Fodtnlna plačana v rotovtnl IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. DRŽAVNO TOŽILSTVU vij' 15. IX. 193&U posamezni številki Din I SO. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in oftfrrt. .'VX Haročnina za Jugoslavijo: celoletnp 180 Din, ža »/» leta 90 Din, ‘/4 leta 44 Din, mesečno 15 Dlfa; za Inozemstvo: 210 Din. - In tdH Se v Ljubljani Uredništvo In upravništvo ft v Utiffljahi V Gfregotčlčevi ulici St. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Račun pri poSt. hi-anilnid v Ljubljani St. UJ#, - TO&teh Ot.3O-0O ~i -LL—J Li^Z* : jj2£L£L_£ri£mm rm.1 tv.-.-f--. rrrort i»v»rf n[\t\d trn- ■ ■ 1»*- v/j ul UAui.gT iu :inv tu >>/v > -.Ti?] uiTv . >r->o 1 ,a > ai> mi i-.m Leto XV. V Ljubljahi, v Četrtek, 15. septembra 1932, iltm. štev. 106. Zadlrtlžfta trgovina S privilegiji • Nikakor nismo pričakovali, da bi bili voditelji Nabavljalne zadruge drž. natae-ščoncev v Mariboru navdušeni nad govorom predsednika mariborskega grbini ja g. Weixla, ko je ta na velikem trgovskem shodu v Mariboru nastopil proti Onim zadrugam, ki so postale že čisto tiavadrie trgovine. C'e pa nismo pričakovali od te strani odobravanja; pa tudi nismo mislili, da bi ddživel i tako neobjektiven ih netočen odgovor. Razumemo, da mora načelstvo Nabavljalne zadruge braniti poslovanje svoje zadruge, od načelstva Zadruge državnih nameščencev pa smo smeli pričakovati tudi razumevanje za pravične zahteve trgovcev. Kajtii če kdo, potem mora razumeti državni nameščenec zahtevo, da morajo biti državne dajatve za vse enake. Saj je ta prilfcip Ustavno-pravnri uveljavljen. Santo to in nič driigega pa je vedno bila iti Ostane zahteVa trgovcev. Kajti nikdar niso bili trgovci preti zadrugam, ki so ostale zveste sVojemu osnovnemu namehu, da namreč s skupnim in složnim delom izvedejo to, kar posamezdni k s svojo silo ne more doseči. Trgovstvo je vedno cenilo pomen teh zadrug dri bilo tudi za to, da se takšne zadruge podpirajo tudi iz javnih sredstev* to se pravi tudi z denarjem davkoplačevalčev, rti bel kateriitii zrivziimajo naši trgovci najodličnejše hičšto. Ne morejo pa priznati trgovci, da so ostale zveste zadružni misli one zadruge, ki nabavljajo blago, ki si ga more sleherti človek kupiti in za nabavo katerega rii potrebna nobena zadruga. Pa tudi proti tem nepotrebnim zadrugam nima trgovstvo nič, če plačujejo te zadruge, ki so dejansko že trgovine, vse državrie dajatve in v isti izmeri ko legalna trgovina. Če raje kupttje blago v »zadrugi«, ko pri trgovcu, ria prosto mu in proti termi ne bo protestiral prav noben trgovec. Noben trgovec pa tega trpeti ne more, da bi se mu rije-gova konkurenčna sposobnost umetno zmanjševala na ta način, da se njegov konkurent bprošča nekaterih dajatev, ki jih legalni trgovec mora plačati. In takšno stanje danes obstoji, takšno zmanjševanje konkurenčne sposobnosti se vrši in tega ne moi-e nihče utajiti in tudi ne riačelstvO mariborske nabavljalne zadruge, pa čeprav se dela, ko da bi bile davčne olajšave, ki jih uživa njih zadruga, bagatela, ki ni vredna pripombe. Teda te olajšave niso noberia bagatela, temveč prav znaten privilegij, ki bi ga vsaj državni nameščenci lahko prizhalii in Sč zanj zahvalili državi. Tako ®o gospodje v svojem odgovoru v mariborskem » Večernih u« čisto prezrli par ugodnosti, ki jih uživa njih zadruga. Tako ne omenjajo oprostitve od splošnega davka na poslovni promet, kii ga je oproščena po čl. 159. fin. zakona 1926/1927 in ne omenjajo tudi ugodnosti glede skupnega davka po čl. 14. št. 7. Uredbe o skupnem davku. Po tem členu je zadruga oproščena skupnega davka na blago, ki ga uvozi za potrebe svojih članov. Čisto po krivici omalovažujejo gospodje oprostitev od pridobniriskega davka. Taj oprostitev je prav znatna in znaša v Mariboru z dokladami vred približno 25% doseženega čistega dobička. To ni danes prav nobena bagatela, kar posebno dobro ve tisti, ki plačuje pridbonino. Tudi ugodnosti glede skupnega davka niso nobena bagatela, ker imajo nabavljalne žhdfuge to ugodnost, da mlevski proizvodi iz mlinov nabavlj. zadrug, Odnosno Savezai, ne podlegajo »kup. davku, kar po menja danes znižanje cene moke za 6%, koru*, moke pa za 2-4 %, kolikor legitimbn trgovec nikdar ne zasluži in se mora nasprotno zadovoljiti z dobičkom, ki znaša le neznaten del te ugodnosti. Zadružne trgovine pa imajo vsled teh davčnih olajšav tudi to ugodnost, da jim ni treba niti primeroma toliko izdati za re- klamo, kakor pa morajo redno izdajati legitimni trgovci. Pa še vse polno drugih ugodnosti uživajo nabavljalne trgovine v zadružni obliki. In proti tem zadružnim trgovinam s privilegiji je trgovec in samo proti tem. Ker je skrajno nepravično, da bi kdo s temi privilegiji škodoval drugemu. Trgovstvo, ki točno in v redu plačuje vse državne in samoupravne davščine, ne more in ne bo nikdar razumelo, da se mora njegova vzorrta lojalnost honorirati s tem, da se zmanjšuje njegova konkurenčna sposobnost. Samo v tem pa je spor in samo to je zahteva trgovstva. Vsem enake pravice, vsem tudi enake dolžnosti. Kdor se loti trgovine, je trgovec ih zanj veljajo vsi predpisi ko za vsakega drugega trgovca. Rotor pa je drž. nahieščeriec, ta je drž. nameščenec in ne more biti obenem trgovec, kakttr ne more biti trgovec drž. nameščenec in naj plačuje še tako Visoke davke. S priVilegiji pa proč, ker davčne neenakosti ne sriie biti, ali pa mora trpeti državni interes. V tem je ona velika načelna razlika, ki loči legitimno trgovstvo od vodstva nabavljalne zadruge državnih nameščencev, Paš v tej ndčelni in glaviii razliki pa mi v odgovoru vodstva ZadrUgfe riobehe besede. Tn vendar bi rtiorfill baš v teni ozirti biti najbolj zgovOrhi in povedati, zakaj ravno it jim privilegij ih v čem je tk privilegij koristen za gospodarstvo. Na to osnovno vprašanje pa čujemo le mrtvaški molk. Zato pa je tem več gostobesednosti ža postranska vprašanja iti v tem pogledu ?i gospodje niso prihranili niti nekaj naivnosti. Pravijo namreč, da je že v tem dokaz, da prodajhjo samo članom, ker ima zadruga na svojih vhodih napisano razločno in z velikimi črkami, da prodaja samo članom. Sancta simplicitas, kako magična sila je v tem napisu! Kljub temu napisu pa moramo konstatirati, da se je že ugotovilo, kako je neki član kupoval pri zadrugi sladkor za svojega sorodnika, ki je bil slaščičar. Je sicer res, da je zadruga tega člana izključila, toda šele ha to, ko je izvedela, da je podana o teni ovadba. Težko gospodarsko stisko preživljamo ih od te stiske je zlasti prizadeto trgovstvo in se posebej legalna trgovina, ki rtlbra napeti vše šile, da sploh vzdrži. V takšni stiski je treba gledati na vsaik dinar, v takšni stiski pi trgovstvo že celo ne more trpeti, da se rtra ha umeten način zmanjšuje konkurenčna sposobnost ift s tem tudi iijegova pridobitnost. Kljub vsem težavam so trgovci Šb Ohrahili svoje obrate v nezmanjšanem obsegu, toda če ne pride do zboljššlnja, če se jliri bodo delale še ovire, bo to poištklo nehiogoče ih brezopselnost se bo pričela tudi v trgovini. Takšen je položaj, tako stoje stvari in zato mora trgovstvo, da ohrani sebe in reši gospodarstvo pred novimi težavami, zahtevati za vse enake dolžnosti in enake pravice. Proč s privilegiji je zato zahteva legalne trgovine in ta zahteva ne bo utihnila, dokler jej ne bo v polni meri ustreženo. In proč s privilegiji tudi za zadrriž-ne trgovine, ker tudi za nje mora veljati enaka pravica! Minister Mohorič o nemški odpovedi trgovinske pogodbe Uredniku »Politike« je trgovinski minister Mohorič dal to izjavo o nemški odpovedi trgovinske pogodbe z Jugoslavijo: »Pogodba z Nemčijo je bila sklenjena dne 6. oktobra leta 1927 in je stopila v veljavo dne 20. decembra 1. 1927. Imela ie značaj kratkoročne pogodbe. Šklenjena jb bila hk ditfe leti in je torej prenehala leta 1929. Ker pa ni bila pogodba odpovedana ne z ene in ne 2 drUge strani, se je njena veljava molče podaljšala. Že takrat, ko so ©e vršila pogajanja v Nemčiji, se je čutilo močno gibanje, da se zaščiti agrarna proizvodnja z visokimi, dejansko že prohibitivnimi zaščitnimi carinami, ki so že teda j v izdatni meri otežkočavale pogajanja. Od tistega Časa pa do danes je Nemčija izdala v svrho večje zaščite svojega kmetijstva vrsto ukrepov, s katerimi je bil naš izvoz v Nemčijo prav občutno zadet. Ker pa so nekatere uvozne carine na kmetijske pridelke po pogodbi z nami ver zane, ni mogla Nemčija povišati carinskih postavk, dokler je bila v veljavi dosedanja trgovinska pogodba. Zlasti je bila Nemčija interesirana ha tem, da poviša uvozno carino na jajca, ki je bila pogodbeno ž Jugoslavijo določena na 5 mark za 100 kg. Da bi mogla to povišerije izvesti, je Nemčija morala odpovedati pogodbo, ker so bila njena prizadevanja za sporazumno spremembo te carine brezuspešna. Po odpovedi bo naša vlada v najkrajšem času pričela pog&jahja za sklenitev nove pogodbe ih v ta namen je bil že koncem prejšnjega , leta gondir&n teren od naših pbjgddbenlkov v Berlinu in tudi že dolp-Čena načela ih dkvlr; v katerem se bbao vršila pogajanja. Odpoved. pogodbe ni prišla nepričakovano in zato ne pomeni nobenega iznena-denja. Naša trgovinska bilanca z Nemčijo je bila stalno pasivna. Nemčija zavzema, v naši uvozni trgovini prvo mesto s 19;28 odstotki, dpčim se v izvozni trgovini na-baja na Četrtem mestu z li‘31 odstotki. Volumen našega blagovnega prometa je v zadnjih letih rapidno padal in kaže to sliko: naš izvoz v Nemčijo je znašal leta 1930 790,726.000 Din, leta 1931 543,305.000, v prvi polovici letošnjega leta pa samo 136,987.450 dinarjev. Naš uvoz iz Nemčije pa je znašal leta 1930 1.221,420.000 Din, leta 1931 925,408.000 in v prvi polovici leta 1932 260,779.743 dinarjev. Potemtakem znaša deficit naše trgovine z Nemčijo1 leta 1930 431 milijonov, leta 1931 3182,000.000 in v pfvi polovici letošnjega leta 124,000.000 Din. Kakor dokazujejo te Številke je bil letoš uvož skorhj dvakrat večji ko pa izvoz. Naloga naših pogajanj z Nemčijo bo zato v prvi vrsti ta, da se po možnosti popravi naša trgovinska bilanca, kar bi še moglo doseči s preferenčnimi carinami in odgovarjajočim uvoznim kontingentom za glavne pridelke naše kmetijske proizvodnje. Uspeh dunajske lesne konference Po poročilih z Dunaja so se delegati posameznih srednje-evropskih držav zjedi-nili v vprašanju ustanovitve skupne Organizacije lih omejitve izvoza mehkega lesa z ozirom na potrebe mednarodnega trga. O poteku konference je bil izdan ta komunike: »V smislu sklepov mednarodne junijske lesne konference na Dunaju so se nadaljevala pogajanja med delegacijami teh držav: Avstrije, Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumrinije. Letonška delegacija je opravičila svojo odsotnost in Izjavila, da bo sodelovala pri konsolidaciji lesnega trga. Pogajanja potekajo ugodno fn njih cflj je Ustanvltev skupne oifgariizačije v svrho ureditve raznih vprašanj ha lesnem trgri. Vse drhge države morejo takoj pristopiti k tej organizaciji, kakor hitro za žele. Vse kaže UU to, da bo po razščiščenju posameznih načelriih vprašanj prišlo do za-željenega sodelovanja med preje omenjenimi državami. Občni »bor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo V Ljubljani. XII. redfti letfti občni žbor Zveze trgovskih gremijev ža Slovenijo v Ljubljani še bo vršil v nedeljo, dne 18. septembra 1932 eb 9. uri dopoldne v dvorani kopališča v Laškem s tem dnevnim redom: 1. Ppročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. ftačlihski zaključek za leto 1931 in poročilo pregledovalcev računov. 4. PToračuh IH določitev zvezne doklade za leto 1932. 5. Preosnovanje Zveze po § 363 obrtnega zakona. 6. Poročilo 0 socialnem zavarovanju po § 384. obrt. zakotia, — o zadružništvu, — o tujskem prometu in lesni trgovihi. 7. Resolucije. V primeru nesklepčnosti Ob napovedani uri se vrši po čl. 10 zveznih pravdi eno uro pozneje ravnotani z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne-glede na število navzočih delegatov. Vsak delegat se mora na zveznem obč. zboru izkazati s poverilnico, ki mu jo izda uprava združenja. * • * V soboto, diie 17. septembra t. 1. ob 4. uri popoldne se bo vršila v dvorani kopališča v Laškem predkonfereriCa Zveznih delegatov, ki bo razpravljala o predlogih združenj. Zveza poživlja vse delegate, da se zanesljivo udeleže predkonference in Že na pred konferenci iznesejo vse one težnje in zahteve, za katere žele, da se o njih razpravlja in da jih Zveza upošteva. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani. Minister Mohorič o solunskem velesejmu Grški list »Elefteron Vima« objavlja članek, ki ga je ob priliki otvoritve VII. mednarodnega velesejma v Solunu napisal trgovinski minister MohdriČ. V tem člariku pravi minister Mohorič med drrigim, da Je Jugoslavija vedno delala na to, da pride do čim ožjih gospodarskih 2v6z z Grško, s katero veže Jugoslavijo v stoletjih pre-izkušehb prijateljstvo. Z naravnim zakonom sta oba naroda navezana eden na drugega in v resriiči je vladalo med njima tudi vedrio prijateljstvo. V vseh kritičnih časih sta se grški in jugoslovanski narod nUšla vedno ranie ob rame. Jugoslavija se vedrio zanima za vsako novo in uspešno prireditev Grčije. Ena takšnih prireditev je tudi solunski velesejem* ki ga Jugoslavija iskrenb pozdravlja, ker je bil že davno potreben. Solunski velesejem nudi Jugoslaviji priliko, da Se seznani s proizvodi Gččije, prav tako pa omogoča jugoslovanskemu gospodarstvu, da pokaže svoje proizvode Grški in da jih propagira po grških trgih. Koncem svojega članka izraža minister Mohorič svoje veselje, da so bila ugodno zaključena grško-jugoSlpvanska trgovinska pogajanja. Novi trgovinski sporazum bo v kratkem podpisan in minister Mohorič upa, da bodo z njim dobili grško-jugoslo-vanski trgovinski odnošaji nov polet. STATISTIKA KONKURZOV IN PRISILNIH PORAVNAV Po poročilu trgovinskega ministrstva je bilo v avgustu v Jugoslaviji 37 kprikurzov in 96 prisilnih poravnav izven korikurza. V posameznih banovinah je bilo konkur-Zbv fn' prisilnih' ppfriVnav (prva številka za konkurže, druga zri prisilne poravnave izven konkurza): vardarska 8, 4; dravska 6, 28; drinska 4, 5; donavska 9, 11; zetska 2, 5; primorska 1, 6; savska 3, 17; Vrba-ska 0, 9; moravska 3, 0 in mesto Beograd 0, 11. Tudi trgovci zahtevajo zaščitne odredbe Resolucije sarajevskih trgovcev Skoraj pridemo v jesensko sezono, a v gospodarstvu še ni čutiti pravega oživlje-nja. Vzrok je v tem, ker je silno padla kupna moč konsumenta, da je padel promet tudi najpotrebnejših predmetov za polovico, deloma celo za 80°/o. Cim manjši pa je promet, tem manjši je naravno tudi zaslužek, tem težje pa tudi spravi trgovec skupaj denar, ki ga potrebuje za javne dajatve in za vodstvo svoje 'trgovine. K vsem tem težavam pa je prišla še nova težava vsled zakona o zaščiti kmeta. Kmet ne plačuje več svojih obveznosti in posledica tega je, da ne more priti trgovec do svojega denarja. Dobavitelji pa od trgovca zahtevajo denar ip ker ga trgovec tudi pri najboljši volji ne more izterjati, se množe konkurzi in prisilne poravnave. Na raznih številnih sestankih po vsej državi so se zato že posvetovali trgovci, kako najti,izhod iz sedanjega, v resnici že nevzdržnega stanja. Tako so o teh vprašanjih zborovali te dni tudi sarajevski trgovci in ker bo skoraj postalo nujno, da nastopijo vsi trgovci Jugoslavije v teh vprašanjih solidarno, smatramo za potrebno, da objavimo sklepe sarajevskih trgovcev. Upravni odbor trgovskega združenja v Sarajevem je po daljšem posvetovanju sprejel te sklepe: 1. Če bi zakon o zaščiti kmeta še dalje veljal, potem naj se razširi tudi na trgovce in druge gospodarstvenike in naj se jim dajo iste pravice, ker so ravno tako lojalni državljani, kakor kmetovalci. 2. Upošteva se naj, da so se trgovci in drugi obrtniki zadolžili pri nabavi blaga v času, ko je bil denar cenen in da je vsled tega nemogoče, da bi v kratkem času pla- čali v polnem znesku vse dolgove, zlasti še, ker so cene blagu silno padle in ker vlada največje pomanjkanje denarja. 3. Obresti naj se brpz razlike za vse staro dolgove znižajo na 6 od sto. Prav tako naj zniža obrestno mero Narodna banka in vse druge banke in to znižanje naj velja, dokler ne ozdravi gospodarstvo. Tudi naj se da gospodarstvu čim več denarja na razpolago. 4. Država in samoupravne ustanove naj čim preje poravnajo svoje dolgove trgovcem, obrtnikom in industrijnlcem in naj vrše nove nabave le, če imajo za nje zagotovljen denar. 5. Za ves čas trajanja zakona o zaščiti kmeta naj se z zakonom določi, da se dolžniku nepremično posestvo ne sme prodati. 6. Odpravijo naj se zaščitne carine na blago, ki pomenijo monopoliziranje blaga in preveliko obogatitev industrijalcev, kar pomeni le izkoriščanje naroda in kar ga spravlja v revščino. 7. Vsi sedanji karteli naj se odpravijo, ustanavljanje novih pa pod kaznijo prepove in s tem zopet omogoči svobodna trgovina. Če se te zahteve ne bi izpolnile, potem je resna nevarnost, da propade trgovina in tudi vse ostalo gospodarstvo, kar bi bilo tudi za državo v največjo škodo, ker bi nastal proletarijat celo iz najboljših davkoplačevalcev. Z ozirom na nevzdržno stanje prosijo sarajevski trgovci, da vlada, narodna skupščina in senat čim prej o tej resoluciji razpravljajo in napravijo potrebne sklepe, da se reši trgovina pred propadom. Osnovna vprašanja obrtne politike (Iz poročila člana Zbornice za TOI, g. Josipa Rebeka na velikem obrtniškem zborovanju v dvorani OUZD v Ljubljani) Po kratkem uvodu je poročevalec gospod Rebek takoj prešel na eno glavnih vprašanj, ki posebno v časih stiske zanima obrtnika — na davčno vprašanje. Najprej je naglasil, da je bil obrtnik vedno pripravljen dati Bogu, kar je božjega in kralju, kar je kraljevega. Obrtniki se dobro zavedajo, da mora dobiti država, od katere zahtevajo obrtniki zaščite, .to, kar potrebuje. Zato obrtniki prav tako radi prispevajo svoje, kakor drugi stanovi. Hočejo in žele samo eno: Porazdelitev bremen na obrtniške rame naj bo pravična in naj bo tudi v skladu s tem, kar obrtnik zmore pri sedanjem gospodarskem položaju. V prvi vrsti treba tu omeniti eno najvažnejših obrtniških zahtev, da se tudi obrtniku zagotovi eksistenčni minimum. Davkoplačevalci, katerih dohodki za odmero pridobnine niso ocenjeni nad 20.000 dinarjev, naj se oproste dopolnilnega davka. Tudi ni v skladu s plačilno sposobnostjo obrtnika sedanja uvrstitev pridobninske stopnje. V zvezi z Zbornico za TOI se nam je posrečilo, da so se n. pr. peki in mesarji uvrstili v nižjo stopnjo, da plačujejo mesto prejšnjih 10 in 8% samo 6%. Toda potrebno je, da se tudi drugi obrtniki uvrste v nižjo stopnjo, zlasti pa vsi oni, ki žive od dela svojih rok in le male pomoči pomožnega osebja. Tem se mora znižati plačilni odstotek od 6"/o na 4°/o in sicer brez dopolnilnega davka. Tako bi se znižala obremenitev obrtnika za eno tretjino. Kdor pozna obupen položaj obrtnika, mora priznati, da bi bila samo tako znižana davčna obremenitev v skladu z njegovo plačilno sposobnostjo. Zelo krivično je nadalje, da morajo podeželski obrtniki plačevati zgradarino od svojih hiš, čeprav te niso prav nič drugačne, kakor so hiše njih kmečkih sosedov in čeprav obrtniki prav tako obdelujejo svojo zemljo. Naša zahteva je, da sc obrtnik, ki obdeluje svojo zemljo, oprosti zgradarino, kakor jo je oproščen kmetovalec. Znano je, da se v drugih pokrajinah vse drugače upošteva plačilna zmožnost davkoplačevalca, kakor pa pri nas. Zlasti se to kaže pri predpisu pridobnine. Ni treba podrobno naštevati, kako težke napake so se dogajale, ko se je obrtniku predpisala pridobnina, ki ni bila v nobenem skladu z obsegom njegovega obrata. Zato ponavljam zahtevo, da se pri predpisovanju pridobnine obrtnikom v večji meri upoštevajo sedanje težko prilike in da se predpis pridobnine prilagodi znatno zmanjšani plačilni zmožnosti davkoplačevalcev. Omeniti moram še prisilno izterjavauje davčnih zaostankov. V tem pogledu se pri nas kar preveč rigorozno postopa. Odlog plačila se tudi v upravičenih primerih dejansko ne dovoluje več, čeprav bi se baš v teh težkih časih moral vsak slučaj obravnavati individualno. Posebno pa moram naglasiti zahtevo, da se ne rubi orodja in obrtniškega inventarja, ki je obrtniku ne-obhodno potreben za izvrševanje njegovega obrta. Preveliko napenjanje davčnega vijaka mora nujno povečati nad vse škodljivo šušmarstvo. Na ta način se morajo poslabšati naši gospodarski interesi. Cenilne komisije, ki so pogoj pravičnega obdačenja, naj na vsak način ostanejo. Zakon o zaščiti kmeta ni prinesel kmetu one koristi, ki se je pričakovala, pač pa je ogromno škodoval zlasti podeželskemu obrtniku. Kmetu je treba pomagati, toda preradikalna sredstva samo škodujejo. Obresti in anuitete dolgov morajo biti plačljive in izterljive, prav tako tudi novi krediti, ker drugače mora prenehati vse denarno gospodarstvo, kmetovalec sam pa bo izgubil zadnji kredit. Obenem z razdol-žitvijo kmeta pa je treba pokreniti tudi vprašanje razdolžitve obrtnika. To vprašanje ni prav nič manj nujno in važno. Zelo zainteresiran je obrtnik tudi na vprašanju naše zunanje politike. Obrtništvo je odločno na stališču, da se izdelki, ki jih izdelujemo doma, ne uvažajo iz tujine. Zaščitna carina naj v tej meri zaščiti domačega obrtnika, da bo mogel uspešno konkurirati s tujimi producenti. V trgovinskih pogodbah pa se naj dovoli obrtno-pravna reciprociteta le izjemoma in samo pod pogojem, da tiijec glede usposobljenosti zadosti najmanj tem predpisom, Id veljajo za domačina. Strokovno usposobljenost obrtnika je treba dvigniti do najvišje mere, ker samo strokovno popolnoma izvežban obrtnik more vzdržati konkurenčni boj. Samo boljša tehnična usposobljenost obrtnika pa bo tudi pripomogla, da se bomo mogli osamosvojiti tudi v izdelavi vseh onih predmetov. ki jih danes še uvažamo. Zahtevamo zato, da se mora s podpiranjem in izpopolnitvijo ohrtno-nadaljevalnega in višjega strokovnega šolstva dvigniti kvaliteta obrtniškega dela in tako ustvariti obrtniku nove pogoje za zaslužek; na drugi strani pa se bodo na ta način znižala pasiva v naši trgovinski bilanci. V vprašanju naše obrtniške organizacije je treba reči, da nismo čisto zadovoljni, kakor je ta urejena z novim obrtnim zakonom. Stremeti moramo za tem, da se bo izvajanje predpisov čim bolj prilagodilo našim razmeram, da bo na ta način delo obrtnih organizacij čim uspešnejše. V novih okrožnih odborih moramo dobiti oni forum in orno organizacijo, kakoršno smo imeli v prejšnji Zvezi obrtnih zadrug. Okrožni odbori naj bodo ognjišče in zaslomba naših obrtnih organizacij. Obenem pa naj bodo tudi posvetovalen organ naši najvišji stanovski korporaciji, naši Zbornici, in tudi vsem oblastvom. Pri reorganizaciji zadrug pa je upoštevati samo splošne interese obrtništva, ne pa želje in kakršnekoli osebne pretenzije in ambicije posameznikov. Nato je referent g. Rebek govoril v lepih in temperamentnih besedah o potrebi skupnih zbornic in naglasil, da se je za skupne zbornice izjavilo od 130 zadrug 118 in da je s tem za obrtništvo to vprašanje definitivno rešeno. Koncem svojega lepega in s splošnim odobravanjem sprejetega referata je predlagal g. Rebek referatu odgovarjajoče resolucije, ki smo jih že priobčili. foiiudbg.DOUDHSeujnb Belgijska tvrdka Omnium Commercial & Industriel, Bru.velles, Boulevard Adolphc Max, 90, želi prevzeti za Belgijo zastopstvo naših tvrdk, ki se pečajo z izvozom raznih interesantnih novotarij. Interesentom se je obrniti direktno na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Vojni dolgovi so glavni vzrok svetovne krize Carnegiejeva ustanova za mir je objavila studijo o lozanski konferenci in o problemu dolgov. V tej studiti se pravi, da so vojni dolgovi glavni vzrok svetovne gospodarske krize. Zato je treba čim prej revidirati vprašanje vojnih dolgov in ameriška vlada mora čim hitreje delati za brisanje dolgov, ker bo vsako zavlačevanje nad vse škodovalo interesom ameriškega naroda. Temu mnenju se je docela tudi pridružil znani ameriški senator Berah, kii je objavil v »International Concilialion članek o vojnih dolgovih. V tern članku pravi Bo-rah, da treba vojne dolgove popolnoma brisati iin ne samo znižati, kakor predlaga Murray Buttler. Predesedtrik družbe General Motors« pa predlaga, da se takoj skliče konferenca ameriških industrijalcev, farmerjev, trgovcev in delavcev, ki naj prouči vprašanje vojnih dolgov. Vse IpgfCVCe opczoz>;amo na Dopisno trgovsko šolo Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, francoščino in ostale svetovne jezike DOMAČA PRODUKCIJA ROKAVIC V zadnjem času se je zelo dobro razvila domača produkcija rokavic, ker so pričele nekatere fabrike za usnje izdelovati luksuzne vrste usnja, ki se rabijo pri izdelavi rokavic. Enako se tudi v večji meri izdeluje ono usnje, ki se rabi za jermene in pri kovček ih ter ženskih torbicah. Tako je napredek domačih fabrik omogočil napredek domačega rokavičarstva. Cene domačih rokavic pa so še vedno previsoke iin tuja konkurenca more našim izdelkom tudi v cenah uspešno konkurirati. Na vsak način bo potrebno, da domači rokovičarji prila-gode svoje cene tujim, da bodo izrinili tujo konkurenco z domačega trga. %>dvciu ——MM—imi Mihu nimamftffa Jesenski zagrebški velesejem je bil v torek zaključen. Obiskalo ga je 125.000 ljudi. Udeležencem glavne letne skupščine kongresa glavne zadružne zveze v Sarajevu je dovolil prometni minister 50% pripust na vseh železniških progah in državnih ladjah. Velika Našička žaga pri Bos. Gradiški je popolnoma pogorela. Škoda znaša okoli deset milijonov dinarjev in je večinoma krita z zavarovalnino. Stavka v tekstilni fabriki v Dugi Resi, ki je trajala 14 dni, je končana in so se vsi delavci vrnili na delo. Srezki načelnik v Krku je maksimiral cene za meso in sicer za goveje meso od 8 do 12, za svinjsko od 14 do 20 in za jagnjetino od 6 do 12 Din za kg. 95 hiš so pretekli mesec pričeli zidati v Beogradu. Angleško trgovinsko ministrstvo je na predlog britanske industrije podaljšalo rok za trgovske kredite Rusiji od 12 na 18 mesecev. Državnim nameščencem namerava češkoslovaška vlada znižati plače za deset do petnajst odstotkov čimer bi prihranila na leto od 200 do 300 milijonov Kč. En milijon železniških nameščencev v Ameriki grozi s stavko, ker so jim bile plače ponovno znižane za deset odstotkov. Pomorski kabel nameravajo položiti Poljaki med Poljsko in skandinavskimi deželami, da ne bi bila Poljska več navezana le na nemški kabel. Po novi kolektivni pogodbi znaša dnevni zaslužek delavcev v italijanskih predilnicah bombaža za osemurno delo od 8-40 do 9'80 lir, v tkalnicah bombaža pa od 5-20 do 16.40 liir. Medic-Zank!,ir“ž’ vse vrste lakov ter emajlno-lakaste in oljnate barve. Po poročilu banske uprave v Novem Sadu je zajela rja 593.382 hektarjev pšeničnih njiv in napravila škodo za 390 milijonov Din. V holandski Indiji je 450 družb za pridobivanje kavčuka popolnoma prenehalo s pridobivanjem kavčuka, 111 družb pa je pridobivanje omejilo. Vlada Združenih držav Severne Amerike namerava znižati proračun /.a 500 milijonov dolarjev. Največja belgijska papirnica je do tal pogorela. Škoda je večmilijonska. Za javna dela je dosedaj vvashingtonska vlada dovolila 750 milijonov dolarjev. Na Saškem je ostalo 30.000 brezposelnih brez podpore, ker so finančni viri občin čisto izčrpani. Žetev v Kanadi cenijo na 467 milijonov bušljev; lani je dala žetev le 304 milijone bušljev. Cena drvani je na Poljskem silno padla in se prodaja kubičen meter rezanih drv po P50 dolarja. Ker velja rezanje drv en dolar, dobi torej producent za drva samo pol dolarja: Ruinunska vlada odtočno demantira vest, da bi hotela za zasebne dolgove kmetovalcev uvesti moratorij. Turška vlada je izdala odlok, po katerem smejo izvrševati obrt samo turški državljani. Reoonstruction Finance Corporation je dovolila Zvezi bombažnih zadrug posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev, da jim ne bi bilo treba prodati svojih bombažnih zalog.. Vlada Združenih držav Severne Amerike bo predlagala, da se sprejme mednarodna konvencija, po kateri bodo prepovedani senzacijonelni poleti čez Atlantski ocean >BUDDHA< Jk C iSS0 §§ TRADE MARK n BUDDHA« čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Večna pof 15 Telefon 26-26 Telefon 26-26 J Kakšne koristi bi nam dala elektrifikacija države Na to -vprašanje odgovarja v »Pravdi« Milivoje Savič ter pravi med drugim: Če bi 'bila izvedena elektrifikacija države, potem i tudi vse naše fabrike mnogo manj potrebovale kuriv za pogon strojev in na ta način bi zopet prihranili nadaljnih 70 milijonov Din. Samo našo plačilno bilanco bi elektrifikacija države takoj zboljšala na leto za 150 milijonov Din. Največjega pomena pa je tudi to, da so baš v pasivnih krajih reke z največjo vodno silo. iKrka, Cetinja, Trebi šnica’ Zeta, Tara, Drina in druge reke, od katerih bi mogla vsaka dati isto tisoč in tudi več konjskih sil. Ker pa je v teh krajih, zlasti v Bosni silno mnogo premoga, bi se mogle vse te vodne elektrarne zvezati s kaloričnimi, da bi bil zagotovljen nemoten obrat na te elektrarne priključenih fabrik tudi za časa največje suše. Vse naš© kmetijstvo bi silno napredovalo, če bi mogel vsak kmetovalec za svoje gospodarstvo uporabljati električno pogonsko silo. Poleg tega bi se mogla domača obrt na vasi razviti šele tedaj, ko bi bil v >'saki vasi na razpolago električni tok. Vodna sila je najcenejša in ker je na vasi tudi delovna sila poceni, bi nastale po vaseh mnoge fabrike in pasivni kraji bi dobili zaslužka. Sploh bi elektrifikacija dvignila vse naše gospodarstvo in omogočila bolj intenzivno izkoriščanje naravnih zakladov naše zemlje. Vsled tega predlaga Milivoje Savič, da se na vse načine pospešuje elektrifikacija države. K njej bi bilo po njegovem mnenju treba pritegniti tudi zaseben kapital in ne samo javen. Sploh naj bi se dovoljevale elektrarne vsakomur, kdor bi dajal cenejši tok in zato je g. Savič odločno proti temu, da bi imele občine kakšne predpravice. Iz čisto gospodarskega stališča ni oporekati stališču g. Saviča, vparašanje pa je, kako bi potem mogle občine zadostiti vsem svojim vedno večjim nalogam. Mnogo mest dohodkov od elektrarn sploh ne more več pogrešati, razven seveda, če bi država zmanjšala dolžnosti občin (policija) ali pa jim preskrbela novih virov dohodkov. Obiščite autfomatfični bufetf D A J - D A M Finančni in gospodarski položaj Avstrije V mesečnem poročilu avstrijskega Zavoda za konj mik turno raziskovanje se ugotavlja, da na najvažnejših svetovnih 'trgih v zadnjih mesecih nastali preobrat v razpoloženju zaenkrat še nikakor ne opravičuje optimizma o bodočem razvoju avstrijskega gospodarstva. Tudi če bi bilo okrep-Ijenje svetovnega gospodarstva trajno, za kar ni še nobenega trdnega dokaza, so ovire, ki -se stavijo zboljšanju avstrijskega gospodarstva, -g© tako zelo vellitke, da se more v najboljšem slučaju le olajšati njih odstranitev in preprečiti inadalnje poslabšanje njenega gospodarskega položaja. Pogoji za bistveno' zboljšanje v Avstriji, ki bi se morali ustvariti v prvi vrsti v Avstriji sami, še nikakor niso podani. Zlasti na polju vrednotne in trgovinske politike so potrebne odločilne spremembe, preden se more upati na resnično zboljšanje. V prvem oziru se ugotavlja v zadnjem času odločno zboljšanje, v zunanji tr- m govimi pa težkoče še rastaj-o. Lausannski dogovor je odstranil sicer vsaj en moment politične negotovosti, a ne sme se pozabiti, da je podan v tem šele eden od pogojev za dosego posojila, dalije da se bo ob ugtxlnih pogojih posojilo izplačalo šele v pozni jeseni, in slednjič, da bo premagana v tem samo trenutna težkoča, da pa nikakor Se ni ustvarjena podlaga za bistveno zboljšanje splošnega gospodarskega položaja. Od pričetka leta trajajoč proces zmanjšanja obtoka bankovcev se nadaljuje, in obtok ni padel samo pod istodobni obtok preteklega leta, temveč tudi pod istodobni obtok leta 1930. V obtoku se nahajajoči bankovci se glasijo na manjše zneske kot prej, iz česar se more sklepati, da je doma nakopičen denar zopet pričel krožiti. Zlasti je padilo število tisočšilinskih bankovcev: na koncu lanskega junija jih je krožilo 168.610, na koncu lanskega decembra 226.800, na koncu letošnjega junija pa samo še 49.494. Seveda se je obenem tudi v drugih državah, ki so obdržale zlato valuto, obtok bankovcev zelo skrčil in je nastopilo razmerno znižanje oen; zato bi bilo v dosego vpostavitve ravnovesja med avstrijsko vrednoto in drugimi vrednotami napram zakoniti pariteti šilinga potrebno še precejšnje nadaljnje zmanjšanje obtoka bankovcev. Devizno tržišče Tendenca čvrsta. Promet Din 525.704-39. Prošli teden je zaključil skoro z isto-tolikim skupnim deviznim prometom, kakor predzadnji teden (ca. 545 tisoč dinarjev), to pa le zbog nekoliko večje privatne ponudbe na torkovem in sredinem borznem sestanku. Kajti od ponedeljka (5. t. m.) dalje je intervenirala Narodna banka v znatno manjšem obsegu in dodeljevala dnevno samo za približno 40 tisoč dinarjev deviznega blaga. V celem je bilo tekom pretečenega tedna vsled posredovanja Narodne banke nabavljeno deviz za 200 tisoč dinarjev, in sicer največ Berlina za 93 tisoč Din, Londona za 40 tisoč Din, Curiha za 32 tisoč Din, New Yorka za 21 tisoč Din in Pariza za 14 tisoč Din. Nasprotno je bilo vsled .privatne ponudbe zaključeno največ Bruslja (za 151 tisoč Din), dokaj manje Trsta (za 59 tisoč dinarjev), Pariza (za 48 tisoč Din), New Yorka (za 31 tisoč Din) in Curiha (za 23 tisoč Din). Poleg tega je Ibila v privatnem blagu zaključena še malenkost Berlina in Londona. Dnevni devizni promet se je gibal med 40 in 190 tisoč Din kot je razvidno iz sledečih prometnih številk: 5. septembra Din 73.164-63 Pariz 6. septembra Din 184.074-66 Trst 7. septembra Din 188.617-81 Bruselj 8. septembra Din 39.918-10 Berlin 9. septembra Din 39.929-19 Curih V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je razvrstitev — v pogledu skupnega v poedinih devizah tekom minolega tedna doseženega prometa — ta-le: (vse v tisočih dinarjev) Bruselj 151 (0), Berlin 103 (157), Pariz 62 (65), Trst 59 (83), Curih 55 (89), New York 52 (70), London 44 (77) in slednjič Amsterdam 0 (4). Tendenca tečajev vseh na tukajšnji borzi beleženih deviz je bila čvrsta razen Curiha, ki je bil na borznih sestankih minolega tedna trgovan na dosedanji bazi 1108-35 za denar in 1113-85 za blago. Čvrsta tečajna tendenca je trajala — že od petka (2. t. m.) predzadnjega tedna — skozi ves pretečeni teden kot je razvidno iz primerjanja notic poedinih deviz na sledeče borzne dneve (prva notica je denarni tečaj, druga notica je blagovni tečaj): totalna Tečajna 0d 2.-5. od 5,-9. (od 2.-9. razlika sept. sept. sept.) (Iiausse!) izražena v poenih: Amsterdam 1-67 1-95 3-62 Berlin 0'82 2-52 3’34 Bruselj 0‘84 1-39 2-23 London 1-05 0-56 1-61 New York 11-11 11-11 22 22 Pariz 0-39 0-22 0-61. Praga 0-44 0-45 0'8» Trst 0-78 0-fi7 1-45 Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tedenca stalno mlačna. Tudi v pretečenem tednu so oslale notice industrijskih papirjev brez vsakih iz-prememlb. Ponudba v 2Y-% drž. renti za vojno škodo je beležila Din 195.— izvzemši petka (9. t. m.), ko je bil nuden ta papir za nekaj višje, t. ,j. Din 197. Ravnotako je ostal Blair brez prometa, dočirn je beležila ponudba za 7% posojilo na vseh borznih sestankih Din 42-—, a za 8°/o dne 5. septembra Din 45-50, 6. in 9. 1; m. Din 45-—, vmesno pa Din 44-—. Edini zaključek beležijo dne 6. t. m. delnice Narodne banke, in sicer po 4100 Din. Tečaj 14. septembra 1932. Povpra Sevanje Hin Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2306-51 2317-87 Berlin 100 M 1362 64 137344 Bruselj 100 belg . . 795 52 799-46 Budimpešta 100 pengO . . •— — •— Curih 100 fr 1108-35 1113-85 London 1 funt 199-69 201-29 Newyork 100 dol., kabel ■ _ •— • Newyork 100 dolarjev 5717 97 5746-23 Pariz 100 fr 224 96 226-08 Praga 100 kron 1K9-79 170-65 Stockholm 100 Šved. kr — Trst 100 lir 294-13 296 53 Devize 1932 2. sept. 5. sept. 9. sept. 2305-13 Amsterdam 2301-51 2303-18 2312-87 2314-54 2316-49 Berlin 1.357-91 1358-73 1361-25 1368-71 1370-13 1372-05 Bruselj 793-29 794-13 795-52 797-23 798-07 799-46 London 198-14 199-19 199-7!) Ne\v York 199-74 200-79 201-35 5699-92 5711-03 5722-14 5728-18 5739-29 5750-40 Pariz 224-32 225-44 224-71 225-83 224-93 226-05 Prana 168-90 169-34 169-79 Trst 169-76 170-20 170-65 292-79 293-57 294-24 295-19 295-97 296-61 Trgovinski provizorij med Avstrijo in Ogrsko Dne 15. julija je potekla trgovinska pogodba med Avstrijo in Ogrsko; podaljšana je bila potem do 19. avgusta in tri dni nato na novo za šest tednov do 2. okt. t. 1. Zadnji dogovor obsega glede ogrskega izvoza v Avstrijo v splošnem iste kontingente in skoraj iste blagovne vrste ko prej, torej v prvi vrsti pšenično moko, melone, grozdje in drugo sadje, čebulo in češenj, tomate, kumare, sočivje, perotnino, ribe, klavno živino, prašiče, teleta, salamo, poleg tega nekaj specialnih predmetov ogrske industrije. Nasprotno se je pa seznam avstrijskega izvoznega blaga v Ogrsko izdatno razširil; med najvažnejšimi in istotako kontingentiranimi predmeti sta jamski in stavbni les, lesovina, celuloza, razne vrste lepenke in papirja, nekaj papirnega blaga, tekstilije, blago iz usnja in kavčuka, © CIKORIJA Naš pravi domači izdelek! linolej, steklo, električni industrijski predmeti, vozila itd. Skupnost v poštev prihajajočih ekspertnih predmetov Avstrije v Ogrsko bo znašala približno 8 mil. šilingov, obratno iz Ogrske v Avstrijo 11 milijonov, torej bo razmer je 8:11. Del ogrskega plusa bo najbrž izenačen še -po dodelitvah pengojev ogrskih državljanov za obisk avstrijskih letovišč in kopališč in bo prišel v dobro avstrijskemu tujskemu prometu. Kupci morajo zaprositi za uvozno dovoljenje. Za obojestransko blagovno izmenjavo veljajo določbe prejšnje avstrijsko-ogrske trgovinske pogodbe. Pogajanja za sklep definitivne trgovinske pogodbe trajajo naprej. V Avstriji je nastalo mnogo pomislekov, če bo mogla doseči dodeljene ji kontingente, dočim so prepričani, da bodo ogrski izvozni kontingenti dosegli določeno višino. Na največje težkoče je zadela v Avstriji razdelitev importnih poljedelskih kontingentov. Razdelili so jih med one importer-je, ki so se že lani bavili z importom enakih predmetov. Za importne potrebe zveznih dežel so pri vsaki blagovni vrsti rezervirali določene množine, ki so. razdeljene v sporazumu z dunajsko trgovsko zbornico. Importni kontingenti se določijo vselej za 14 dni, torej trikrat. Če kakšna importna tvrdka svojega, njej določenega kontingenta ne izrabi, se ji pri prihodnji razdelitvi ne dodeli več. Avstrijski trgovci s provizorijem niso zadovoljni in želijo, da se provizorij kolikor mogoče kmalu nadomesti z definitivno trgovinsko pogodbo. Pobiranje davka na poslovni promet Davčni oddelek finančnega ministrstva je v sivrho enotnega postopanja podal to pojasnilo o pobiranju davka na poslovni promet. 1. Oselie, katerih brutto promet na leto presega 500.000 Din in se ta promet na naša deloma na predmete, ki so podvržen skupnemu davku na poslovni promet, de loma pa na predmete, podvržene splošnemu davku na poslovni promet morajo vo d iti eno knjigo o izvršenem prometu zn vse predmete obeh vrst davka. 2. Te osebe morajo plačati tudi splošni davek na poslovni promet po odredbah, ki veljajo za skupni davek na poslovni promet, v mesečnih in letnih prijavah pa morajo posebej označiti predmete, ki sk; podvrženi 2 odstotnemu splošnemu davku na poslovni promet. 3. Odmera splošnega davka na poslovni promet se mraira v teh primerih prav tako izvršiti,po odredbah zakona o skupnem davku na poslovni promet. irceva sladna ka je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Gospodje drgo^ci! Ponudite Df. Pirčevo slatino kavo Vašim odjemalcem! Stran 4. ■■iti.iV i,i mmmm. Pred likvidacijo vojnih dolgov Ameriški in angleški listi poročajo, 2 Din. Dohiačlh breskev je vedno več na trgu in so prodajajo po 6 do 8 dinar jfelv. Jagod id borovnic ni več na trgu, brusnice pa so po 3 Din liter. Neka kmetica je prinesla ha trg košaro jurčkov' in jih prodajala pti 10 Dih kg: Na fccle-hjadnem trgu sb ostale čeine nfertzprfeine-tijene: krompir pti 1 Din, ohrovt po 0-75 Diii do 1 Din, zeljnata glava po 0-75 do 1 Dih, salata po 1 Dld. kg paradižnikov po 2 Din, kišlo zelje po 3 Din, fižol v stročju po 2 do 3 Dih, kUrtihrice za vlaganje po 7 do 10 kosov za 1 Din in merica špinače t Dih. Jajčk so bila pri 1-73 par. * PADEC CEN NA PTUJSKEM SEMNJU Na zadnji živinski sejem v Ptuju je bilo prignanih 2500 krav in telet. Interesentov je bilo sicer precej, kupčija pa je bila zelo slaba ih je v vsem bilo prodanih samo 234 glav živihe. Pri tako slabi kupčiji ni seveda čudno, če so cene zopet padle. Krave so se prodajale po 1 do 2'50, teleta po U75 do 4 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 400 do 2800 Din. Cena svinjam je bila od 4 do 6'50 Din za kg žive teže. Na trgu je bilo 286 svinj, od katerih je bilo prodanih samo 92. * CENE VINA V BARANJI V zadnjih dneh se je ceha viha itekoliko popravila. D Očim še je preje plačevalo za liter dobrega vitih samo 3 dintirje, se se-dhij žalitevh ntijmarije 4 dtnaii-je. Nekateri vlnogradhrji pa šo fdogli prodajati vino celo pti ptet ditiarjev Hiei. bend vinu je nattišla v prvi vrsti všlfed tegti, ker kaže leirišnja trgatev Zelo slabo. i šejem V raElOvcu Zadnji sejem v Karlovcu dne 12. t. m. je bil eden najboljših sejihov v tem letu. Dogon je bil velik, a tudi kupčija je bila dobra; cene pa so v glavnem ostale ne-izpremepjene. Telet je bilo na trgu 377, prodanih je bilo 207 po 120 do 200, juncev je bilo 129, prodanih 79 po 2—2-50 Din za kg; od 97 junic je bilo prodanih 56 po 1—2 Din za kg, volov je bilo 412, prodanih je bilo 259 po 3-50—4 Din, krav 311, prodanih 194 po 1—2-50, od 18 bikov je bilo prodanih 8 po 3—4 Din, konj 114, prodanih 77 od 200 (žrebeta) do 2000 Din, 43 konj pa je bilo prodanih po 2000 do 6000 dinarjev za grlo, od 654 svinj je bilo prodanih 462; pujski so bili po 50—120 dinarjev, pitane svinje pa od 5'50—8; cena svinjam je nekoliko porasla. Med kupci so bilj tudi trgovci in mesarji iz Ljubljane, Reke in Sušaka. • ZAGREBŠKI SEJEM Zagreb, dne 14. septembra. Na današnjem tedenskem sejmu je bil dogon boljši ko pretekli teden. Precej manj blaga pa je bilo na trgu za krmo. Posledica tega je bila, da so cene nh živinskem trgU nazadovale, cene za kfftto pa narasle. Kupčija na sejmu je bila slaba. Na trg je bilo prignanih: 51 bikov, 311 krav, 150 junic, 153 volov, 281 konj in žrebet, 410 svinj ih 191 pujskov. Dosežehe sb bile te cene: biki od 2—3, krave za klanje 1'10 dd 3 za kg žive teže, krave mlekarice za žival po 700 do 1000, junice za klanje pb 2 do 3, voli 1. vtste po 3—5, II. vrste po 2-50 do 3, bosanski voli po 2, pitane svinje po 7-50 do 8, mesnate svinje po 6 do 7-50, pujski po 60 do 100, par kdrijev po 120O do 3000, žrebeta po 500 do 600, teleta po 4 do 4’50 Zh kg žive teže in po 6 do 7'50 za kg mrtve teže. tietčlje jti bilo na trg pripeljanih 155 voz in iše je prodajala po 50 db 65, otava (172)) voz je bilh pd 5-43 db 60, seno (113 Voz) pb 45—55, slatiih (17 voz) (iti 40 do 45 za 100 kilograriitiv. Drv je bilo 147 voz in so še prodajala pb 100 do 120, gradbeni les (19 vbz) po 18 do 25. Zelje (120 voz) po 1 do 1.50 za kilograrti. • Dtitiajški živinski trg •j i . ... t it:. : Poročilo tvrdke PredoviČ, Wien III. Št. Marx Goveji trg dne 12. 9.: Dogon živine je bil; Iz Avstrije 655 volov, 590 bikov in 854 krav. Iz Jugoslavije 99 volov, 47 bikov in 10 krav, iz Madjarske 158 volov, 2 kravi. Skupno 2415 glav živine. Cene so bile: Prima voli. 1-55 do 1-75, voli I. vrste od 1'30 do 1-50, 11. vrste od 110 do 1-25, III. 0-90 do 1-05, biki od 0-85 do 1-10, krave po-0’80 do 1-10, mršava živina po 0-55 do 075 šilinga za kg žiive teže. Tendenca. Pri dobrem povpraševanju so hotiraili srednji voli čvrsto, biki in mršava živina pa je pridobila na ceni 5 grošev za kilogram. Dunajski svinjski trg z dne 13. 9. Na trg je bilo postavljenih: Iz Avstrije 1741 mesriatih, iz JtigoSIaVijfe 2603 pitanih In 76 ihešriatih, iž Madjfifske 1314 pittidih, iz Poljske 197 pittittlh 'iti 5.025 mesnatih, kontumaclraflih je bilo 1976 pitanih in 549 niesnatlh, sktipnb tbiej je bilo na trgu 6.090 pitanih in 7891 mesnatih svinj. Cehfe so bile: svinje ihangališke pasihe I. vrštfe od 1-78 do 1‘85, II. Vrštfe od 1-73 db i*77, jugoslovanske I. vrste pb 180 do 1-90, jugoslovanske srednje od 1-75 db 1-80, slabše vrste tid 1-65 do 170, mešhate lahke bd 1-70 do 2-10, težke od 1'60 db 1-85. Tendeiica: pri Slabem prometu Sti se pocenile debele svinje za 5, ob koncu sejma cfelo ža 10 grošev pri kilogramu. Mesnate Svinje šb tititirhle neizprefflenjeno. SLOVENSKI LESNI TRG Tendehca je še naprej slaba. V zadnjem času se precej zahteva hrastovina in sicer samo prvovrstna. Zahtevajo .se podnice in samo strogo I. in U. kvalitete, fa les se zahtevd za železniške vagorte, dočim se za popravilo vagohov rabijo podnice iz macesna, v istih dimenzijah, to je 2 65 oziro-fUa 2-80 dolžine, 43 mrti debfelihe ih 20 do 28 mm širine, ozirpma 2-85 dolžine; 58 trtih debeline in 18 do 28 širine. Nekaj povpraševanja je po hrastovih frizih, toda samo po dobro osušenem lesu. Trgovina z drva-rhi je nekoliko oživela, cehe pa še! šfe tiišb spremenile. Izvoz oglja v Italijo je vsled visokih čarih ptipblnoiha pi-fenehal. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi Sfolega stanu ih samega sebe. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega Sebe itt škodi skupnim interesom trgovstva. J. HLEBS, LJUBLJANA ORtiJZBA z o. z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobd‘ČikosllKafstiro In pleskarstvo Vsa dela izvršiije z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70. TEODOR KORN LJUBLJANA POLJANSKA C. 8 (PREJ URkllifR K ČRNI Ustanovljeno Ifeta 1852 H krovtii. stavim, ualanterijshi in okrasni klepat. - Instalacija vodovodov in centralne kurjave. - Naprava strelovodov. — Kopališke . m klosetne naprave Tiskarna MERKUR LJUB LIANA Gregorčičeva ulica SL 23 TELEFON 25-52 m priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vi-sitke. memorande, kuverte. časopise, knjig«, brošure, cenike. Statute, tabele, letake i. i A dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večjB naročila zahtevajte proračune! LASTlA bnieeVlUKA Mestni tesarski mojster Josip Kregar, Ljubljana Kodeljevo Stev. 19. Telet. 26-96 se priporoča cenienemu občinstvu za naročila lesarskih del, kakor: modemih lesenih Hiš, raznih osireSij, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih. Trgovci, čitajte Trgovski list! NAČRTE IN Bt U M A U B K I Z V R S U 1 E STAVBE l\ ti ■ • O 1» J E 1 1 E STAVBENIK FURLAN-KUNAVER LJUBLJANA, Rimska cesta 13 Nasveti v pisarni breapiacni Pozor, gostilničarji in hotelirji! Zelo fina original, štajerska VINA Vam nudi po najmžiih cenah VINARSKA ZADRUGA HALOŽAN Vino je ud najboljših vinogradnikov. Založnik zadruge I. RAHNE, Moste št. 3 pri L ubljani. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za T rgoveko-induHtrijOko d. d. >MERKUR< kot Izdajatelja in tiskarja: O MICHALEK, Ljubljana.