Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, an fill at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order ofthe President, A. S, Burleson, Postmarisr Gen. ONLY ILOVENIAN DAILT new york and chicago medium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada ^ and south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the repubuc for which it stands: one nation indi-visible with liberty and justice for all." LETO V, 5®i>y 3c. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) OCT. 4lh, 1922. ŠT. (NO.) 229. Entered as Second C(as> Matter April 29th iyi8, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. KONFERENCA GAM NA GRE . j>j " ......... ZAVEZNIKI SO BILI ZASTOPANI, TODA ZASTOPNIKOV NI BILO NA KONFE-V MIJDANIJL KONFERENCA SE BO DANES. 3. ckt, — Preliminarna konferenca za sklep ^ ^fali Aziji se je pričela danes ob navzočinosti ^ zavezniških predstavnikov. Iij f^"nca S3 je otvorila danes ob 3. uri popoldne, 1^: odgodeaia do srede kmalu nato, da dospejo &-'ški predstavniki. (jjjj Mazarakis in Sarriya;nnis. katera je včeraj 'lovi ^ršlki kabinet, da zastopata Grčijo na pre-^^ferenci v Mudaniji, sta dospela tjakaj nocoj na h Povprečna letna plača izučenega delav-! ca znaša $1,825. KATOLIŠKI WALFARE COUN-ClL JE IZDAL POROČILO, KI KAŽE, DA SO PLAČE LA MALO VIŠJE KOT V LETU 1914. Bankirji so za sode- Irska vlada obljublja lovanie p Evropo. amnestijo upor- križarke ter bosta jutri zjutraj za-•I® mesto pri konferenčni mizi. poroča, je anofleška vlada generalu Harringto- k v pogajanjih, tikajočih se vojaških zadev, po- politične in ekonomske zadeve pa se bo izročilo visokim komisarjem, ki se bedo posvetovali ^'ladami. Komisarji bodo v neprestani zvezi z brezžičnega brzojava. itll; ^*^Poi'Oča, so zavezniški poslaniki v Carigradu o-Q. vlado na nujnost, da se grške čete v Tra-kontrolo ter tako prepreči možnost konflik- ^ Se • I -iG storilo kot posledica protestov oc v Angori, češ. da grško prebivalstv __________m ••• -- ___ Washington, ,1. okt. — Glasom poročila, katero je izdelal National Catholic "Welfare Council, dobi povprečni izvežbani delavec v Ameriki $1,325 pla^e ria leto, neizvežban dtlavec okrog $1,025, ženske, ki so uposljene v industriji, pa povprečno $825 na leto. Pri svojih računih se je omenjena organizacija posluž©- KOT IZGLEDA, SE BANKIRJI ZAVEDAJO^ DA IZOLACIJA AMERIl^I NE BO PRI^ NESLA KORISTI. nikom. New York, i. okt. — Danes 5e konvencijo Zveze ameriških bankirjev, na l^ateri je zastopanih 23,000 barijL, preplavilo pre-nričanje, da rn«a Amerika v bo. doče opustiti s-\jojo politiko izolacije od evropskih zadev ter podvzeti korake^ za zopetno so-dalovanje z Evrppo, pa če bi bilo v to svrho treba celo odpus^i-t' del zavezniškega dolga v A-meriki. Ko je Thomac W. Lamont, za- VSEM UPORNIKOM SE NAZNANJA, DA MORAJO IZROČITI OROZJE DO 15. OK TOBRA, AKO HOČEJO BITI DELEŽNI POMILOSTI-TVE. Prohibicija viša število blaznih. ' ZDR.\VNIK PRAVI, DA ALKOHOLIZEM POVZROČA ŠTEVILNE SMRTI IN DA SE JE BLAZNOST ZVIŠALA ZA 100 PROCENTOV Govor sen. Boraha. vala le podatkov iz manufaktur. ''topnik Morgafiovlh interesov, imel govor v tem smislu, je 10,- od strani m ]>rega- •'iiedpnce v Traciji in da se grške čete .nahaja,io _^tanju nemirnosti. ^ if ■ ^ niso Turki podvzeli še nikakih korakov za čet iz nevtrahie zone in ukanitev, ki ge ^'^vojih čet iz nevtralne zone in umaknitev, ki .se o 'batnega cbgepa. ' ' .! o%ova grška vlada stala pri, svoji izjavi, na-tracijsfko ozemlje branilo do poslednjega, irtieli zavezniki precej teškoč, ako bodo hoteli napram Turkom, namreč, da jim bodo vr-izpolniti. 'Oblasti izjavljajo, da je v Traciji 60,000 dobro in oboroženih mož, ki so pripravljerJ do "i'aniti Tracijo pred turškim zavzetjem. poroča iz zavezniških krogov, se je Grke po-^ "^^^ferenco i% razlo'ga, da se jim da priliko pri-v izpraznitev Tracije ter podvzeti korake f grškega prebivalstva, predno ozemlji zase- K v f ^^'-^alerija se je ukanila s pozicij v okraju ^ česar se je nevarnost, da pride do konflik-Kot se poroča, so Grki pri prestopu >^,rij.|^''^^^tralno zono pri Catalji ubili 26 turških ne-^ Rojakov in enega častnika. _ __ ___ 0 jj?. J t K' V ¥ nih industrij, in torej niso Všteti niti rudarji niti železničarji, temveč le tovarniški delavci. Dobilo pe je podatke od okrog 4000 podjetij iz 26 različnih industrij, in pri računanju življenskih stroškov se je organizacija posluževala tudi svoje lastne statistike z o-zirom na cene potrebščin, ki so za 10 točk nižje od onih. ki jih je podal statistični urad zveznega delavskega departmenta. Priobčitev poročila, k! ga je izdal National Catholic Welfare Council izkazuje, da je povrec-na tedenska plača izučenega de-iwca v juliju 1914 znašala $14.-19. Do^ septembra 1921 .j(fc gla- som uradnih statističnih podatkov cen^a pvilom in potrebsci. nam posicočila za 72 procentov. Mezde . izučenih delavpev v mesecu decembru, 1921, so znašale $25.56; kar pomeni, da so delavci izza leta 1914 dosegli komaj 4 proc. in pol zvišanja, ako 3C vzame v poštev zvišanje živ-Ijenskih potrebščin. Izučen delavec je torej bi] v letu 1921 koncem tedna za 63 centov na boljšem kot pa pred sedmimi leti in pol. -o- — Stavka rasle. Kot poročajo nnijski uradniki, postaja stavka mornarjev na jezerskih ladjah u-činkovita, Včeraj so morale obstati na Erie jezeru štiri ladje, ko so odšli vsi mornarji nenadoma na stavko. Mornarji zahtevajo u-vedbo osemurnega delavnika, do cim morajo biti sedaj v službi po 12 ur skupaj. Sicer skušajo lastniki ladij stavku j oče nadomestiti 3. "■ °^t. — Mustafa ,'v, • turških nkcl- l Je , "I dospel v An- in ]e bil t astmi, pravi OlotJv ^ Carigrada. i® Kemalf« čaka-ne skupščine, ^ .. ''^rod S H S It kil ■^^Ijal v zakono- nister, in ne Aleksander Zaimls, ki je ponudbo odklonil radi slabega zdravja. Amerika m bližnji vzhod. Washington, 3. okt. — Iz Bele hiše je bilo danes izdano u-radno poročilo, v katerem se izjavlja, da je ameriška vlada storila vse, kar je kilo v njeni moči, da mirnim potom prepreči na j daljno vojno, da pa Se ne bo dekorlrane posluževala nikakili grozečih gest (obrobljene z vo-'ok '* triumfal- bila v polnem K le I ali blufa, kajti vlada želi vedno 000 delegatov na konvenciji h ic STO vim izvajanjem navdušeno ootT-ievalo. Ko je zakliučrl ovoj govor Lamont, mu je sledil nredsedn'k bankirskege zveze, Thomas B. Mr Adams, ki je govoril v istem rmisli', in enako se je izrazil ion T. Herrick, fimeriški poslanik v Parizu. Finančni prvaki, ki pravijo, da so priporočila za preklic zavez-nišltih dolgov š^ do najnovejše-časa izzival?.. ]e proteste tako od malih kojt velikih bankirjev, so začudeni nad nenadno spremembo nazi^nja v tem vprij šanju. Ko je Mr. Lamont enp leto nazaj oprezno spravil v ospredje neki sličen predlog, ga je konvencija bankirske zfveze odločno zavrnila. Vendar pa se ne pričakuje, da bi konvencija v tem pogledu pod vzela kako formalno akciio. Vodje izjavljajo, da so zadovoljni s podanimi dokazi, da so ameriš ki bankirji naklonjeni večji vde-If^žbi Amerike v tujczemskih zadevah. -O- — Na zabavnem večeru društva "Naprednih Slovenk'' št. 137 S. N. P. J. v S. N. Domu sta nabrala za Dom John Galič in Rose Eršte svoto $10.00. Lepa hva la vsem darovalcem in vnetim nabiralcema. Želimo mnogo po-snemalcev. :— Včeraj je bil aretiran Sara Selker, trgovec s posestvi, ker je obtožen, da je bil tudi on v zve z milijondolarsko butlegersko Dublin, 3. okt. — Irska vlada ie izdala proklamacijo, v kateri se ponuja popolno amnestijo vsem upornikom, ki izroče svoje orožje dfl 15. oktobra. Irski parlament je sedaj na delu, da sestavi konstitucijo. Kot se poroča e napredek pri tem nepričakovano nagel in gladek. Danes je bil sprejet ž veliko ^^ečino sedemnajsti člen ustaVe, glasom katere bcj moral vsak član irskega parlamenta priseči zvestobo angleškemu kralju, kot je določeno v angleško-irski po-godbh Poskusi so bili napravljeni, da bi se zaprisego popravilo, tako, da bi se ugodilo opoziciji delavcev in republikancev, toda po kratki debati so bili zavrženi. Sprejem sedemnajstega člena se smatra kot dokaz, da je zadnja zavira odstranjena jp irska konstitucija prišla gleški parlament v odobiiVcv št; to, jesen, ' —-O—- Sovjetska Rusija u-peljaya obvezno vojaško službo. VSI MLADENIČI PREKO 18 LET BO MORALI SLUŽITI V ARMAqi 52 MESECElV. Chicago, 3. okt. — Dr. James Whitman Hall, predsednik zdrav niške komisije za blaznost v okra ju Cook pravi, da se je blaznost zvišala za 100 procentov, odkar je bil sprejet Volsteadov prohi-bicijs'ki zakon, in da je prohibicija indirektni rezultat tega. Dr. Hali navaja poročilo dr. Frank Gertyja, superintendent tukajšnje psihopatične bolnišnice, glasom katerega je prodajanje ne'ke nove vrste strupene viške, ki Sejo prodaja zrn "staro visko," povzročilo 1 50-proccntno zvišanje blaznosti. "Problem alkohola v prejšnjih časih je bil za zdravnika soraz-—'rno priprost," pravi Dr. Hali "Ce je kdo pohajal v salon ter io družino ter postal propalica. ril preveč žganja, zanemarjal frvo ie diagnoza njegovega slučaja do kazala alkoholično demencijo. Za takega je bilo še nekaj upanj«. Toda kadar so možgani človeka afektirani od methylnega nl^ol^«*., ni - nik^kega upanja več. _ ; v . " jjnrt. * "Zavživanje strupenih broz,; •' uraja ljudi k požigom, , un'^oron: in vsem drugim nezaslišnim zločinom. Ne ve niti kje je, kaj dela ali kdo je." --O- Ženska imenovana v senat. ABRAHAM LINCOLN IN DANIEL WEBSTER STA NEKOČ ZAVZEMALA NAPRAM VOJNI ISTIO STALIŠČE KOT DEBS, JE DEJAL BORAH V SVOJEM ZNAME-NITEM (JOVORU. 3 stavkolomci, kar pa jim ne gre tako . lahko, akoravno tega ^ kateri sta igrala glavno Pravijo, da jih ni, vlogo brata Auerbacha. Selker priznavajo. Mravijo, da staviva popolnoma nič prizadela in da plovejo ladje nemoteno naprej. uspehu revolucije ter izrazil prepričanje, da je namen revolucije povsem iskren in da bo omogočil dosego narodnih idealov. Ekskralj Konstantin se je zopet ie bil prijet na njegovem domu, 10017 Somerset Ave., v ponde-Ijek okrog polnoči. Postavljen je bil pod $50,000 varščine. To je M'o'skva, 1. oktolbra. — Sov jet ska vlada je danes izdala dekret, glasom katerega se uveljavlja spldšna obvezna vojaška služba širpm Rusije. Vsi mladeniči preko 18 let, iz-raemši dijake in nekatero druge, bodo morali služiti v armadi 52 meisecev. \ Tudi dijaki so oproščeni vojaške službe le začasno. Kot 'se poroča, je vlada mislila na izdajo tWadevne odredbe že več mesecev. Uradno 'se zatrjuje, da dekret nima nikake zveze z akutnim pcjoižajem na bližnjem vzhodu. --o—--- 82-LETNA STARKA BO ZAVZELA MESTO POKOJNEGA SENATORJA WATSON A. Atlanta, Ga., 3. okt. — Ge-orgijski goVerner Thomas W. Hardwick je danes tu naznanil, da je imenoval Mra. W. H. Fel-ton iz Carteaville, Ga., da zavzame mesto pokojnega senatorja Thomais E. Watsona, ki je pretekli teden nenadoma umrl v WasihingtJonu. Mrs. ■ Felton je voditeljica v ženskih političnih zadevah v Lre-orgijiy Stara je 82 let ter vdova za dr. Feltonom, ki je bil nekoč član kongresa. iMrs. Felton ho prva ženska, ki je imenovana senatorjem Ze-dinjenih di^av, koravno sedeža morda ne bo ilikdar zasedala, kajti novi dem'okratiČni senator Včeraj smo prinesli majhen izvleček govora, ki ga je imel se-nntor Borah pred čikaškimi progresivni. Sedaj pa imani'o v ro-kal] vse glavnejše točke lega znamenitega govora. Poltem, ko jo Borih ožigosal Hardingovo od-minfštracijo in poživljal volilce, da se pri volitvah ne ozirajo na črte strank, je nadaljeval: ,.'Ne sme se p.)zabiti, da naša vlada in ustava izhajate iz resolucije in svobode govcra. Ev-gen V. Debs ni bil prav nič bolj' -%razit proti zadnji svetovni vojni kot sta bila Abraham Lincoln in Daniel Web'ster proti naši vojni z Mehiko. Ustavna pravica do svobode govore je c-nadva varovala, kot bi bila morala vai''ovati za čatea vojne Deb-sa in ostale. Pravice, garantirane vsem državljanom v soglasju 7. ustavo, so bile namenjene ravno za. take nujnosti, ko je javne mnenje razburjeno in je težko doseči pravico po običajnih m^taiiah. '"V-^k nadaljni dan, ki ga pre-iiV': :&^!t%ni ,ji;tT''%:i v;,naših je ' / (Kb), na katerem temelji ta repU'bH'ka — pravica svobodnega govora, svobodnega pisanja in zborovanja. Velika Britanija, Francija, Belgija, Kanada in vse druge dežel«, ki so bile v veliki vojni, so že zdavnaj oprostile svoje politične kaznjence. "Ali naj velika republika na zapadu, je kupila pravico do sv'o-bode govora s toliko krvi, zadnja v svooditvi bnih, ki so trpeli radi svojih političnih naziranj ? '"Pred durmi so volitve v kon-griis. Vaši kongresmani prihaja-j'o domov. Ne iz\'()lite nobenega, ki ni pripravljen delati za takojšno osvdboditev teh mož, ki se nahajajo v ječah." \ N; čast. \' mestu dan \ • ^sll „ prihoda. podal (na pot v inozemstvo. To zastopati le načela, 'ki jih Je tudiije že drugič, da se je neiprostc-vedno pripravljena izvesti. Kot j voljno poslovil od Grčije, in naj- tudi zadnjič. ' Konstantin, njegova žena, ena hoi, en sin ter družina njegovega brata Andreja so odpluli iz pristanišča Oro-po, ki je j ako blizu kraljevega letnega bivališča na krovu pav-nika Patris in sicer pod varstvom v«»č gr^ih križarjev. Princ Paul. ki je častnik v mor . ._________I se izjavlja, ni niti misliti, da bi'brze ^^'^'ttalno čestitala jZedinjene države poskusile po-to ^^agah prot! Gr- Lredovati na bližnjem vzhodu z Vi Kemal vdeležil j oboroženo priredila mest- silo. okt. He? (la bo ine- ^ Predsednika naj '«K!, r-. , . Neka br- Coundouno- i Konstantin zopet v pregnanstvu. i Atene. 2. okt. — Jurij II.. sedanji grški kralj, je včeraj v pogovoru s polkovnikom Gona-tas, voditeljem revolucije, izjavil, da Konstantin ne bo nikdar več zasedel prestola. Jurij je izjavil, da on kot tudi Konstantin smatrata njegovo zadnjo odpo- — Obravnava Charles Marsha, linndalskega deputy marša- izvoljen Še predna se bo kon-že štirinajsta' aretacija v zvezi zjla, ki je bil obtožen uboja, kei-jg^es zopet zbral k ziborovanju. Auerbacbovo zadevo. jie ustrelil dne 12. avgusta biv- Imenovanje je torej povsem čalst- šega policaja Patrick Finnertya, nega zna^čaja. se je pričela včeraj. Proti njemu sta bile pozvane za izpričevanie — Prižigavši si cigareto je sto oil včeraj Nicholas Campatora, 28, 2170 E. 28 St.. izza delav-<5ke kare clevelandske pocestne železnice, kjer je bil uslužben, ravno pred neki avtomobil. Podrt je bil po tleh ter skoro n? mestu ubit. Voznik je obtožen uboja. _ Povožen od poulične k^rs. dve priči. Frank Rodinsky in nje jTarl Verman. st&f I^t iz 2624 gov brat John. Frank pravi, da,Woodland Ave., je bil včeraj je videl, kako je Marsh še potem zadet od poulične kare, kp je šel brcnil z nogo Finnertya, ko je'pjdio ceste na E. 19 St. in Pro-ležal ranjen na tleh. Prvi pomož-'gpect Ave. Prebita mu je črepi-ni prosekutor James T. Casstdy.nja, zgubil je vid na desnem o-se je izrazil ob otvoritvi obrav- česu in je drugače ves potolčen po obrazu. Nahaja se v tesnem položaju. Motorman je bil o- naric!, bo ostal na Grškem, prin- Conover Court. Deček se je vo-cesa Irena pa ostane več mesece\' zil na malem vozičku in ko je se v Bukareštu. Konstantinov! potni Usti so o-dobreni za Italijo, Švico, Ju^o- Ved kot .nepreklicno. Novi kralj 1 slavijo, toda znano še ni, kje se mornariški mi- je čestital polkovniku Gontas ni namerava naseliti za stalno. — Desetletji Joseph Maskey, j nave, da ima na razpolago doka-2030 W. 85 St., se nahaja v St. Le, da Marsh ni bil legalno posta John's bolnišnici s tremi zlomlje-jvljen ze deputy maršala v Linn- dale ter da ni imel nikake pravice streljati za Finnertyem. Nadabe tudi, da ni zakrivil Finnerty, ki je bil samo nekoliko pijan, nika-kega zločina in bi tudi reden policaj ne bil smel streljati za njim, ko je hotel pobegniti. Marsh ima štiri odvetnike, med njimi tudi nimi rebri ter poškodovanimi pljuči kot posledica nesreče, ki se je pripetila na W. 85 St. In zagnal preko ceste, je prišel ravno na pot nekemu avtomobilu ter bil povožen. Voznik je bil proscen. — Smrto"o*®n padec. Ko Z ozirom na priznanje sovjetske Rusije je dejal; "Jas nisem za to, da bi med-' narodni bankirji diktirali zunanjo politiko Zedinjenih držav in da nam bi pripovedovali, da nam !bo mogoče priznati sovjetsko Rusijo šele, ko bo Rusija obljubila plačati svoje dolgove. Ruski narod je naš prijatelj in živel in razvijal se bo navzlic trpljenju, katerega je trpel radi o-krutne zavezniške bldkade izza 1917. Po zaključku senatofjevega govora je ziborovanje sprejelo resolucijo, v kateri se poživlja predsednika, da takoj osvobodi vseh 75 političnih kaznjencev. Tozadevna resolucija pravi: ■'Vsi politični kaznjenci, ki so bili bogati ali pa so bili vplivni, kak'or tudi vsi nemški špijoni, so že na prdstem, medtem ko se 75 revnih mož, povečini članov , Industrial Workers of the World, xadW 55 Lani Fred CadweH. Ikj&ev^dnoiuawdav zvMnihje&di, 11 J A ^ kamor so bib obsojeni v soglasju 4410 Woodland Ave., včeraj ne- . . . , ... , \ 'z vojnimi zakoni, kt SO bih ze kega konja od mestnega garbic . ,, 11 11 ■ • 1,76 % preklicani.^ oddelka m se je na 2176 W. St. konju nekaj spodtaknllo, je padel mož tako nesrečno na tlak, da si je prebil črepihjo in umi! najprvo aretiran, izpustilo. toda se ga je|L. A. Tuckerja, ki I za suhaško ligo. je odvetnik po preteku bolnišnict. dveh ur v me.slhi WM Res'olucija pravi nadalje, da %apor teh mož povzroča veliko nemirnost ter da je postal narodni škandal, ki je diskreditiral a-meriške ideale Sirom sveta, "ENAKOPRAVNOST* OCTOBER 44 vnost ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. I . . ................• Owned #md Pabllihed by; IHl AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. twlawa Place of the CorporatioB — 6418 ST. CLAIR AVE, SUBSCRIPTION RATES: #y Carrier .......................1 rear $5.50. 6. mu, SS.OO. % mo. S2.00 Ckreland. Collinvood. Newburgh by mail.......1 year $6.01). 6 ma. $3.50 I mo. 12.00. United Statea ......................1 year $4.50. 6 mo- 2.75. 3 ao. S2.0U Barope and Camada ......... ................. 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna številka 3.___single copy »c.__ Lastnie In izdala ira Ameriiko-Jugoilovanska Tiakovnm Družb«. M18 ST. CLAIR AVE. Princetoa 651. 6418 ST. CLAIR AVE. Zrn TiebUo skIuot ml odKOvorno me uredništvo, me upramiittTO. CLEVELAND, 0., SREDA (WEDNESDAY) OCT. 4th, 1922. Jio od strani bolj ali manj ekskluzivnih milijonarskihjglascv, dočim jih je dobil libera-]pa bilo sanio 81.4 odst. sklenje- skupin- ^ "Tako se nam nudi presenetljivi prizor, ko si prepričani' socijalni reformer in brezvestni kršilec zakonov segata v roko, da se nadaljuje položaj, katerega glavna karakteristika je priznano in trajno preziranje zakona in vlade." ■ , % :.iV ilec le 8535. Iz teh povprečnih nih brez stavke. Kolektivne po-rezultatov je razvidno, da sili po(goc}lbe so zelo obširne in se raz-lltično naziranje na levo. Brit-jtezajo gkoraj na vse delavne raz ska oligarhija ter fevdalni kapi-j rede. Delavne ure se večkrat u-talistični krogi opazujejo ter ravna vajo, ravno tako so omeji- tev, da nas ta večer gotovo obiščejo v S. N. Domu. Za dr. Naprej št. 5 SNPJ. Blagajnik. PROHIBICIJSKI PROBLEM. Cleveland, Ohio. Mesec september je minul. Listje je začelo padati z dreves. :— Kaj to pomeni? Jesen je tukaj in vrtne veselice se bodo sedaj prenesle, clziroma' spremenile v zabavne večere, ki jih bodo tukajana društva prirejala, kakor so jih lansko leto, vsaj k6-len dar v S. N. Domu je ves po- Brez vsakega pretiravanja se lahko reče, da postaja vprašanje prohibicije v Zedinjenih državah z vsakim dnem bolj resno kritično. Vsakdo, ki ima odprte oči, mora priznati, da je prohibicijski zakon ustvaril v teku zadnjih par let mogočen ustroj butlegerstva, ki predstavlja tisočkrat večje zlo kot pa je bilo jamo prodajanje in pitje opojnih pijač. Sadovi prohibicijskega fanatizma so se .sele jeli prikazovati, toda že sedaj so tako ustrašljivi, :.la se člocek boji misliti, kaj bo to stanje prineslo če^ no- Zanimivo je, da danes celo listi, ki so bili od vsega poČetka navdušeni prohibicijski priznavajo, da je prohi-bicija velikanski fiasko, da ni prinesla pričakovanih rezu! tatov, temveč fla je zla, ki so bila združena s postavnim pitjem opojnih pijač, celo silno povečala. Eden izmed takih listov je "The Cleveland Press", ki sedaj priznava, da so glavna zavira za dosego omiljenja prohibicije, tako, da bi bilo mogoče prodajati vino in pivo postavnim potom, butlegerji in trgovci s strupenimi brozgami. Ti neče-■ jo; da 'bi človek lahko brez skrbi S])il kozarec pive ali vina, ker vedo, da bi bil to najhujši udarec za njih dobička-nosno trgovino, Ntivedeni list piše: "Zavrnitev oziroma popravek |)rohiibiirijakega na postaja čimdalje težji. To je posledica, rasti but!eg«?*-ykih interesov. Butlegerstvo postaja pravcata industrija Njena organizacija in i^ontrola i)ostaja oxVd:ne do dne popolnejša. Profiti butlegerstva so fabulozni. Organizirano butlegerstvo postaja že ustanovljena reč. Prohibicija koti mišljenje in prepričanje in kot politična sila je bila moč-; no še predno so so ji pridružili butlegerski interesi. Zdaj pa je skoro neranljiva. "Napisalo se je že na kolone o obsegu butlegerske trgovine, in lahko bi se še več, toda zgodba bi bila še vedno komaj inapol povedana. Česar se no sme pozabiti, je to, da brez ozira na nezakonitost je trgovina z opojnimi pijačami postala 'Splošno razširjena in jako dobičkainosen biznes. "Ponekod so javni uradniki v telefonski zvezi z n%un-šajnerji in namesto nekdanjih teatralnih pogonov v gore, oblasti kar po telefonu požovejo kršilce prohibicije v mesto, da plačajo že naprej odločeno kazen. ^ "OIbčine vlečejo lepe dohodke iz kršenja prohibicij-skih zakonov. Tihotapljenje je financirano in kontrolira- premišljujejo o sredstvih, s katerimi bi se dal ta razvoj pre-preJčiti. Velika večina angleške inteligence pa že uvideva, da more zavoženi državni koleselj zlasti v svetovni politiki spraviti na ipravo ,pot le zmaga delavske stranke. Velik, del znamenitej-ših politikov se je izreklo za delavsko stranko. Iz vseh teh razlogov so konservativni krogi