Poletnika. Odgovor tov. — H. Jaz sem res ločil izpit v dva dela iri seni še istega nmenja — kakor sem bii. Zakaj? Znanje pedaROgike y istem obsegu, kakor se je zahteva pri izpitu za inc ščanske šole — naj bi si pridobilo kar m;: več tudi ljudskošolskih učiteljev. Tovanš, ki bi poleg mature in usposobljenostnega izpita, napravil še poseben izpit iz pedagogike — je gotovo upravičen, da je kot prosilec za eno aii drugo službo -- postavljen na prvo mesto. Če bi šobka oblast dovolila poseben izpit iz pedagogike, bi med učiteljstvom provzročila tekmovanje, ki bi rodiloobiio dobrega sadu. In v družbo tekmovalcev bi prišli novi tovariši iz počitniškega tečaja in ta b! jih prisilila k duševnemu delu, k natančnejšemu opazovanju teoretičnih predI isov ia praktičnih izvedb. PoIcji tega bi tisti skromni šolniki, ki jih je mislil tov. Lapajne v svojem referatu. postali očitni in nam bi ne bilo težko ••gibati, kje boaio našli okr. šol. voditeljo, kakršnih rabimo. Koliko je vreden nadzornik - metodik, vedo tovariši, ki so delovali pod Janežičevim aadzorsivoai. Do tu se moj predlog tiče koristi in aapredka ljudske šole. Ce bi pa učitelj, ki bi že iiael oiaeajeai izpit, hotel napiaviti izpit za niešCaaske šole, bi delal tega le še iz ostalih prediaetov izbrane skupiae. Na ta aačin bi bilo omogočeno tudi starejšim tovarišeai, da napravijo izpit iz pedagogike, če jun celotna snov postaae pretežka. Ker seai poudarjal, da aaj pri izphu iz ostalili prediaetov, pedagogika izpregleda, je jasao, da aisem saino izpita iz pedagogike siaatral kpt celotno dovršen me-čaasko šoiski izpit, ampak k za pedagoško snov. Ali bi ii »Zveza« dosegla pametea odlok ali ne, o tem menda ne bo več dvomov. josip Gorišek. Kazen za slabo vedenje v šoli 30. št. »Učit. Tov.« čitaaio piediog učit. društva za Kočevski okiaj, ki se giasi: »Ker _e roditeiji po veliki večini ne menijo za to, je-li ana otrok v vedeiiju dober ali siab red, naj se kaznuje tudi iije v slučaju slabega reaa (3, 4, 5) in sicer z 10—20 K.« Na prvi pogled ugaja aiorda ta aasvet aajbrže vsakemu uciteiju. baj aaa vendar toiiko po^ia v šoli in izvea aje, da bo iiaeio v resniu olajšano deio, ako bodo starši za uceačevo siabo vedenje kratkoraalo kaznovani. Aii bo aaei učitelj v svojeia razredu diseipljjrio.'-1 Najbiže. — Kakšaa bo ta disciplina? Učeaci, ki so že saaii po sebi pridni in mirni, ostanejo še daije taki. Orugi, ki so laalo bolj žive aarave in so njiiiovi stai-i še poleg tega revni, bodo uvideli, da je treoa paziti, ker sicer sledi kazen. Našii boaio pa še poedmce, ki si bodo mislili: »Kaj mi hoče kazen? Oče itak plača.« To so posebno otroci takih staršev, ki so nasprotniki šoie. Nad vsenii pa bo visel Damoklejev meč v obiiki denarae kazni, ki jiai jo bo prisodil njihov sodnik-učitelj. Nihče rai menda ae bo ugovarjal, ako trdim, da smo inieli v šoli tudi že dosedaj discipliao in to brcz denarnih ia drugih kazni. Solska disciplina zavisi vsikdar od učiteljeve osebnosti, njegovega aastopa, podavanja, občevanja z učeaci itd. ia ne od ajegovili kazni. Ako pa kaznjujeiao učence radi ajihovega slabega vednja po goreajem predlogu, smo pretrgali ono aežno si*čno vez med učiteljem in otroci, ki jih veže v celoto ene družine. Učeaci ae bodo mimi iadi učitelja samega, ampak radi kazni. L'čitelj preneha biti njih dobri prijatelj ter postane njih sodaik, nekaki maštre terrible. Še nekaj. — Ljudstvo je po dostiii krajih naše domovine šoli aenaklonjeao. Kazai za šolske zaniude aaj se zvišajo in temeljito izvedejo, (čemur seveda nikakor ne nasprotujem), sedaj pa še aove kazni! Kje sta pa šola in dom? To in še bi se dalo povedati o tej točki, pomislekov je dosti. Učiteljevo stališče pa bi postalo v tem oziru precej komodao — saj ima v pomoč kazea. Učitelj ne more in ne sme biti y šoli koraodea, vse svoje moči ima obrniti njej in vzgoji v prid. Popolnoma zavreči navedenega predloga veadar ne morem. Tu imam v aiislih starše oaih učeacev, ki aamenoma rašijo ugled šale in učiteljstva, dajejo svojim otrokom potuho ali jih celo pohvaiijo, če so bili v šoli radi kakega pregreška kaznovani. Zalibog imamo tudi take starše. — Da bi pa prizadeti s to kaznijo one, ki se morajo truditi in potiti za svoj vsakdanij kruhek, tvorniške delavce itd., pa tudi ne gre. — Treba je vzdržati stik aied šolo in domom, poteai se bodo starši brigali bolje za napredek svojih otrok in tudi za red v nravnosti, -- Moje osebrio innenje je, da s takiaii kazaiiai vzbujanio le .sc večjo mržnjo do sole, otroci bodo pa vsied kazni neodkiitosičai. Diseipliaa bo morda dobra, ali dišala bo po kasarai. —K.