PoStnhia platana T ^otovlnf. Uto LXIV., št. 276 Ljubljana, petek 4« decembra 1931 Cena Din 1.— LOTENSKI Iznaja vsaa dan popoldne. izvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2f>0. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji Inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru Inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo DiD 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO FN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, linafljeva ulica 6U 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. POD RU2N1CE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 1VK». NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št- 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun prt poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. O - NEMŠKO P« BARSKO SODELOVANJE Ureditev skupnega prometa — Reparacijska konferenca vlad bo jamiaffja V Cannesn — Oster ameriški napad proti Nemčiji Berl'n, 4 dec. d. V Parizu se je j red kratkim vršilo večdnevno posvetovanje drugega odbora mešane nemško-rrartcuekc gospoda r.- k e kom?t$ije, ki S€ bav; - pro* men.timi in trasportnimi vprašanji Razpravljala je o določitvj skupn h mednarodnih zrakoplovnih zvez. Namerava k« irvc6ti zračna zveza z Južno Ameriko nadalje 6 francoskimi kolonijami v Severni \friki m morda tudi tretja /ve/a / Daljnim vzhodom. Glede pomorske plovbe je bilo doseženo z:bližanje nem:f:ega in francoskega na-ziranja. ki bo tvorilo podlago na-ial jn jemu mednarodnemu sporazimu o splošni ustavitvi gradnje novih ladij in o >me;irvi tonaže, kj je sedaj v prometu Pričele so se tudi priprave za sporazum o določitvi voznega reda za ves ladjski promet. O^bor je razpravljal tudi o kontinentalni plovbi, predvsem na Renu. vendar pa rio «e po je vile v tem pogledu tolike tež>koče. da bili xa enkrat sklepi odloženi Nemsk, dtlenati so dobili vtis. da «o onstoiece politične težkoče med Nemčijo in Francijo ostale brez vpliva na gospodarska pogajanja, zarad' česar menijo, da se lahko pričakuje nadaljnji razvoj pogajanj nemško-franco-hke gospodarske komisije z upravičenim optimizmom. Pariz. 4 dec. d Diplomatski lotrudiik Agence Havas je prijel pri svojem poizvedovanju pri merodamih krofih do prepričan ia da bodo posvetovanja posebnega posvetovalnega odbora na podlagi čl. 119 YoungOvega načrta, kakor rudi odbora bančnikov o nemških zasebnih kre-ditih ki se pridno prihodnjo nedeljo v Baslu. zarad1 važnost- in različnosti tozadevnih interesov zelo dolgotrajna in tudi težavna Kljub temu bosta oba odbora predložila svoje sklepe še pred koncem januarja konferenci vlad signatarnih držav Youngove>ga načrta. Mednarodna konferenca vlad. ki ji :e »n-dr/ano končno sklepanje, se bo sestala baje meseca januarja v Cannes-u >Ja tej konferenci bodo zastopane Zedinjene države po svojem opazovalcu VVashington, 4. dec. d. Konzervativni list »VVashington Post« je objavil pod na* slovom »Amencans s\vindled« (Osleparjeni Američani) ostre napade proti Nemčiji. — Med drugim pravi, da niso stremljenja angleških in ameriških bančnikov po zmanjšanju reparaciiskih plačil Nemčije, kar naj bi bilo pogoj za zmanjšanje zavezniških dolgov Ameriki, ničesar drugega kakor poizkus, natovorit' ameriškim davkoj>'aČ~val-cem novo breme 11 milijard dolarjev, da bi lahko ameriški in angleški lastniki nemških vrednostnih pa-pirjev dobili naz^i del svojeca dobrega denarja Ameriški bančniki, ki so mnogo zaslužili prj ^asebnih posojilih, prodanih ameriškemu ljudstvu z bogatimi posredovalnimi odtegljaji, streme po črtanju voin;h dolgov samo zato ia bi Nemčija lahko plačala svoje zasebne dolgove in da bi se labko reklo, da je zaupa* nje v Nemčijo zopet dobro V tem primeru bi se 'ahko vnovič druc*im ameriškim lah-kovernežem priporočala posojila \emeiji kot zelo dobra naložitev kapitala. Odkrita beseda o ciljih italijanske zunanje politike Revizija mirovnih pogodb ..aj bi za si gurala Italiji nad oblast na Jadranskem morju Budimpešta, 4. dec. v. »Magvar-szag« objavlja izjavu znanega fašističnega publicista barona Muntia o priliki njegovega nedavnega puseta v Budimpešti. V svoji izjavi pravi Moriti med drugim: Ne spadam sicer v vrste službenih diplomatov, vendar pa mislim, da sem veren tolmač italijanskega javnega mišljenja. Italija se trudi z vsemi silami, da se čimprej izvede revizija mirovnih pogodb. Ta revizija naj bi se izvršila na miren način. Će pa ne bo mogoče doseči te revizije mirnim potom, potem bodo dogodki nasilno rešili ta gordijski vozel. Zaradi tega je najvažnejša diplomatska akcija v tej situaciji ta, da se že v naprej razčisti vprašanje odgovornosti za bodočo vojno. Iskreno trdim, da Italija ni zadovoljna s sedanjimi mejami, najti njeno življenjsko vprašanje je nerazdruž-Ijivo povezano z Jadranskim morjem. Zaradi tega je od največje važnosti zanjo, da se sporazume z Madžarsko, ki lahko mimo veruje v iskreno prijateljstvo Italije. Ni druge iržave v Evropi, koje interesi bi bili tako identični z italijanskim?, kakor je Madžarska. Mi smatramo Madžarsko za najmočnejši steber proti slovanski nevarnosti in zaradi tega ie jačanje Madžarske tudi v interesu Italije. Prijateljstvo med obema državama se bo z reviziio mirovnih pojrodb «e noelohilo in v bodočnost bosta obp državi še tesneje korakali ramo ob rami. Vihar v madžarskem parlamentu Ostra obsodba madžarske vladne politike Budimpešta, 4. deeembra. č. Sinoćnja seja parlamenta je biLa zopet zelo viharna. Socialistični poslanec Gaver je napadal vlado in poslance njenih strank. Vladi je očital, da je odgovorna za sedanjo gospodarsko krizo v državi, vladnim poslancem pa je odrekal pravico zastopati madžarsko ljudstvo v budimpeštanskem parlamentu, ker so dosegli svoja mesta na nečasten način in z nemoralnimi sredstvu Njegovi napadi so izzvali med vladno večino viharne proteste in med splošnim razburjenjem je padel predlog, naj se Gaverju odvzame poslanska imuniteta in postavi pred redno sodišče. Ko je razburjenje nekoliko ponehalo. se je oglasil drugi opozicijski poslanec Štefan 1'riedrich, ki je zahteval, naj madžarska vlada takoj uvede pogajanja s sosednimi državami za tesne še gospodarske stike. Češki in rumunski zunanji minister je dejal govornik, sta imela v preteklem mesecu govore, v katerih sta prijateljsko govorila o odnošajih svojih dveh držav napram Madžarski. Friedrich je zahteval, naj ministrski predsednik na enak način izpregovori o madžarskih željaii po zbliža-nju. Razen tega je zahteval, naj madžarski delegati v Ženevi predlagajo Društvu narodov sklicanje gospodarske konference zastopnikov srednjih evropskih držav. Pšenico prodajajo, doma pa stradajo Pariz, 4. dec. v. Ruski emigrantski list »Poslednje novosti« poroča iz Londona, da je tamošnja sovjetska trgovinska delegacija sprejela iz Moskve brzojavni nalog, naj takoj ustavi prodajo ruske pšence. Neprodano pšenico, ki se nahaja na ruskih ladjah v angleških pristaniščih, naj takoj odpošljejo deloma v ruska prstanišča, deloma pa v Vladivostok. Razen tega je sprejela sovjetska trgovinska delegacija naročilo, naj nakupi čim več avstralske pšenice in Jo pošlje v Vladivostok. V Londonu smatrajo to za dokaz, da je sovjetski žitni dumping zlomljen in da je začelo Rusijo primanjkovati žita, tako da ie sedaj prisiljena kupovati celo tuje žito. Francosko zlato Pariz, 4. decembra, s. Kakor poroča »Echo de Pariš«, znaša zaloga funtov Francoske banke še vedno 7 milijard frankov. V redenskem izkazu Francoske banke : ta zaloga še vedno vpisuje p~ starem tečaju. Tedenska bilanca banke izkazuje za 186 milijonov frankov zlata več. Zaloga zlata se je torej zvišala na 67.844 milijonov frankov. Obtok bankovcev pa se je zvišal za 900 milijonov frankov ter je dosegel s tem rekordno višino 82.5 milijarde. Nove devizne odredbe v ČSR Praga, 4. dec. s. Vlada se je odločila, da ustavi bolj elastične devizne predpise. V sporazumu z Narodno banko bo finančno ministrstvo omejilo dodelitev deviz za plačila državam, ki v isti meri omejujejo plačila Češkoslovaški ali ki ne morejo plačati v polni meri dobzov v češkoslovaški. Nadalje bodo druge odredbe omogočile finančnemu ministrstvu omejitev nezaželjp-nega uvoza. Devize za uvoz nepotrebnega , blaga se enostavno na bodo dodeljevale. Hitlerjeve! v Italiji Firenca, 4. decembra, s. V soboto prispeta v Firenco narodno-socialistična člana hamburškega senata Niland in Strider. Prvi je tajnik inozemske propagande na-rodno-socialistične stranke, drugi pa tajnik propagande v I tu 1: j: Dne 6. decembra bosta senatorja pred nemško kolonijo v Firenci govorila o temi »Nova Nemčija in cilji hit!erie\e<:a pokreta.