20. januarja 1963 PO NASTOPU KOŠARKARJEV OLIMPIJE V PARIZU Prednost Francozov najbrž prevelika lliii mm* lili Kriza košarkarjev Olimpije je večja, kot tsmo pričakovali - Za uvrstitev v četrtfinale bi Olimpija v povratnem srečanju morala zmagati za 20 točk razlike -Inž. Kristančič 4)0 ponovno oblekel dres državnega prvaka V četrtek so se košarkarji Olimpije pomerili v Parizu v II. kolu tekmovanja za evropski pokal prvakov s predstavnikom Francije Alsace de Bagnolet. Kot je že znano, je zmagal povsem gladko prvak Francije 80:61 (26:23). Razlika 19 točk bo skoraj zanesljivo zadostovala Francozom, da se uvrstijo v četrtfinale, saj je kaj malo ▼erjetno, da bi naš prvak v povratnem srečanju lahko nadoknadil zamujeno. Olimpija bi namreč v drugem srečanju morala zmagati za 20 točk razlike, kar pa je po zadnjih prikazanih tekmah skoraj povsem izključeno. O tem smo se lahko prepričali že v povratnem srečanju Olimpije z BC Maccabi v Ljubljani, ko smo videli, da naš prvak preživlja krizo. Takrat smo bili še mnenja, da je kriza le trenutna, vendar kaže sedaj tekma v Parizu na povsem nasprotno in celo potrjuje, da moštvo verjetno še dalj časa ne bo spo-■obno prikazati takšne igre, kot jo zahtevajo mednarodna srečanja in tekmovanja za evropski pokal. KAJ JE VZROK NEUSPEHOV Če pregledamo le rezultate in analiziramo igro, ki so jo prikazali košarkarji Olimpije v zadnjih treh mesecih, dobimo povsem jasen odgovor. Moštvo, ki doseže na eni tekmi v povprečju le 60 do 70 točk, ne more zmagati. Povsem normalno je namreč, da zmaga tisti, ki tioseže več točk. Osnova -v borbi — prejeti čimmanj košev' vati’, če moštvo ne bo sposobno, na tekmi doseči več kot 60 ali 70 točk. To nam je bilo več ali manj jasno še pred startom v Parizu in še posebej po tekmi z BC Maccabi. Tudi. sicer je v zadnjih treh mesecih Olimpija na vseh svojih tekmah, ki jih je odigrala, dosegla v povprečju le 65 točk. Če sedaj primerjamo ta povpreček s številom košev, ki jih je Olimpija dosegla v po- Miiller 13-4, Eiselt 11-2, Derma-stia 11-3, Kapelj 9-2, Logar 13-4. (Prva številka pomeni mete na koš, druga število doseženih ko. šev. ,V številu niso upoštevani meti zaradi osebnih napak.) Konec koncev pa so na srečo Olimpije igrali slabo tudi Francozi. Tekma se je pričala izredno nervozno, kar je sicer povsem razumljivo. Vendar pa ves prvi polčas niti Bagnolet niti Olimpija nista znali urediti svoje vrste. Po mnenju strokovnjakov bi lahko prikazano igro primerjali z eno slabših tekem v našem republiškem tekmovanju. Tudi v drugem delu igre se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Igralci obeh moštev so neverjetno grešili in se omejili le na individualne akcije in na slab odstotek metov od daleč. Sledila pa je še neposlušnost. igralcev Olimpije, ki so tako potrdili, da niso zreli za težje srečanja. Moštvo francoskega prvaka Alsace de Bagnolet — stoje: Toffolon (6 — kapetan), Abraham (9), B. Mayeur (12), M. Jouaret (7), L. Toffolon (13), Taravella (trener) — čepe: L. Dorigo (8), G. Ma-yeur (H), J. Chavinter (5), Prosperi (4) M. Dorigo (10) — je najbrž napačna. Seveda je to eden izmed osnovnih pogojev dobre igre, vendar vsekakor ne na račun neorganiziranega in zbeganega napada. Vsa moštva, ki tekmujejo za evropski pokal prvakov, so res dobri nasprotniki z izrednimi realizator-skimi sposobnostmi. Pustimo ob strani vse težke pogoje dela in vadbe košarkarjev Olimpije. O tern smo že večkrat pisali in ugotovili, da so vsfe prej kot primerni. Omejimo se le na igro samo. Kot že rečeno, Olimpija ne more zmago- ' NARTA ^ s/urdr ^ KRI MA j vprečju na tekmah zvezne lige, je rezultat naravnost porazen. V zvezni ligi so namreč dosegli v povprečju na posamezni tekmi nad 85 točk. Večkrat pa so tudi presegli mejo 100 košev! K temu res ni potreben noben komentar! ZMAGA FRANCOZOV BI BILA LAHKO ŠE VEČJA Tekma V Parizu je pokazala in potrdila še vse ostale pomanjkljivosti v moštvu Olimpije, ki so vzrok slabe igre in neuspehov. Očitno je, da moštvo ne more prebresti krize zaradi odsotnosti šestih standardnih igralcev ekipe, ki so v minulem letu še nastopali za barve kluba. Očitno je, da v dvanajstorici ni igralca, ki bi znal voditi tekmo. Vse svoje naloge izpolnjujejo igralci vse preveč individualno, čeprav je povsem jasno, da je ugoden rezultat možen le v skupnem prizadevanju vseh. Tehnično znanje posameznikov je sicer neoporečno, vendar v moštvu ni potrebnih zunanjih igralcev, ki bi znali izkoristiti sedaj res izredne fizične sposobnosti 'in v povprečni višini trenutno skoraj najvišjega moštva v Evropi. K vsemu navedenemu pa moramo dodati še izredno slabe realizatorsko sposobnost posameznih igralcev, kar je v večini vzrok neorganizirane igre v napadu. Tako smo za primer izbrali iz statistike, ki se je vodila na tekmi, število doseženih košev od izvedenih metov ali prodorov na koš. Rezultat je naravnost porazen. Moštvo je realiziralo le 27 % metov. Med posamezniki je bilo razmerje metov in doseženih točk naslednje: Vrhovec 17-6, Jelnikar 5-1, trebnem prejeli še tri koše in tako usodno razliko v skupnem izkupičku. Vse napake in neposlušnost igralcev, so' bile seveda usodne tudi v obrambi, ker conska igra, ki jo je igrala Olimpija ves čas tekme, zahteva res sodelovanje vse petorice. KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO OD POVRATNEGA SREČANJA Kljub zelo neugodnemu rezultatu je uprava kluba Olimpije že storila vse, da bi v povratnem srečanju morda lahko le rešili vprašanje vstopa v četrtfinale. Seveda haloga ni lahka. Lahko celo mirno zapišemo, da sp košarkarji Olimpije pred svojo najtežjo odločitvijo do sedaj sploh. Kot smo izvedeli, je pripravljen že podroben program vsakodnevnega dvakratnega treninga v dvorani na GR in Taboru. Uprava kluba je zaprosila tudi dolgoletnega reprezentanta in enega najboljših igralcev in trenerjev moštva inž. Borisa Kristančiča, da bi ponovno oblekel klubski dres. Po drugi strani je storjeno že vse, da bi v povratnem srečanju nastopil tudi Ivo Daneu. Seveda je vprašanje, y koliko bodo zamišljene priprave in nastop inž. Kristančiča in Daneua uspele. Vendar pa je tudi povsem jasno, da bi edino onadva bila zmožna voditi igro sedaj res nezrele ekipe našega državnega prvaka. Povratno srečanje mčd BC Bagnolet in Olimpijo bo 29. januarja ali 4. februarja v veliki dvorani GR v Ljubljani. Eden najboljših igralcev B. C Bagnolet — M. Dorigo Če opišemo potek igre še s tekočim rezultatom, bi dobili nekako paslednjo sliko: Vse do 8. minute prvega dela je bila igra enakovredna in rezultat izenačen. V naslednjih petih minutah je Olimpija Je zaigrala nekoliko bolje in dosegla vodstvo 17:12. Če bi znali Ljubljančani izkoristiti trenutno zmedo Francozov, bi si prav gotovo lahko že v prvem delu igre zagotovili zelo ugoden rezultat. Žal pa so v nadaljevanju zopet igrali povsem zbegano in dovolili Francozom, da so rezultat izenačili in prevzeli igro v svoje roke. Najbolj nezrelo pa je Olimpija igrala prav v zadnjih minutah igre, ko so po nepo- NAŠI SMUČARSKI SKAKALCI V SOVJETSKI ZVEZI Tekme pri -30° C Prof. Marjan Žagar s skakalci Jemcem, Omanom in Zajcem na skakalni tekmi v Moskvi -Gostitelji posvetili izredno pozornost Jugoslovanom - Naši skakalci v zlati sredini Ljubljana, 20. jan. — Danes dopoldne so se po dolgi in utrujajoči vožnji vrnili v domovino naši smučarski skakalci, ki so se 10. januarja udeležili velike skakalne tekme v Moskvi. Vodja ju- Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije. Na Dunaju smo morali čakati dva dni, da smo uredili vse potrebno okrog potovanja v Moskvo in končno smo se ukrcali v sovjetsko letalo, ki nas je v goslovanskega moštva, prof. dveh urah in pol, pripeljalo z Marjan Žagar, nam je ob tej Dunaja v Moskvo. Na letali-priložnosti povedal nekaj za- šče v Moskvo smo prispeli v nimivosti okrog te skakalne sredo zvečer, tekme pa so prireditve. V DVEH URAH, IN POL Z DUNAJA V MOSKVO — Kakor je znano, so nas smučarski 'funkcionarji Sovjetske zveze povabili na skakalne tekme, ki so bile v Leningradu, Moskvi in Gorkem. Ker naši tekmovalci Jemc, Zajc in Oman, niso imeli vstopnih viz, smo zamudili tekmovanje v Leningradu, posrečilo pa se nam je pravočasno 'dospeti v Moskvo in nastopiti na znani 70-metrski skakalnici. Vedeli smo, da bo konkurenca velika, saj so nastopili številni tekmovalci iz Sovjetske zve- bile naslednji dan, v četrtek ob 12. uri. Gostitelji so bili uvidevni in so dovolili našim skakalcem poskusne skoke nekaj ur pred samo tekmo. V mrazu minus 29 stopinj, so se odvijale velike borbe med nekaterimi najboljšimi, sve-toipoznanimi tekmovalci, med katerimi je bil tudi olimpijski in svetovni prvak Recknagel. SKAKALNICA SREDI MESTA Predvsem nas je presenetilo, da je skakalnica v nekem parku sredi mesta. To je lepa gradnja, ki je napravila na nas izreden vtis. Vsa ze, NDR, Finske, Norveške,, skakalnica je iž železne kon- Na tekmah v Leningradu in v Moskvi se je odlikoval domačin Koba Cakatze, ki ga vidimo na fotografiji v družbi z našim reprezentantom Jemcem strukcije in po pripovedovanju vseh nastopajočih, tudi naših tekmovalcev, je izredno lahka, saj so na njej padci prava redkost. '‘Bil je četrtek, torej delavnik, tekme pa so bile ob 12. uri. Ob skakalnici se je zbralo okoli 9000 ljudi, mnogo pa je bilo takšnih, ki so opazovali skoke mimogrede, saj je večina ob skakalnici smučala, drsala. Nastopili so znani Finci kot Kirionen, Norvežani kot Flitter, Paul-sen, skakalci iz’NDR z Reck-naglom na čelu, nekateri znani tekmovalci iz ČSSR, predvsem pa skoraj vsi najboljši tekmovalci Sovjetske zveze. Tekma je bila izredno zanimiva in med nastopajočimi je' bil prav gotovo najboljši domačin Cakadze, ki se je odlikoval v daljini in po slogu. Zbral je 227,75 točke in skoke 71, 68 ter 71,5 ; metra. Na naslednjih mestih so se uvrstili domačini, medtem ko je bil Recknagel šele na petem mestu. ' Nastop Jugoslovanov so vsi pričakovali 3 naj večjim zanimanjem. Prav gotovo bi se dobro uvrstili v končnem plasmaju, če bi bile njihove daljave večje. Med 82 nastopajočimi je Zajc osvojil 29. mesto s 197,4 točke in skoki 64,5, 65, 63,5; 32. Orrian 194,3, — 62,5, 64, 64; 35; Jemc 192,5, — 64, 64, 63,5. Po končanih tekmah so bili Jugoslovani v ospredju zanimanja številnih reporterjev, fotoreporterje^ in ra-, dijskih napovedovalcev. Kar dobro uro sem moral pripovedovati za Radio Moskva vse o naših skakalcih, o njihovem treningu, nastopih doma in v tujini in seveda tudi o tem, kako se pripravljajo za sezono. Tekmovanja v Gorkem se nismo udeležili zaradi prehudega vetra. Tako smo ostali v Moskvi, kjer smo preživeli osem dni in si v tem času ogledali vse znamenitosti tega večmilijonskega mesta. Po osmih dneh smo odpotovali v domovino. Da zaključim to kratko pripovedovanje, naj povem še to, da smo iz Moskve v Ljubljano potovali polnih 83 ur. 20. januarja 1963 n VD Trn nn/runtrn mrc^mn 7T r rr 7T w ' - AFRIKA — AMERIKA — AVSTRALIJA -AZIJA- EVROPA — AFRIKA — AMERIKA Sprehod^ med alpskinu smučarji | Isti asi kot lani I .........................................