Voina. CESAR IN CESARICA NA TIROLSKEM. Dne 14. t. m. je odpotoval cesar Karel z malim spremstvom z Dunaja iu se podal na jugozapadno fronto. Dne 15. t. m. je bil v glavnem stanu feldmaršala nadvojvode Evgena. Ob tej priliki je izročil cesar nadvojvodi veliki križ vojaškega reda Marije Terezije. Popoldne je obiskalo Njegovo Veličanstvo '1'rideiit, kjer ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. V naslednjih dneh je. obhodil cesar razne pozicije jugozapadne fronte in pregledal tudi polk »Cesarjevič«. V četrtek dne 19. t. m. je dospela tudi cesarica v Inomost, kamor je prišel v petek tudi cesar, nakar sta imeli Veličanstvi slovesen vhod v mesto. Navdušenje prebivalstva, ki je privrelo v rnesto od vseh strani, je bilo velikansko. V cesarskera dvorcu sta sprejemali Veličanstvi poklonitveni pozdrav dvornih dostojanstvenikiov in driigih civilnih in vojaških funkcionarjev. Tudi na goro Isel se je odpeljala cesarska dvojica. Prebivalstvo jo je sprejelo povsod z velikim navdušenjiem. Sploh je bilo vse to potovanje pravi triumfalni sprevod. V petek sta dospeli Veličanstvi zopet na Dunaj. ODGOVOR ČETVEROZVEZE NA VVILSONOVO NOTO. Z veliko napetostjo je pričakoval ves svet odgovor entente na Wilsonovo noto, ki jo je bil izročil dne 19. decembra 1916 zveznim državam. Odgovor je tak, kakoršnega ni pračakoval nihče. V uvodu izjavljajo zvezne države, da se z vsenii željami pridružujejo načr•tu, ustanoviti ligo narodov, s čirnur bi bil zagotovljen mir in pravičnost na svetu; iinajo pravico zaradi napada, za kateri so odgovorne centralne države in ki je iinel po svojem izvfru namen, uničiti varnost Evrope; potem trdijio že neštetokrat ovrženo neresnico, da so centralne drža1ve provzračile sedanjo vojno in pripravile toliko gorja nad človeški rod, da sta Nemčija in Avstrija hoteli napasti entento, da si zagotovita hegemonijOi v Evropi in svojo gospodarsko nadvlado nad svetom; nato predbacivajo Nemčiji kršenje belgijske in luksemburške neodvisnosti ter z načinom svojega bojevanja si- stematično zaničevanje vseh humanitarnih načel in pravic malih držav; seveda ne izostanejo iz odgovora predrzne in opetovano že ovržene trditve o grozodejstvih, ki so se godila v Belgiji in Srbiji in drugod .Slednjič razložijo svoje vojne cilje. Te označujejo Angleži s črkami R. R. 'S. — reparatiom, restitution, security — povračilo, obnovitev, poroštvo. Zalitevajo torej obnovitev Belgije, Srbije in Crne gore in povrnitev skode, opustitev zasedenih ozemelj na Francoskem, Ruskem in Romunskem z odškodninami, reorganizacijo Evrope, garancijo za traini režim, ki temelji na spoštovanrju narodnosti in pravic vseh malih in velikih narodov, nadalje tudi teritorialne pogodbe in mednarodne ureditve, ki naj ščitijo meje na kopnem in na morju pred neupravičenimi napadi, vrnitev provinc in pokrajin, ki so bile nekdaj odvzete zavez-nikom s silo ali proti volj! prebivalstva, osvoboditev Italijanov, Slovanov, Čehov in Slovakov izpod tujega jiarma, osvoboditev prebivalstva, ki se nahaija pod krvavim tiranstvom Turčije, odstranitev osmanske države iz Evrope. Potem zalitevajo uničenje pruskega militarizma. To so zahteve naših sovražnikov. Na te gorastastnosti ni mogoč drugačen odgovor, nego ga je dal nemški cesar, ki se glasi: NEMŠKEMU NARODU! Naši sovražniki so pustili krinke pasri. Najiprej so s posmehom in s liinavskinii besedami o ljubezni do svobode in človečnosti odklonili našo poštenoi mirovno ponudbo. V svojem odgovoru na Združene države so zdaj presegaje še to, priznali svoje zavojevalne namene, katerih sramotnost še povečuje njih obrekovalno utemeljenje. Njih cilj je poraženje Nemčije, razdrobljenje z nami združenih moči in zasužnjenje svobode Evrope in morij v tisti jarem, ki ga zdaj škripaje z zobmi prinaša Grška. Ali česair v tridesetih mesecili najbolj brezvestne gospodarske vojne niso mogli doseči, tega tudi v prihodnje ne bodo doprinesli. Naše siavne zmage in železna volja, s katero je