« Predavan e se bo vršilo pod pokroviteljstvom fašistične kulturne zveze v Firenci, k: je dala se-natorjima na razpolago svoje prostore. To predavanje je prvi manifestacija take vrste v Italiji ia se bo \ršilo v nemškem jeziku. Skoraj v vseh nemških kolonijah v Italiji so Hi 1 e ustanovljene narodno-socia-listične pokrajinske organizacije. s voiaskega raka v čl Praga, 4. decembra, li. Na včerajšnji seji poslanske zbornce so narodni soHafisti stavili predlog, na i se zniža akthna voiaška rfoha od 18 na 14 mesecev. »Praser Presse« ie objavila vest iz vladnih krogov, da so kompetentne vojaške oblasti načelno sklenile, da se aktivna vojaška doba zniža od IS na 14 mesecev. Ministrstvo za narodno obrambo bo predložilo ta predlo« na eni prvih prihodnjih sej. Ta vest je v politični javnosti vzbudila ***»ivečjo pozornost, ker ie predolgr vojaška doba neugodno vplivaia na gospodarstvo in na socialno življenje. Madžarski pač Budimpešta. 4. dec. Preiskava zaradi nameravanega prevrata še vedno ni zaključena. Policija zaslišuje sedaj osebe, ki jih je aretirala pozneje. V torek so pred stanovanjem honvedskega ministra Gbm-besa prijeli mladega Človeka, o katerem so sumili, da je hotel izvršiti atentat na ministra. Doslej jc ugotovljeno le toliko, da je predkaznovan. dočim mu pa zvez s prevratniki še ni b-ilo mogoče dokazati Včeraj sta bili dve osebi izpuščeni na svobodo. Glede usode ostalih aretirancev še ni padla odločitev. »Magvar Or6zags poroča, da je ves na-ert prevrata izdala policiji visoka osebnost, ki noče biti imenovana. Obenem je izročila policiji točen seznam priprav in imen glavnih udeležencev. Vandervelde izstopil iz socialistične stranke Bruselj, 4. dec. d. Bivša ministra Vandervelde in De Bruckere sta izstopila Iz vodstva belgijske socialistične stranke. Demonstracije brezposelnih v Londonu London, 4. dec. č. V londonskih predmestjih so množice nezaposlenih pri robile demonstracije tako silne, da se je usta-btle demonstracije tako siln, da se je ustavil ves promet Morala je intervenirati policija, ki je demonstrante razgnala. Nova odmera draginjskih doklad za državne vpokojence Beograd, 4. decembra. M. Ministrski svet je odobril uredbo o novi odmeri draginjskih doklad za vpokojence. Uredba določa, da pripadajo vpo-kojencem dravinjske doklade po razredu, v katerem so stalno nastanjeni. Vpokojencem, ki so bili vpokojeni pred uveljavljenjem uradniškega zakona z dne 30. julija 1923. pripadajo naslednje draginjske doklade: Vpokojencem z nad 20 tirni službenimi leti, ki prejemajo pokojnino v kronah ali dinarjih do 2999 Din ali kron, v prvem draginjskern razredu 1200 Din. v II. 1000 Din, v III. 900 Din mesečno. S pokojnino od 3000 Din do 4999 Din ali kron v I. 1400 Din. v II. 1200 Din. v III. 1000 Din. — S pokojnino od 7000 Din ali kron navzgor 1S00 Din. 1600 Din in 1400 Din. Vpokojencem, ki imajo manj kakor 20 službenh let, pripada dravinjska do-klada pri pokojninskih prejemkih do 2999 Din ali kron 900, soo in 700 Din mesečno, pri pokojninskih prejemkih Priporočil© Trockega nemškim komunistom Pariz, 4. dec. v. Ruski emigrantski list »Poslednje Novosti« poroča iz Berlina, da je Trocki izdal posebno brošuro, v kateri poziva nemške komuniste, naj podpirajo Briinmgovo vlado v borbi prod hitlerjevcem. Trocki opozarja komuniste na to, da bi pomenilo ustoličenje Hitlerjevega režima konec vseh nad na komunistično revolucijo v Nemčiji Zaradi tega v borbi med Brii-ningom in Hitlerjem komunisti ne smejo stati ob strani, marveč morajo aktivno poseči v boj in za vsako ceno preprečiti, da bi Hitler uresničil svoje načrte. * Nas parnik v veliki nevarnosti Sotija, 4. dec. č. Zaiadi včerajšnjega viharja bi bil »Jugoslovanski Lloyd« skoro izgubil svoj parnik »Koločeps, ki je vsi-dran v luki Burgas. Velikanski valovi in močan veter so odtrgali parnik od obale, na katero je bil privezan z vrvmi. V zadnjem trenutku pa so priskočili parnlku na pomoč in z velikimi napori se je ljudem posrečilo, da so ga zopet pripeljali do obale in ga Donovo privezali, škoda na parni-ku je neznatna. Čsl. proračun pod streho Praga, 4. dec. h. Poslanska zbornica je dopoldne v obeh čitanjih sprejela proračun. Prihodnja seja 14. decembra. Na dnevnem redu so samo stvari manjše važnosti. Novo obrambno sredstvo proti letalom London, 4. decembra. AA. Vojni urad preizkuša pravkar nov žaromet, ki je Izredno močan in meče svetlobne žarke zelo daleč. Z novim žarometom določijo lahko ■«-'*" o in smer letal v eni sami minuti, kar je za obrambo proti letalskim napadom zelo velikega pomena. Izboljšanje tečaja angleškega funta Pariz, 3. decembra s. Angleški funt je bil danes nekoliko bolj čvrst kakor včeraj. Tečaj se je zvišal od 85 25 na 86.75 in je po prehodnem oslabljenju zaključil z notacijo 86.25. Glede vrednostnih papirjev je vladalo pravo panično razpoloženje. Razširjene so bile razne fantastične govorice. Nekateri vrednostni papirji, predvsem papirji družbe »Suez« in Francoske banke, so mnogo izgubili na tečaju ter so zaključili z najnižjim tečajem v zadnjem letu. Potovanje Zaleskega v London Varšava, 3. decembra AA. Zunanji minister Zaleski bo odpotoval v London, kjer se sestane dne 10. t. m. z britskim zunanjim ministrom Johnom Simonom. Beda izseljencev v Franciji Praga, 3. dec. Tri tisoč brezposelnih iz Češkoslovaške, ki žive v največji bedi v Franciji, so peš na poti v domovino, ker jim češkoslovaški konzulati niso dali več denarja za povratek. Del teh brezposelnih je prispel že v Strassbourg Med njimi ie rudi netcaj takih. Ici so pes na poti že od MarseiNesa in so prehodili ogromno pot 1.200 km. od 5 do 6000 Din, 1200, 1000 in 900 Din m pri pokojninskih prejemkih v nad 7000 Din ali kron 1400, 1200 in 1000 Din mesečno. Vpokojenci, ki imajo najmanj 20 službenih let ter so biLi vpoikojeni kot pokrajinski namestniki, poslaniki, ministri itd. pripada mesečna dravinjska doklada po 3000 Din. Vpokojencern, ki dobivajo polno penzijo, pripada pri pokojninskih prejemkih do 3000 Din 1500, 1300 in 1100 Din draginjske doklade. Pri pokojninskih prejemkih od 3000 do 5000 Din 1700, 1400 in 1200 Din. Pri pokojninskih prejemkih do 5000 do 7000 Din 2000, 1600 in 1300 Din. Pri pokojninskih prejemkih od 7000 do SOOO Din 2100, 1S00 Din in 1500 Din. Pri pokojninskih prejemkih nad 9000 Din pa 2200, 1900 in 1600 Din. Zvaničniki dobivajo dravinjsko do-klado v iznosu 750, 700 in 650 Din, služitelji pa 650, 600 in 550 Din mesečno. Japonska in razorožitev London, 5. dec. »Daily TelegTapha poroča iz Tokija, da je vojaški evot japonske vlade določil smernice za japonske določate na razoro^itveni konferenci, ^a- ' pomaka ne bo pristala na nobeno razorožitev, ki bi pustila državo v sedanji vojaški situaciji. Japonska je efektivno stanje svoje vojske že znižala na 60 odstotkov predvojnega stanja. Razen tega nima Japoneka bogatih izkušenj, ki so jih mogle zbrati ostale države na glavnih bojiščih v svetovni vojni. Odločilno bo tudi dejstvo, da ima Japonska za sosede sovjetsko Rusijo in Kitajs'ko. Ogromen ameriški primanjkljaj Washington, 3. dec. Primanjfcljaj t ameriškem državnem gospodarstvu ie zna* šal po obvestilu ameriškega zakladnega urada dne 31. novembra, torej po potoku petih mesecev novega fiskalnega leta, S58 milijonov 734.000 dolarjev napram 304 milijonom 300.000 dolarjev v isrti dobi preteklega leta. Državni dohodki so padli za 270, izdatki pa so se dvignili za 200 milijonov dolarjev. O kritju tega izredno visokega primanjkljaja, ki dosega skoraj četrtino celotnega proračuna, se bodo vršili hudi boji v kongresu, ki se bo sestal v ponedeljek. Republikanci zahreivajo uvedbo zvišanega prometnega davka, d očim so demokrati proti, češ, da bi to zvišanje naj-Dolj prizadelo najrevnejše sloje. Novo sredstvo proti malariji London, 3. dec. Znani raziskovalec in poznavalec tropskih bolezni dT. James je iznašel nov serum proti malariji, ki je priporočljiv zlasti kot preventivno sredstvo. Mnogo zdravnikov si je dalo vbrizgati v kri malarijske bacile in ye nato preizkusilo novi serum, ki je sijajno učinkoval. Serum bodo sedaj izdelovali v velikih količinah in uporabljali v angleških tropskih kolonijah proti malariji. JustiSikacija papeževega delegata v Rusiji Rim, 3. decembra. V Vatikanskih krogih zatrjujejo, da je bil tnsgr. Maximeja, ki se je mudil kot papeski odposlanec v Rusiji, dne 6. julija od sovjetskih oblasti obsojen na smrt in ustreljen, ker ni hotel priznatj metropolita Sergija. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2274.19—2281.03, Bruselj 783.86—786.22, Curih 1097.85 do 1101.15. London 184.81—192.31, Newvork 5614.05—5631.05, Pariz 220.66—221.32, Praga 167.20—167.70, Trst 286.16—292.16. INOZEMSKE BORZE. Curih- 9.05, Pariz 20.15 in pol, London 17.30, Ne\vyork 513 in tri četrt. Bruselj 71.40. Milan 26.40, Madrid 42.75, Amsterdam 207.10, Berlin 121.70, Sofija 3.72. Praga 15.23. Varšava 57.60, Bukarešta 3.07. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov. zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživi ian je zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen nrinomoček r»r«">ti erflH. kn kor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. >S "L O V E N S K T NTARODf, dne 4. decembra 1931 (Besedo imajo nas* citate/ft Določanje abonentskih predstav Kar se tiče določanja predstav, zlasti pa stalnost: teb >določenih< predstav, so abo-nentje pri ljubljanskem Narodnem ?lodal:-šcu pastorki, kakor kmalu ne takih. Že skoraj v pregovor je prišla, ta Vesti< za red D v ponedeljek dne 23. nov., bila je pa v torek, dne 24. nov. Pa še ni nič. Poglejmo Še opero. V torek 24. nov. in v sredo 25. nov. z j. si o čitali, da bo za red D v Četrtek 26. >Vcljii mornar«. V sredo pop. do četrtka pop. je bilo naznanilo, da bo za D >Večni mornar« v petek dne 27. nov. V petek seveda ni bilo nič ln je bila ta predstava odpovedana menda radi odsotnosti g. Rumplja, no v petek ves dan smo čitali, da bo na D v ponedeljek dne 30. nov. >Knez Isor«. Pa ti prideta v soboto dne 28. nov. >Slovenec« in > Ju poslovan«, ki stavita »Kneza Igora« za ponedeljek dne SO. nov. na red C. »Jutro« in »Slov. Narod* sta c menjala t,a red i) Vsi nedeljski č izpisi so pa spet privlekli »Kneza Isrora« za ponedeljek na red D. Včeraj (v ponedeljek) je bil Vedno na redu D. Torej za eno samo predstavo kar pet sprememb. Za kaj nas uprava Narodnega gledališča smatra, ne vemo. Zapomni si pa lahko, da si vsak pametnejši človek dandanes napravi že začetkom tedna program za ves teden, aH pa vsaj vedno za nekaj dni naprej. In ts&o ste pa nas uboge abonente mešali ves teden in petkrat smo morati spremeniti svoje načrte. Ali mislite, da je to prijetno? Saj nismo lutke, niti nismo figure s šahovnice, pa tudi glavni junaki iz Flahertyje-evga romana »Zver se prebuja«, ki ga je nedavno izdala Cankarjeva družba, nismo. Tam v jarkih na angleško - francosko -nemški fronti so delali z vojaki tako: ko se je poveljniku zdelo, naj se vojaki zakopljejo desno kakega hriba, je dal tak ukaz; pa so komaj z nadčloveškimi mukami izkopali strelske jarke ali kritja, že je dal ukaz, naj se raje zakopljejo levo in še s tem niso bili gotovi, je pa rekel, da naj poskusijo sredi hriba. Za take nas hoče morda imeti naša gledališka uprava, bi se zdelo. Saj človek rad potrpi in oprosti upravičeno spremembo repertoarja radi bolezni ali iz tega ali onega opravi čljevega razloga, ali kar tako »šibanje« je pa od sile. Prosili bi torej gledališko upravo, da repertoar bolj smotreno uredi in naj uvede večjo disciplino, obenem pa naj bolj pazi na objave, ki jih daje v tisk (primer sobote!). Ako naj bo tako, je bolje, da sploh n? prednaznanil, ampak se javi en dan prej, se človek vsaj ne bo razburjal, vznemirjal in blamiral ko ne more izpolniti kake obljube. Eden za mnoge. Adieu jnein schoner kleiner .. • Nemški šlager pod gorajdm naslovom, ki smo ga pred meseci slišali v Ljubljani celo po ulicah i* ust nedoletnih deklet, vajenk in Šolark, je zadnje čase vendar nekoMiko ponehal Jn so se »moderne da-mec kakor tudi prej omenjene posnemal-ke le-teh ln nadebudnih mladičev vsaj za enkrat, dokler ne dobe zopet kaj »ličnega imrx)rtj!Tages-post* pisala, da je obvezna ponudba velikega avstrijskega gradbenega podjetja, ki so v njem tvrdke Mavreder, Keil, List u. Komp. v Gradcu in na Dunaju, stopila v odločilni stadij. To avstrijsko podjetje je obvestilo arhitekta ini. Dušana Plavšiča, ki je napravil načrte nebotičnika, in po njem tudi zagrebškega župana dr. Skulja, da se mu je posrečilo najti denar. Baje je pripravljena zbrati za nebotičnik potrebnih 100 milijonov Din neka gradbena firma iz Pariza. Firma je tudi zadovoljna z jamstvom za to vsoto in bo v ta namen mesto Zagreb moralo izdati posebne obligacije, kakršne je predlaga avstrijska firma. Zaradi neugodnih razmer na denarnem trgu bi zagrebška občina ne prežela nikakih drugih obeznosti razen, da bi ustanovila garancijski fond za izplačevanje diferenc med dohodki nebotičnika in obrestmi obligacij. Francoska finančna skupina je tudi pripravljena Jugoslovenski stavbni družbi, ki pa v resnici ne bo ničesar drugega, kakor jugoslovenska reprezentacija avstrijskega podjetja, dovoliti 100 milijonov Din začasnega kredita, ki naj bi iz njega nastal blok nebotičnika na Jelačičevem trgu v Zagrebu. Sele po zboljšanju razmer na denarnem trgu, najpozneje pa v treh letih, bi ta finančna skupina obligacije plasirala, a z zgradbo bi pričela takoj. Vsa gradbena dela bi izvršila avstrijska firma. Francoska ponudba je prispela v Zagreb 26. novembra in odločitev o ujej bo padla v najkrajšem času. Zagrebčanom bodo torej gradili nebotičnik drugi in tudi denarja zanj menda nimajo sami. Slovenci v Ameriki V kreju Reading je imel Janez šimec malo trsov ino, ki jo jc vodH z ženo Barbaro. PretekLl mesec so pa nekega dne vdrli trije banditi v trgovino. 2eno so pobili na tla, da je nezavestna obleiala. Mož je hotel ipriskoci-ti ženi na pomoč, pa so ga roiparji zgrab-i.li in tako pretepli, da je ves krvav obležal Ko je prispel reševalni a vito po £ i raca, je bil že mrtev. Pokojni šimec je bil rojen leta 1878 v vasi Grlb-:lje pri Črnomlju. V Amerilei je binraJ 29 let. Zapustil je ženo, dva sina in hčerko. V Clevelanidu je umrl nagle smrti Kari Kramaršič, star 55 let.. Zadela ga je srčna kap. Pokojni de bil doma lz Žužemberka, od koder je prišel v Cle.veland pred 29 leti. Zapustil je ženo, tri hčere in dva sina, v starem kraju pa žalujejo i a njim štirje bratje. _ Hud udarec je zadel Pe&lovo rodbino v Madlson S. Ridgewood. Posledicam težkega poroda je podlegla Josipina Pešl. — Enafca usoda je doletela Strna-dovo družino v Euclidu, držajva Ohio. V bolnici je podlegla posledicam težkega poroda Ana Strnadova. Pokojna je bila doma iz Radeč pri Zl-danem mostu, v Ameriki je bivala 20 let. 10. novembra je v Chicagu umrla Alojzija Meden. Podlegla je sušici. Zapustila je moža in 18 mesecev starega sinčka. — V Clevelandu je umrl Ignac LrUzar, star 42 let. Podlegel je pljučnici Pokojni je bil doma iz škofje L#oke, v Ameriki je bival 19 let. Črni ciklon (Premiera ZKD filma v Elitnem kinu Matici). V Ljubljani že dolgo uisrao videli filma, v -katerem bi prišla razumnost in dresura žiivali do tako vidnega izraza kot pri filmu ^črni ciiklou«. Film se imenuje >črni ciklon« po konju, ki igra v njem glavno vlogo. Lepa žirval nam odkriva tajne živalskega življenja, pokaže nam, da je tudi pri živalih razvit čut dobrosrčnosti, hvaležnosti in Ijnbezna. Tudi »Crni ciklon« ae mora težko boriti za obstanek, mnogo sovražnikov ga zasleduje in mu streže po življenju, toda v borbi za obstanek najele pametna žival dovolj poguma in moči. da premaga končno vse težave in srečno uide vsem nevarnostim. Pilm je torej zelo zanimiv, ker igrajo v njem živali glavne vloge. Poleg »črnega ciklona« omenjamo še druge istotako pametne konjičke, ki se v filmu imenujejo »Trepet prerije« In »Lady«. Ljudje nastopajoči v tem fitlmu. so filmski igralci Guinn Williams, Cristian Frank in Kath leen Goliins. Zlasti prvi je znan umetnik, saj Je igral večje vloge v filmih »Noetova barka« ia »Naš vsakdanji kruh« Film je ameriškega izvora Ln bo ugajal po s»voj: lepi, zanimivi in izredno mikavnd vsebini gotovo tudi našemu občinstvu. Dejanje se vrsi v prostranih prerijah Severne Amerike. Vsem ljubiteljem živali, lepih kulturnih, priTodopisnih in živalskMi filmov _ z!a?t.: pa še Šolski mladini Ln otrokom film prav toplo priporočamo Premiera bo danes ob 14.30 v Elitnem kinu Matici Cene izredno nizke. Film se ponovi še v soboto ob 14 30 in* v nedeljo ob 11.. ov^krat v kinu Matic!. K<>! odar. Dane>: Petek 4. decembra katoličani: Barbara, Velika, pravoslavni 2t. novembra: Darovanje Marije Device. Današnje prireditve. Kino Matica: Dober grešnik Kino Dvor: Ko bom bogat. Kino Ideal; V senc: maneže. ZKD: >Crni ciklon s ob 14.30 v Vinu Matici Kino Dvor: Alpinski film ••Dunuitor< ob 14.30 in 10.15. Izredni občni zbor Aerokluba >Naša krila ob 18. v Kazini. Dežurne lekarne. Dane.--. Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6. HakarčiČ, Sv. Jakoba trg 9. Vremensko poročilo JZSS Rateče: temperatura —.7. snega 50 Ctn, vreme jasno, smuka deama. Koča pri Tamarju v Planici: temperatura —.10, snega 70 cm. suh pršić, jasno vreme jasno, smuka idealna. Kranjska gora: temperatura —.12, barometer 767, vreme jasno, snega 33 cm, pršič, smuka Idealna, skakalnica uporabljiva in pripravljena. Dovje-Mojstrana: temperatura —.14. snega 30 cm. prsič. vreme jasno, smuk« idealna, skakalnica uporabnu, zgledi 0SO-bito za Alpe in Karavanke izvrstni. Sv. Križ pod Golico: vreme ja-.no, smuka dobra. P o h o r j e : Mariborska koča: temperatura —.5, 15 cm pršiča, jasno, smuka zelo dobra, sever. Ruška koča: 18 cm snega, pršič, vreme jasno, smuka zelo dobra, skakal išče up«n rabno do Repo luska. Klopni \rh: temperatura —.0. 40 cm pršiča. vreme jasno, smuka idealna. Ribniška koča: temperatura —.7, 30 cm snega, prsič, oblačno, sever, smuka idealna. Ribnica na Pohorju: temperatura — I, 20 cm pršiča, vreme oblačno, mirno. Opozorilo društvom Ker se društvene vesti uaseui I' s- ■ u v toliki meri množe, da to povzroča nejd-voljo med naročniki in redTnm: čitatelji lista, opozarjamo vsa društva, da naj bodo društvena poročila pisana v vsebinsko stvarno ln v strnjeni obliki brez navla'ce ka.kršnekoli vrste. Poročila naj bodo tako sestavljena, da dobe širši, splošnejesi značaj, ne pa samo ozko krajevnost. Posebno kratke naj bodo objave za nameravane prireditve. Vzltc temu, da visoko cenimo kulturno delo v društvih. moramo vendar strogo ločiti knlturnost od običajnih zn-bavm.iih in plesnih prireditev in radi navala drustivenlh vesti ln ponTanjTcanJa prostora za sploćne namene ne moremo dn^vnst.it 1, da trpi Ust škodo. Uredništvo »Slov. Naroda« Glede društvenih vesti opozarja uprava vSlov. Naroda« vsa društva, da se oddajajo v upravi lista. Delna inseratna pristojbina se plačuje od vseh objav dVruštrvenih !n nedruštven lb, ki so reklamnega značaja in ki zasledujejo gmoten ali samo zabavno-družaben smoter. Upravno pristojbino je treba plačati tudi od druStvenih vesti, ki se ponavljajo in očlvidno društvene uprave hočejo uporabljati list v takih primerih, hi bi svoje objave lahko razglasile v društvenih prostorih ali potom dopisnic ali na kak drug primeren način. — Pristojbina se oilacmje obenem z naročilom Uprava »Slov. Naroda« imena Lilian Harvey Harry Liedtke Felix Bressart Vam jamčijo že danes, da je Šaloigra, dm kater j se bo zopet zabavala vsa LJubljana! Pride! Pride! Iz Ptuja — Esperanto. Kdor se zanima za medna rod ni pomožni jezik esperanto. naj se zglasi v Konzumnem društvu pri g. Do-manjku Josipu. Ako bo zadostno število za-nimaneev, se bo otvorit esperantski tečaj, v katerem se bo poučevalo po posebni >f*e< metodi. FINANČNI GENU — Papa, tu čitam, da je bil pokoj* ni finančni ženij Kaj pa je to? — To je človek, ki zna hitreje slu= žiti denar, kakor ga njegova rodbina zapravlja. V GOZDU — Oprostite, gospod, ali niste src* čali na poti skozi gozd nobeneca orož* nika? — Ne. orožniki sem sploh ne ho* cHjo. — Potem mi pa izvolite izročiti žepno uro in denar Strašne skrbi. — Od samih skrbi sem že ves plešast in siv! — Jaz sem pa že sploh izgubil glavo! Ste v >3 L O V E N S K T N A R O D«, dne 4. decembra 1931 *t — Promovira] \ Da ck >norr.sko-komer-eijaini visoki šoli v Zagrebu za doktorja ekonomsko-komercijainih ved g. Hinko Fuks. — Palača Pokojninskega zavoda v Splitu. Pokojninski zavod za nameščence namerava zgraditi v Splitu palačo, ki bo veljala okrog 3 mil-jone Din. Stavbišće ie že kupljeno. — Razpisana zdravniška služba. Kr. banska uprava primorske banovine razpisuje natečaj za mesto šefa državne šolske poliklinike v Šibeniku. Prošnje je treba vložiti do 12. t. m. — Vzroki slabega tujskega prometa. Odsek za turizem .>>plins.ke ftagoveke zbor-nice je imel v s-redo zvečer sejo. ki so ii prisostvovali tudi predstavniki hotelirjev. Razpravljalo «e je o slabem tujskem prometu v drugi polovici tekočega leta ir o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se omili Icriza hotelirstva v Dalmaciji. Samoupravne ustanove so prevalile glavni del bremen na hotelirje, ki ne morejo zni/iiti cen in v «m ričj glavni vzrok, da ic /iv'el tui-f<; promet pešati. — Sliko spomenika kralja Petra v Ljubljani prinaša »Glasnik Podmladka Rdečega križa« v decembensk; številki na prvi strani. Slika je zelo lepa tako, da pride Dolinarjcva umetnina do polne veljave. — Zahteva po katedri za sociologijo. Res je čudno, da za tako važno vedo, kot je sociologija, še nimamo katedre V Za-arebu se je ustanovilo v nedeljo drifštvo visokošoieev, sociologov, ki hoče pokreniti akcijo, da se ustanovi na zagrebški univerzi katedra za sociologijo. — Mizarski tečaj tu lu/.enje v Ribnici. Zbornica za TOI. Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani priredi V soboto Ln nedeljo dne 5. in 6. decembra 1931 v Ribnici v prostorih, ki jih bodo udeleženci dobili označene pri tamošnji obrtni zadrugi (zborničnem Manu g. čeSareku), tečaj zaduženje lesa za mizarske mojstre in pomočnike ribniškega, velikolaskeca sodnega okraja. Tečaj bo trajal cel dan m prične v soboto ziu-traj ob osmi uri. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj z vodo brušene deščice v dimenziji 10 do '20 cm in 6 do 8 mm debeline, 3 komade česnjevega, 3 hrusevega, •) bukovega. 5 jelševega, 8 orehovega, 10 ja-vorovega. 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Pristojbina za mojstre 50. za podočnike 25 Din. Pozivamo mojstre in pomočnike mizarske stroke ribniškega in veli-koiaškega okraja, da se udeleže tega tečaja in v te namen zijlase pri g. Alojziju Ce-šareku, članu Zbornice TOI. gostiln i čar ju in ključavničarju v Ribnici. v — Odprte planinske koče. Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: stara Aljaževa koča (ne-oskrbovana). V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprta in oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini ln Dom na Krvavcu. _ Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za I. 1932 je ravnokar i®šel. Poleg običajne koledarske vsebine !n objaive najnovejših določil o poštnih pristojbinah ima bogato vsebino o 'narodino obrambnem delu ln o nacijonalni vpojni vsebini. Dve globoko čuteči pesmi I>amutove Mare, sta kakor dva težka vzdiha trpečih. Zelo poučni so članki: >Naša meja-pastorkac, >Kako te Sehu.liverein delovail na slovenskem štajerskem«: m > O šolstvu v Julijski Kraj-l-nk. Zelo tragično sliko ta življenja naSega človeka r Zadnje dojamje Petra Fetrana«, je priobčil Ksaver Meško. Kakor vsako leto, tako prinaša tudi letos koledar v skromnih -vrsticah životopise vseh med 1<»-tom umrlih družbinJh prijateljev, na čelu pa se spominja z dalijšini spisom blagopokojnoga g. Aleksandra Hudovernika, predsednica C. M. družbe. Družbeni vest-nl:k prlobčuje poročilo 42. gtiavne skupščine v Laškem, dalje bilanco za leto 1930, seznam pokroviteljev in kamnarjev. ter pregled podružničnih doneskov za leto 1930. Posebno opozarjamo na navodila vsem C. M. podružnicam. Koledar se dobi v C. M. pisarni in stane 15 Din. Nad ne bo nikogar, ki bo koledar po poŠti prejel, da hI ga ne obdržal. — Kraljevič Marko, mladinski koledarček družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1932 je izšel. Uredil ga je znani pisatelj £T. Kompoljsk:. ilustriral .pa g. J. Vokač. Vsebina je zolo bogata pesmic in mlčndh povest ic ter zanimivih podatkov. Sodelovali so naši najboljši mladinski pisatelji in pisateljice. D^bi se v pisarni CM. družbe in stane 6 Din. Koledarček je najpriklad-nejše darilo naši šolski mladini za Miklavža j.n Bužič. Sedajte .pridno po njem, dokler ga je kaj v zalogi. — Izid I. mednarodnega bridge turnirja v Zagrebu. Od 27. do 29. novembra se je vršil v Zagrebi: T. mecmarodni bridge-turnir. Prvo nagrado sta dobila dr. Evgen Latanv in O. Schill, drugo inž. F. Herzog in direktor A. Zipser, tretjo inž. A. Bress-lauer in dr. D. Kasti, četrto pa ga. F. Wie-land in gdč. M. Ackermann. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani naduč?teljeva vdova ga. Hedvi-ka K a i ig a r. Pogreb bo jutri ob 14. s Sv. Petra ceste 11. Blag ji spomin, težko prizadeti rodbin5 iskreno sožalje! — Vreme. V jemenska napoved pravi, da bo Se bolj oblačno in možnost padavin. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih na-Se države oblačno, samo iz Splita ni vremenskega poročila. Najvišja temperatura je znašala v Z srrebu —1, v Ljubljani in Mariboru —2. v Beogradu —2.6 in v Sarajevu —3.2. Toplomer je torej padel povsod pod ničlo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766. temperatura je znašala —4.2 stopinje. — Srečni ljudje. V banjaluškem okrožju je 310 družinskih očetov, ki imajo nad 9 otrok in 6o torej oproščeni davkov. Samski davek pa plačuje samo 63 samcev. mevne vesti — Najstarejša upokojenka v državi, v Zagrebi: živi nad 90 let stara Marija Bran- kovič, ki je najstarejša upokojenka v naši državi. Po svojem možu. policijskem uradniku v Beogradu živku Brankoviču dobiva pokojnino že 53 let. — Poskusen samomor služkinje. 