predlagali v zbornici posebno za Collinwood, O. V Collinwoodu imamo takozva ni ''Waterlcol Club", katerega namen je sodelovati z različnimi društvi in posameznimi člani v bonsko predlogo, po kateri bo korist Sloven'skega Delavskega | gj^oro nemogoče, da bi zibirale Doma. strokovne organizacije denarna Bliža se kcnec' leta in potrebno je, da še nadalje delujemo, črtan, da človek ne ve, ali je ko- londar ali imenik društev! [Preteklo je že šest let, odkar ni imelo .društvo "Naprej'' št. 5 SNIPJ. nika'ke zabave, zato je na eni zadnji svoji seji sklenilo, da ludi napravi svoj zabavni večer. — Kje? — Nastane sedaj vpriašanje samo ob sebi, na katerega je pa lahak odgovor in ta je: V S. N. Domu, in sicer na 7. (det.) vinotoka 1922. Na pro-f?r,imu bocfo različne zabavne re-M, katere so do sedaj še tajnost, ali nekaj kar se*ne sme povedati, ampak se mora pogledati. Ce \Torašate enega ali drugega člana veseličnega odbora, dobile od žemo naš zaželjeui Dom, katere-Iga tako nujno potrdbujemo v naši naselbini V pričetku leta smo delali s polno mcžjb ter z dobrimi uspehi. A pri'Slo je do velike sredstva v politične namene. L. ilJ>13 so si strokovne organizacije to pravico izibojevale, sedaj jim jo pa hoče reakcija zopet vzeti Nova doložiba pa zahteva. tve za čezurno delo tudi v,pogodbi. Osemurni delavnik je uveden Okoli 36.8 odstotkov delavcev je v letu 1919 delalo manj kot 48 ur na teden. V letu 1914 je po proporci j i delalo 3.5 odst. delavcev manj kot 48 ur v tednu. Ti fakti nam pokazujejo, kaj so nemški delavci dosegH po vojni. Po brzojavki, ki jo je prejel dnevnik New York Times je Nemška delaviska' federacija zdaj boljše organizirana Ona šteje veliko več delavcev kot pred vojno in njen vpliv v politiki je velik. Lahko se reče, da je njen politični vpliv večji kot kato^t dekvske federacij/ na svetu. Gotovo je, da za dobiva Nemčija ne-oficijadno socialistično in radi- da se mora o teh prispevkih u-| kalno delavsko vlado in da je le vesti splošno glasovanje, večina I ta zelo radikalna moč za presto- mora imeti najmanj dvajset cd- železmške stavke, katera nas je stotkov, in sicer se mora to glasovanje izvesti vsako leto. Pred- prizadela tu in povsod drugod. Ali sedaj, ko se je večina delavstva povrnila zopet na delo, apeliram na vse društvene zastopnike, vse posamezne člane in somišljenike, da se zopet po daste na delo in se vdeležite redne seje Waterfon' Clutia, katera se vrši v četrtek dne 5.- oktobra v Jos. Kunčičevi dvorani. Na tej sej j se bo razpravljale o prihod . -JI 1 nji prireditvi, o vin'ftki trgatvi. %ovor: Seja nam je dala polno da je treba 'i: moč, in mi lahko ukrepamo po svoji volji kakor mi hočemo." Samo toliko se je izvedelo od te-tra odbora, da bo tudi srečolov na pi^ogramu. Seveda za srečclov ?o se zatA vdali, ker pričakujejo, da bo kateri izmed članov Di'inesel kak lep dobitek za ta večclfh-, ki ga priredi dr. "Na-itrej'\ Meni so dali tudi nalogo, 'la v listu prosim elanistvo l^a-urela, če. hoče kdo darovati kak m al dt'bitek v ta namen. Torej; to velj^ v imenu društva "Naprej" kot apelacija na članstvo, če ima Jedo kakšno primerno qtvar, se prosi, da naj prinese v S. N. Dom, in naj tam izroči o-•skrbnikom in pove za kaj da je. Torej člani in članice dr "Na-nrej'" naredite si oklepaj na vašem koledarju okr'ag 7. cktohra, da j a ne bo nobeden pozabil priti na to zabavo, ker to bo ena zabava, pp dolgem času od strani tega društva, ki se smatra lahko za eno med prvimi, kar se tiče napredka, naj si bo v enem ali drugem oziru. Končno se a-pelira tudi na drugo občinstvo in člane bratski podoornih druS- pri tem veliko pomoči. Torej pridite! Član Waierlflb' Cluba, RAZNE NOVOSTI. Strah pred strokovnimi organizacijami v Angliji. I Na Aiigleškem 'se strokovne organizacJje ude'lezujejcJ volitev v spodnjo zbornico poA imenom Labour Party. V spodnji zbornici ima ta delal.^ka' sti'anka 74 pciskin:?6v. Ob rednih voHtVah 1. 1918 je dobila šeštdesčt mandatov. Od takrat je pa Wl'o' 73 nadomestnih volitev, od'katerih so je udeležila delavska stranica 23 in je tudi pri' dopolnilnih volitvah izvojevala 14 mandatov. Kako pridobiva I^aibour Party na u-gledu, dokazujeta zadnji dve dopolnilni volitvi. V enem okrožji) jo dobil vladni kandidat pri prvi volitvi 13 327 glasov, kandidat delavske stranke pa 10.152. Pri ožji volitvi pa je dobil rudar T. J. Mardy Jones 16.630 ,glasov V okrožju Gower je dotii! pri vo litvah delavski kandidat 10.100 loga je Eiprejeta že v dveh branjih. In prav nič ni čudno, Ce sprejme gbcrnica 1 srdov tak zakon, ker sG'di v njej 140 bančnih ravnateljev, 53 železniških ravnateljev in upravnih svetnikov. 50 veleposestnikov, 18 predsedni kov olovnih družtb in 15 hotelskih in pivovarniškili ravnateljev. Ni .še gotovo, ali ibo delavska stranka mogla, preprečiti sprejem tega zakona ali ne, vendar smo pa prepričani, da bo ta tiranski sklep angleških lordov le podžgal potirebno zavest med angleškim delavstvom Moč delavstva v Nemčiji. Poročila, ki prihajajo iz Berlina, poročajo o naraščanje moči Nemlške delavske federacije, da je vredno, cia podamo 0 tem na-y:'iščanju delavske moči v javnem življenju kratek obris: Kdor je študiral nemško revolucijo, je prišel do pi^epričanja. da so delavske strokovne organizacije ustanovile same y' ilago, rta so jih niorali priznati podjetniki. Na pr.: v letu 1014 je imelo kolektivno pogodbo z delodajalci le 1,396.723 delavcev, v letu 1919 pa že 5,986.475 Toda kolektivne •pogod'be v letu 1919 niso bile tako dolgotrajne kot v letu 1914. Ravno tako govore poročila, da mi po kršitvi so bile kolektivne pogodbe sklenjene večinoma, ne da bi bilo treba delavcem stavkati. Dne 31. decembra 1919 je bilo v veljavi 11 kolektivnih pogodb, od katerih je bilo sklenjenih 94.8 odstot od tridentske nadškofi^J^^^g ndelil upravi j,; Ta vatikanska odre^ le začasna. Briksen ki obsega tudi _ torej: in Vorarlberško, o&s « ,se ozemlje ra do jezikovne L fijg ot*-rr,.;Hpntska nadskoiv . laški del i« hele. Tridentska sega torej samo Tirolske. ^ Nemško divjaŠstvo naj®" vaški drzavM "Muenchener hunskem napadu bivs oficirjev, članov tsche Wacht", nag5key^^ Ike železničarje v r koslovaško-bava: ji. Oficirji so skup« dmvnc hrambe "ap#\j,v(4 ^arje z revolverji, biči in d^behmipoj« ft* 50 celo s smrtjo. ^ te4 die Obei-platz" dogodku, da se je ^ pM 5eški preudarnosti, \'t% do pravega krva^eg jpgijati nemški ofi^iV.U nosebnim vlakcm muzike dAavne br«" :hner Post" nm lom Wirthove koalicijske vlade. Oči vid no je, da nemško delavstvo spoznava kje je njegova moč in da se te moči nosluži ob vsaki priliki, da doseže svoje zahteve, obenem pa gradi 'pogoje za boljšo bodočnost vsega delavstva na svetu. Požar na Vrhniki. ' Iz doslej neznanega vzroka je prošlo nedeljo izbruhnil požar v Tršarjevem kozolcu. Ker je bil kozolec poln sena in slame ter s slamo krit, je bila gasilna akcija seveda brez uspeha Zgorela je tudi bližnja usnjarska delavnica. Domačim in okoliškim gasilcem se je posrečilo omejiti požar na ta dva objekta, k čemur je zlasti pripomoglo vrdsko gasilno društvo s SVOJO motorno brizgalnlco. iskavo s strani osr varske vlade uski pf Pripravljenost bavarskih socijal nih demokratov. "Muenchener Post" "poroča o sklepu vodstva bavarske socijal-nodemokratake stranke, ki je sklenilo: Z pzirom, na nevarnost, ki preti nen^škemij gospO(JarstVy in*suvereniteti nemškega naroda 3 strani francoskega imperializma, obsoja zbor najstrožje poskus državnega razdora s strani kratkovidne bavarske vlade. Mo-nakovski socijalni demokrat je svarijo v zadnji uri bavarsko via Radikalizem v r cerkvi "Sv. Dagbl." )|» ■erkvenem sklenili us,tanoyitiJ'= cil, ki naj bi bil v y B'- ca pravoslavne ce in ki naj bi se ses ^tih fcje leti. Saincsta" ^ morajo zapreti. polM mest naj se zdruaU i^jti ,ke bratovščinej^ ';,.