naš vojskujoči se narod pred sovražnikom in doma prenesel vse trude in sile vojne. jainčijo za to, da se naši ljubljeni doniovini tudi za prihodnjost ni ničesair bati. Plamteče ogorčenje in sveta jeza podvoje moč vsakega nemškega moža in vsake žene, saj je njih boj posvečfen delu, žrt- vam in trpljenju. Bog, ki Je vsadll tega krasnega duha svobode v srce našega hrabrega naroda, bo dal naim in našim zvestim, v viharju izkušenim zaveznikom tudi polno zmago nad sovražno željo po moči in uničenju. V i1j e m. V zvezi s tem javlfajo iz Berolina, da smatrajo ondotni merodajni krogi vsako nadanje mirovno pogajanje za popolnomai izključeno. VSI INOZEMSKI POSLANIKI NA DU- NAJU SO SE IZREKLI ZA SKORAJŠNJI MIR. Vsi inozemski poslaniki na Dunaju so izrekli na novoletnem sprejemu svojih državljanov trdno prepričanje, da se bliža mir z velikimi koraki in da vojna ne bo trajala čez prvo polovico leta 1917. Tako javljajo razni nemški listi. Dai na taka prorokovanja ni dosti dati, se je žal že prevečkrat izkazalo. ZAMENJAVA PRVEGA IN DRUGEGA VOJNEGA POSOJILA. Poštni hranilnični urad objavlja sledeče:, Sijajni uspeh petega vojnega posojila in naraščajoče pavpraševanje po takih glavničnih vrednostih sta bila finančnemu ministru v povod, da nudi lastnikom prvega in drugega viojnega posojila priložnost, da zamenjajo svoje zakladne listine proti novo izdanim zadolžnicam štiridesetletnega amortizacijskega petega vojnegai posojila. V odloku, naslovljenem na poštno-hranilnični urad, so pogoji za izmenjavo določeni sledeče:. 1. Sprejernna vrednost za prvo posojilo znaša 98:60 in za drugo vojno posojilo 94:75 za 100 K nominale, dočim so proračunjeni 401etni zakladni listi na 92 K za 100 K nominale. 2. Glede podelitve in plačila vojnega davka za peto vojno posojdlo obstoječe ugodnosti je trebai uporabljati tudi pri zamenjalnih operacijah. 3. \z kurznih razlik po komadnih obrestih nastali zneski se povrnejo v gotovini, pri čemer so proračunjene komadne obresti z zneskom 92 vinarjev zai 100 K nominale prvega vojnega posojila in 96 vinarjev za 100 K nominale drugega vojnega posojila. Za menjavanje se prične 20. januarja in se konča koncem februarja 1917. Pri prvem vojnem posojilu so bili izdani le kratkoročni zakladiii listi in radi tega so tudi osebe in korporacije, ki so dajale prednost trajnemu posojilu, subskribirale te zakladne liste. Od teh lastnikov j,e pričakovati, da se bodo radi poslužili te izmenjalne priložniosti proti dolgoročnim zakladnim listom. • STRAŠNE ŽRTVE. švicarski listi računajo, da je bilo v svetovni vojni dozdaj ubitih 4,600.000, ranjenih 11,200.000 in da je 3,400.000 invalidov. Napoleonove vojne so zahtevale vsak dan 235, vojna 1. 1870/71 875, ruskojaponska vojna 292, zdaj pa azhteva vojna vsak dan 6336 mrtvih in ranjencev. * OTVORITEV DRŽAVNEGA SVETA NA POLJSKEM IN IZVOUTEV KRONSKE- GA MARŠALA IN NJEGOVEGA NA- MESTNIKA. Dne 14. januarjia t. 1. opoldne so se zbrali v kraljevem gradu člani državnega sveta kakor tudi vladni komisarji o.beh okupacijskih oblasti k otvoritveni seji dr- žavnega sveta. Dalje so bili navzoči zastopniki avstro-ogrske vojaške uprave in vnanjega ministrstva, zastopniki poljskih legij obeh generalnih gubernij in mnogo drugih veljakov. Generalna guvernerja lieseler in Kuk sta se pripeljala v vozu za gado, spremljana od častne eskorte. General beseler je imel govor, teko-m katerega je izvajal: »S sestankom državnega sveta se izvršuje prvi korak k uresaičenju obljub manifesta dne 5. novembra 1916. Mi hočemo nadaljevati vojno do odločiine zmage. Naša z-maga bo tudi vaša zmaga. Naloga državnega sveta je, da ustvari red v državi kot podlago svobodnega narodnega razvoja in sigurnost pridobljene svobode. Prvo sredstvo ze to je lastna armada, ki bo dala novemu kraljestvu že vnaprej notranjo jakost in varnost na zunaj.