181et-na služkinja Rozika Kreh si je hotela v torek v Zenici končati življenje. Z mostu je skočila v reko Bosno, ker pa voda ni globoka je padla na kamen. Zlomila si je ievo roko in nogo, poleg tega je pa dobila težke notranje poškodbe in je malo upanja, da bi ostala pri življenju. Vzrok njenega obupa je baje nesrečna ljubezen. — Smrtna nesreča v mlinu. V vttti Sri-ietfrka pri Bjelovaru *e je pripetila v f redo smrtna nesreča v mlinu. Lastnik m*ina Pero Dra^ovič sc je tako nerodno slikal okroj* motorja, da 2a ]c prijel iermen. Dvignilo ga je in trešči lo ob želez je tako ^ocno. da je obležal mrtev. Mož je W1 star šele 33 let. — Senzacijonalna aretacija. V Novem Sadu «>o aretirali generalnega direktorja ve-\'ke tvrdfke »Jugoslavenski Hoffherr in Schrantz d.d. dr. Julija pl Veteeva Osum; njen je, da jc na podlagi ponarejenih listin protokoliral pn isodišču omenjeno tvrdk^ kot* domače podjetje, čeprav je v resnici c»amo podružnica centrale v Budimpešti. Poleg tega je osumljen, da je z rajnimi manipulacijami oškodoval naše bančne in finančne oblasti. Tvrdka je bila preo" dnevi obsojena na 2,500.000 Din davčne ^lobe. — žrtev pretepa. V uol:r.«*o so prepe\;;i 11 včeraj 17detnega Janeza 2upenč:ča, po-sest.nikovega sina lz Vočiie Dobroič. ki ga je včeraj med pretepom nek lo udaril no g!a/vi in ga precej poškodoval. — Družba »v. Cirila in Metoda v Ljubljani ie prejela meseca novembra 1931 sledeče prispevke: I. Podružnice. Celje, ž. 2£6&50 Din: Trbovlje m. 2108 Din:' Hoče 300 Din: Krško ž. 517 Din; Gaberje 423 Din; Kamnik ž. 14U Din; fc>t llj v slov. gor. 280 Din; Split 2775 Din: Ljubljana, šentp. ž. sl5o I »in: Ljubljana, sentjakobskatrn. ž. 265 Din; Ljubljana, mestna ž. 236 Din, Ljubljana, akadem. (pokrovitelju i na Jadra-iia) 100 Din, skupaj I4.804.o0 Din. II. Aleks. Hudovernika sklad: P'ranjo Medic, Ljubljana 100 Din: I. Urbas. Ljubljana 100 Din; Ana Podkrajšek, Zagreb 100 Din: Vili in Olga Bizjak, Zagreb 200 Din, skupaj 500 Din. III. Razni prispevki Dr. Fran Tram-puž, iz kaz. poravnave 100 Din; t, Klemene, Ljubljana 100 Din: Iv. Rozman. Ljubljana 50 Din; M. Grom. Ljubljana 100 Din; A. Potočnik, Ljubljana 400 Din; A. De Reggp, Ljubljana 147 Din Jože Zupančič, Ljubljana 100 Din, skupaj 097 Din. Vsota vseh prejemkov 16.301.50 Din. 655-0 —Ij Tovarna J Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v oajlepš: izvršitev KINO DVOR Danes ob 4« in 9. zveče* Novo! Premiera! Novo! Ko bom bogat William Halnes Leila Hyamt Povest o lepem dekletu, ki Je hotelo k filmu! Cene 4 In 6 Din. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozira. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Danes dve predstavi alpin-skega filma DURMITOR v kinu Ljubljanski dvor: Ob 1414 za dijaštvo in ob 191 \ za ostalo občinstvo. Vstopnice se dobe v pred proda ji pri blagajni kina Ljubljanski dvor od 15. do 21. ure. — (Telefon štev. 2730.) 15153 Iz Liubljatie —lj Cestna dela. Včeraj dopoldne »o utrjevali s parnim valjarjem podaljšek Akerčeve ceste, k; leži med Grohar je.o hi Tržaško ce9to, popoldne pa cestišče v Gl.inški ulici, ki jo že rlelj časa urejujejo. Zaradi mraza težaška dela počasi napredujejo, zemalja ie pa tudi prečen trda, ker je zmrzn jena ter je kopanje precej o tež koč e-no. — Na Po^ačarjevem trgu ob Kre^ij". so nedavno položili gilavni cestn-l ka- -il. zdaj pa k njeana priključujejo odtoke cestnih požiralnikov In bližni-ih streih. — Skupni davek na poslovni promet, način plačevanja v lehi 19:12. Davčna uprava za mo>to Ljubljana razglaša: V ?ini^lu § 6 zakona o Skupnem davku na poslovni promet z dne Y2. julije 193o ;n člen 18 tozadevne naredbe z dne i \. marca 19:>i se nnvezanei skupnega davka na poslovni pro-mot. ki *>o dolžni ta davek plačevati mesečno, pozivajo, da v teku meseca decembra 1931 tej davčni upravi prijavijo, ali želijo v letu 1932 plačevati skupni davek na poslovni promet mesečno po vplačanih v gotovini in menicah, ali pa po napravljenih računih (fakturah). y primeru plačevanja z. vplačilom v gotovini in menicah, se mora izvršiti plačilo davka najpozneje čer. 20 dni, v primeru plačevanja davka po fakturah pa najpozneje čez 30 dni po preteku vsakega meseca. Izbrani način plačevanja se tekom leta ne more menjati. Pri tem se davčni zavezanci opozarjajo, da se 00 smatralo za obveznega način plačevanja v prejšnjem letu (1931), ce v gornjem roku ne prijavijo davčni upravi izbrani način plačevanja. —lj Danes premiera prvega zvočnega cirkuškega filma. Cirkuski filmi so že od nekdaj priljubljeni, ker ima atmosfera ma-neze in cirkuške arene za slehernega človeka nekaj privlačnega na sebi. To je bilo pri nemih filmih, tem bolj je to seveda še pri zvočnem filmu. V kinu Ideal se predvaja danes premiera cirkuškega filma >V senci maneže«. Ta film je izdelan v Berlinu v cirkusu Busch pod strokovnim vodstvom lastnika cirkusa. V njem bo prikazane cirkuške atrakcije, divje zveri, njih dresura, razne akrobacije in druge zanimivosti. Film bo občinstvu prav gotovo ugajal. V glavnih vlogah nastopajo lepa Liane Haid. Oskar Marion in Wnlter Rilla. Ogled filma je to* p k) priporočati. —lj 35V« zniianc vstopnice v Elitnem kinu Malici za državne nameščence in up<> kojenee. Danes je zadnji dan sprejemanja prijav za abonma v mesecu decembru; zato prosimo vse tiste, ki hočejo biti deiežni popusta, da danes kupijo za december vstopnice v ravnateljski pisarni kinematografa. Decemberski spored, ki obsega same odlične filme, je bil opetovano objavljen. —lj Avtobus za Veliko planino, bo vozil v nedeljo ob 6. uri zjutraj iz Ljubljane do Stranj in nazaj le če bo dovolj prijav danes :n jutri do 10. ure. Voznina Din 30.— za tja in nazaj se mora istočasno s prijavo plačati v pisarni SPiD (palača Grafiike I. nadstr.). Sedež*, bodo rezervirani in sicer s številkami po vrstnem redu. kakor so udeleženci prijavijo. Ako bi radi nezadostnega števila prijav avtobus odpadel, bo v soboto ob 10. uri dopoldne to objavljeno v izložbi tvrdke Goreč (Kreditna ba.nka) in Alp-ina ter v pisarni SPD. Plačana voznina se vrne. — Odhod na Veliko planino je mogoč kljub snegu tudi brez smučk, ker je napravljena gaz. —lj Športno drsališče SK Mirije lo jutri ali v nedeljo odtprto. če mraz ne no-pusti. Drsališče je bilo lani povečano rn preurejeno. —lj Sokol Šiška priredi v soboto 5. t m. Miklavžev večer 6 plesom v hotelu Bellevue. Darila se sprejemajo v soboto popoldne od 13. do 19. ure v knjižnici Narodne čitalnice in na Bellevue ju. f>of>-n —lj šentjakobski gledališki oder ponovi v nedeljo, 6. in ponedeljek, 7. t. m. ob '20.15 izvrstno komedijo: Igra v gradu, ki je žela pri sobotni premijeri in nedeljski prvi reprizi izredne učinkovit uspeh. Občinstvo, ki je obakrat do zadnjega kotička napolnilo dvorano, se je sijajnim dovtipom in izvrstnim komičnim zapleti jajem skozi ves potek igre prisrčno smejalo. Po končam predstavi so si zatrjevali: Molnar je in ostane naš najboljši komedijograf! Pridite torej v nedeljo in pondeljek zopet, da se s"e enkrat iz srca nasmejete in tako vsaj za dve uri pozabite na vsakdanje skrbi. Nastopijo naši najboljši igralci. Komedija je prav dobro nažtudirana. Predprodaja ostop-nic kot običajno. —Ij Odsek starbinskih delavcev Narodno strokovne cveze v Ljubljani sporoča članstvu, da sta pričela z delom dramatični in tamburaški odsek. V oba odseka se sprejmejo oni, ki *»e hočejo posvetiti glasbi ali dramatiki. V ponedeljek 7. t. m. se bo vršila prva vaja obeh odsekov. Prijave za sodelovanje v tamburaškom in dramatičnem odseku sprejema tajništvo NSZ v palači Delavske zbornice med uradnimi urami. Vsi, ki so voljni sodelovati pa se moraio brezpogojno javiti v ponedeljek 7. t. m. k prvi vaji. — Odbor. —lj Društvo >Soča< v Ljubljani. vabi vse člane in prijatelje v soboto v salon k sLevu< 5. dec 1931, kjer se vrSi ob 25-let-nici smrti pesnika Simona Gregorčiča primerno predavanje prof. Ir. Dolenca, ki nas bo s pomočjo skioptičriih slik prenetel za nekaj trenutkov v solnčno Goriško in pod visoki Krn v rojstno vas pesnikovo. Oktet akademikov zapel nam bo krasen venec Gre gorči Čevib pesmi, ter bodo nastopile tudi izbrane moči z deklamacijami in recitacijami. Dvorana bo primerno okincana. Začetek ob pol 9 uri. Vstop prost. Prosimo po!nostevilno in točno. Dokažimo, da živi spomin na našega goriškega slavčka živo v srcih nas vseh' Zato vsi in vse v soboto k >Levu«. Predavateljski odsek. 