^g; se lahko oPr Nadalje nameravW«^^., cerkvene (fog/"« fr' nikov in sveč^nistvo?' odP' s" rn'"'. turf? 11 a.vna- belim , . mora biti enos a- ^ Požar v PobrcžjuJ^^^_^j,pil na' ičf V petek (Wo}dne J ^ ,e,.j pri ju na ZrkoN-ski ce m J* Vnel se je , :g v je bilo vse LjsW P\ Poslopje in ge ihit tU' w'l so pogoreli m , živina. Na hce do in deželnozborsko večino predjjgg pobrežke ^ nadaljevanjem politike, ki stre- jjoj-g^a požarna .......• ' liem v,J fo državne ustava: naporne^ Socijalni demokrat je ostanejo za vsak slučaj pripravljeni v sklei jg p,;siopje po: p03re6iIaWe".i gQvelo Clo p njenih vrstah, da ,sq ohrani nemška republika. Vatikan in južnotirolski Nemci. Iz Rima poročajo, da je Vati- (}a je naraviw-- ^gpi so najbrž troci. kov brez stavke. V letu 1914 je kan ločil deset nemških dekani j Ocrlašiiite^^ I'Enal kopr^' SKOZI PUSTiNIE IN PUŠČAVO. Spisal Henrik Sienkiewicz. "Zakaj pa hočeS, da bi ti dal puško?" "'Hočem te naučiti ž njo streljati." "Kaj ti pa je na tem ležeče?" "Jako veliko, kajti ako nas napadejo razbojniki, lahko nas vse poistrelijo. Ako se pa bojiš mene in puške, mi je tudi vse eno.'' Id ris je umolknil. Res se je bal, toda ni maral pri-bnati. Bilo mu je pa jako .veliko na tem, da bi znal streljati z angleško puško, kajti ako bi imel tako orožje in znal ž njim ravnati, bi njegov ugled v Mahdijevem taboru jako naraptel, ne glede na to, da wi se bilo v slučaju napada lažje braniti. Po kratkem premisleku je torek rekel: "Dcjbro. Hamij naj da puško, ti jo pa vzemi vun." Hamis je ravnodušno izvršil povelje, kateremu se Geibhr ni mogel upirati, ker je bil nekoliko dalje proč zaposlen pri velblodih. Stanku se je nekoliko tresla roka, ko je prijel za kopito, potem za revi, in jo podal Idrisu. ^ "'Vidiš, da so prazne,*' je rekel. Idris je vzel icevi in pogledal skozi. "Res je, nič ni v njih." "Sedaj pa glej," rekel je Stanko, "tako se sklada puška,'' pri teh besedah je vtaknil cevi v kopito, "tako se pa opira. Vidiš? Razložil jo ,bom še enkrat, zdaj jo pa zloži ti. .." Sudanec, ki je z veliko pazljivostjo gledal na vsako Stankovo potezo, je začel poskušati. Od začetka mu ni šlo lahko, toda ker se Arabci odlikujejo sploh z veliko spretnostjo, jo čez nekaj časa zložil puško. '■Odpri!" zapovedal je Stanko. Id ril je z lahkoto od'prl puško. . "Zapri!" Šlo je še lažje." "Zdaj pa mi daj dva prazna zavitka od naibojev. Naučil te bom, kake se vlagajo naboji." Arabci so shranjevali izstreljene naboje, ker so imeli zanje vrednost medi, podal je torej dva Stanku in pouk se je začel cd kraja. Sudanec se je v prvem trenotku sicer zelo prestrašil poka kapsljev, ki so tičali v nahojih, slednjič se Je pa prepričal, da iz prazne cevi in s praznimi naboji ni-kdo ne more streljati. Njegovo zaupanje do Stanka se je vrnilo, zlasti še, ker je deček vsakokrat oddal puško. "Tako," rekel je Stanko, "zdaj %naš skladati puško, znaiš jo odpirati, zapirati in držati pri obrazu ter potegniti za petelina. Toda znati moraš tudi še meriti. To je pajte&avnejša reč. Vzemi prazni meh za vodo in postavi ga sto korakov daleč — tam k onim-le kamnom, potem se pa vrni sem k meni, — pokažem ti, kakp se meri." Idris, je vzel meh in brez najmanjšega obotavljanja ga je šel po,stavit k pbkazanemu kamnu. Toda, predel je storil prvih sto korakov; je Stanko vzel yun pralne na'boje, na njihovo mesto pa vtaknil napolnjene. Ne samo srce, ampak tudi žila na senci mu Je začela biti s tako sjlo, da je mislil, da mu razžene gljivo. Prišel je odločilni trenotek — trenotek svobode za Nelko in za njega — trenotek zmage — strašen in zaželjen dbenem. Idrisovo življenje je v njegovih rokah. Samo ako potegne za petelina, pade razibojnik, ki je uro'pal Nelko. mrtev na zemljo. Toda Stanko, ki je imel v svojih žilah poljsko in franccisko kri, je naenkrat začutil, da bi za nič na svetu ne mogel streljati človeku v hrbet. Naj se vsaj dbrne — in naj pogleda smrti v oČi. Potem pa kaj ? Potem bo pritekel Gebhr in preden bo storil deset korakov, bo istotako padel v pustinjski j1rah. Ostane Hamis. Toda Hami's ibo zgubil glavo in ako bi je ne zgubil, bo čas, da vtakne nove naboje v puško. Ko prideta beduina, bosta našla troje trupel in tudi sama :bosta našla, kar sta zaslužila.Potem bo samo treba obrniti velblode proti reki. Vse te misli in podobe so šle skozi Stankovo glavo, kot burja. Začutil je, da se ima v nekaj minutah zgoditi nekaj strašnega in potrebnega obenem. V prsih se mu je strnil ponc-s zmagovalca z čustvom velikega studa, ker je moral ljudi moriti. Bil je trenotek, da se je pričel obotavljati, toda spomnil se je muk, katere so prestali teli jetniki, na očeta, na gospoda Rawlizona, na "Nelko, na Gdbhra, ki je udaril deklico s korcbačefn in sovraštvo je zakipelo v njem k vso silo. 'Treba! treba!" — rekel je sam sebi med zobmi in,neizprosni sklep je odseval na njegovem obrazu, ki je 'postal, kakor izklesan iz kamna. Med tem je postavil Idris usnjati meh na približno sto korakov oddaljeni kamen. Stanko je videl nasmeh na njegovem obrazu in celo visoko postavo na ravni in peščeni planjavi. Zadnjič mu je šinila v možgane misel, da bo ta živi človek za trenotek padel na zemljo in § prsti kopal pesek v smrtnih mukah. Toda deček se je nehal obotavljati —in, ko je Idris storil petdeset korakov, je počasi dvignil puško k očesu. Toda preden se je dotaknil s prstom petelina, se je razlegel za peščenimi griči, oddaljenimi nekaj sto korakov, silen krik in v isti minuti je pridrvilo kakih dvajset jezdecev na konjih in na velblodih na planjavo. Idris je okamenel, ko jih je zagledal. Tudi Stanko se je začutil, toda njegovo začudenje se je takoj spremenilo v brezmejno radost. To so pričakovani rešitelji. Da! To ne more niti nič drugega! Brez dvoma so v vasi prijeli beduina in ona sta pokazala, kje se skriva o-stali del karavane! Tudi Idriis je tako razumel ii|, ko je prišel,k zavesti, je pritekel k Stanku, obraz mu je bil od strahu bled kakor pepel in pokleknil je k njegovim opljej^ so'";! n nogam, ter pričel ponavljati z zasoV'.-- "Gospcd, jaz sem bil za vas za malo hint — pomni to..hoie Stanko je mehanično potegnil j, in in gledal. Jezdeci so gnali, kolikor so mogli dihati, kričali veselja in 'yggu 2 rabske puške, katere s olovili spst s" no spretnostjo. V jasnem prozornem gglu tančno videle njihove postave. V sred ju hala dba beduina, mahala okrog % soma, kot norca. k Cez nekaj minut je cela ^jji vane. Nekateri izmed jezdecev so pa " velblodov, drugi sc ostali na sedlih, homa kričali, da se je razlegalo do "Hartum! Gordon! Gordon! Hai' pte ^ Slednjič je eden izmed betHU"''^' j^risU, tovariš imenoval Abu-Anga, krivil pri Stankovih nogah in ,ričel ^11 "Hartum je vzet! Gordon ' loo!" gcd^j Idris je vstal, tcda &e ni verj "A ti ljudje?"' vijrašal jc s poJ "Ti ljudje bi nas imeli prijs^^'' nami k preroku." Stanku se je stemnilo v t>čen XIV. bi 4 . .% In v resni'ci je ugasnila zad^.^^.^ fP, v ICOHiCl JC 'g 5V- J.. mogope zbežati med potom. Stanko^ iliti njegovi načrti nimajo nobencg^^^^.^ali , y , sledcvalci jih ne doženejo in ako ^ H tovanja, prišli bodo k Mahdiju ^ Smainu. Edina njegova na da je ^ ^.,.iiil ^ J. gc ju uropali radi tega, da bi ju svoje otroke. Toda kdaj bo to in k^J gik^i -■ , doleti! Kako strašna usoda ju pijane hoixle. ■;- (Dalje prih.) r gPpBER 4th, 1922. •OBNAKOPRAVNOS'T STRAW X Slovenski Dom, COLLINWOOD, "^ktorske seje se vrše vsak drugi petek, dclničzirske seje pa vsak drugi četrtek v mesp.cu. ji.. !# Jr 4 Priporoča svoje krasne in prostorne dvorane društvom za seje, za veselice, igre in razne druge prireditve. Cenjenemu občinstvu jih priporočamo ob prilik: ^ ženitovanj, botrij, za ^ druge zabave kakor tudi za shode, ker so dvorane ^ Pfipravne za take in enake prireditve. Slovenski "Hp jako izvrstno urejeno kegljišče, kateregr i« rojakom v obilen poset. Slovenski Dom i in tu naj bo središče vsega društvenega in življenja. Slovenski Dom naj bo kakor (fru- Vikine. HENRI BARBUSSE: OGENJ Poslovenil Anton Debeljak. lenske kovačnice, skozi to pokopano grapo; nje stene se polagoma skrlatijo od temnordečega soja, v katerem se rišejo naše težke, upognjene sence. % 5 1 .. ' ' --------------- J - ------ "'sa, kjer se bomo spaznavali v.n delovali h °sti za procvit in napredek naše collinwoodske ® i rs NAZNANILO! N, da aznanim slovenskemu občinstvu .jj h sem preselil svoj urad na i- 5506 St. Clair Ave. ^ier bodem uradoval od I 0. do I 2. dop. ' 2. do 4. in od 6. dp 9- zvqcer. Kot, . j •®sedaj, storil bodem tudi v bodoče nf»j- , , , °'Jse, pomagati bolnikom do njih naj-oljsega bogastva — zdravja. , : *'• Albert Ivnik D. C. SLOVENSKI KIROPRAKTOR 5506 St. Clair Ave. si že nabavili knjigo ^ spolni život' r t ^ko ne, požurite se, dokler jih je 2 v zalogi. Knjiga se prodaja po , ^ komad, a sedaj je cena za nedo-čas samo, 1 dLoIar. ^^Mjiga je pisana v hrvaščini, a se ^hko razume; je neprecenljive vred' 3o za vsakogar, kp.teri jo kupi. SE JO V NAŠEM URADU. v naraščaj očm ramovšu se valimo skozi žgočo sapo in svetlobo proti razbeljenemu vginju. Človeka kar gluši. Dejal bi, da se zdaj motor drevi skozi dolgi hodnik nam naproti nalik blaznemu motornemu kolesu ter se omotično bliža s svojim svetlikom in drobljenjem. Napol oslepljeni, osmo j eni hitimo mimo rdečega ognjišča in črnega gibala, čegar zamašnjak truje ko vihar. Jedva utegnemo zapaziti ljudi, ki imajo tu posla. Človek zapira oči, se davi v pri-grevici tega hrumečega sopuha. Potem divata tuka in pripeka za nami ter opešata...... In moj tovariš mrgodne v svojo brado: — Ta butelj pa je dejal poprej, da je videti mojo leščcrbo! Evo nas pod milim nebom! Oblok je nad nami globoko sinji, njegova temna modrina se jedva loči o^ zemlje. Ploha se vliie znova. Trudoma stopamo po mastni ilovici. Ves čevelj se udira in vsakolirat čutiš perečo bolečino napora, kadar izvlečeš nogo. Tema je kakor v rogu. Vendar pa razberemo ob Izhodu luknje zmedene hlode, ki štrle na vse kraje iz razširjenega jai'ka: kako porušeno kritje. Žaromet drži ta hip nad nami svojo veliko, členkovito in vilin-sko roko, ki se je baš izprehajala po prostranstvu; tako uzrerrio mrt ve vojake v zbroji izpuljenih in zapičenih gred in polomljenih odrov. Tik rnene se je glava pripe. la na . klečeč život z nedoločeno vezjo in mu bringlja po hrbtu: na licu irna črno, nazobčano maro-go iz strjenih srag. Drugo telo, le na pblovico sesddlo, objema z rokami kol. Tam zopet leži nekdo v svitku; izstrelek mu je sle-kel hlače, tako da kaže trebuh in bleda ledja. Eden je zaklenjen ob kupu ter izteguje roko čez pot. Po tem kraju se hodi edino po noči, kajti okop je zasut od podrtij in neprehoden za vidika — zato stane vsakdo na to dlan. Jaz sem jo pač videl; svitomet je ravno obsefal to ogoljeno okostnico — slično zakrneli plavuti. Dež pada na vse kriplje in pretege. Njegov cuzeči šum pre-glušuje vse. Njegovo strahotno brezupnost čutimo na polti; slači nas. Stopimo v odprt jarek, noč in nevihta začenjata znova sama in rijeta po tej zmetenini brodo-lomnih mrtvakov, ki se oklepajo tega koščka zemlje li'ki splava. Od ledenega vetra nam zmrzu-lejo znojne srage po čelu. Blizu polnoči je. Ze šest ur kobacamo no vedno večjem in težjem kalu. Ob tej uri so pariška gledišča vsa v zvezdah lestencev in luči, prekipevajo od razkočne vročice, od toaletnega šelestenja in praz- dusi, kaj ne pridemo nikdar na kraj I Stokanje vstaja iz dolge raj de, di se v neskončnem nalivu opoteka s puško, lopato ali rovnico na rami. Korakamo, korakamo. Pijani od truda se vegamo semter-tam. Okorni in premočeni se zadevamo z ramo ob zemljo, ki je vlažna kakor mi. — Stoj! — Na mestu? ' — Pod nosom se obriši! Za enkrat nastane močno itr-picanje, ki nas potiska nazaj, in šepet gre od moža do moža: — Zašli smo. Resnica si je utrla pot skozi zmešnjavo blodne tolpe: Na kakem. razpotju smo zabredli in sedaj je prešmentana reč, kako bomo spet zasledili pravo stezo. Se več; govorica se širi od ust do ust, da gre oborožena stotnija za nami v strelne jarke. Pot, ki ga imamo za seboj, je zamašen z moštvom in mi ^mo v zagati. Naj stane karkoli. poskusiti moramo dospeti po kakem pod-kopu zopet do izgrešenega jarka, ki leži po vsej priliki ob naši levici. Preutrujenost moštva je pri. kipela na vrhunec in se javlja v krenjah in silovitem gramotenju. Odplazijo se, pomečejo v stran orodje ter obstanejo. Mestoma je v bledi bliščobi, raket opazit! strnjene gruče, ki telebajo na tla. Četa čaka^. razkropi i eria na daleč, ki telebajo na tla'. Četa čaka, raz-kroljona' na daleč od juga proti severu, pod; neizprosnim Jd«žjem. Poročnik, ki vodi stotnijo in nns je zapeljal na stranpotico, se 8 težavo prerine ,mimo ljudi ter išče stranskega izhoda. Nizko in ozko črevce se odpre. — Tod moramo kreniti, čisto gotqvo, reče časfi]ik urno. Ala, naprej, fantje! Vsakdo pober^ godrnjaje svojo butaro...... Ali ploha psovk in Zopet jamemo korakati. Marši-ramo vsevdilj, konca pa ni. Potok, ki teče sedaj po dnu jarka, pere smrdijavino in o-gabno lajno z naših nog, dočim tavamo nemi, s pjrazno glavo, otopeli ter opotečni ' od napora. Topništvo grmi v vedno krajših presledkih in preide slednjič v eno samo bobnenje cele zem-Ij. Od vseh strani mečejo izstreli ali razpoki svoj bliskoviti žar in zmedene trakove po črnem nebesa nad našimi glavami. Nato se bombardiranje zgosti tako močno, da razsvetljava ne poneha. V neprekinjeni verigi bliskov razločimo jasno drug drugega; šlemi curljajo ko ribja telesa, usnje je premočeno, želez-jc lopat se črno sveti, vidimo celo belkaste kaplje večnega naliva. Se nikdar nisem prisostvoval takemu prizoru: v istini se zdi, kakor da so topovski streli vprizorild mesečino. Hkrati pršijo iz naših in sovražnih črt trumoma rakete, se spapajo in tvorijo ozvezdja; enkrat se je naredil veliki voz iz raketljev v nebeško dolini, ki jo opazujemo med obzidkoma — in nam osvetljuje strahovito romanje. v Zinova smo zablodili. Tokrat moramo bit pač čisto tik prvih črt; a usedlina v ozemlju tvori na tem delu ravnine zabrisan kotel, po katerem begajo sence. Sli smo po zakopu gori. potem pa doli. V drhteči topovski svetlobi, ki fosforescira in miglja kakor v kinematografu, zagledamo nad prsoibranom dva bolničarja, ki poskušata priti preko jarka z obloze'nimi nosili. Poročnik, ki zna kvečjemu za kraj, kamor ima peljati delavski oddelek, ju pokliče: — Kje pa je Novi zakop? — Nc' vem. V vrstah jima stavijo drugo vpražanje: "Kako daleč so Nemci od tod" ? Ona pa ne odgovarjata, temuč se pomenkujeta med sabo; i 0 5 0 0 n 0 s 0 0 B 0 B 0 — Jaz ne grem več naprej reče sprednji. Pretrden sem. — Pojdi no vendar, grom in kletvin se zasliši med onimi, kijstrela! se obregne drugi čemerno so že zlezli v podkopič. in štorklja okorno, dočim mu — To so serilniki! nosilnica nateza roke. Tukaj Nagnusen smrad zaudara iz menda ne bova splesnila. okopa, tako da ni o njegovem izvoru nikakega dvoma. Kdor je že zabredel noter, se ustavi, se zdrzne, noče dalje. Gnetemo in kodičimo se na pragu teh stranišč! — Raje grem po planem! zavpije nekdo. A bliski trgajo na vseh straneh oblak nad.gričem: pogled na to luknjo, v kateri mrgolijo sence, in po vrhu snopi donečih plamenov, ki vise na višavah neba. je tako pretresljiv, da nihče ne odgovori norčevim besedam. Hočeš, nočeš, moraš iti tod, zakaj nazaj ni mogoče. — Naprej po človečjaku! za-I kliče najspredniji v četi. Zakadimo se vanj in se du-šimo od studa. Smrala postaja noznosna. Stopamo po govnu in čutimo, kako se niegova meh-kota udaja med prstenim kalom. I 0 0 n 0 0 fi B Dnevnik Enakopravnost JE LAST SLOV. DELAVCEV. KATERI SO GA PRIČELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBINE V CLEVELANDU IN DRUGOD. uspešno zdravil .JK5;Uk,l;^l'OSU ali GRLU. NE ODLAŠAJTE temveč PO-mi^^CRr.^EMUDOMA 7. MENOJ. ELEKTRIČNO ZDRAV-VAKCINL BAKTERINI IN DIREKTNA KRV ^ KATERIH SE POSLUŽUJEM IN KI ZAGO L REZULTATE. Ui-g. r® Mi % lJ>S, t.ll DR. KENEAI.Y DIREKTNA KRV-M IN KI ZAGO Ob nedeljah: od 10 zjutraj do 1 pop. Cleveland, O. o^^^ve. Drugo nadstropje republic 'BLDG. niške topline: svečana, žareča! Krogle zažvižgajo. množica se pomenkuje, se smeje, — Pripognite glavo I rasmiha, ploska, vsa blažena ču-. Ker je zakop dokaj plitev, se ti, mehkobno ganotje, ki ga po-|je treba sklanjati prav globoke, vzročajo umno stopnjevana ču- j da nas ne ubije; tako ,capljamo siva v igrokazu, ali pa se zado-'naprej, usločeini nad gomaznijo voljno kosati v blišču in bogastvu otrebkov, ki so tupatam popik-vojaških . obožavanj, ki napolnju- čani s papirjem in jih gazimo, ejo pozornico glasbene dvorane. Naposled dospemo v jarek, — Smo že na mestu? Pri moji ki smo ga zapustili pomotoma. Nosila položita na predprsje, tako da eden konec visi preko jarka. Mimogrede vidimo noge zleknjenemu možu; dež, ki pada na nosila, se odteka počrnel z njih. — .Ali je ranjenec, izprašuje-jo od spodaj. — Ne, mrtvak, zarenči tokrat nosač, theta pa najmanj osemdeset kil. Če bi bil ranjen, ne bi nič rekel — že dva dni in dve noči jih odnašamo — ampak u-badati se in drpaliti mrtvačino, to je pa že joj prejoj. In sanitejec, ki stoji sirom raz-koračen na branilu in mukoma lovi ravnovesje, dene nogo na drugi rob okopa, popade nosil-nico in se pripravlja potegniti jo na ono stran: zraven kliče so d ruga na pomoč. Malo bolj naprej vidimo pri-pognjeno postavo častnika z o-glavnico. Roko si je del na obraz in prikazala sta se zlata našitka na rokavu. On nam bo pokazal pot...... 0 0 B 0 n n JE NAJBOU RAZŠIRJEN LIST v Clcvelandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kateri je njih lastnina. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako bodo oglašala, v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnostevilno posetene. TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna. Priporočamo društvom; trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo nam, ako hočete imeti isto Učno izdelanp in po nizki ceni. DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj^ povedo, da so videli oglas v "Enakopravnosti"'. "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdjgo slov. naroda, v kul-turneim ali gospodarskem ioziru. ■ Ako se niste naio-' čeni, se naročite takpj, ker dolžnost, n»pram samim sebi vas veže, da podpirate-ono, kar je v; vašo-korist. "ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in kapitalom, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega. Ameriško -- Jug. Tiskovna Družba \ Toda sam nas nagovori: vpra- Princeton 551. 6418 St. Clair Ave. jr. s. \A/'idgoj SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za 84.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE GARANTIRANO: CELIH 7 LET že ni imelo DRUŠTVO "NAPREJ" ŠT. 5. S. N. P. J. nobene veselice. Zato 80 vabljeni vsi člani, njih prijatelji in vse ccnjeno občinstvo, da poselijo. ZABAVNI VEČER V SOBOTO, 7, OKTOBRA V SLOV. NAR. DOMU. Igral bo Ivanušev orkester. Pričetek ob 7 ;30 zvečer. VABI ODBOR. šuje ali nismo videli njegove bit- j nice. I Nikoli ne pridemo na mesto, j Vendar se že bližamo. Končno se znajdemo na ogel-natem polju, kjer je zasajenih I par mršavih kolov; zlezemo gori in se razdelimo molče. Tukaj je. Predno smo pravilno razvrščeni, preide precej časa. Štirikrat moramo naprej, potem nazaj, dokler ni stotnija primerno porazdeljena po dolžini jarka, ki nam ga je izkopati; tudi mora biti enak razdalja med posameznim kopačem in dvema lo- I i AiTT! — ■ ■ I I I —III.II. II II _ ....... j qGLAS JJJTE V ENAKOPRAVNOSTI •aupiodo op "oi po qufiapa« qo "8 op 9.iti 2, po "[odod ■f' op I'B.qnCg "c po MU.itjsid a a.tn ouptJUQ 416 a l%%OA 's.\v pipny '^PI!I SOG •B^aj.TpBfiaads cjbu of tuzapq qiujiuoJii ui afusjjAEjpjr " Miaisiaoais a i 'tin | STRAK «, "enakopravnost' OCTOBER 4th. Elevelandske novice. — Obtožen umora pred šesti-Tni leti. Frank Lerman iz Cleve-landa je bil postavljen včeraj {pred Lake couty veliko poroto, Iker je oWožen umora drugega teda v zvezi s smrtjo hlapca Iftem-y Lipen'stick, v Leroy, O., ki je izginil pred šestimi leti. iLermanu se je prišlo na sled, ko je našel neki farmar blizu Leroy v vodnjaku svoje farme človeško okostje, ki je imelo razbito črepinjo. Uvedena je bila preiskava, da se dožene, kdo je las-toval farme za časa, ko je hla-Ipec neznanolcam izginil. In pro-Itsj'deno je bilo, da je bil Ler-jnan< Smrtna kosa. V soboto, 26. m. m. je umrla gdč. Ema 2ei;javova,\mestna učiteljica v Ljubljani, sestra g. ministra dr Žerjava. Pokojniča je bila iz'borna učiteljica in navdušena narodnjakinja, ki je z vn%-mo in požrtvovalnostjo delovala v raznih narodnih, mladinskih — Dimni inšpektor odslovljen.i in dobrodelnih društvih. [Včeraj ' je bdi oibveščen glavni Prepovedan ameriški list. ■dimni in&pektor Warren D. Fil- nje te zanimive iznajdbe. Vstopnina prosta vsakomur. Tekom me*eca septembra so se zahteve po delavcih znatno zmanjšale. Tako poroča posebni odsek trgovske zbornice. Vzroke temu se navaja konec premogar-ske in železnicarske stavke. IZ DOMOVINE. kim, da se gji več ne potrebuje. Od'slofvil ga je varnostni direktor Martinec in sicer, kot ge je iarazil, vsled zanemarjanja dolž-hoeti. Filkins pravi, da ni imel na razpolago Hovolj pomoči. — Bivši vrhovni sodnik Mc GAnnon, ki ,se nahaja sedaj v oHij'ski kaznilnici, si ne bo pustil kar tako odvzeti pravic ao iodvetniške prakse. Včeraj so vložili zaW njeg'ovi odvetniki proti dokaze, da ni zakrivil zločina, ki bi značil moralno pokvarjenost in da je .