—rrwrirm, | Pred tednom dni so opravili alpski smučarji svojo prvo veliko medna- 1 rodno preizkušnjo v novi sezoni: tekmovanje z Lauberhorna pri Wengenu, vče- | roj in danes pa so merili sile na pobočju Hanhenkamma in Kitzbiihlu. Zastavili -1 smo si nalogo potegniti črto pod preteklo sezono in istočasno primerjati raz- | poreditev sil v alpskem smučanju po zadnji sezoni s prvimi tekmovalnimi | dosežki nove sezone. I = = Karl Schranz — smučar leta 1962 Guy Perillat Knockoutirani zmagovalec Vemo, da v boksu zmaga listi tekmovalec, ki svojega nasprotnika knockoutira. Toda športna sreča se včasih kaj čudno poigra in tako se je zgodilo tudi nedavno v ZDA, da je knockoutirani boksar postal zmagovalec dvoboja, čeprav je Svetovni prvak na turneji po Evropi Nogometna zveza Brazilije je objavila in potrdila enomesečno gostovanje izbrane brazilske nogometne reprezentance v Evropi. Trikratni svetovni prvaki in ena najuspešnejših reprezentanc na svetu, ki je v zadnjih petih letih od skupno 37 odigranih meddržavnih tekem izgubila le dve srečanji, bo v času od 20. aprila do 20. maja letos nastopila v desetih evropskih državah, in sicer: 20. aprila proti Portugalski, 24. aprila proti Belgiji, 28. aprila proti Franciji, 2. maja proti Nizozemski, S. maja proti Švedski ali Zah. Nemčiji, 8. maja proti Angliji, 12. maja proti Italiji, 17. maja proti ŽAR in 19. maja proti Izraelu. Vsa srečanja bodo v glavnih mestih imenovanih držav, razen v Italiji, kjer bo tekma v Milanu. Nastop Brazilcev v Evropi bo vsekakor za vsakega ljubitelja nogometa izredno doživetje. Da bi v kratkem osvežili spomin na uspehe, ki so jih nogometaši Brazilije dosegli v preteklem letu, objavljamo vse re-zustate njihovih srečanj. Skupno so odigrali 11 tekem ter bili vedno zmagoviti, razen v prvem srečanju s ČSSR, ko se je tekma končala neodločeno. Brazilija : Paragvaj 6:0 in 4:0, Portigalska 2:1 in 1:0, Wa-les 3:1 in 3:1, Mehika 2:0, CSSR 0:0 in 3:1, Španija 2:1, Anglija 3:1 in Čile 4:2. nepremično ležal na podu ringa. Borba se je odvijala med Johnom Shepardom in Curti-som Realyjem. Realy je bil vseh' deset rund v premoči in Shepard se je v zadnjih sekundah borbe še s težavo držal na' nogah. Shepard pa je v teh zadnjih sekundah nepričakovano zadel Realyja v brado in ta se je zrušil. Sodnik je začel šteti, toda ko je prišel do »tri«, je zazvonil gong in borba je bila končana. Sodnik je, ne da bi kakorkoli premišljal, stopil k ležečemu Realyju, ki je nezavesten ležal na tleh in mu kot zmagovalcu dvoboja dvignil roko. Realy 'je bil namreč ves čas borbe v premoči in seveda zmagovalec dvoboja po točkah, čeprav je bil knockoutiran in je nepremično ležal na podu. Če bi Shepardu uspelo plasirati udarec le nekaj sekund prej, bi postal zmagovalec s k. o. Step težavnejši od boksa Ray Sugar Robinson je boksar, ki bo prav gotovo prišel na potnembno mesto v zgodovini boksh. Več kot dve desetletji je navduševal občinstvo vsega sveta po ringih. Še danes ne vemo z gotovostjo, ali se.je že poslovil od ringa, pa čeprav se v letih že približuje Abrahamu. Sugar je pred leti zapustil ring in. zabaval občinstvo v pariških kabaretih s stepom in plesom. Ko so ga novinarji vprašali, kaj je težje, boksati ali plesati, jim je Sugar odgovoril: »Mislim, da je treba za dobrega plesalca stepa še mnogo več trenirati kot za boks. Meni je ples povzročal mnogo več preglavic. V ringu sem .plesal' vedno z dvignjenimi rokami, tu pa sem moral imeti roke spuščene ob telesu, kar me je izredno motilo.« OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET Ciudad Mexiko — Na mednarodnem nogometnem turnirju, ki ga hkrati igrajo v več mestih, je Gvadalajara premagala praško Du-klo z 2:0 (0:0), Vasas pa je premagal gvadalajarski Atlas z 2:1 (1:0). 2e bežen pregled lanskih i rezultatov, vključno tistih s še nepriznanega svetovnega prvenstva v Chamonixu, nam pokaže, da je številka ena lanske; sezone Karl Schranz, ki je odprl sezono s skromnimi rezultati, pozneje pa je bil skoraj-; da nepremagljiv. V Chamonixu je zmagal v smuku in kombinaciji, bil drugi v veleslalomu in četrti v slalomu, prav tako je zmagal tudi na .tekmovanju , Arlberg Kandahar (1. smuk in kombinacija, 3. slalom) in v Gortini (uvrstitve točno iste kot v Sestrieru za A K). Poskusili smo napraviti nekako jakostno lestvico smučarjev v pretekli sezoni in dobili naslednji vrstni red: 1. Karl Schranz (Avstrija) 2. Gerhard Nenhing (Avstrija) 3. Egon Ziminerlann (Avstrija) 4. Ludwig Leitner (Z. Nemčija) 5. Guy Perillat (Francija) Adrien Duvillard (Francija) 7. Charles Bozon (Francija) 8. Leo Lacroix (Francija) 9. Martin Burger (Avstrija) 10. Wol!gang Bartels (Z. Nem.) V prvem mednarodnem razredu bi bili razen že naštetih še: H. Leitner, Stiegler, Nindl (Avstrija), Viollat, Gacon, Ar-pin, Perrot, Bonlieu, Stamos (Francija), Alberti, de Nicolo, Šenoner (Italija), Forrer, Ma-this, Griinfelder (Svifca), Wag-nerberger, Bogner, A. Leitner (Z. Nemčija), Werner, Ferries, Huega, Kidd (ZDA), Manninen (Finska). Po posameznih panogah bi bil vrstni red naslednji: smuk — 1. Schranz, 2. Forrer, 3. Nenning, 4. Bartels, 5. Viollat, 6. Zimmermann; veleslalom — 1. Zimlermann,' 2. Schranz, 3. Duvillard, 4. Lacroix, 5. Nenning, 6. Burger; slalom — 1. Bozon, 2. Perillat, 3. Nenning, 4. Stiegler, 5. Mathis, 6. Falch. Ker je dalo glavni pečat pretekli sezoni tekmovanje FIS v Chamonixu, lahko trdimo. da so zmagovalci te sezone nedvomno Avstrijci, čeprav so Francozi uspešneje pričeli sezono. 11:5 je razmerje števila uvrstitev med prvih šest v Cha-monixu. seveda v korist' Avstrije! Če pa upoštevamo 4 najvažnejša tekmovanja (razen Chamonixa še Wengen, Kitz-biihel in Sestriere) je ražmerje uvrstitev med prve tri 20:6 v korist Avstrije, medtem ko so preostala mesta pobrali še Zahodna Nemčija 4, Švica in ZDA po 2. Avstrijsko alpsko slučanje je slavilo zmago na vsej črti! 1963: zgodba se ponavlja Eno veliko tekmovanje (Wengen) in eno nekoliko manjše (Adelboden) najbrž ni dovolj za točnejše analize, vendar so že prvi rezultati sezone nadvse zanimivi. Avstrijci namreč ponovno grozijo z veliko premočjo, Francozi pa hudo uporno branijo pozicije iz leta 1961, ki so jih lani že močno izgubili. Med petnajstimi najboljšimi v Wengenu so: smuk slalom kombinacija skupaj: ' Avstrija Francija Švica Z. Nemčija Italija Finska premagala Švico z 1:0 (0:0). Edini gol je dosegel bivši francoski reprezentant Mustafa. Kairo — V mednarodni tekmi je reprezentanca ZAR .premagala reprezentanco Berlina z 1:0. Rim — Preložena tekma med Bologno in Genoo se je konžala z rezultatom 1:1. Lestvica po zaključku zimskega prvenstva izgle. da takole: 5 8 8 21 6 4 4 . 14 1 1 Profesionalni nogometaši najmanj zaslužijo Čeprav zveni zgornji naslov nekoliko neverjetno, trde francoski novinarji, da je temu tako. Nekoliko temeljiteje so namreč pogledali za kulise profesionalnega športa in ugotovili, da gredo največje vsote denarja v žepe menažerjev profesionalnih športnikov. Če smemo tudi toreadorje šteti med profesionalne »špdrtnike«, potem v zaslužku pripada prvo mesto tem. Moderni gladiatorji v arenah stavljajo za drag denar svoje življenje na kocko. Najbolj slavni ljubljenci gledalcev zaslužijo v nekaj letih tudi po milijon dolarjev. -Za takšno vsoto je potreboval eden najbolj slavnih ameriških igralcev baseballa Baby Root polni dve desetletji. Eden prvih jahačev na svetu Steeve Donough pa je preživel štiri desetletja na konju, da se je dokopal do takšnega zaslužka. Med boksarji — če izvzamemo najnovejše prvake Pattersona, Listona in druge, katerih športna kariera še ni zaključena — trde, da sta doslej največ zaslužila Jack Dempsey in Jim Tuney. Tudi ona sta zapustila boksarski ring z milijonom dolarjev vsak v žepu. O takih vsotah pravijo, da nogometaši ne morejo niti sanjati. Njihovi zaslužki so mnogo manjši, čeprav se tudi Pele in njemu podobni nogometaši ne morejo pritoževati, da so njihovi dohodki skromni. Pri vseh teh ogromnih vsotah, ki jih v svoji razmeroma kratki karieri zaslužijo nekateri najboljši profesionalci, pa je med njimi tudi mnogo takih, ki zapuščajo športne arene kot popolni berači in se le s težavo pozneje prebijajo skozi življenje. H gornjim podatkom najbrž ni potrebno mnogo komentarja. Alpska velesila številka 1 — Avstrija — hoče svojo premoč letos pokazati že na začetku sezone in ne tako kot lani, v drugi polovici. Vsega šest držav se je polastilo mest med petnajsterico v Wengenu! Morda velja majhno pojasnilo k letošnji zasedbi na Lauber-hornrennenu: Amerikancev ni bilo oziroma je tekmovalo za ZDA le nekaj vojakov, ki služijo v Evropi. Pogrešali smo tudi tekmovalce iz vzhodnih držav, ki pa večinoma tudi ne pomenijo mnogo v alpskem smučanju. Sicer pa je bilo na startu praktično vse, kar premore v tej športni panogi ves svet. Manjkali so nekateri poškodovani (Nenning!) in pa seveda tisti, ki so-lani dokončno zapustili smučanje (Duvillard). Wengen je prinesel še dve zanimivi novosti: 1. Zmanjšanje števila tekmujočih v skladu z novimi predpisi FIS, in ta novost je bila samo ugodna, ker je manjše število tekmoval cev vsaj kolikor toliko jam stvo za približno podobne, tek movalne pogoje nastopajočih in 2. Med obema vožnjama slaloma je bilo nekaj ur odmora, kar so tekmovalci pozdravili zlasti zato, ker jih je pošteno zeblo pri —14°. Nastop Jugoslovanov Lakote in Čopa nas je zadovoljil, kar zadeva prvega, medtem ko drugi ni v nobeni panogi končal tekmovanja. Težka odločitev: Hecher ali Jahn Prav težko se je odločiti za najboljšo alpsko smučarko sezone 1961/1962. Tehtnica uspehov Hecher jeve in Jahnove, dveh stebrov avstrijske ekipe, je skoraj uravnovešena. Če bi dvakratna svetovna prvakinja Jahn imela tudi kaj uspeha v smuku, bi bila nedvomno prva, tako pa je razvrstitev naslednja: 1. Traudl Hecher (Avstrija) 2. Marianne Jahn (Avstrija) 3. Erika Netzer (Avstrija) 4. Heidi Biebl (Z. Nemčija) 5. Marjelle Goitschel (Franc.) 6. Christl Haas (Avstrija) 7. Barbi Henneberger (Z. Nem.) 8. Pin Riva (Italija) 9. Linde Meyers (ZDA) 10. Barbara Ferries (ZDA) / V prvem mednarodnem razredu najdemo še naslednje tekmovalke: Brauer, Zimmermann, Grander (Avstrija), Grosso, A. M. Ledne, Bochatav, T. Leduc, Famose, Ch. Goitschel (Francija), Mittermeier (Z. Nemčija), Schir, Senoner (Italija), Harald-sen, Sandvik (Norveška); Mi-chel, Obrecht (Švica), Saubert, Hannah (ZDA), Greene (Kanada), du Roy de Blicqui (Belgija). ' Po posameznih panogah bi bile najboljše, po rezultatih 1962, naslednje: smuk — 1. Haas* 2. Riva, 3. Hecher, 4. Henneberger, 5. Biebl, 6. Netzer; veleslalom — 1. Jahn, 2. Hecher, ,3. M. Goitschel, 4, Netzer, 5. Haas, 6. Henneberger; slalom — 1. Jahn, 2. Biebl, 3. Hecher, 4. M. Goitschel, 5. Netzer, 6. Brauer. Tudi pri smučarkah je prišlo do velikega merjenja sil med Avstrijkami in Francozinjami, vendar ob bolj enakopravni asistenci ostalih kot pri moških. Če vzamemo za merilo zopet prvih šest mest v Chamonixu, dobimo rezultat 8:4 za Avstrijo, vendar so ZDA s 5 mesti že prehitele Francozinje. Pregled po treh najboljših s tekmovanj v Chamonixu, Grindel-rvaldu, Bad Gasteinu in Sestrieru pa nam da naslednjo razporeditev sil: Avstrija 26, Zah. Nemčija 8, ZDA 5, Francija in Italija po 3. Tu vidimo mnogo večjo prednost rdeče-belo-rde-čih, ki so bile skoraj brez konkurence. Zanimivo bo videti, kako letos branijo te odlične položaje. Zopet avstrijska sezona? Pri ženskah imamo letos na razpolago že mnogo več tekmovanj za primerjavo. Kar tri velika tekmovanja so združila že skoraj vso elito: Oberstau-fen, Grindelfeld in pred dnevi še Schruns. Za zdaj kaže, da Avstrijke prav nič ne mislijo na popuščanje. Trenutno so uspešnejše kot smučarke vseh ostalih držav na. svetil skupaj. To trditev velja seveda pod-, krepiti z nekaj številkami. Na trčh omenjenih tekmovanjih je bilo na sporedu skupno 10 panog. Na prvih treh mestih najdemo nič manj kot 19 Avstrijk in šele daleč za njimi so Francozinje s 6 uvrstitvami in tekmovalke Zahodne Nemčije s 4 ter Švicarke z 1. Avstrijsko smučarsko slavo še nadalje potrjujejo iste tekmovalke kot v prejšnji Sezoni, le da so tokrat začele sezono še uspešneje in bi bila trenutna letošnja razvrstitev lahko naslednja: 1. Jahn (Avstrija), 2. Henneberger (Z. Nemčija), Netzer in Hecher (Avstrija), 5. Famose (Francija), 6. Zimmermann (Avstrija), 7. M. Goitschel (Francija) in Du "Roy (Belgija), 9. Obrecht (Švica), 10. Ch. Goitschel (Francija) in Riva (Italija). Najuspešnejše po panogah: smuk —- 1. Hecher. 2. Netzer, Famose in Zimmermann; veleslalom — 1. M. Goitschel, 2. Jahn, 3. Netzer; slalom — 1. Jahn, 2. Netzer, 3. Braaer. V nadaljevanju sezone imajo tekmovalke pravzaprav le še 'dve tekmovanji, ki bi jima prisodili prvo kategorijo: Arlberg Kandahar v Chamonixu in predolimpijsko tekmovanje v Axamsu pri Innsbrucku. To pomeni, da je okostje lestvice že dano „ Juventus Internation. Bologna L. Vicenca Fiorentina Milan Spas Atalanta Roma Catania Torino Mantova Genoa Modena Napoli Sampdoria Venezia Palermo 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 6 8 8 4 29:12 26:10 36:25 19:12 30:15 23:16 23:17 26:22 24:21 21:33 15:19 14:19 17:22 18:27 20:33 20:27 19:30 10- 10:51 PLAVANJE Sydney •*- Mladi avstralski plar valni rekorder Kevin Berv je po* novno popravil svoj rekord na 110 y metuljček s časom 39,0. DRSANJE Oslo — Znani norveški hitrostni drsalec Knut Johannessen je ponovno popravil svoj nekaj dni star svetovni rekord na 3000 m. Nova rekordna znamka je sedaj 4:33,9. SMUČANJE, Sai — Helmut Rechnagel je v okviru turinško-saksenske turneje zmagal v Schmidfeldu in Salu. Leningrad — V smučarskem teku za ženske na 5 km je zmagala domačinka Mekšilova pred Gusa-kovo, Kolčino, Bojaršikovo, Jero-šino in Baranovo. Najboljša tuja tekmovalka Svedinja Mariinssonova se je uvrstila šele na 8. mesto. Kiijfirvi — Na prvih tekmah v smučarskem teku je na 15 km zmagal Mantyranta pred Laurilo in Oikaraninenom. Znani tekač Hakulinen je zasedel žele enajsto mesto. Moskva — V smučarskih skokih na 70-metrski skakalnici je zmagal domačin Čakadze pred Kova-Jenkom in Kamenskim. Olimpijski zmagovalec Hulmut Recknagel, se je uvrstil na 6. mesto. Val d’Isere — V veleslalomu je Aga Khan dosegel eno svojih prvih mednarodnih, zmag. Drugo ih tretje mesto sta zasedla Anglež Pal-= mer in Švicar Rigby. | Oslo — Na elitni prireditvi je | v smučarskem teku na 15 km zma-| $al Norvežan Storelvmo pred roli jakom Gronningerjem in Oestby-| jem, Fincem Laurilo in Svedqm | Jernbergom. HOKEJ NA LEDU | Oslo _— Hokejski reprezentanci S Švedske in Norveške sta se razšli 5 Z, neodločenim rezultatom 2:2 (1:1. | 1:1, 0:0). Obe moštvi sta igrali 5 pbmlajeni. V drugi tekmi so Švedi § le zaigrali b#lje in zmagali z 8:1 5 (3:0, 2:0, 3:1). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin!!iiiiii!iiiiii Jugoslovanke so nastopile na prvih tekmoVanjih (Grin-čhelwald in Schruns) dovolj uspešno, bolje kot v preteklih letih oziroma tako kot) nikoli, če izvzamemo nastope Slavice Zupančič. Nenning bo eden glavnih favoritov na predolimpijskem tekmovanja t AAAAAAA^AAAAAAAAAAAAAAAA^^i IZ PISMA — Slov enij e vanje je bilo na Vrheh nad Zaeorjem. Zaradi snežnega meteža in nudega STROKOVNO CELJE Smučanje — V nedeljo je bilo na imučiščib pri Celjski koči prvenstvo Celja v veleslalomu. Na 900 m dolgi progi s 27 vratci je pri članih zmagal Peter Čater s 73,2, pred Cetino 73,3, . . /lika“h nabiralnih akcij so zbrali vrednosti za več kot 34 milijonov dinarjev, organizirano je letovalo oziroma zimovalo 18.925 mladine, organizirali so 4743 prireditev in nastopov, na katerih je nastopilo 158.441 pionirjev, zdravstveno Posledica tega je, da ur vzgoje ne uporabljajo več telesne to- ki služijo tako potrebam šolske telesne vzgoje, kakor tudi šolskim športnim društvom. Če kdo potem smo prav v tej akciji sp t mali, da ne bi prišli daleč, če bi vedno čakali na različne dotacije in sklade za gradnjo in opremo telesnokulturnih naprav. Prav tokrat smo se ponovno prepričali, da je potreben le majhen impulz, da se sprosti tradicionalni polet in volja po ustvarjanju mladih ljudi. V okviru akcije J PL smo se ponovno srečali s problemom kadrov. ^Na šolah, ki vključujejo nad četrt milijona učencev in dijakov, je lani predaval^ telesno vzgojo 3698 predavateljev. Od vseh ti;h jih ima le 385 strokovno kvalifikacijo. Zlasti akuten je ta problem v manjših mestih in vasfeh. Če bi hoteli zadostili vsaj najnujnejšim potrebam po teh kadrih, tedaj bi morali imeti nad 15.000 strokovnih delavcev v šolah in društvih. Prvi korak k omiljenju te krize je nedavni sklep ZTKS in Visoke šole za telesno kulturo, o ustanovitvi Centra za vzgojo kadrov. Temu, ukrepu pa bo treba dodati še dru-§e, ki bodo zagotovili številčno in časovno optimalno rešitev problema. , „ V» letu telesne kulture mladih je bila posvečena tudi* velika skrb ugotovitvam zdravstvenega stanja mladine. V tem. letu je bilo pregledane nad 119.000 šolske mladine ih ugotovitve, do katerih smo prišli, nas še toliko bolj obvezujejo,'' da kritično in zavzeto postavljamo na dnevni red vprašanje telesne kulture. Zaključek, da se morata telesna kultura in zdravstvena služba tesneje povezati, saj obe delujeta na skupnem imenovalcu — zdravje človeka, je kot na dlani. Napravili bi nepopravljivo napako, če ne bi izkoristili , velikega kapitala, ki so ga dale Jugoslovanske pionirske igre 1962, in če bi z današnjim dnem zadovoljni z uspehi in z ugotovitvijo nekaterih pomanjkljivosti te akcije prepustili nadaljnji razvoj spontanosti. Velika večina problemov, s katerimi smo se srečali, ni taka. da bi jih lahko rešili v enem samem letu. Zato je naša dojžnost, da z začetim delom nadaljujemo. Gre za napredek ne samo v telesni kulturi, marveč v žiyljenju mladih Ijhdi sploh. Živimo in ustvarjamo družbo, ki nam zagotavlja napredek, zato nas ta naloga in ta skrb še toliko bolj obvezuje, je zaključil svoje poročilo tov. Fran-•ček Mirtič. Predsednik ZTKS tov. Janez Zemljarič je. nato dejal, da je treba z akcijo, ki smo jo začeli v letu telesne kulture mladih, nadaljevati. Izkoristiti je treba vse pozitivne elemente za izgradnjo trajne oblike skrbi za telesno kul- Hura! Za novega velemojstra Množični pohod jugoslovanskih šahistov v znano nizozemsko šahovsko areno Beverwijk — zdi se, da je ta kraj v Jugoslaviji, toliko naše krvi je zdaj tam — nam bo skoraj zanesljivo prinesel s Parmovim prehodom v velemojstrski razred enega najlepših možnih biserov na tem področju. Nič čudnega potem, da prenekateri športni razgovor, zlasti še na Slovenskem, obravnava to prijetno temo, da vsi zapovrstjo pišemo o njej, da tudi že služba 08, kot leta 1955 v Beogradu za »Južnega Amerikan-ca« Ivkova, sprašuje, kako je Bruno igral, da bi ustregla vedno številnejšim telefonskim pozivom. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ To dejavnost • izven nje zagotoviti tiste sploš- pionirjev, zdravstveno je pogoje, ki naj omogočijo, da bo ,1*° pregledanih 119.735 mladine, i deležna sistematične telesne ?a, In?,vo„ J6 ustanovijeniji 115 Krnskih n i 1. <1.... a _1.„ vsa _ vzgoje. Potvarjali bi resnico, če bi trdili, da doslej v tej smeri nismo ničesar storili in da so to šele naša prva spoznanja ter ugotovitve. Vedno več je sredstev, ki jih družba namenja tej dejavnosti, vsako leto pridobimo v Sloveniji nove desetine objektov, gradimo in izpopolnjujemo organizacijo telesno-kulturne- dejavnosti, ustanovljeni sta bili visoka in srednja šola za telesno kulturo v Ljubljani oziroma v Mačiborn, ki bosta z leti vzgojili potrebne strokovne kadre, proces'demokratizacije in decentralizacije v organizacijah za telesno šolskih športnih društev, tako da jih je sedaj 209, ki vključujejo 42.082 elanov itd. Že ti podatki nam potrjujejo, da smo z JPI dosegli veliko, čeprav nam je vsem zna-no, da je vse to le pospešen in široko zasnovan uvod v trajhejšo aktivnost in nadaljnje širjenje uspehov. _ Ena glavnih izkušenj JPI v letu 1962 je, da je mogoče dosegati trajne rezultate na področju telesne kulture v organiziranem in skupnem delu1 vseh družbenih faktorjev. Morda nam v teku tp akcije še ni uspelo v celoti zainteresirati vseh organizacij, organov likšni meri za druge namene, da „ aj„^ »mui je v šolah čutiti prizadevanja, da turo med mladimi. bil pouk ^ telesne vzgoje tudi bo treba razširiti na vse organi- vsebinsko bolj bogat. ifcacije, ki se ukv^rjajp s telesno Med vidnejše uspehe JPI 1962 kulturo. ^Nosilci celotne akcije bodo sodi tudi nadaljnji razvoj množič- 'koordinacijski odbori republike, nosti, saj ie sedaj samo v šolskih okrajev in komun. Svet za šolstvo, športnih društvih včlanjene nad l’re^se^stvo ZPM, izvršni1 odbor 19 nna o— a— i_*.. ZTKS'in CK LMS, bodo ime grčali posebno komisijo, ki bo pripravila ustrezne propozicije za akcijo, ki bo trajala vse letošnje leto in bo zaključena konec šolskega leta, 31. avgusta 1964. Ob zaključku seje je tekmovalna komisija razglasila rezultate, najboljši ptonirski odredi in posamezniki pa so prejeli nagrade in priznanja. 42.000 mladine. Prav v tem letu sp prišle želje mladine po lastnih osnovnih športnih organizacijah tako močno do izraza, da so se spremenile v pravo gibanje, ki nam obeta, da bodo prav šolska športna društva in društva Partizan s postala nosilec in osnova množične telesne kulture. Bistvena pridobitev in prispevek JPI so tudi številni novi objekti, Rešeto, skozi katero je moral Parma na poti do velemoj-strstva, je bila zapovrstjo peterica starejših po rangu: Iv-kov, Pirc, 0’Kelly, Donner in Bronstein od četrtega do osmega kola. Tu se je kovala njegova usoda. Bila je visoka pre-graja, ki pa jo je preskočil s tako lahkoto, kot da je kak mlad in zdrav triglavski gams. Za tj-enutek ga je zmaga nad Pircem zanesla, da bi se do kraja turnirja zadovoljil kar z remiji in tako brez posebnega tveganja, brez novih naporov mirno prijadral v velemojstrski pristan. (Takšno taktiko je bil izbral pred leti v Ljubljani, ko je kot mojstrski kandidat maturiral v mojstra.) Toda to misel je skoraj že isti hip odločno zavrgel. In tako je prav: samo v boju se rodijo veliki borci. Morda je ta zmaga nad samim seboj še pomembnejša, ker obeta, da bo Parma v prihodnje, kot velemojster, mnogo ostreje zastavljal svoje partije in manjkrat brezkrvno remiziral, kar se je sem in tja dogajalo. Tudi skoraj nepremagljivi Petrosjan se je prebil do izzivalca svetovnega prvaka šele, ko je povečal svojo udarnost. Zato »hura« za noVega velemojstra. Beverwijk je hkrati tudi pregled forme nekaterih naših igralcev pred nastopom osmo-rice za tri še vedno odprta jugoslovanska mesta na conskih turnirjih FIDE. Ce dodamo še Reggio Emilia (Italija) in Bad Liebenstein (Vzh. Nemčija), kjer je igral oziroma zdaj igra Damjanovič, je mogoče brez sleherne predrznosti reči, da za Parmo ne bi smelo biti nevarnosti. Skupaj z Ivkovom bi ju skoraj gotovo 'že smeli raz- glasiti za našega tretjega in četrtega moža, vtem ko je peti trenutno še velika neznanka. Damjanovič je bil na svojem »italijanskem izletu« šele tretji, z velikim zaostankom za prvim in nič kaj zanesljivo igro, vtem ko je v Vzhodni Nemčiji, šele dobro začel. Dr. Trifunovič (nič še ni povedal, da odstopa svoje mesto Mini-ču) pa se je komaj vrnil s svoje na stotine kilometrov dolge dvomesečne turneje po Severni Ameriki, ko še ni mogel pregnati utrujenosti iz prstov, tako da mu kratkomalo ne gre. Iz tega zornega kota je Bever-wijk še toliko spodbudnejši barometer napovedi, da se bodo s Parmo (šahovska) vremena Kranjcem spet zjasnila. Še teden dni in jubilejni turnir »visokih peči« bo za nami, kot malo pred tem Hastings, najbrž ponovno s triumfom jugoslovanskih barv, tokrat po zaslugi trojice Matanovič-Iv-kov-Parma in Jcer je sovjetska dvojka Bronstein-Averbach v prvi polovici turnirja ostala mnogo pod planom. Parma ima odlične možnosti, saj ga velemojstrski naslov ne skrbi več. (To je le še gola formalnost, ki jo je treba opraviti.) Glede na nasprotnike v drugem polčasu je namreč težko, vsaj na papirju, izdvojiti igralca, ki bi ga, realno gledano, lahko premagal, čeprav se dogaja, da izgubiš celo z najslabšim' Toda fant je brez slepega navijanja v formi, tako da lahko v nadaljevanju pristane tudi najviše, s tem pa si zagotovi serijo novih povabil za mednarodne nastope. Stalno praktično preverjanje znanja je namreč tudi v šahu vedno večja nuja in edjno jamstvo za dosego nadaljnjih uspehov. ‘ 1? V; ’ ' ' ■ ■ ■ 1 Bo Pečar pripravljen za Planico? \/ er o /-I ra-tv* nocviv r, AT — 1 •* • i . - ... _ _ _ Priznanja, nagrade in pohvale } « za najboljše ♦ I Tekmovalna komisija republiškega odbora JPI Je na seji raz- A glasila rezultate in podelila pohvale, nagrade in priznanja najbolj- I Šim pionirskih odredom. Nagrade in pohvale so takole razdelili: I. Zvezno nagrado in pohvalo prejmeta: Pionirski odred osnovne šole Žiri in pionirski odred »Franja Vrunča«, Hudinja pri Celju. Vsak dobi po 400.000 dinarjev. II. Republiško pohvalo in nagrado 200.000 dinarjev prejmejo: p. o. »Dane Šumenj ak« Murska Sobota, p. o. »Jože Kovačič« Stična, p. o. »Katja Rupe-na«, Novo mesto, p. o. »Rado Robič«, Limbuš, p. o. »Stane Rozman«, Bled. III. Republiško pohvalo in nagrado 150.000 dinarjev prejmejo: p. o. »Albert Jakopič — Kaj-timirs, Piran, p. o. »Jožko Berden«, Ljutomer, p. o. »Jože Miheve«, Idrija, p. o. »Maršala Tita«, Leskovec pri Krškem, p. o. »Milojka Štrukelj«, Nova Gorica, p. o. »Stane Bečan«, Tržič, p. o. osnovne šole Šmartno ob Paki, p. o. »Pohorski bataljon«, Oplotnica, p. o. »Savo Kladnik«. Sevnica. .' IV. Republiško pohvalo in nagrado 100.009 dinarjev prejmejo: p. o. »Anice Cernejeve«, Makole, p. o. »Anton Sadi«, Cankovo, p. o. »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, p. o. »Boris Pust«. Dol pri Hrastniku, p. o. »Fran Osojnik«, Ptuj, p. o. »Karel Destov-mk-Kajuh«, Murska Sobota, p. o. »Kette-Murn«, Ljubljana, p. o. »Maks Rižnar«, Ponikva, p. o. osnovne šole Metlika, p. o. »Pinko Tomažič«, Koper. Pismena priznanja za prizadevno in uspešno delo v letu telesne kulture mladih prejmejo: Okrajni odbori JPI Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Maribor, Celje in Murska Sobota. Občinski odbori JPI Maribor-Tabor, SI. Bistrica, Mozirje, Žalec, Metlika, Videm-Krško, Lendava, M. Sobota, Piran, Postojna. Ljubljana-Moste-Pblje, Kočevje, Tržič in Radovljica. Zavodi za prosvetno-pedago-ško službo občin: Novo mesto, Celje, Jesenice, Ajdovščina, Okrajni svet za zdravstvo M. Sobota, okrajni odbor Rdečega križa, M. Sobota. ter naslednji posamezniki: Franco Tič, Adi Bučar, Drago Čebular, Valerijan Bedrač,. (vsi OO JPI Maribor), Marica Vor-feri, Vlado Miklavc, Vlado Veber (vsi OO JPI Celje), Franc Šegedin, Ivo Likavec, Nuša Smerdu, Iko Zgajrier (vsi OO JPI Novo mesto), Ljerka Zemljič, Peter Juteršnik, Aftica Tručl, Štefan Antolin (vsi OO JPI M. Sobota), Tončka Senčka, Marcel Djudjevič, Marjan Žerjav (vsi OO JPI Koper), Vinko Kočan, Fanči Bantan (oba OO JPI Ljubljana), Marjan Vod-njay, Justina Pižmuh, Janez Vagner, Albin Završnik (vsi OO JPI Kranj), Vladimir Krpan, Slavko Poljanšek (oba OO JPI Nova Gorica). Zvezna priznanja in nagrade prejmejo: Darij Erznožnik (Žiri), Rajko Šugman. (LJ), Karl Jug (Celje), Jože Glonar (Novo mesto). Zveza za telesno kulturo in Zveza prijateljev mladine izrekata priznanje republiškemu odboru JPI ter naslednjim posameznikom: Frančku Mirtiču, Milojku Vidmarju, Juriju HoIy-ju, Anici Čerin, Vojku Simončiču, Vinku Knolu, Vinku Žitniku in Avgustu Likovniku. V zadnjem času so vse bolj pogosti pogovori o tem, kdo od Jugoslovanov bo nastopil na naši letošnji veliki planiški prireditvi. Nekateri so mnenja, da je izbjra prav skromna, kajti krog kvalitetnih skakalcev se je v zadnjem času precej zožil in zato bo odgovornost našega tehničnega vodstva tokrat večja kot na prejšnjih priredityah. Za danes lahko re- ■ čemo, da so na seznamu: Jemc, Zajc, Oman, pa morda še Eržen, Nahtigal in Koprivšek. To yje seveda naše mnenje, čeprav imajo selektorji pri sestavi naše državne reprezentance verjetno, drugačno mnenje. Prav gotovo se bo ta sestav naše reprezentance nekoliko spremenil, ker sta se te dni »pojavila« še dva naša odlična skakalca Marjan Pečar in Jože Šlibar, ki bosta verjetno napela vse sile, da se uvrstita med naše najboljše. Oba sta namreč na odsluženju kadrovskega roka v JLA in šele pretekli teden , so jima vojaške oblasti dovolile pripravljati se z ostalimi našimi skakalci za nastope doma in verjetno še v tujini. V uredništvu se je zglasil Marjan Pečar, ki je bil očitno zadovoljen s tem, da mu je vojaška oblast dovolila smotrno se' 'pripravljati na 'večjih in manjših skakalnicah. Pot ga je peljala iz Kolašina, kjer je vstopil v JLA, v Ljubljano, kamor so ga tudi premestili. Torej, Pečar je sredi svojih starih tovarišev in komaj čaka da bo začel > s smotrno vadbo Na naša vprašanja je odgovarjal s polnim optimizmom, v prepričanju, da bo do planiške prireditve solidno pripravljen. Najprej smo se pozanimali, če se je za letošnjo sezono sploh kaj pripravljal. Popularni »Pečo« nam je odgovoril: — V Kolašinu sem bil skopaj 10 mesecev in prav zdaj, ko sem mislil, da bom odšel na različna vojaška tekmovanja MARJAN PEČAR: Računam na pomoč smučarskih stroltovnjakov! na Jahorino, so me nenadoma premestili v Ljubljano. Kondicije imam dovolj, saj veiste, da je vojak mora imeti na vsakem koraku, če hoče vestno opravljati svojo službo. Da bi se kaj posebno pripravljal, ne morem reči. Kako si zamišljate priprave do planiških poletov, je bije naše naslednje vprašanje. — To je odvisno od smučarske organizacije. Zdaj sem tu, in karkoli mi bodo rekli to bom storil! Mislim pa, da moram začeti s terenskim smučanjem in počasi preiti na manjšo skakalnico. Zdaj ne vem, kako lahko to uredijc naši smučarski funkcionarji! Vem, da ves čas do planiške prireditve ne bomo trenirali na skupnih pripravah... Pečarjeva pripomba je docela upravičena. Fant že danes razmišlja, kako bi se dokopa! do potrebne forme!. Začeti bo moral na manjši skakalnici in nato postopoma trenirati na večjih, vse dp velikanke pod Poncami. Vprašanje je, kako se kot pripadnik JLA lahko udeležuje tega ali onega treninga, kdo bo vodil te treninge, posebej pa je vpraišanje, kdo bo vodil njegove treninge, saj je tako rekoč »začetnik« v novi sezoni. Upamo, da bodo odgovorni ta problem rešili tako, da bo naš »Pečo« za planiško prireditev spet blestel v svojem starem sijaju. Za zhključek našega razgovora je Pečar omenil še tole: — Prav bi bilo, da bi začel z vadbo takoj. Imam veliko veselje Ro dela in če mi bodo pri mojem trudu pomagali naši smučarski strokovnjaki — tu mislim na naše trenerje — potem sem prepričan, da v Pia* niči ne bom razočaral... lllll!l!lll!lll!lllll!llllllllllllll!lllllllllllllllll||||||!lll||!llllll||||||||||||||||||||!l|||||||||||il|||!l|||||||||||||||||||||||||||||||||}|||||||l SKUPŠČINA KOLESARSKE ZVEZE SLOVENIJE KONFERENCA LIGA ODBORA NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Naši kolesarji zaslužijo! SODELOVANJE VSEH KLUBOV večje priznanje] KLJUČ DO USPEHA LJUBLJANA, 20. jan. — Danes dopoldne so imeli svoj redni občni zbor člani Kolesarske zveze Slovenije. Predsednik, tov. Šavorn je precej podrobno analiziral stanje našega kolesarskega športa in nazorno dokazal, da je pravzaprav vsa kvaliteta jugoslovanskega kolesarskega športa bolj ali manj doma v naši republiki. Njegovo poročilo je bilo precej izčrpno, saj je posegel v razvoj tega športa za nekaj let nazaj, s čemer je hotel prikazati he-nehno kvalitetno rast tega športa v Sloveniji. Da je ta šport na pravi razvojni poti dokazuje tudi število članstva. Medtem ko je bilo v letu 1961 1© 285, članov in 9 klubov, se je to število povečalo' v preteklem letu tako, da ima danes KZS 10 kltibov in 334 članov. Točna analiza pokaže, da je več kot 80!/« tekmovalcev starih od 15 do 25 let. Republiška kolesarska organizacija je organizirala vrsto tekmovanj, poudariti pa moramo, da je bila dejavnost zlasti med mladinci in turisti večja kot v letu 1961. Seveda je tu vse polno težav predvsem finančno-materialnih, ki jih bo lahko KZS rešila na splošno zadovoljstvo le tako, če ji bodo priskočili na pomoč vsi merodajni forumi. Kolesarji v nkši republiki zaslužijo ne samo vse priznanje, marveč tudi vsestransko pomoč! Tudi danes il treba reči, da se kolesarji vedno borijo za kolesarsko stezo, ki bi med drugim vzgajala nove kadre, po drugi strani pa tudi doprinesla svoj delež k reševanju finančne stiske. Posebej se je tov. Savorn zavzel za to, da KZS še naprej sodeluje pri organizaciji tradicionalne etapne dirke »Po Hr-vatski in Sloveniji«. Prav gotovo ji mora priskočiti na pomoč naša republiška zveza za telesno kulturo, saj ta prireditev pomeni mimo dirke »Po Jugoslaviji« , najlepšo propagandno obliko za popularizacijo tega športa. Potrebujemo tudi nove trenerje in inštruktorje, saj je mladine dovolj, ki bi s pomočjo strokovnjakov lahko dosegja tudi na tem področju izredne rezultate. V razpravi sta mimo, drugih sodelovala tudi sekretar ZTKS, tov. Stane Lavrič, ki je poudaril; da ima naša republiška organizacija razumevanje za ta šport in da bo v prihodnje pomagala, kolikor bo v njeni moči, da kolesarski šport ne bo stagniral. Isto mnenje je povedal tudi zastopnik KZ j tov. Lompar, ki je zatrdil, da slovenski kolesarji, ki pomenijo jugoslovanski kvalitetni vrh, resnično zaslužijo vsestransko pozornost in seveda tudi pomoč. Ob koncu so ponovno izvolili za predsednika tov. Savoma, sa se-* kretarja pa L. Reščiča. Več pozornosti vzgoji nogometašev in gledalcev -Tehten predlog predstavnika Gorice in s tem končna rešitev nesporazuma o neodigrani tekmi Ljubljana : Gorica - Le s sodelovanjem vseh nogometnih klubov v Sloveniji bosta predstavnika v II. zvezni ligi nastopala uspešno Winill!IIIIIIIIIBI!llllllllllllll!lllllllllll!inilllll!lllllllil|||||ill|||||||||l!llll|||||||||||||||M Ljubljana, 20. jan. — Danes je bila v Ljubljani redna ktjn-ferenca Liga odbora Nogometne zveze Slovenije, na kateri so se pogovorili o nekaterih problemih tekmovanja SNL in MNL. Iz poročila Liga odbora povzemamo, da s tekmovanjem v primerjavi s prejšnjimi leti ne moremo biti zadovoljni, ker je kvaliteta v zadnjem času precejjmpustila. Opaziti je, da klubi, ki že vrsto let tekmuje-jejo v tej konkurenci, niso dosegli tistih uspehov kot v prejšnjih sezonah. Večina klubov igra z mlajšimi igralci, ker so starejši prenehali z igranjem nogometa. Razveseljivo pa je dejstvo, da klubi, ki so novinci v SNL, z uspehom nastopajo v družbi najboljših. LETNA SKUPŠČINA VISOKE SOLE ZA TELESNO KULTURO V LJUBLJANI Diplomanti Visoke šole tudi sposobni organizatorji Ir J tor?!c je bila v Ljubljani prva letna skupščina Visoke šole za telesno Kulture.,. Uprava šole je pripravila obsežno poročilo o opravljenih nalogah in tekočih problemih. Direktor šole tov. Jože Sturm je v uvodu omenil, da pri izobraževanju kadrov na Visoki šoli ne gre za univerzalne strokovnjake v vprašanjih telesne vzgoje, temveč ea družbene delavce, ki zavestno soaelujejo v boju za splošen napredek. bodo delo zadovoljivo opravljali. Tudi podatek, da se približno 35% študentov vozi, kaže, da je potreba po gradnji internata zares precejšnja. £ Ob novi šoli na Kodeljevem bi bilo potrebno zagotoviti lastna šolska Razprava je bila zelo plodna in so J njej sodelovali predstavniki šole, študentov in gostje. Tsi; ki so šodelo-vali v razpravi, so se strinjali, da je bilo kljub pomanjkanju finančnih sredstev v zadnjem letu mnogo storjenega. Na šoli so pričeli z znanstveno-proučevalnim delom in priredili v ta namen tudi poseben seminar za metodologijo, ki so se ga udeležili vsi predavatelji. Lani so pričeli tudi z usmerjanjem v specializacijo in bodo tako diplomanti usposobljeni za delo v šolan in za delo v družbe igrišča, ki bi jih lahko slušatelji ne-irabljali. Če bodo spet gona tujih igriščih tako Kot do- in za cijah. benih organiza- , Sicer pa naštejmo nekaj najtehtnejših misij z razprave., & Šola naj bi v bodoče okrepila prizadevanja za ureditev ' knjižnice in organizirala pripravo bibliografske dokumentacije, kar bo temelj za raziskovalno delo in širše znanstveno delovanje. % Uprava VŠTK bo izdelala predlog, da bi ustavna komisija vnesla v novo ustavo tudi ustrezni člen o telesni kulturi. 0 »Telesna kultura« naj bi postala glasjlo Visoke šole, zato bi bilo prav, Če bi v njem izhajala poročila ° raziskovalnem delu. Ker pa so to ^Časih. obširni prispevki, bi bilo prav, Jj!* bi imela revija občasne priloge, ludi nekatere seminarske naloge študenti- * * * * v‘ ' ’ moteno uporabi, stovali na tujih eno načrtno* delo. # Dosedanji diplomanti obeh stopenj so bili pedagoško usposobljeni strokovnjaki, manj pa sposobni organizatorji v raznih telesnokuluturnih organizacijah, svetih in zvezah. Visoka šola bo morala v prihodnje dopolniti študijske programe, .da si bodo slušatelji pridobili tudi organizacijske sposobnosti. £ športni tisk -tfbravnava telesno-kulturno- dejavnost največkrat z ranimi rezultati ali pa piše o telesni kulturi v negativnem smislu — z opisovanjem raznih izgredov na igriščih, pretepov in podobnega. Prav to je dostikrat vzrok za nepravilno vrednote- nje telesne kulture. Visoka šola bo organizirala tiskovno konferenco, kjer bodo podane osnovne smernice o vlogi in pomenu telesne kulture. 9 Zaradi novih nalog in prilagajanja delovanja Visoke šole dejanskim potrebam bi bila koristna revizija dosedanjega statuta. Dosedanji statut namreč ne zagotavlja dotiranja v skladu z razširjenimi nalogami in delovanjem šole. # Ena nalog šole naj bi bila, da bi v okviru svojega oddelka za raziskovalno delo proučila kompleks vseh telesnokulturnih dejavnosti z vidika družbenih potreb in pripravila znanstveno utemeljene zaključke za nadaljnji razvoj te dejavnosti. Dosedanjima dvema nalogama Visoke šole —- vzgoji kadrov in znan-stveno-raziskovalnemu delu bo treba dodati še tretjo. Visoka šola bo lahko odigrala pomembno vlogo v kreativnc-politični smeri. To je najvišja znanstvena in pedagoška ustanova, ki bo., lahko vplivala na proces uveljavljanja telesne kulture, se pravi na prevrednotenje telesne kulture. Prva letna skupščina Visoke Šole za .telesno kulturo je prinesla celo vrsto pomembnih sklepov, ki hodb naši telesni kulturi prav gotovo utrli krepak korak naprej. iov bi morale najti mesto v »Telesni kulturi«. , Da bi bilo delo in študij slu-šateljev ' uspčšno, bo treba "'ičiraprej Misliti gradnjfi iijtetnat^ pri nojem šplskenu. poslopju uh .Kodeljevem. Študij 'terja : od študentov, ."da so1, ves dan zaposleni in je zato treba študentom zagotoviti optimalne pogoje, da PLENUM UO ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Osnovna tekmovanja v občinskih ligah 20. jan. — Včeraj in jtbljani plčnum UO Rokometne zveze Slovenije, na kate rem so prisotni razpravljali o viterorin Ljubljana, danes je bil delu Izvršnega odbora Rokometne zveze Slovenije in njenih komisij. Iz poročil je bilo razbrati, da so posamezne komisije dobro opravile delo, čeprav bi se dalo na nekaterih področjih še >ije dobro dalo na marsikaj narediti. Posebno poglavje je trenerska organizacija, ki je tako 'n v • - • nimo ,8r~- ki je taki da v republiški moški ekoČ ni.^Omc- Oobite ga v vseh lekarnah! Na treningu in tekmovanju uporabljaj VITERGIN tablete Preprečuje. utrujenost dviga storilnost io >samo, ženski ligi nastopa 31 ekip in da jih trenira prav toliko trenerjev, ki pa , nimajo trdne trenerske organizacije. Trenerji premalo skrbijo za svoje izpopolnjevanje, so največkrat vase zaprti in skrbijo na tak ali drugačen način za svoje ekipe. Tudi pomanjkanje sodnikov je zelo pereče in bo treba ta problem začeti resno reševati. V razpravi, ki je bila zelo živahna, pa so prisotni nakazali nekaj misli za bodoče delo. Treba bo čimprej doseči, da se bodo občinski forumi Jošti »Ručigajev slalom« KRANJ, 20. jan. Danes je bil na :u medklubski slalom za »Ručiga- vratci. Progo je trasiral reprezentant Šuuii.’ Rezultati člani: Rakovič (Tri) 124,4, Jamnik (Tri) 125,3, Jemec (E) itd.. Članice; Jamnik (Tri) 190,1, Pe-lan (E) 283,6, Rutarjeva diskvalificirana, star. mladinci; Zupan (Tri) 136.*j, Markež (Jav) 144.0, Košir (Jez) 144.1, mlaj. mladinci; Bernik (Tri) 198,2, Slapar (Jez) 201.0, Jesih (Jav) 209.2. Žal je bilo v jesenskem delu prvenstva mnogo primerov nešportnega obnašanja igralcev na igriščih in namesto, da bi gledalci to obsodili, so jih še bodrili. Da bi v spomladan-skerf delu prvenstva odpravili neJši^Aj boTako take m podobne nepravilnosti, pravilnost, h kater ki mečejo slabo ipc na nogo- - - - - ~ metno igro, morajo klubska vodstva .vložiti pri svojem vzgojnem delu vse sile za vzgojo igralcev in vplivati tudi na gledalce. Najldpše priložnosti za takšno aktivnost, so sedaj, saj bodo imeli vsi klubi letne konference in se bodo o teh perečih problemih na njih pogovorili. V jesenskem delu prvenstva je morala tekmovalna komisija reševati tri preče j. kočljive probleme. Kršenje materialnih pravil nogometne igre na tekmi Ilirija : Odted-Krim, nepravilno registracijo igralca Delamarisa Januša Milenka in pa neodigrano tekmo med Ljubljano in Gorico zaradi gostovanja Ljubljane v Italiji. Po temeljiti razpravi o neodigrani tekmi Ljubljana : Gorica so ugotovili, da je Ljubljana upravičeno ostala v Italiji, da pa organi Nogometne zveze Slovenije niso poslovali tako kot bi morali in da je tudi Gorica nepravilno izostala od tekme, za katero je tekmovalna komisija odločila, da jo mota. odigrati v kasnejšem terminu. Na današnji konferenci so sprejeli predlog predstavnika Gorice, da naj Liga odbor predlaga Izvršnemu odboru NZS, da bi Ljubljana in Gorica prčd pričetkom spomladanskega dela prvenstva odigrali tekmo in s tem naj bi bila ta nevšečnost tudi dokončno rešena. Ta sklep bi bil še najprimer-^ iy' ' ' 1 J tako rešena nekateri so prispevali tako oba kluba kot tudi organi Nogometne zveze Slovenije. Liga odbor je predlog soglasno sprejel. O njem pa bo razpravljal IO NZS v torek, 22. januarja. Na konferenci so načeli tudi vprašanje sodelovanja ' nogo-metnih klubov v Sloveniji z obema predstavnikoma v II. zvezni ligi. Pri nogometnih klubih namreč še vedno ni pravega razumevanja, čeprav bi se morali zavedati, da bosta drugoligaša uspevala le ob podpori vseh slovenskih nogometnih klubov, ki bodo z razumevanjem odstopili boljše in perspektivne nogometaše. Lahko rečemo, 'da je prav od stališča klubov odvisno, gli bo nogomet v Sloveniji napredoval ali nazadoval. Danes so se člani Liga odbora pogovorili tudi o koledarju za spomladanski del tekmovanja. Ker je letos zapadlo pre-spomladanskega dela prven- cej snega kaže, da bo začetek stva odigran v slabem vremenu. Prav zato se prisotni niso lahko odločili za pričetek spomladanskega dela prvenstva. ’ Kaže, da bo prvo kolo spomladanskega dela SNL na sporedu 17. marca. Upoštevati je namreč treba, da bo prvak SNL nastopal na kvalifikacijah in zato mora biti prvenstvo odigrano dovolj zgodaj. Ker so klubi v precej slabem finančnem položaju, je bil za zdaj odložen sklep, da bodo morale biti tekme SNL odigrane na travnatih igriščih. V Ljubljani ih še nekaterih krajih, je vprašanje upravljanja igrišč že urejeno. V vseh ostalih krajih pa bodo morali doseči, da bodo komune čimprej prevzele upravljanje igrišč, saj bodo le-ta le tako lahko dobro oskrbovana, obenem pa bodo klubi finančno precej razbremenjeni. Tudi republiški hokej je starta! utrdili in finančno pomagali razvoju rokometa na svojem področju. Vsa osnovna tekmovanja naj se odvijajo v občinskih in medobčinskih ligah. Pri tem pa naj meje teritorialnih enot ne zavirajo tekmovanja. Cim cenejši način tekmovanja naj bo vodilo pri oblikovanju tekmovalnih skupnosti. Cimveč poudarka bo treba dati šolskim športnim društvom, kjer bo treba začoti vzgajati ne samo igralce, ampak tudi vaditelje, sodnike itd. Na plenumu je bil sprejet sklep, da naj člani upravnega odbora do 16. februarja pošljejo konkretne predloge za reorganizacijo organizacijske strukture in sistema tekmovanj, ki ga bo nato IO dokončno pripravil za skupščino, ki bo 16. in 17. marca v Ljubljani. Mednarodno boksarsko srečanje na GR 3. februarja bo na Gospodarskem razstavišču prijateljsko mednarodno boksarsko srečanje med boksarji UP Goriziana — Ignis in domačim Odredom. Gostje bodo pravzaprav reprezentanca Gorice, Trsta in Udin in bodo nastopili nekateri boksarji, ki bodo še letos prestopili med profesionalce. Odred se za srečanje, ki bo povratno — v prvem so Ljubljančani izgubili s 5:9 — pripravlja že od 2. januarja. Hokejska, zveza Slovenije je tudi letos organizirala republiško prvenstvo v hokeju, za katerega pa so se na žalost prijavili samo trije klubi.. Po dvojnem točkovnem sistemu se bodo za naslov hokejskega prvaka Slovenije borila moštva Celja, Maribora in Slavij® iz Vevč. V primeru, da kakšno srečanje zaradi neugodnega vremena ne bi bilo odigrano, bo sekretariat HZS določil naknaden termin, ki bo obvezen za oba prizadeta kluba. Uprave klubov se lahko sporazumejo tudi za tekme pred določenim terminom, o čemer pa morajo seveda obvestiti HZS. Klub, ki je kaznovan, izgubi vse tekme, ki padejo po koledarju tekmovanj v čas kazni in se registrirajo s 6:0 v korist nasprotnika. Srečanja se bodo po kolih vrstila takole: I. kolo 12. Jan. Maribor : Slavija, II. kolo 16. Jan. Celje : Maribor, III. kolo 19. Jan. Slavija : Celje, IV. kolo 9. febr. Maribor : Celje, V. kolo 13. febz» Celje : Slavija in VI. kolo 16. febr. Slavija : Maribor. Letos bo, kako'r že vsa leta, organizirano tudi mladinsko državno prvenstvo v hokeju. Organizirano bo v Obliki turnirja od 25. do 27. jan. v mestu, ki bo določeno naknadno. Po predlogu, ki pa še ni sprejet, bi imela pravico sodelovanja na turnirju republiški mladinski prvaki in bi se sicer v I. kolu sestali prvaki Srbije in Makedonije ter Slovenije in Hrvatske, v finalu pa zmagovalca vzhodne ih zahodne skupine. Mesta, kjer bi se odigrala Hitrostno drsanje v snegu Ljubljana, 20. jan. — Tudi letos je HK Olimpija organiziral tekmovanje v hitrostnem drsanju in slalom na ledu za vse dijake ljubljanskih osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Tekmovalci so bili porazdeljeni v skupine. Na startu je bilo 42 udeležencev, od tega 17 deklet. V hitrostnem drsanju je v prvi skupini zmagala Svetkova, v drugi ValetiCeva in v tretji Derendpva. V tekmovanju slaloma je bil isti vrstni red. Nastopili so tudi fantje. V prvi skupini hitrostnega drsanja je zmagal Sekač, v drugi Jakopič, v tretji Aljančič II in v četrti Aljančič I. Tudi v tekmovanju slaloma je bil isti vrstni red. Moramo reči, da je današnja prireditev le delno uspela. Prav gotovo zasluži takšno tekmovanje med mladino večjo pozornost in prepričani smo, da bi ob boljši propagandi bila tudi udeležba večja. Sicer pa je nastop vseh drsalcev pokazal, da je med mladino lepo število nadarjenih tekmovalcev, ki bi se ob smotrni vadbi razvili v najboljše drsalce. Olimpija zasluži za svoje delo priznanje, ker vemo, da se trudi okrepiti svoje vrste tako med drsalci, kot med igralci hokeja. sreč^kja, bi bila izbrana z žrebanjem, gostujočim ekipam pa namerava Hokejska zveza Jugoslavije povrniti tudi del stroškov. S tem bi imeli posamezni klubi precej manj izdatkov, republiške zveze pa bi imele tako možnost v času zimskih počitnic organizirati svoja prvenstva in tako poslati svoje prvake na državno prvenstvo. Ce bi obdržala ta varianta, bi se po tem predlogu odigralo polfinale 9. in 10. februarja, finale pa 16. ali 17. febr. 1963. Upajmo, da bo ta predlog sprejet, saj daje vse možnosti našim mladim hokejistom za skrbne priprave in še večji napredek. REPUBLIŠKA JUDO LIGA Zmaga in poraz Triglava Kranj, 20. jan. — Včeraj in danes je v okviru republiške. judo lige nastopil kranjski Triglav proti judoistom Branika in Maribora. Triglavani so bili zmagoviti proti Braniku s 13:11. Rezultati: lahka — Mithaus : Pavčič 1:1, Senjor : Ban 1:1, Mithaus : Ban 2:0, Senjor : Pavčič 1:1; srednja — Stajmec : Kučina 1:1, Usar : B. Stare 1:1, Usar : Kilčina 1:1, Stajmec : B. Stare 2:0; težka — Divjak : Stare C. 0:2, Zaviršek : Bavec 0:2, Divjak : Bavec 1:1, Zaviršek : Stare S. 0:2 (prvo imenovani so tekmovalci Branika). Danes je Triglav nastopil proti Mariboru, vendar so bili « gostje boljši in so premagali domačine s 14:10. Rezultati: lahka — Blažič : Ban 2:0, Alavančič : Krnc 2:0, Blažič : Krnc 2:0, Alabančič : Ban 2:0; srednja — Novak : Pavčič 2:0, Plečko : Kučina 0:2, Novak : Kučina 0:2, Plečko : Pavčič 2:0; težka — Govedič : Stare S. 1:1, Roškar : Bavec 0:2, Govedič : Bavec 1:1, Roškar : Stare S. 0:2 (prvoimenovani so tekmovalci Maribora). Planiški album Samo 9 tednov nas loči od velike planiške prireditve. Pred tremi leti je Planjca slavila srebrni jubilej in tako kot tedaj, se tudi danes na to smučarsko slavje pripravlja z največjo pozornostjo. Planico pozna domala ves svet. Imena Sigmund in Birger Ruud, Bradi, Polda, Novšak, Finžgar, Tschanen, pa še Recknagel in drugi, so v celoti potrdili veliko konstruktorsko zamisel pokojnega inž. Bloudka. Ko nam stopajo pred' oči vsi veliki dogodki slavne Planice, ne moremo prezreti odličnih tekmovalcev iz vseh koncev sveta, ki so z največjim navdušenjem izjavljali in govorili v eter, da je naša Planica edinstvena. UTRJENO VODSTVO »Jezni mladenič«, kakor bi zdaj lahko rekli Parmi zaradi njegove bleščeče igre v Beverwljku, se še kar naprej drži načrta: z belin zmagati in kot črni remizirati. Zato je še vedno na prvem mestu .tokrat Praktično že s čednim naskokom. V minulem tednu je kot beli premagal Pirca, Donnerja in Van den Berga, kot črni pa brez vseh težav remiziral z 0’Keliyjem in Bron-steinom, vtem ko bo mimo pravila v nadaljevanju premagal Robatscha. Vrstni red po 10. kolu; Parma 7 (1), Ivkov 7, Matanovič 6,5, Bron-stein 6, Donnef 5,5 (1), Robatseh 5 (2), Tan in Van den Berg 5 (1), Stahlberg 4,5 (2) itd. Trifunovič’. Mi- lič in Pirc so manj ali bolj trdno v »spodnji hiši«. Nekaj važnejših rezultatov od 5. do io. kola: 5. kolo: Matanovič — Robatseh, Trifunovič — Bronstein in Stahlberg — 0’Kelly Verni. 6. kolo: Ivkov — Averbach remi, Donner — Stahlberg in Robatseh — Pilnik l:o. 7. kolo: Stahlberg — Bronstein in Averbach — Pirc remi. 8. kolo: Matanovič — Pilnik in 0'Kelly — Averbach remi. 9. kolo: Trifunovič — Matanovič remi, Averbach — Donner in Ivkov — Pirc 1:0. 10. kolo: 0’Kelly — Ivkov 0:1 in Bronstein — Averbach remi. Slovenski mojstrski kandidati v nižjih skupinah pa so igrali doslej takole: Ankerst pol, Vošpernik 1 (1) in Ljiljakova 1,5, vsi iz treh partij, tri tem Se je Ljiljakova kot črna srečala s svetovno prvakinjo, Nono GaprindaŠvili in izgubila. 9 mednarodnih mojstrov) je Jugo-— Med ,16 igralci (2 velemojstra in 9 mednarodnih mostrov) je Jugoslovan Damjanovič bil po 5. kolu s 3 točkami in 1 prekinjeno partijo na drugem do tretjem mestu. Vodil je Gipslis (SZ) s 3,5 točke. Gligorič v letu 1963 — Po nastopu v Hastingsu je Gligorič imel v Angliji še tri simultanke z rezul- tatom 52 zmag, 12 remijev in 4 porazi. Zdaj pripravlja z mojstrom Sokolovem knjigo o sicilijanki, konec marca bo sodeloval na turnirju v Sarajevu, junija na dvoboju v SZ, julija na dvokrožnem velemojstrskem turnirju v Los Angelesu (Kalifornija), kjer naj bi med drugimi nastopila tudi Botvinik in Petrosjan, potem pa še na conskem turnirju FIDE neznanokdaj in ne-znanokje. Sarajevo 1963 — Za 6. tradicionalni mednarodni turnir osvoboditve v Sarajevu so se prijavili poleg Gligoriča še Trifunovič, Ivkov, pachmann (CSSR) in Uhlmann (DDR), igral pa bo tudi Parma, TOKRAT ZAČENJAMO Z OBJAVLJANJEM FOTOGRAFIJ IZ »PLANIŠKEGA ALBUMA«. KOT PRVA NAJ BOSTA NA VRSTI SLAVNA NORVEŽANA, BRATA SIGMUND IN BIRGER RUUD, KI STA S POSEBNIM POUDARKOM ZAPISANA V ZGODOVINI NASE PLANICE. NAS POSNETEK JE IZ LETA 1934. "POLET LJUBLJANA, NEDELJA, 20. JANUARJA 1963 — L. XVIII. Nastopilo je 140 tekmovalcev Občinske zveze pred velikimi nalogami (Nadaljevanje s 1. strani) Jfez noč. Potrebne so obsežne priprave, ki jih bodo vodile strokovne zve-5 ze za vsako panogo posebej. Prav v tem času bo treba občinske zveze organizacijsko in kadrovsko okrepiti ter jim pomagati pri reševanju teh novih ter odgovornih nalog. Pomoč občinskim zvezam je sedaj ena najvažnejših obveznosti okrajnih zvez za telesno kulturo. Nobenega razloga ni in no-benili zadržkov, da bi s to reorganizacijo čakali in z njo odlašali. Izvesti jo je treba pametno in brez zaletavosti ter se tako čim bolj približati končnemu cilju — povečati vlogo občinskih zvez za telesno kulturo, ki potrebujejo za svojo uveljavitev tudi vedno večje pristojnosti. Šeste mednarodne SANKAŠKE TEKME ■ V BOHINJU Rezultati — članice: Schwab (Bad aus See) 2:46,6, 2. Rozman (Bohinj) 2:51,4, 3. Hodnik (Bohinj) 2:53,3; člani: 1. Česen (Tržič) 2:33,0, 2. Ulčar (Jes) 2:39,8, 3. Bolka (Jes) 2:39,9; mladinci: 1. Radič (Bohinj) 2:36,5, 2. Urban (Bad aus See), 2:43,0, 3. Rozman (Bohinj) 2:44,9. Ekipe: 1. Bad aus See (Urban I. Moser Schell, Urban II in Sch\vab) 13:45,6, 2. Bohinj III (Žitnik, Rozman, Breželj, Radič, Rozman II) 14:10,8, 3. Bohinj I 14:12,0, 4. Jesenice II 14:19,3, 5. Bohinj II 14:35,5. Ob koncu so razpravljali še o Jugoslovanskih športnih igrah, ki so sprožile že po vsej Jugoslaviji veliko odobravanje in so tudi pri nas naletele na veliko podporo. Brez dvoma bodo Jugoslovanske športne igre zaživele v letošnjem letu v komunah in si do prihodnje sezone že utrdile svoje temelje ter močno razgibale vso te-lesnokulturno dejavnost v Jugoslaviji. (Nadaljevanje s 1. strani) tretja pa je bila druga štafeta Eifot-nosti. Pri članicah sta nastopili le dve štafeti in že po tradiciji je premočno zmagala Mojstrana pred Lovrencem n^ Pohorju. Edino štafeto mladink jfe postavil Lovrenc na Pohorju. Starejši mladinci) nastopilo je 11 štafet, so se pomerili na 3 X5 km dolgi progi. Od starta do cilja je zanesljivo vodil ravenski Fužinar, ki ima zelo izenačeno štafeto. Precej slabo pa so se tokrat odrezali domači, mladinci, saj so se morali zadovoljiti s 3^ mestom. za Ratečami. Pri mlajših mladincih »j ves čas vodili mladi tekači Triglava in premočno zmagali. . Preseneča drugo mesto mladincev Enotnosti, za kar pa ima največ zaslug odlični Mrzlikar. Organizacija republiškega prvenstva je bila prav dobra. Tekmovalci, ki so bili nastanjeni v glavnem po. hišah, so se pri go-, stoljubnih domačinih zelo dobro počutili. Sodniški ?bor je bil ekspe-detiven in povsem v redu v zadovoljstvo vseh bpravil svoje sicer . • ■ •• • ' ' ' ' • \ I «.. ; Izbrani najboljši za »Turnir republik« Ljubljana, 20. jan. — Včeraj in danes je bilo v študijski telovadnici izbirno tekmovanje mladincev in članov v poljubnih vajah za »Turnir republik«; Tekmovanje v ženski konkurenci je odpadlo zaradi premajhnega števila udeleženk Nastopila bo le vrsta mladink, medtem ko bodo pri članicah nastopile tekmovalke le kot posameznice. V mošju konkurenci bosta nastopili obe vrsti -- mladinska in članska, sestavljeni po rezultatih izbirne tekmo. V mladinski konkurenci je nastopilo osem tekmovalcev, v vrsto pa se jih je uvrstilo naslednjih pet: Kers-nič 56,6, Živec 52,4, Kutin 52,3. Tory 51,4, Zornada 50,3, Vseh pet prvouvrščehih je iz Ljubljane. Bolj razveseljiva je bila udeležba pri članih. Nastopilo je 13 tekmovalcev. Opaziti je bilo, da so se telovadci za to. tekmo skrbno pripravljali- in celo, otežili svoje vaje oziroma jih špre- mehili. Seveda se je marsikateremu tekmovalcu kakšna nova, težja prvina ponesrečila. To se je zgodilo tako starejšim. Izkušenejšim, kakor tudi mlajšim tekmovalcem. Ob tem bi bilo praV^ča poverpo^da bi za teld-jvadee* ki heibodo 'nastopili, a »Turnirju republik« bilo primerno organizirati kakšne tekT me, saj bodo morali sicer počakati'-nekaj mesecev, do državnega prVenstvaj da bodo lahko spet nastopili. Bilo bi koristno, J če bi se telovadci iz drugih kra-^ jev Slovenije večkrat zbrali na skupnih treningih v študijski telovadnici, kjer bi imeli priložnost; v družbi najboljših mar-sikaj pridobiti. Vrstni red na današnjih izbirnih tekmah je naslednji; Cerar 55.95, Škaža 54.10, Šrot 54,05, Stražišar 53,40, Brodnik 48,85. Vsi najboljši se. hoda do začetka »Turnirja -.- republik« pripravijali v Ljubljani. z n pa še šestoplasirani TerŠek. težko delo. Proge, ki jih je trasiral Lovro Ž.’vma, so bile sicer tdSke, toda odlifino speljane in pripravljene tako, da je na njih lahko vsak pokazal kaj zmore. Vse tri dni tekmovanja je borbam prisostvovalo po nekaj sto gledalcev, predvsem šolske' mladine. Zadnji dan so prvenstvo obskali tudi predsednik SSJ tov. Konstantino-vič in predsednik SZS tov. Vlado Černe. Rezultati — člani 15 km: 1. do 2. Pavčič Jane j in Roman Seljak 57.27, 3. Lakota Franc (Mpj) 57.46, 4. Kordež 50.01, 5. Peternel (E) 58.25, 6. Jodl Ivan (Lovr) 49.44, 7. Brezovšek (E) 59.52, 8. Grašič Vinko (Tri) 1:00.07, 9. Rajšp Jože (E) 1:00.22, 10. Munih Miha (E) 1:00.39, Novice s Koroškega MEŽICA Domači TVD Partizan je izvedel danes meddruštvene tekme v veleslalomu iz Štalekarice. Tekmovanje je bilo istočasno tudi občinsko prvenstvo v veleslaslomu. Na 1100 m dolgi progi z višinsko r^liko 260 m in 52 vratnicami, je nastopilo skupno 66 tekmovalcev iz Maribora, Črne, Prevalj Sl. Gradca, Raven in Mežice. Rezultati-elanf: 1. Pustoslemšek (Mež) 1:13,0, 2. Fanedel D. (Fužinar). 1:14,6, 3. Skutnik (Branik, Mrb) 1:17,4, 4. Hribernik (Prev) 1:21,8, 5. Vlodiga (Fužinar) 1:22,0 itd. Mlajši mladinci: 1. Permanšek (Črna) 1:22,8 — tudi šesti najboljši rezultat v konkurenci članov', 2. Zagernik (Fužinar) 1:25,0, 5. Potočnik (F) 1:29,7, 4. Leskovec (Črna) 1:32,0, 5. Mlinšek (Mež) 1:34,1 itd. Starejši tniadirtci: |. Obretan (Črna) 1:34,2, 2. ŠkrUpdj (Mež) 1:46,1, 3. Škrinjar (Prev) 1:50,2, 4. 'Makrin 1:53,2, 5. PČ-ruci (oba MeŽ) 1:53,4. SLOVENJ GRADEC Smučarski klub Slovenj Gradec je izvedel danes prve meddruštvene skakalne tekme na 25-m skakalnici. Nastopilo je skupno 45 skakalcev" iz Maribora, (SK Železničar), Raven (SK Fužinar), Črne, Velenja (SK Partizan — Rudar), Šoštanja (SK Usnjar), Mežice (TVD Partizan), SK Preval ja in SK Slovenj Gradca. Pred okoli 300 gledalci so skakalci zabeležili na-sledn j e rezultate: Člani: 1. Pesek 200,6 točk (20, 21,5 in 23 m — nov rekord skakal-nice>, 2. Čolnar 179,2 točki (oba Mrb), 3. Pečnik (Prevalje) 177,4 točjse,- 4. Cesnik (Mežica) 177,3 točke, 5. Senica (Mrb) :-172 točk itd. Mladinci: 1. Strucelj (Črna) 192,6 točk (21, 21,5 in 22 m), 2. Valenti (Mrb) 174,2 točki, 3. Speharnik (Ravne) 159.1 točka, 4. Turk;, (Črna) 157.6 točk. 5. Faudel (Ravne) 154,5 itd. Pionirji: 1. Pudgar (Črna 186,2 točke (18. 18,5 in 18 m), 2. Burjak 176.5, 3. Zupan (oba Vel) 173, točk, 4. Pudgar II 171.2. 5. Švajger (oba Črna) 163,2 točke itd. članice — 10 km: Grilc Joža (Lovr) 51.26, 2. Lipovšek (E) 56.08, starejši mladinci — 10 km: 1. Kobilica (Gorje) 38.36, 2. Tišov (Boh) 39.11, 3. Kranjčan (Fuž) 39.49, 4. Kerštajn Alojz (Rateče) 39.52, 5. Karpač (Fuž) 40.45, mlajši mladinci — 5 km: 1. Bešter (Tri) 21.41, 2. Mandelc (Gorje) 21.53, 3. Mrzlikar (E) 21.55, 4. Puc (Gorje) 22.32, 5. Vidovšič (Fuž) 22.34, mladinke — 5 km: 1. Pšenica (Moj) 24.57, 2. žimnic (Gorje) 25.41, 3. do 4. Puc (Gorje) in Mlatej (Fuž) 25.43, 5. Repinc (Boh) 26.03, klasična kombinacija člani: 1. Peternel (E) 414.7 točke, 2. Reš (E) 372.7, 3. Ambrožič Franc (Bled) 360.9, mlajši mladinci: 1. Komaj: (Tri) 400.9, 2. Krajger (Bled) 342.00, 3. Vidic (Jes) 340.2, star. mladinci: 1. Kerštajn (Rateče) 384.09, 2. Koc (Br) 359.8, 3. Baloh (Zirov) 358.4. ZVEZNA HOKEJSKA LIGA Borba za drugo mesto NOVICE IZ CELJA ATLETIKA ‘ Na prvi seji Atletskega sveta v Celju je btt za pMdsednHca AD Kla-divar ponovno izvoljen neumorni atletski delavec in trener Fedor Gradišnik. Tudi druge funkcije so v rokah že znanih atletskih delavcev in lahko tudi MEDDRUŠTVENE SKAKALNE TEKME V KAMNIKU Rezultati — člani: 1. Eržen 209,7 (41, 39,5), 2. Koprivšek 2Q8,1 (40,5, 38,5), 3r Rogelj 206,1 (38,5, 38), 4. Giacomelli 206,0 (39, 38,5). 5. Nahtigal (vsi Enotnost) 203,0 (40, 35,5). Najboljši domačin Rebolj se je s 188,1 točke in skokoma 34,5, 33,5 uvrstil na sedmo mesto in tako osvojil naslov občinskega prvaka. Mladinci: 1. Jurman (E) 183,6 (36, 38), 2. Golob 170,1 (34, 32,5), 3. Jarc (oba Kamnik) 162,2 (29, 29). pričakujemo, da bo Kladivar v prihodnjem letu dosegal takšne rezultate kot do sedaj. KOŠARKA < V prijateljski košarkarski tekmi jč moštvo Elektre iz Šoštanja premagalo Celje z rezultatom 61:58 (33:20). DRSANJE HDK Celje je danes na pobudo ObZ DPM organiziral občinsko prvenstvo v umetnem in ^Hitrostnem .drsanju. Nastopilo je 80 pionirjev in pionirk. V umetnem drsanju je bil danes izveden Ip. prvk del programa tako, da rezultati še nisp,«nani. V hitrostnem drsanju pa so naslove občinskih prvakov osvojili: starejši pionirji: 1. Čik,. 2; Škoberne, 3. ^Strehovec; mlajši pionirji: 1. Petelin, 2. Kerkoš, mlajše pionirke: 1. Košir, 2, Vehkar, 3. Št majer. storejše pionirke: 1. Košič, Presinger, 3. Mnzg*. 1 nus (Sl. Konj.) 1543, 5. Malgaj (Šeitt-jur) 1534. SMlCARšKE ŠOLE < v Z nastopom semestralnih pQc^biic jp Smučarsko društvo Celje organiziralo za celjsko mladino brezplačne smučarske šole, ki traja jo. dnevno od 15. do 17. ure na smučiščih ua Gričku, Rajtarjevem hribu, Aljaževem hribu, Golovcu in na Polulah. Šole vodijo najboljši celjski smučarski Pči-teiji in vaditelji. f SVEČAN ZAKLJUČEK JPI Včeraj je v hotelu Celeia OOJPI Celj® pod. predsedstvom Vojka, Simončiča na svečan - način podelil najboljšim odborom in posameznikom v celjskem okraju republiške nagrade. PredstavnUti ipioiiirskah odredov so se zahvalili za lepa priznanja in obljubili, da bodo tudi v prihodnjem letu na področju telesne kulture delali tako kot letos in poskrbeli za še večjo množičnost. Ljubljana, 20. jan. — Mikavnost celotnega letošnjega prvenstva je v tem, da se večina klubov, razen , Jesenic, Ki so najboljše ter Spartaka in Medve-ščaka, ki ne sodita po kvaliteti v to druščino, poteguje za razvrstitev od drugega do šestega mesta. Jeseničani so do danes odigrali šest tekem in dosegli dvoštevilčne rezultate proti vsem ostalim tekmecem, njihova bilanca 75:15 pa dokazuje realizatorske sposobnosti strelcev in seveda njihovo tehnično premoč. Do danes so' moštva odigrala pet kol in podoba je bolj ali manj jasna. Trenutno je Cr-vena zvezda ’ na drugem mestu, seveda s sedmimi odigranimi tekmami. Olimpija je s petimi odigranimi tekmami in osmimi točkami na tretjem mestu, kar ji bo v nadaljevanju skoraj gotovo zadostovalo, da se bo ob koncu znašla na drugi stopnici in osvojila prav tako mikaven naslov »Vicešampiona«. Partizan je v zadnjem tednu odigral dve tekmi in obrakrat visoko zmagal. S tem se je njegova negativna bilanca v golih močno izboljšala, kar mu omogoča lepše upe v končni borbi pri osvojitvi enega boljših mest pod vrhom. Kranjska gora in Beograd sta moštvi, ki sc bosta za zaključek prvenstva bomerili za razvrstitev v spodnjem delu lestvice. Spartak in Medveščak prav gotovo ne sodita v zvezno ligo, torej v sestav moštev, ki tekmujejo v najvišjem državnem 1 tekmovanju. Zato je skoraj gotovo, da se bosta za zaključek znašla na dnu, po propozicijah pa zadnji Izpade iz zvezne lige. Do konca tekmovanja je še več prvenstvenih nedelj. Zadnje, XII. kolo bo šele čez mesec dnr, tedaj pa bomo že lahko se-, stavili lestvico tako, da bp ustrezala dejanski moči in sposobnosti vseh sodelujočih klubov v letošnji sezoni. Morda pa bo tudi športna sreča povedala svoje. LESTVICA HOKEJSKE LIGE Jesenice 6 6 0 0 75:15 12 C. zvezda 7 4 1 2 28:57 9 Olimpija 5 4 0 1 58:18 8 Partizan 6 4 0 2 29:19 8 Kr. gora 5 3 0 2 25:28 4 Beograd 4 2 0 2 22:40 4 Spartak 7 115 14:45 3 Medveščak 6 0 0 6 16:45 0 Rezultati med' tednom: Beograd : Spartak 8:2, Jesenice : Olimpija 9:1, Spartak : Kranjska gora 2:7, Jesenice : Crvena zvezda 20:1, Olimpija : Medveščak 16:5, Medveščak : Crvena zvezda 3:5, Partizan : Kranjska gora 9:2, Spartak : Partizan 2:7, Crvena zvezda : Zagreb 7:2, Kranjska gora : Jesenice 6:9. (V času našega poročanja še nimamo poročil in rezultatov s tekem Spartak : Medveščak, Kranjska gdra (Olimpija in Beograd : Partizan.) LESTVICA STRELCEV ZVEZNE HOKEJSKE LIGE 16 golov: Klinar (J), Felc (J) 12 golov: Tešič (P) 9 golov: Smolej (J) 8 golov: Oblak, Jan (oba OD 6 golov: Hribar, Trebušak. Tiš-ler (vsi J), Tomič (Bgd), Zečevič (CZ), Eržen (KG), S golov: Renaud (Bgd), Repina (01). Holbus (P), VAlentar (J), 4 goli: Mlakar, Volkar (oba OD. Mlakar (J), šičič, Bogdanovič (oba CZ), Ramadanovič (Bgd), Er-deli L. (Sp) 3 goli: Silberberg (Bgd), Cucek (Ol), Ravnik (J), Lazič, Do-naval (oba M), Perovič, Djbkič (oba CZ), Culum, (P) Zajšek, Hrovat (oba KG) 2 gola: kos, Kapler, Kovačevič, Djerjud (vsi M), Gurič, Vicai (oba Sp), Prohazka, Gorlja (oba (CZ), Kristjan, Brun (oba J), Domjan, Boškovič (oba OD, Ber-Domjan, Boškovič (oba Ol), Be-ravs, Pirc, Razinger, Svetlin, Vidmar (vsi KG), Kravljanac, Andje-lič (oba P), Bon, Tumin (oba Bgd) ITALIJANSKA NOGOMETNA LIGA Rim, 20. jan. V danajnjih tekmah XVIII. kola za prvenstvo Italije v nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Catania : Torino 3:0, Internazionale ^: Mantova 1:0, Juventus : Genova 2:0. Lane-rossi : Bologna 0:0, Modena : Fio-rentina 3:0, Napol! : Roma 3:3, Sampdoria : Atalarrta 2:0, Spal : Palermo 1:0, Venezia : Milan 2:1. Prve košarkarske vesti iz Brazilije ro-Košič, 2. 1 STRELJANJE Okrajni strelski odbor v Celju je po občinah organiziral množično ligaško tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem sodeluje 72 strelskih družin s 720 strelci. Moštva so razdeljena v 8 skupin. V L kolu so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Branko Ivanuš, (Ce) 1719. 2. Tempo (Ce) 1698, 3. Ingrad (Ce) 1561, 4. Ko- Rio de Janeiro, 20. jan. — Iz Brazilije poročajo, da Je organizacijski komite IV. svetovnega prvenstva v košarki, ki ,bo od 10. -do 26. maja v Braziliji, sprejel prijave naslednjih držav; ZDA, SZ, Jugoslavije, Italije, Kanade, Mehike, Portorika; ■ Peruja, Čila, Urugvaja, Argentine in Japonske. Teh dvanajst držav se bo najprej pb-merilo v treh skupinah. Po dve pr-voplasirarte ekipe pa bodo, sodelovale v iinalu. Kot' je znano, bo letošnje svetovno prvenstvo v košarki v Braziliji zaradi tega, ker je filipinska vlada odklonila Izdati vstopne vizume za jugbslovanske reprezentante. ' Zanimivo je, da so bila vsa dosedanja svetovna prvenstva v košarki v Južni Ameriki, prvo prvenstvo je bilo leta 1950 v Buenos Airesu — zmagovale? je bila Ar- Velika premoč Avstrijcev NADALJE VANJE.S 1. STR. drugi s številko.27, Killy 8. s številko 29. Messner 7. s številko 34, Frank 12. s številko 43 itd. Jugoslovani Lakota, Detiček in Čop so startali s spremenljivo srečo. Lakota je s številko 36 solidno prevozil progo in dosegel 43. mesto, Detiček je vozil takoj za njim, vendar ne do cilja, ker je že v prvi tretjini proge padel in odstopil. Čop (številka, 64) je dosegel 55. mesto. Avstrijski smučarji so si s svojimi uvrstitvami pripravili odličen izhoden položaj za slalom in še važnejšo kombinacijo. Od najboljših sta padla in odstopila le Viollat in Arpin. Rezultati smuka: 1. Zimmermann (A) 2:20,66. 2. Nindl (A) 2:23,64, 3. Bartels (ZN) 2:24,19, 4. Lacroix(F) 2:24,90, 5. Wagner-berger (ZN) 2:25,73, 6. Senoner (I) 2>25,79, 7. Messner (A) 2:25,89, 8. Killy (F) 2:25,93, 9. K. Schranz (A) 2:26,41, 10. Milianti (I) 2:26,66, 11. A. Leitner (A) 2:26,81, 12. Frank (ZN) 2:26,84, 13. Bon-lieu (F) 2:26,91, 14. Perillat (E) 2:26,94, 15. Stiegler (A) 2:28.00, 16. Muckenschnabl (A) 2:28.40, 17. L. Leitner (ZN) 2:28,66. 18. W. Lutzendorf (VN) 2:29,08, 19, De Nicolo (I) 2:29,09, 20, Gacon (F) 2:29,68, 43. Lakota (J) 2:35,29, 55. ČOD (J) 2:38,78. Progi za slalom sta danes »postavila« dva znana asa »v pokoju« Gedrges ‘ Schneider in Pepi Salvenmooser. V prvi vožnji je odlično začel Italijan Senoner, ki je za skoraj sekundo prehitel Schranza, toda s števil- napetosti, preveč je tvegal in z nekaj hudimi napakami ter padcem dokončno pokopal' upe Francozov v slalomu in kombinaciji. Končna razvrstitev v slalomu: 1. L.. Leitner (ZN) 132,14, 2. ko 5 je Pepi Stiegler kot edini per}nat (F) 133,55, 3. Mathis (S) premagal mejo 70 sekund in se 133 73 4. Bonheu (F) 133,83, 5. krepko postavil na čelo 70 tek- fcenoner (1) m;5%- 6. Falch (A) 134,62, 7. Burger_(A) „l#2, 8. zečih, ga ni niti ogrožal, zato pa so za presenečenje poskrbele visoke startne številke, zlasti mladi Francoz Jean Claude Killy, ki je s številko 44 dosegel 4. najboljši čas. Zimmermann se je nekoliko zapletel in dosegel ; povprečen rezultat, ki je odprl borbo za zmago in najboljša mesta v kombinaciji. Najboljši v prvi vožnji: Stiegler 68,63, Nen-ning 70,25, Senoner 70,47, KiUy 70,53, L. Leitner 70,54 in Mathis 70,62. V drugem teku, zopet po daljšem odmoru, je ponovil zgodbo iz Wengena Ludwig Leitner, ki je kot številka ena zabeležil najboljši čas druge vožnje'in si priboril tudi zmago v slalomu. Bolj kot za to trofejo pa so se najboljši borili za zmago v kombinaciji. Najboljši rezultati druge vožnje so bili naslednji: L. Leitrter 61,60, Bon-lieu 62,07, Perillat 62,67, Lacrois 62,76, Bartels 63,02 in ■ Mathis 63,11. Killy ni. prenesel .hude Lacroix (F) 134,37, 9. Nenning (A) 134,97, 10. Bartels (ZN) 135,35, 11. H. Leitner (A) 135,68, 12. K. Schranz (A) 135,80, 13. Riedel (VN) 137,13, 14. Scherzer (VN) 137,43, 15. Gartner (D 137,68, 16. Zimmermann (A) 138,96, 17. Stiegler (A) 139,35, 13. Gacon (F) 139,37, 19. R. Griinen-felder (S) 139,81, 20. Milianti (I) 139,86. Kot vidimo je med 20 najboljšimi v slalomu 7 Avstrijcev, 4 Francozi, 3 Italijani ter po 2 Zahodna in Vzhodna Nemca ter Švicarja, medterri kp so iste številke za smuk naslednje: Avstrija 7, Francija 5, Z. Nemčija 4, Italija 3 in V. Nemčija 1. Vrstni red v kombinaciji: 1. Zie-mermann (Avstr), 2. Bartels (ZN). 3. Lacroix (Fr). Vsi trije jugoslovanski predstavniki Lakota, Cop in Detiček so bili .; danes diskvalificirani ali pa so zaradi padcev odstopili iri jih zato ni v končni uvrstitvi. Sider pa velja omeniti zanimivost z-današnjega tekmovanja v slalomu, saj je sodniški zbor diskvalificiral kar 26 tekmovalcev. Med temi je bil ; tudi Karl Schrana. jgentipa, Jugoslavija pa je zavzela zadnje mesto. Na drugem svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru leta 1954 je postala svetovni prvak : ekipa ZDA, drugi so bili Brazilci, Jugoslavija pa je bila enajsta. Leta 1959 je bilo tretje svetovno prvenstvo v košarki v Šantiagu de Chi-le. Zmagali so Brazilci pred reprezentanco ZDA, Jugoslovani niso sodelovali.. Jugoslovanski košarkarji bodo začeli s pripravami za svetovno prvenstvo že te dni. '31. januarja bodo prišli na skupni trening, nakar bodo 9. februarja že igrali meddržavno tekmo z reprezentanco Francije. Samo nekoliko dni pozneje — 14. februarja, se bodo srečali' v Bologni z reprezentanco Italije. Po povratku v domovino bodo ; odšli na skupni trening na Jahori-no, nakar se bodo 5. aprila spet sestali na skupnih pripravah, ki bodo trajale vse do odhoda v Brazilijo. Pred odhodom bodo igrali še dve tekmi z reprezentancama SZ ih CSSR. Zvezni kapetan Aleksander Ni-količ je poklical na priprave za svetovno prvenstvo naslednje košarkarje: Daneu, Logar (Ol), Petri-čevič, Kovačič (Lok), Troskot, . Djerdja (Z), Korač, Rajkovič, Gor-dič, Nikolič (Bgd), Djurič, Ražnja-tovič (Ra), Cvetkovič in Dragojlo-vič (CZ). kvalifikacije ZA EVROPSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU NA LEDU Štiri moštva izpolnila normo Jesenice, 20. jan. — Na Jesenicah je bilo danes zaključeno kvalifikacijsko tekmovanje za udeležbo na evropskem prvenstvu v kegljanju na ledu, ki bo 26. in 27. februarja v Innsbrucku. Sodelovalo je 17 moštev, z Jesenic, iz Kranjske gore, Žirovnice, Bleda, Ljubljane-Polja in Celja. Od vseh moštev so normo izpolnila le štiri prvopla-širana. Rezultati: 1. Jesenice (ekipa Drinovec) 46 točk, 2. Jesenice (ekipa Langus) 39, 3. Jesenice (ekipa Vister) 39, 4. Bled (ekipa Sipec) 36. Na Jesenicah je bilo danes tudi republiško prvenstvo v kegljanju na ledu za posameznike. Med 25 tekmovalci sb bili najboljši Kobal (Bled) 128 točk, Klemenc (Jes) 118, Langus in Koblar (Jes) 114 točk. Ti štirje se bodo tudi udeležili evropskega prvenstva v Innsbrucku. Meddruštveni veleslalom v Trbovljah Trbovlje, 20. jan. Marljivi trboveljski smučarji so danes Izrabili ugodne snežne razmere in organizirali meddruštveni veleslalom. Udeležilo se ga je 28 članov, 19 mladincev in 5 pionirjev iz Celja, Hrastnika, Dobovca, Zagorja, Kisovca In Trbovelj. — Rezultati: člani: 1. Uršič 1:13,1, 2. Košič 1:13,5, 3. Cetina J. (vsi Celje) 1;I4,2, 4. Dolanc (Dobovec) 1:14,4; mladinci: 1. Krelj (Ce) 1:22,1, 3. Zupan 1:23,0, 3. Dolanc (oba Trb) 1:24,8; pionirji: Lavač Pavel 1:40,8, 2. Lavač Peter (oba Dobovec) 1:44,7. Smuk na Paškem Kozjaku Velenje, 20, jan. — Danes je-občinska zveza za telesno kulturo Šoštanj priredila na Paškem Kozjaku občinsko prvenstvo v smuku. Proga je bila dolga 950 m z 200 m višinske razlike in štirimi vratci. Nastopilo pa je 22 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati — člani: L. Pušov-nik (TES) 58,9, 2, Štukovnik (Vel) 1:00,1, 3. Zakršnik (Stošt.) 1:00,6; članice: 1. Melanšek (Bele Vode) 1:24,0; mladinci: 1. Hu-dobreznik (Bele Vode) 1:04,0, 2. Kotnik (B. Vode) 1:10,0, 3. Ramšak (Šoštanj) 1:11,1; mladinke: 1. Lesjak (Bele Vode) 1:21,2, 2. Klemenšek (Bele vode) 1:22,9, 3. Kotnik (Bele Vode) 1:27,0. Recknagel šele drugi Saal, 20. jan. — V znanem smučarskem središču NDR je zmagal Gewann, ki je zbral 243,5 točke (82, 85,5, 74). Na dru- ■ gem mestu je Recknagel z 238,10 točke (80,5, 80,5, 73). Rokometna reprezentanca za srečanje z Norveško Zrenjanin, 20. jan. Po rokometnem turnirju, ki je bil v Zrenja-nlnu, je zvezni kapetan Snoj objavil^ seznam štirinajstih kandidatov za sestavo državne reprezentance. ki bo 26. januarja nastopila v Zrenjaninu proti reprezentanci Norveške. Kandidati so naslednji: Kociian (Zgb), Mulič (Zgb). Eror (P. Bgd), Djuranec (P. Bjel.), Ka-radja (B. BL), Sarenkapa (Ml. B. Sar.), Stefanovič (P. Bgd), Martin-čevič (P. Bgd), Vidjakovič (Ml. B. Sar.), Cakilič (Ml. B. Sar.), Bjegovič (Bpsba, Sar:), Jakšlč (Vulkan Zren).. Djori (Zgb), Todorovič (P. Bgd). Mednarodne vesti # Leningrad — Svetovni rekorder v višino Valerij Brumel je včeraj v Leningradu preskočil višino 220 cm. Poleg njega je višino 2 m preskočilo še deset tekmovalcev. Vredno je omeniti tudi rezultat Mi-hajlova v teku na 110 m z ovirami v času 13,9. # Cortina — Reprezentanca Romunije v hokeju na ledu je v Gortini d’Ampezzo igrala z domačo hokejsko ekipo neodločeno 4:4. # London — Včeraj so odigrali samo tri tekme angleškega prvenstva v nogometu. Aston Vlila : Blackburn 0:0, Woolverhampton : Shefield 0:0, Tottenham : Blackpool 2:0. j # Adelaida — Naslov letošnjega prvaka Avstralije v tenisu je osvojil Roy Emerson, ki je v finalu premagal Fletcherja s 6:3, 6:3, 6:1. 0 Nikozija — Nogometna reprezentanca zahodnega Berlina je premagala izbrano enajsterico Nikozije s 3:2. # Kopenhagen — Tekma za ženski evropski rokometni pokal med prvakom Danske »Vif Viruna« in prvakom Nizozemske »Nilok« se je končala s 25:10 v korist domačink. # Pariz — Moška rokometna reprezentanca Francije je včeraj premagala Dansko z 22:19. Nov državni rekord Beograd, 20. jan. — Na tekmovanju atletov beograjskih klubov, ki se odvija v okviru zimske lige v dvorani »Beograjskega razstavišča«, je atlet Crvene zvezde Andjel-kovič skočil v višino 2.07 m in dosegel s tem nov državni rekord v dvorani. Prejšnji rekord je imel njegov klubski tovariš Kavčič z rezultatom 2.03. Na 40 m z ovirami je Petrušič, član Crvene zvezde, ki je na odsluženju v JLA pretekel progo v času 5.6 in je s tem izenačil dosedanji rekord. Jocovič (C. z.) je vrgel kroglo 16.20 m, Krsmano-vič (Ml. Zgb) pa je pretekel 1000 m v času 2:53.0. Na tem tekmovanju nastopa H beograjskih ekip z okrog 100 atleti. Po današnjem kolu vodi druga ekipa Crvene zvezde z 187 točkami pred prvo ekipo Crvene zvezde 163 itd. ' x i >