« Mato je govoril generalni guverner, izm. Kuk izražajoč želje avstrijske uprave za delovanje državnega sveta. Kuk je nagla^ šal potrebo ustvaritve lastnili državnih organizacij in močne, dobro organizirane armade. Država, ki hoče obstojati, ne sme biti samo darilo usode. Narod sam niora s trdim naporom in požrtwvalnim deloin sodelovati, ako si hoče priboriti državo. Pripravljen mora biti, da se bojuje in krvavi zanfo, kajti potem bodo osramjočeni upi nasprotnikov, ki ne verujejo v vstajenje Poljske. Na govore obeh guvernerjev je v odgovoril član državnega sveta Niemojowski, ki je izvajal: »Pozvali borno poljski narod, naj nas podpira y naših težnjah. Od dobrohotnega pospeševanja iNeračije in Avstrije je odvisno v veliki meri realiziranje poljske vlade in deželnega zbora. Sestavitev narodne armade bo poleg dela za organizacijo poljske države naša glavna naloga. Mi smo si svesti zgodovinske misiie; ki zahteva razširjenje naših mej na ozemlju, osvobojenem izpod ruskega jarma.« Nato je Beseler v svojem in imenu Kuka proglasil državni svet za otvorjen. Avstro-ogrski vladni komisar je sporazumno z nemškim zaprosil člane državnega sveta, naj se snidejo jutri k prvi seji, na kateri se izvolita kronski maršal in njegov naraestnik. Drugi dan se je vršila prva seja državnega sveta v palači Krasinskega. Na tej seji se je izvolil za kronskega maršala Mikulovski, za namestnika pa Pomorski. OKLIC POLJSKEGA DR2AVNEGA SVETA POLJSKEMU NARODU. Začasni državni svet poljski je izdal oklic, v katerem označuje za zgodovinsko nalogo poljskega naroda, da ustvari nanovo' meje državi, katere neodvisnost sta izrekla vladarja nemškq in :aystroogrske države, ter zgradi v obsegu sovražniku iztrganih dežel novo neodvisno domovino. Predno se bo izvolil narodni zastop in prevzel kralj vrhovno oblast, se bo bavil s to nalogo začasni državni svet. Le-ta bo skušal pripraviti čim prej ustanovitev zakonodajnega državnega zbora in ustavo državi, primerno zahtevam sedanjega časa, slonečo na enakopravnosti vseh državljanov. — Potrebna je ustanovitev številne krepke in disciplinirane poljske, armade, ki bo nanovo oživila nekdanjo slavo, ker je armada prvi pogoj, neodvisne države, tvoriteljica in braniteljica mej in ugleda Poljske. Ker še ni mogoča splošna dolžnost, se bodo za sedaj nabirali prostovoliici. Državni svet se bo bavil tudi z organizacijo poljske uprave ter olajšal prehod posameznih delov javne službe. •— Važno nalogo vidi v razvoju gospodarske moči ljudstva ter razširjenju duševne in gmotne kulture. Žrtve, bremena in neprilike, ki Jih zahte-- va vojna, bo državni svet omilil, kolikor bo mogel. Vendar je pričakovati še nadaljnih žrtev in breraen, da bo mogoče vojno končati srečno za Poljsko. Državni svet bo imel premagati še mnogo težkoč in njegovo delo bo imelo tem več sadov, kolikor bolj ga bo podpiral narod, ker državni svet ni politična organizacija, teniveč zastopnik poljske države, vladna korporacija, ki bo veljala enako za vse državljane. ZASEDENO SOVRAŽNO OZEMLJE. Wolff poroča:. Začetkom leta 1917. smo imeli zasedene sovražne zemlje: V Belgiji 29.000 km2, v Franciji 22.310 km2, Francozi so> imeli zasedene nemške zemlje 900 km2. V Rusiji smo imeli zasedenih 280.450 km2, v Rumuniji 100.000 km2; Rusi so imeli zasedenih 28.231 km2 avstrijske zemlje. V Srbiji so imele zasedene naže čete 65.867 km2, v Crnigari 14.180 km2, v Albaniji 20.040 km2. ga otroškega vrtca na Vrdeli, 250 K; dekiiška ljudska šola C. M. D. na Acquedottu, 500 K; skupaj 234.807 K. V zadnji štev. izkazanh 58.000 K Danes izkazanih 234.807 >> Skupai V. vojno posojilo 292.807 K SREDNJE ŠOLE. Josip Sušnik, dijak v Ljubljani, 200 K; skupaj 200 K. Doslej izkazanih 45.854 K 11 v. Danes izkazanih 200 » — » Skupaj 46.054 K H v. DENARNI USPEH DELA SLOVENSKE- GA UClTELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES. Glasom izkazov v »Učif. Tovarišu«: Za »Rdeči križ« itd. 2,35.546 K 76 v. III. vojno posojilo 278.848 » 69 » IV. v-ojno posojilo 2,759.338 » — » V. vojno posoj'ilo 292.807 » — » Srednje šole 46.054 » 11 » K«nčna vsota 3,612.594 K 56 v.