653-n —lj Klub esperantistov r Ljubljani vljudno vabi cenjeno občinstvo Ln vse espe-rantiste k slavnostnemu občnemu zboru, ki se bo vršil ob priliki 10-letnice kluba v nedeljo 6. t. m. ob 10. d op. v dvorani Delavske zbornice. —lj Esperatska razstava v dvorani Delavske zbornice ob priliki tO-letnice tuk. kluba bo nudila vsakomur znamiv vpogled v esperantsko gibanje doma in po svetu. Brezplačen ogled v nedeljo pop. od 12.—iS. _lj Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo »Ljubljana IV.« v soboto, dne 5. deeembra v veHki dvorani Mestnega doma za mladino točno ob pol 6. rari zvečer s predigro >Miklav4 prlbaja«. na to obdaritev, brez vjrtoipnine. Za odraste ob 8. uri zvečer r*bdanitev, nato*prosita zabava, in ples. Terra vojaška ?odba 40. pešooVka. Vstopnina za osebo Din o.—. Darila se sprejemajo dne 5. t. m. od 2.—5. ure v ilrastveni pisarn«! na vojaškem strelišču in od 5.—8. ure zvečer v Mestnem domu Zdrano! Uprava. _lg Miklavž na Taboru. V soboto, dne 5. decembra »e vrši Mitoiav2evanje Sokola 1 na Taboru. Popoldne ob pol 4. za otroke s primernim sporedom, zvečer ob 8. za • vdžrasle s plesom. Darila se sfprejemajo v soboto v«6 dan od 10. dopoldne do 8. ave-čer. Darila se oddajajo na Taboru _ vhod nasproti vojašnice. 651-n _lj Sokolsko društvo na Višu vabi na Miklavžev večer« v soboto 5. t. m. v Sokolskom domu na Viču in sicer ob pol 6. za deco, ob 8 zvečer pa za odrasle. Zvečer po obiiarrtfri ples. — Darila se sprejemajo v soboto od 2. popoldne v knjižnici. €54-1) —lij Gostilna pri »Tičku na gričku« Priredi v soboto ob pol 8. Miklavžev ve-o<*r s prosto zabavo. Darila se sprejemajo 652-n ^lj Miklavžev večer priredi sokolsko društvo Ljubljana IV. v soboto, dne 5. decembra ▼ veliki dvorani Mestnega doma za mladino točno ob pol 6. uri zvečer in za odrasle ob 8. ur! zvečer s plesom. Vab ljeni ste vsi. Odbor. 623-n —lj Miklavževanje Sokola II. v Kazim se vrši v soboto 5. decembra Popoldne ob 17. pričetek za mladino, zvečer ob ^0. za odrasle. Darila se sprejemaijo istega dne V Kazin! od 10__11. in od 15. dalje Vstop popoldDe prost zvečer 10 Din. Sode luje >Jonny jazz«. 641-n —lj Ob 25-letnlci smrti pesnika Gregorčiča priredi primorska omladiua svečano akadem.Jo v nedeljo 18. t. m. ob 2Q. v veliki dvorani Union a. na kar opozarja mo vse Čestilce goriškega slavdka —lj Popravek. V včerajšnjem poročilu o obenem zboru SK Ilirije nam je tiskarski škrat popačil nekatera imena novega odbora. Tako bi se moralo glasiti: načelnik plavalne sekoije dr. Jenko in ne ir Jurko, za razsodišče Zdenko Valašek ;n dr. Volavšek ter Babšek in ne ftablgek 7.a nadzorstvo. Napx»l]se, naftrajsiefše, zato 13 taicenejšeJ šibeee, korooobačiii! Celo Miklavževemu sejmu se letos pozna, da ljudje nimajo denarja Ljubljana. 4. decembra. Kot smola blac se nas drže prelepe navade iz še lepših časov. Temu se pravi učeno tradicija, sicer je pa vseeno, kako se mu pravi; važnejše je, kaj bi bilo treba pripomniti n. pr. k našemu Miklavževemu sejmu. Saj ni izostal niti letos. Začel se ]e sicer e tridnevno zamudo, vendar smo ga pričakovali s trdno vero. Vse je po starem, smo olajšanj vzdihnili, ko so v torek zvečer postavili na Kongr^s-uem trgu dve dolgi vrsti stojnic. Dobili smo tudi primeren mraz in sploh je na zunaj vse tako kot je bilo v 19. stoletju. Vsaj na prvi pogled. Toda kdo bi bil tako oe-danten. V sredo se je razlegalo po vsej Ljubljani: — Sibe, ššibeee! Koroo-baaČi! — Nekatere ulice so bile popoldne kar pisane od šib. Po šelenburgovl ulici sta vlačila fantiča za seboj na mršavih nogah velikanske čevlje, nekakšne Čolne, iz katerih so jima visele cunje. Čez prsa sta imela zavezani razcefrani niti, povrhu sta pa bila oblečena v luknjasti suknjici. Pokrita *fla bila z nogavicami, izpod katerih so jima štrlela ušesa žalostno v svet. Zeblo ju je. Posinelih obrazov od mraza sta tekala po ulici s šibami ter jih ponujala na w grlo. Zataknila sta jih za suknji, roke sta pa skrila v hlačne žepe. — Zakaj pa ne prodajata na sejmu? — Ko iib je pa že preveč. Vzemite etto, 50 par! — Ali ti niso preveliki čevlji? — Očetu ni*o bili, zame je pa v»e dobro. Nog ni dvigal od tal, ker bi jib sicer izmaknil iz čevljev, drsal ter šlapnl je kot star ded. Kar se je spustil v tek in ogromni Čevlji so ga zanašali naprej da je bobnelo kot vojaški boben. Odprl je vrata ti-go vi ne ter za vpil na vse grlo: — Sibeee! — Mlajši ni bil tako pogumen. Le pred izložbami se ie ustavljal ter strmel vanje z odprtim usti. — Ali je lepo? — Tega parklja gledam, takšon je kot pravi hudič. Zakaj pa nimajo nikjer Miklavžev? — Saj jih imajo tudi. toda ljudje imajo parklje raje. — Jaz pa mislim, da Miklavža eploh ni, saj ni kupil od mene še nobene Šibe. Na sejmu je mnogo krika in vika m miadine. Ve« dan vidiš pohajkovati dijake z pktpvkam;. — Jutri pa ne bom >špical<. je preveč mrzlo! — Še žal ti bo! Boš pa pisal računsko palogo, da ti bo temperaturi zopet narasla na 40 stopinj. — Glej, zdaj pride! Ta je pa res dira! Daj mi šibo! Dekle ima tudi šibo. Mahne nazaj po fantalinih in razvije se prava sejmarska bitka, ki je pa kmalu končana. — Baraba! zakriči dekle in steče. — To smo jih čaeih mazali! Tako smo jih švrkali, da so kar cvilile! pravi star okrogel gospodek. — Pa temno je bilo, ker ni bilo teh električnih luči. Včasih so nas prišli zalezovat na sejem profesorji. Najhujši je bil profesor Kljunač, k sreči je pa bil kratkoviden kot moj nos. Nekega večera smo ga v gneči tako naniahali s koro-bači, da drogi dan ni mogel n»it: predavati. Na stojnicah se vrste paklji vseh oblik in tipov, igrač na vagone, precej sadja, slaščic in razne šare, ki ne spada drugam kot na takšen aejem. Manj je pa letos lecta kot prejšnja leta. Novost so blazinice v obliki «rc s sladkimi- napisi. Prejšnja lein so bila med M'klavževo robo zastopane tudi kranjska klobase, včeraj jih še ni bilo. Na sejmišču je med številnimi pohajkovala skoraj vsak drugi prodajalec šib. Hočejo prevpiti drug drugega. Ko se srečajo, se zavistno spogledajo ter napr.o pljuča. — Ta pa se zijat ne zna! Glej ga no. ali so to šibe — brezove metle! Starejši fatitalini kažejo premoč nad ndajšin... — Samo enkrat še poskusi zazijati! Vse šibe ti polomim! VidiS ga, korobač! Prodajalci in prodajalke, žde žalostili ob kupih razloženega blaga ter »o kar trdi, tako jib zebe. Ljudje hodijo mimo, kot "da jih ne vidijo. Tisti pa, ki ee zanimajo za cene, hočejo pretipati in pregledati vse. Preizkušajo igrače po vrsti, barantajo kot hudič za dušo. nazadnje pa odidejo, ne da bi kaj izbrali. Nekatere prodajalke se zelo dolgočasijo, pa stopijo od časa do časa na ^stanovski« Domenek. — Jezas, iezae na, saj sem pravila! Vsako leto večja izguba. Strašansko slaba je! Bub mi za greh ne vzem — nobenega hu diča ni bliz! — Tak mišmaš je na svetu, vse skupaj je figa I Po prvem je, pa nihče nima denarja. Slišala sem, da nekateri dobe plačo šele februarja. Bub ne prizaden! Pomislil Miklavž je, pa ga noben več ne časti! Pa tudi parklja ne kupi! — Zdaj je tkula: Tisti vražji plesi, koncerti, pa voda v kavarni — samo to drži goepoda, otrokom pa ne mara napraviti no-benegu veselja. ^Bi že, pa jih nobeden več nima. Zadnjič mi je pravila neka gospa, da otroci niso na kredit, pa tudi v zastavljalnici jih ne nion š za^tavn — Na obroke pa ne bom prodajala, o ti3to pa že ne! To bi biLa sramota za samega Miklavža. Naj bo karkoli, bom pa napovedala konkurz, sem že tudi vsega sita. — Sibeee Korobaci! Najmočnejše banke propadajo ena za drugo! Kako in kje morate dandanes nalo/it; svoj kapital, da ste zanj brez vsakih skrbi. Vam pove Vlas (patCen&erg sloviti dunajski komik v svojem pivem ln sijajnem govorečem filmu, v briljantni šaloigri Partnerja: FR1TZ GRUNBAUM in HEINZ ROHMANN Samo še danes in putri! Dopolnilo Foxov zvočni tednik Predstave ob 4., H 8. in 9V4 % v Elitni kino Matica Telefon Z\ZA i Iz Celja —c Stog skavtov in steg pantrrk v Celju priredita pra*v\ljicno Igro Zapravljl-vec«. Režija j-e v rokah vztrajnega igralca g. J. Vizjaka. Vsi mladi igTalci bolo pokazali ob tej priliki uspeh vztrajnega dela, zato ne zamudimo posetlti lepe lgTe. da s tem pokažemo naklonjenost do ska.v-tiiima. Piredstava bo v nedeljo 6. t. m. ob pol 16. v Narodnem domu. Sodelovala bo celjska železničarska godba. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Mohorjeve druž be. _a- Druga izdaja »Medveda Rjavčka« Ker je pred noltrotjim letom natisnjena knjiga »Me la R4a.vćka& izpod peresa znanega našega pisatelja Pran.