paolo Milost, Paolo Orsini, Laura Bor-ra, Massimo Germini, Alessandro Cavallin, Vittorio Cavallin, Paolo Lombardo, Antonella Ciulin, Ezio Scocco, Umberto Bernardinis, Franco Jarc, Donatella d’Amato, Fran-cesco Spanghero. SMRTI: profesorica telovadbe 51-letna Gilberta Bombi vdova Vasari; upokojenec 85-letni Pietro Bressan; vrtnar 68-letni Gustavo Cunta; upokojenka 77-letna Albina Prinčič vdova Della Chiesa; 78-letna Ida Nitto-glia por. Cossa; upokojenec 61-letni Francesco Zoncheddu; upokojenec 74-letni Giovanni Gallo; upokojenec 79-letnl Luigi Brondani; delavec 41-letnl Enzo Tavan; upokojenec 70-letni Prlmo Calligaro; 46-letna Ne-rina Troiani; trgovski zastopnik 69-letni Vasco Galli; 93-letna Lucia Vrech por. Concini; upokojenec 60-letni Egidio Tribussen; uradnik 60-letni Livio Cobbo; upokojenec 83-letni Graziano Ippavitz. POROKE: trgovski zastopnik E-gone Peric in gospodinja Claudia Rossi; tekstilec Oreste Andrian in gospodinja Liliana Masolini; kmetovalec Silvester Primožič in gospo- dinja Lucija Makuc; pleskar Luigi Di Gioia in delavka Libera Gallo. OKLICI: Geometer Gilberto Ma-rizza in prodajalka Maria Zimic; uradnik Emilio La Groia ln uradnica Aia Squadrani; uradnik Duilio Tomat in gospodinja Vittoria Bartoli; inženir Giorgio Ciani in učiteljica Maria Luisa Scoppettone; elektrotehnik Adriano Troncar in gospodinja Silvana Claudi; natakar Francesco Esposito in gospodinja Stella Valetta; uradnik Piergiorgio Collenzini in učiteljica Nerina Pain; podčastnik Bruno Iordan in delavka Laura Favio; delavec Attilio Nanut in gospodinja Maria Petean; u-radnik Boris Cej in delavka Annun-ziata Caiffa; kmet Angelo Gatti in gospodinja Eugenia Calabrese; prof. Filippo Cassola in asistenka na univerzi Paola Guida; žagar Aviano Biasiol in delavka Adriana Jarc; uradnik Mario Fumato in uradnica Franca Fonda; oficir Celso Ziili in študentka Maria Cristina Pre-dazzo; šofer Adriano Miklus in delavka Elen Grauner; tekstilec Bruno Devetak in tekstilka Fedora Co-cetta; šofer Federico Markovič in delavka Aurora Pacor; električar Stelio Micheluzzi in delavka Maria Luisa Dermit. Gorica VERDI. 15.15: «11 magnlfico stra-niero«. C. Eastwood; ameriški film. CORSO. 15.00: «L’amante infede-le». M. Mercier In R. Hosseln; francoski kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 15.45—22.30: «11 Texano». J. Wayne in P. Armen-dariz; ameriški film v barvah. VITTORIA. 15. — 22.: «Paradiso Hawaiano». Elvis Presley in Su-sana Leigh; ameriški klnemaskop-skl film v barvah. Tržič AZZURRO. 15.—22.: «La carovana deli’Aleluja*. Burt Lancaster in L. Remich; kinemaskopski film v barvah. F.XCELSIOR. 14.-22.: «1 buca- nleri». PRINCIPE. 15,—22.: «20.000 leghe sotto 1 mari»; Walt Disneyjev film v kinemaskopu in barvan. K. Douglas, J. Mason in P. Lukas. S. MICHELE. 14.30—22.: «11 vendl-catore nero». E. Flinn in J. Dru; kinemaskope v barvah. Ronkc Rio. 16.-22.: «Giaguar — profes-sione spia». EXCELSIOR. 16. — 22.: «Non 3l puč continuare ad uccidere*. G. Ford in W. Holden. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku št. 14; telefon 29-72. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 28. avgusta je v Gorici odprta cvetličarna M1CHELI Ferdi-nando, Drevored XXIV. maja 22, tel. 23-39. Kmečka Banka GORICA, Ul. MorelU 14 - Tel. 2206 Nudi Vam qgodnc pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje in eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, Inči itd.) _ _ PRIČNE POSLOVATI SPECIALIZIRANA TR- < StPTtMRRA 19nn govina s krzneno in usnjeno kon-tJhr ihšnvnM t siru fekcijo v novi gorici BOGATA IZBIRA IZDELKOV IZ VSEH VRST KRZNA -USNJENA KONFEKCIJA: DAMSKI PLAŠČI IN KOMPLETI, MOŠKI SUKNJIČI — SPECIALNI MODELI ZA ŠPORT, AVTOMOBILIZEM IN LOV — NAJSODOBNEJŠI KROJI IN MODELI VABI VAS NA OGLED IN SE PRIPOROČA ZA OBISK V SPECIALIZIRANI TRGOVINI V PRITLIČNIH PROSTORIH NEBOTIČNIKA. UL. BORISA Kidriča v novi gorici /T0M/J KRZNO KONFEKCIJA POSLUŽITE