§e upravičen da prak-ticira. — Vsled sku&ije dram. d*". ««Lilija'» se bo vr&ila seja Slovenske Narodne Čitalnice v Collin-woodu • v petek zvečer ih ne v četrtek, kot navadno. Člani in čla nice so prošeni, da to vpoštevajo in pridejo na sejo v polnem številu. ; — Nocoj bo v S'ovensketn Domu Ka Holmes Ave. razstava nove rotacijske pumpe,, kjer .si •Notranje ministrstvo je prepovedalo razpečavanje v New Yorku izhajajočega "Jugosloven skega Svijeta", ker piše proti interesom naše države Koliko vode potrebuje Praga? Praga v kritičnih dnevih suše zelo občuti pomanjkanje vode, ki jo mestu dovaiža edino le en vodovod. Po statističnih podatkih hi Praga v letnem času potrebovala dnevno na 100.000 kub. me-tr'ov vode. Presenečen angleški zdravnik. Pravijo, da flegmatičnega, hla dno računajočega Angleža nikdar in nikjer ne presenetijo še tako težki udarci usode življenja Močno presenečen in razočaran pa je kil angleški zdVa\'nik dr. Walkins. Seznanil se je bil v pomorskem kopališču s krasoti-co, ki mu je im'ponirala po mirnosti in prevdarnosti. Sledila je zai^oka. Pr^d poroko pa je kraso-tica še odpotovala v Afriko na svoje yelepospsWo. Po dveh me prneč pričakoval. Nevesta se mu je s parnika ljubko smehljala, a zdravnik je kmalu začel debelo gledati, ko mu je izvoljenka začela predstavljati sv'ojih pet o-trok. Bila je vdova! Za vzgojitelja bivšega avstrijskega prestolonaslednika Otona je sporazumno z ibiVšo cesarico Žito in madžarsko vlado imenovan gimnazijski profesor v Raa-bu Aristid Kovacs, ki je odpotoval v Bilbao, kjer letuje bivša cesarica s svojimi otroci. Hindenburg na Bavarskem. Nemški vojni gromovnik Hindenburg je zadnje dneve počastil s svojim obiskom Bavarsko. Bavarski monarhisti so mu povsod prirejali hrupne pozdrave. Hindenburg sam je v velikem spremstvu položil na monakov-skem pokopališču velik venec na kraljevsko grobnico. Hindenburg nastopa povsod v maršalski nem ■ški uniformi. Detomor. V Gameljnah so orožniki aretirali neko Ano Tacar, ki je 29. julija povila dete in ga zakopala za hišo v sadnem vrtu Tacar jeva se zagovarja, da je bilo dete mrtvorojeno. Z njo vred je bila aretirana tudi njena mati, ki je osumljena, da je pomagala pri u-moru. NASI ZASTOPNIKL bodo tu^i rojaki v Collinwoodu jsepih je s pamikom prispela v in okoli': lahko ogledali deilova-goiifhampton Zdravnik jo je ko- * v .ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — 'V močvirju velemesta Roman u življenja priseljenKe v Ameriki CENA 50o telefonu, Princeton 1071-L. (234) 61 Frank Kunstelj 7 St. Clair Ave. POZOR! Opozarjam cenjene Slovence, ki potujejo v staro domovino, bodisi za kratek obi'sk ali pa za stahio, da dobijo pri nas krasne sobe za prenočišče. V našem hotelu boste postreženi popolnoma na amerikanski način. Kadar pri dete v Postojno, ali kakor ji pravijo Lahi "Postumia", bodite posebno previdni na postaji, kadar zamenjate denar, kajti prav lahko vas presle^arijo. Pridite naravnost v naš hotel "Jama", ki je blizu postaje, in jaz vam zamenjam denar po dnevnem kur-zu. Se priporočam con j enim ro-rojakom sirom Amerike. HOTEL "JAMA" JOS. IN ZOFI BIRK, lastnika. Postojna, Julijska Benečija, Italia. ODDAJO SE čedne sobe za u-rad ali za kakega zdravnika. Vse moderno urejeno. Zglasite se na 6410 St. Clair Ave. (229) SOBA SE ODDA za 1 fanta, elektrika, kopališče in klet za mdšt. Vprašajte na 1027 E.jGl St. (229) Naznanilo s tem naznanjam Collinwoodu in okolid! Slov. Sam. in Py: "Baron Vega" na nilo podaljšati teri/iiD_ ^ pristopnino v društvo - za mesec august, oktober. . ,. Zatorej vabim roj^k' poslu žite dane pi"i akoi®J seji .iUk.Vwl aH; OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI' Pomagaj si sam do dobre, hladilne pijače v gorivih dneh. pa ti tie bo treba tožiti, da je vedbio slabše na sve« tu. Treba ni dragoga kot kupiti najboljši hmelj brez katerejje ne dobiš zaželje-nega okusa. Nadalje: najboljS malt katero oboje dobite garantirano čisto in najboljše vrste pri tvrdki Pilsener Home Supply , (LOUIS KNAUS, lastnik) 3916 St. Clair Ave. Cleveland, O. CENTRAL 4684-K POZOR! POZOR! Proda se grocerijo in mcsnico jako poceni; v sredini slovenske naselbine. Posebno nizka cena ako se proda v treh dneh. Zelo primeren kraj 7.H naprednega Slovenca ali Hrvata. Naslov se dobi v uradu Enakopravnosti. (231) nila dobite pi"' tajnih. •c\&m remkoli društvenem IGNAC MEDVED 15241 Saranac K Collinwood,^^ SLOVENSKI J : VELAND. DHl" Starosta, Joh" ,Ilock PRODA SE dobro upeljana čevljarniica na glavni cesti ter z vso potrdbno mašinerijo. Proda se radi odhoda iz mesta. Zglasite se na 6735 St. Clair Ave., pri S Berko. (237) imam hišo s petimi sobami, za eno družijio; vse moderne izboljšave, za $5,000 na E. 168 St. med Waterloo Rd. in Lake Shore bulevardoni. Takoj se plača samo $750, ostalo kot rent. Zglasite se pri R. E. Ward, Cleveland Trust urad. E. 152nd S.t. in Pepper Aye.' ali pokličite po telefonu Wood 455 ali Eddy 3309. Ob sobotah bom v uradu od 0. do 8. ure zvečer. (229) 2 STANOVANJE vsako po štiri šobe; eno zgoraj eno zdolaj; najemnina' $16 na mesec. Oba stanovanja v dobrem stanju. Zglasite se na 979 Addison Rd. (230) . HISA NAPRODAJ. Hiša, 4 sobe, velika klet, ter štirje lot je po 100 širolcj, se proda takoj. Poleg se proda tiidi 100 kokoši. Hiša se nahaja na 928 E. 209 St., Euclid, Ohio. Vprašajte pri Louis Rechar, na Rechar Ave. (280) SOBA SE ODDA S hrano ali brez, dvema fantoma, pri 'pošteni družini na 1380 E. 47 St. v ozadju. (232) Slovenska Banka Zakrajšek & Cešark mmiitiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimimiiiiiciminiiim 70 — 9th Ave-, New York City. pošilja denar v stari kraj hitro zan«sJiivo in po nizkih cenah proda ia vozne listke za vse važ ne prekmorske liniie, in opravlja vse druge posle, ki so v zvezi a starim krajem. Postrežba točna in solidna. i^>iiiitiiiiiiiii«;iniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii:iiuiii!!iiuiiiiniii:iminn»iii»iiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiir FINO GROZDJE se prodaja prav poceni. Poizve se pri Viktor Kovačič 621 E. 152nd St. Collinwood. \ (228) OGLAŠAJTE V '^ENAKOPRAVNOST'*^ ■Podlstarosta. Tajnik. Frank » ^ 1064 E. 62nd St. j, ^ 9; Blagajnik, Fran gag Nadzorniki, ^ S • Frank gober in ^ Načelnik, Mari.i , ^ Učitelj .a ^ V mesecu ob 8. g Nav. Domu sciba «362? 6 V Prijazen dojn/ V kem lotu oo.T*'' loo Rd. Cena plača $2,000.00- Lot na dober kraj za $4,000. Moses .3505 Eddy 7841 ISCE se ,75 težakov in 10 kar pentarjev; stalno delo celo zimo. Zglasite ge pri rezervarju na Fairmont Str. Vzemite 105 Str. karo do Woodhill Rd., ali pa se zglasite pri Hai'old E. Emerich, 16205 St. Clair Ave, (x) Kupite ohijsko ROZDJ C Fisher* Rfllslny th6 rflmlly* pp broke up the showi '\\N .6NE uS (V LOOK THSOOCOH ^ HOLE ,evl*X* r NO. »aOTTA HE.RE ^ ARC plN5 TO WOO»< THROUGH TW kEX HOLE ! QVE ME THPee roM^ ON oS SQU(MT NO P«HS • J NO UOO^- \ INTERNATIONAL CARTOON CO. N. Y sedaj! Imamo ga 1,000 ton po $140.00 ton. Zglasite se na 15301 Waterloo Road (232) #s E] Vl nica Ml vnrliao vrst Xel'X"' 3 Mm ■ ■ St ■ = Bg CBTON # = w in K"' ,Otf' troDSein- A"" "telsif'' Odprto Wdi ID 6 P J ELYRIA AUTOR^ u'. 6W2 CBBBBBBOB^ JX MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO VAŠE POSESTVO. Hifie naprodaj: Naprodaj imamo hiše za eno ali 2 družini od $500 do $2000 takoj, drugo na odplačila. Zamenjamo tudi vašo hišo za farme ali lete. Oglasite se pri nas predng kaj kupite, kaj bo v vašo korist. Collinwood Realty Co 15813 WATERLOO M. J. KRAl.L & D. STAKICH. Imamo tudi več drugih posestev naprodaj. 6% , t <„ bo'J®' S«" I nh pasu in %3 % *!. Poslali Newo " 120 E-t ' i-ot ; , I -V- /' ' % ' i