-i Ro£a kmalu pošla in je povpTa še vanje po knjigi stano naraščalo, se je tiskarna Brata Rod-e & Martincič« odločila za drugi najti« te lepe knjige. Avtor je vsebino deloma predelal in izpopolnil, nove pa so tudi vse ilustracije, k', jih je dovršeno izdelal nkad. slikar g. Modlc v Oelju Povesti imajo veM-ko vzgojno vrednost in so pisane s toplo Ljubeznijo do prirode in preiprostega življenja, ki je podano v povestih doloma v mlljpjii pravjičnosti. —c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 5. t. m. popoldne v gostilni Prj mostu« na Bregu pri Celju. —c Sokolski smučarji bodo imeli svoj prvi skupni smučarski izlet v nedeljo 6. t. m. k Celjski koči. Zbirališče udeležencev bo v telovadnici mestne narodne šole. Odhod lz Celja ob 10. Pri koči se bo vršil ob tej priLiki smiišk! učni tečaj za začet.ni-ke. _c Smrtna kosa. V cejski javni bolnici je umrl 2. t. m. v starosti 49 let rudar Alojzij Petač lz Zabnkovce. N. v m p.! —c Tujsko prometna statistika v novembru. Celje je obiskalo v preteklem mesecu 825 tujcev, ki so bili po narodnosti: 642 Jugoslovenov. 84 Avstrijcev, 34 Nemcev, 21 TtalUanorv. 16 Cehoslovakov. <> Madžarov, 5 Francozov, po 3 Švicarji In Poljaki, po 2 Angleža Rusa. Kitajca in Rumu na ter po 1 Albanec. Bolgar in Grk. Po poklicu pa se tujci dele na: 373 trgovskih potnikov. 172 uradnikov, 94 obrt nikov, 44 delavcev. 27 industrijcev. 13 ori vetniko oseb r»a je bilo brez poklica —€ Aretirana žeparica. V mestu je bila na Andrejevem sedmu aretirana 36 letna zasebnica Katarina Grebenarjeva iz Zagreba, rodom pa iz Som bora. v trenutku, ko Je hotela olajšati neko sejmarico za večjo vsoto denarja. Izročena je bila sodišču. 28 Stran 4 >S L O V E N S K T NAROD«, dne 4. decembra 1931 Stev. 270 Smile Gaboriau; velemesta Roman Grozna ironija! ... Gaston je globoko vzdihnil. — Danes baš ne, — je odgovoril. — Zora je malo bolna. Toda Andre ni trpel slepomišenja. — Prihajava, gospod, v mnogo važnejši zadevi. Moj prijatelj Gaston zapusti čez nekaj mesecev Pariz in pred odhodom bi rad vzel iz prometa svoje menice. Ležeče mu je na tem tembolj, ker bi bil njegov oče zelo nezadovoljen, če bi zvedel, da je menice podpisal... — To razumem. Gaston je že mislil, da je rešen. — No, torej, dragi Van Klopen, — mu je dejal, — vrnite mi moje menice. Krojač je odkimal z glavo. — Imel sem jih, da, dobro se spominjam. Pet menic po tiFoč frankov. Dobil sem jih bil od Eskomptnega zavoda, pa sem jih spravil v promet. — Nimam sreče! — je vzdihnil Gaston razočarano. — Da, poslal sem jih v kritje fakture svojim dobaviteljem v Saint-Etienne, Rollon Vrac et Cie ... Če mi ne verja-meta, — je pripomnil, — vama lahko pokažem pismo, ki mi je bil v njem potrjen prejem menic — O, to zadostuje, verjameva vam, — je odgovoril Andre mirno, kajti ležeče mu je bilo na tem, da bi Van Klopen ne slutil, da mu ne verjame. — Menice so v Saint-Etienne, to je škoda . .. Počakava torej, da zapadejo. Gospod Gar>deHi menda ne bo sina zato razdedinil. Se priporočam. In ker je čutil, kako mu kipi kri po žilah in je bila nevarnost, da se ne bo mogel več premagovati, je hitro odšel; mladi Gaston se je hotel mimogrede pomeniti s krojačem o obleki, ki bi jo kupil Zori, ko pride iz zapora, toda Andre ga je potegnil za seboj. Ko sta bila že dobrih trideset korakov od krojačeve hiše, je potegnil Andre iz žepa notez in si za vsak slučaj takoj zabeležil naslov Van Klopenovih dobaviteljev Rollon et Cie. Potem je pa dejal: — Zdi se mi, da hočeta Verminet in Van Klopen iztisniti iz vas nekaj denarja. Te besede so zvenele v Gastonovih ■ušesih zelo neprijetno. — Mislim, — je nadaljeval Andre, — da bi vam oče odpustil to... neprevidnost še manj od sramote, ki ste mu jo nakopali s tem, da ste poslali k njemu zdravnika, da bi seštel ure, ki so mu še odmerjene ... Vendar bi vam pa odpustil . . . Saj je vaš oče. In rad vas ima. — Vrag vzemi torej Vermineta! — Ne, gospod Gaston, ne! Če se ne bojite očeta, vam zagrozi z nekom drugim ... z državnim tožilcem. Gaston se je ustrašil. — O, za tako malenkost! — je menil. — Da, toda ta malenkost se imenuje v vašo nesrečo ponarejanje podpisov. A za ponarejanje podpisov je najprej porota, potem pa kaznilnica. — Kaznilnica! — je zaječi jal Gaston. Strašno je prebledel, izbuljil od groze oči in zadrhtel po vsem telesu. Potem je pa vzkliknil ves iz sebe* — Torej mi ne preostaja drugega, nego revolver... Sem sin poštenega očeta! Zdaj se je pa ustrašil Andre. — Ali bi res storili, kar pravite? — je vprašal. — Bog mi je priča, da bi... Res sem propalica, toda v velikem trenutku znam biti mož na svojem mestu. To bi bilo grozno, toda drugega izhoda ni ... Iz oči mu je odseval trden sklep storiti, kar je nameraval. — Odobravam vašo energijo, dragi Gaston, — je nadaljeval Andre, — toda obupati ne smeva. Verujem, da, trdno verujem, da se nama posreči urediti to nesrečno zadevo... In ne pozabite, da vas utegnem vsak hip potrebovati. — Velja. — Jutri na svidenje. In Andre je hitro odšel. Mudilo se mu je zato, ker je slišal Vermineta, kako je dejal Croisenoisu: — Ob štirih pojdem k Mascarotu, — in sklenil je počakati doma, potem pa slediti Vermi-netu za petami. Na vso moč je hitel po rue de Gram-mout in o pol treh je bil že na rue Saint-Anne. Ozrl se je na vse strani. Baš nasproti Eskomptnega zavoda je bil vino-toč. Andre je krenil tja, naročil kruha, košček prekajenega mesa in pol litra vina, plačal je pa vnaprej, da bi se mu ne bilo treba zadrževati s plačevanjem, če bi moral naglo oditi. Stopil je k oknu in začel počasi pri-grizovati. Bal se je, da ne pojde vse tako, kakor si je bil zamislil. Verminet je tudi dejal, da pojde na borzo. Ali se vrne, predno pojde k Mascarotu? Od tega je bilo vse odvisno. Če se vrne, je bil Andre prepričan o uspehu. Če ga pa ne bo, pomeni to celo uro brezuspešnega čakanja. Toda sreča mu je bila mila. Baš je bil pojedel kruh in meso, ko je zagledal iz hiše prihajajočega Vermineta. Brž je popil vino in hitel na cesto. XXV. V Verminetu spoznamo na ulici takoj na prvi pogled imenitnega gospoda, kapitalista, premožnega zasebnika. Andre, ki mu je skrivaj sledil, je kar strmel videč, koliko znancev ima ta finančnik in kako ga povsod spoštljivo pozdravlia jo. Verminet je prispel ta čas na boule-vard Poissonniere in tu se je njegovo vedenje naenkrat iznremenilo. Vrg-el je cigaro proč ter krenil urnih korakov po rue Poissonniere in rue des Petits-Car-reaux. Prispel ie do konca rue Montor-gueil, blizu tržnice je naglo zavil in smuknil skozi visoka vezna vrata v bližnjo hišo. Kam ga je zaneslo ?. . . Andre ni dolgo dvomil, kajti dve. tablici, na vsaki strani vrat ena, sta jasno pričali, da je hitel Verminet naravnost k Mascarotu, k lastniku posredovalnice. Andre je sklenil počakati, da se Verminet vrne. Krenil je na drugo stran ulice in se zatopil na videz v opazovanje treh mehanikov, ki so vstavljali v bližnjo trgovino rolete, v resnici je pa dobro pazil, kdaj se vrne Verminet. K sreči ni bilo treba dolgo čakati. Komaj je minilo četrt ure. ko se je pojavil na dvorišču Mascarotove hiše Verminet. Spremljala sta ga dva moža. Prvi je bil visok, suh in nosil je temna očala; drugi je bil debeluhast. dobrodušen, vajen menda občevati v najboljši družbi. Ustavili so se in živahno o nečem pomenkovali. V filmskem ateljeju. — To je grozno! Dva napada v enem dopoldnevu in samo pol ur2 presledka! Tega bi niti Napoleon ne vzdržal! Ključevskaja šopka premagana Ruka plezalca Semenov in Dinges sta priplezala na vrh 4916 metrov visokega ognjenika Iz Habarovska v Sibiriji prihaja vest, da sta priplezala turista semenov in Dinges kot prva na vrn še delujočega ognjenika Ključevskaja sepka biizu obale polotoka Kamčatke. Ognjenik je visok 4916 m m naporna, pa tudi zelo nevarna plezalna tura je trajala celih 35 dni. Ključevskaja šopka, kakor je zabeležen ta ognjenik na vseh zemljevidih, je poleg Kilimandža-ra v Afriki najvišja čisto vulkanična gora sveta. Polotok Kamčatka spada k najsevernejšemu pasu vzhodno-azrj&kih ognjenikov. Ognjeniki na Kamčatki spadajo po sili in obsegu svojega erup-tivnega delovanja med najpomembnejše renomene sveta, izvzemši morda Javo. Polotok reže po celi dolžini pogorje, ki deli dolino reke Kamčatke od cele vrste ognjenikov na pacifiški obali. Geologi domnevajo, da so vsi ognjeniki na Kamčatki med seboj v zvezi. Slučajna priča velike erupcije Ključevskaje šopke je bil leta 1854 ge-ograi Siveljuč, ki je napravil tudi zemljevid ognjenika. Po Jr. Ratzelu je izmed 55 ognjenikov na Kamčatki in v njeni okolici 9 stalno delujočih, med 41 ognjeniki paciiiškega dela Kamčatke pa 11. Kamčatka se sploh odlikuje po svoji dolgi verigi ognjenikov. Po najnovejših raziskavanjih je na tem polotoku 63 ognjenikov, pedijodično delujočih je 13, iz 8 se vali samo dim, 4i je pa ugaslih. Zelo so razširjena na Kamčatki tudi vroča vrela. Najbolj so razviti * skupinah ognjeniki v vzhodne al delu polotoka. Stožčasti vrhovi vulkanov, pokriti z večnim ledom, dajejo Kamčatki čisto posebno pokrajinsko obeležje, ki se odlikuje tudi po gosti megli ter vlažnem in hladnem podnebju. Kamčatka spada med najzanimivejše dele arktičnega severa. Dolga je okrog 1200 Km, široka 450 km, površina pa znaša 270.000 kvadratnih kilometrov. Prebivalcev šteje polotok komaj 10.000 in sicer okrog 8000 Kamčadalov, Korja-ko v' in Lamutov, ki se pečajo z lovom in ribolovom, drugi so pa kulturno zali Rusi, Kitajci in Korejci. Podnebje je si-., mrzlo, toda ne v vseh krajih enako. Na jugu se razvije v kratkem poletju bujna vegetacija, zapadni in severni del polotoka je pa sama tundra. V ..skaterih dolinah ob reki Kamčatki pa uspeva celo žito. V gorah je mnogo medvedov, med divjačino se pojavlja tudi sobol, v južnem delu pa morska riba. Bogastvo Kamčatke je v velikih množinah rib in kožuhovine. a tudi v ogrorrmh čredah severnh jelenov, ki jih je bilo po podatkih pokojnega polarnega raziskovalca Iden Zellerja pred leti do 800.000, torej več, kakor jih je na Norveškem, na Aljaski, v Sibiriji in arhangelski guberniji skupaj. Na Kamčatki je tudi mnogo severnih psov, ki jih rabijo domačini za vprego. Največje bogastvo je pa po Zellerjevem mnenju v zemlji tega polotoka, kjer so baje skrita zelo bogata ležišča zlata. Švedski raziskovalec Sten Berg-man, ki je prepotoval Kamčatko leta 1922 in proučil naravoslovne razmere, je ugotovil, da je bil polotok naseljen že v pradavnih časih. Na konju je pri- jahal do vznožja Ključevskaje šopke in pogled na ognjenik ga je očaral. Bilo je proti koncu maja in povsod so se Kazali sledovi prihajajoče pomladi. Gore so bile še vse zasnežene, po dolinah je pa na mnogih krajih že zelenela 1 trava. Solnce je sijalo kakor poleti, ptice selivke so se vračale v svoje domove in škrjančki so žvrgoleli visoko i pod nebom. Ključevskaja šopka je bila kakor pozimi. Udeleženci Bergmanove ekspedicije so zakurili zvečer ogenj in opazovali ognjenik, iz katerega so se neprestano dvigali ognjeni zublji. Ekspedicija je kmalu spoznala, da niti misliti ni, da bi mogla doseči vrh ognjenika. Zdaj je pa torej premagana tudi ta gora in uspeh ruskih plezalcev bo gotovo mnogo pripomogel k proučevanju enega najzanimivejših ognjenikov sveta. Bat4 a kupuje zrakoplov R 100 Tomaž Bat'a izdaja tudi svoje glasilo »Zlin«, ki prinaša zanimivo vest, da namerava Bat'a kupiti velik angleški zrakoplov R 100. Iz podjetja v Zli-nu so se te dni obrnili brzojavno na angleško poslaništvo v Pragi in vprašali, pod kakšnimi pogoji bi lahko podjetje kupilo zrakoplov, ki ga namerava angleško letalsko ministrstvo demontirati. Bat'a ima že več aeroplanov, zdaj pa hoče kupiti še zrakoplov, ki ga bo rabil za prevoz svojih izdelkov. Cev- j Ije bi prevažali z zrakoplovom iz ZH-na po vsem svetu, toda samo podnevi, ker je vožnja z zrakoplovom ponoči nevarna. co topografske anatomije, v vedel skoraj šj neznano bolniško higijeno, ustanovil anatomični institut v Petrogradu im postal njegov prvi šef. Leta 1854. se je udeležil krimske vojne in vzel s seboj usmiljenke, ki jih dotlej še ni bilo. Po vojni je moral moralno strt v pokoj, toda mirovati ni mogel. Zače' ie pisati knjige, ki pomenijo za moderno kirurgijo zelo važno pridobitev. Umri je 7. decembra 1881 v Petrogradu. Zvočni kitaš Idea? LIANE HAIĐ v senzacionalnem cirkuškem zvočnem filmu 50 letnica smrti N. J. Pirogova Društvo čeških zdravnikov v Pragi'" se je spominjalo v ponedeljek 501et-nice smrti slavnega ruskega kirurga in ustanovitelja anatomično kirurgično znanstvene šole Nikolaja Ivanoviča Pirogova. O Pirogovu je predaval na svečani sejd znameniti ruski kirurg, bivši šef kirurgične klinike v Moskvi dr. Aleksinski. ki deluje zdaj v Parizu Nikolaj PiTOgov je bil rojen I. 1810. v Moskvi, kjer je tudi študiral. Kot 17letni mladenič je odšel na nemško fakulteto v Jurjevo (Dorpat). da bi se pripravil za vseučiliškega profesorja. Z vso vnemo se je kot mlad zdravniK lotil anatomije in kirurgije. Pozneje je odšel v Berlin, 1. 1835. se je pa \raiii v Moskvo, da bi prevzel vodstvo kirur-gične klinike. Toda prehitel ga e kolega. Njegov učitelj v Jurjevu Meuer mu je pa odstopil svojo stolico m tako je bil Pirogov prvi Rus, ki je postal profesor na jurjevski univerzi. In tu se je začela njegovo plodonosno znanstveno delovanje. Neumorno je delal oosku-se na živalih, na zdravih Ln bolnih ljudeh, na samem sebi, na živih in mrtvih. Cez pet let je bfl poklican v Petro-grad na vojaško medicinsko kirurgično I akademijo. Tu se je v polni men uve-• ljavil njegov edinstveni pedago-škj-or-I ganizatorični talent. Ustanovil ie stoli- Trude Berliner — VValter Ki Ha Vsi posnetki so delani v berlinskem cirkusu Busch Premiera ob 4., pol 6-, pol 8. in 9. zvečer Ženske in vitamini V zavodu za vitamine v Osiu so delali učenjaki poskuse, da ugotove, kakšna je razlika med moškim in žensko glede vitaminov. Poskusi so pokaza i, da imajo ženske mnogo več.:o zalogo vitaminov, kakor moški. Učenjaki so »3 zanimali zlasti za očesne bolezni, ki so nastale med vojno zaradi poman jl'unja vitaminov. In prišli so do spoznanja, da se *x>javlja ta bolezen pri ženskah zelo redko. Tudi rahitis, ki se pojavlja zaradi nedostatka vitaminov B, pri ženskah ni tako pogosta kakor pri moških Šef zavoda za vitamine v Oslu prof. Poulsson pravi, da ima ženska v organizmu mnogo več vitaminov, kaKor moški, in sicer zato, da organizem med nosečnostjo ne opeša. Ženska ima zalogo vitaminov v podkožni maščobi. J^animivo je pa, da naletimo na lo razliko med moškim in ženskim soclom tudi pri živaldih. Vrtamin A se pojavlja pri kravah in vohh v razmerju 15 : 1. Cim starejša je pa ženska, tem manj ima vitaminov. Vitamini se začno kop čiti v ženskem organizmu med 5. :i 10. letom. In ker ima ženska večjo zalogo vitaminov A in B, kakor moŠKi, tudi ne trpi toliko, če jih dobiva nekaj časa s hrano manj. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda Brez posebnega obvestila 4 Občina Ljubljana Mestni pogrebni ta v od ■ Po dolgotrajni, mukepolni bolezni je Vsemogočni rešil in poklical k Sebi v starosti 77 let našo najdražjo mamico, staro ma-rrrico, prababico m taščo, gospo HEDVIKO KALIGAR vdovo nadučitelja Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 5. L m. ob 2. uri pop. od doma žalosti, Sv. Petra c. 11 na pokopališči k Sv. Križu. Ohranimo jo v blagem spominu. V LJubljani, dne 3. dec. 1931. EMILIJA KALIGAR. učiteljica, hči; rodbine OSTERMAN-CIGLA-KIČ, BISCHOF, prof. KUNC in ostalo sorodstvo. OGLEJTE SI IZLOŽBE KLOBUKOV ZA MIKLAVŽA! zelo znižane cene. Stuchlv Maske, židovska ulica 3. 3378 Za Miklavža in Božič Več popolnoma novih ŠIVALNIH STOJEV, najnovejša tipa, najboljše znamke (eden z elektromotorjem), zelo ugodno naorodaj. — Tudi na več obrokov. Naslov v upravi >Slov. Naroda c. POSLOVODJO spretnega, za delavnico montaže, specializiranega po možnosti v avljatični konstrukciji, sprejme podjetje za izdelovanje aeroplanov »Bregnet« v Kraljevu. V poštev pridejo le jugoslovenski državljani. STANOVANJE dveh sob, kuhinje, jedilne shrambe in kleti, v novi hiSi oddam pri mostu ob zeleni Krki v Dobrovi pri St. Jerne- j ju. Pripravno za ljubitelja mi- [ ru, zasebnika ali upokojenca, j Možnost je dana gojiti lov in ribiški sport. Natančna pojas- I nila daje lastnik Ivan Seljak, posestnik in gostilničar, Do-brova. 3386 OPREMLJENO SOBO takoj oddam solidni gospodični. Naslov v upravi lista. 3389 ABSOLVENTINJA trg. tečaja, zmožna tudi nemškega jezika, išče službo. Gre tudi na deželo. Prakticira 1 do 2 meseca brezplačno. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Marljiva«. 33S7 Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE Ljubljana, Gosposvetska cesta st 16 (pri Levu) 114/L MORSKE RIBE Dalmatinska vina danes dospele sveže pošiljke, vse v najboljši kvaliteti, kar je vsakomur dobro znano Gostilna Tratnik SUNARA ~OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po nujni'.7.ji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik. LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Bil KO t A DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri rt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta stev. 83 (na Balkanu) Telefon 34—34 Srečk so dospele! za II. razr.drž. razr. loterije Obnovite si jih najkasnejt do 10. decembra. Po tem roku prodamo neobnovljene srećke drugim interesentom. Žrebanje se bo vršilo 15. in L6. decembra. Zadružna hranilnica r. z. z o. z,, Ljubljana, Sv. Petra c. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek, — Za upravo ln inseratni del usta; Oton Christol, — Vsi v LJubljani.