SE POPUSTOV PRI NAKUPU V TUJI VALUTI Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik Hotel ADRIA ANKARAN (bivši S. Nicolo) Hotel BELLEVUE LJUBLJANA — Telefon 313133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo Z Terasa Z Vrt Z S terase lep razgled na Ljubljano. Hotel KOPER — Tel. Štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate »GIUSTERNO* z olimpijskim bazenom ter restavracijo • RIŽANA* s specialitetami, postrvmi ln rečnimi raki. NOVA Č T H D I/ • PRI NOVI GORICI RESTAVRACIJA J / E II II TEL. 21-114 VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEL. 21-114 HOTEL SLON LJUBLJANA TITOVA UL. 10 . TEL 20641 .43 IJUlflD HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA • Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilno ■ razen ponedeljka in barski program telefon 21-239 ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača ln inozemska kuhinja. Telet. 21 ln Sl Priporočamo tudi obisk hotela »Planinski orel* v Trenti tn gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom B O V E C Hotel GALEB Restavracija RIBA Koper Nudimo vse hotelske usluge. — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah ln nedeljah. MARKET TURISTI Največjo izbiro blaga za vaše izlete ima 3 MARKET • SEŽANA rdprt tudi ob nedeljah tn praznikih dopoldne • LJUBLJANA: Cigaletova ul. Titova 25 — odprt do 22. ure Ilirska ŠIŠKA — Celovkka nasproti Remize Šentvid • JESENICE nasproti hotela POATA SUPERMARKET - Ljubljana. Pasaža na Ajdovščini MENJALNICA • 10% POPUST pri plačilu • tujo valuto na neprehrambeno blago • SPOMINKI 'CENTRAL-RIVIERft PORTOROŽ Moderne sobe, mednarodna kuhinja. «GRIL BAR» z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. Hotel «S0ČA» MOST NA SOC! tel. 7 Moderno urejeni hotel s Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — gorlška postrv Z Lep vrt Z Vsak dan glasba ln ples Z Ribolov celo leto Z Lastna čolnarna G. P. S IDR O n™ telet. 73349 nudi odlične specialitete in izbrane pijače v svojih obratih: • Restavracija «POD ARKADAMI* • «PRI TREH VDOV AH* • Restavracija «SIDRO» in kavarna — nočni bar • «TRI PAPIGE* z internacionalnim programom. Restavracija « LIP A » ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458 ^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^ RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOCA» KANAL - Tel 8 KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO vam nudi vse vrste turističnih uslug KOMPAS KQPER — ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA - PO REČ - ROVINJ - PULA r RABAC IN OPATIJA V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznamh inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone. KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanja Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS. X> igoitiko podjetja MANUFAKTURA NOVA GORICA prireja ob otvoritvi nove trgovine v pritličnih prostorih nebotičnika razstavo artiklov domače obrti in narodne umetnosti; odprta bo do 21. avgusta (tudi ob nedeljah) od 8. do 20. ure OBIŠČITE RAZSTAVO IN NOVO TRGOVINO, KJER SI LAHKO KUPITE RAZSTAVLJENE IZDELKE i mi MEBLO TRGOVINA S POHIŠTVOM NA DROBNO NUVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE NUDIMO: spalne sobe. dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti •JOGI* več tipov. IZKORISTITE 10% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROSK1 BO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR ZAVE Z SPEDIC1JSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMčtMO DO STAVO NA DOM IN MONTAŽO Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE. NOVA GORICA - Pel. Z1044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni ln Sežani vam nudijo vse potrebne informacije ln vam hitro in solidno organizirajo Izlete po Jugoslaviji ln inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. ARETTA ULIRA T H1N med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo