poročevalec
zvtzi oBovNffiA uuoota
djn.kr.1 ■■.{•on. »MUm. . at.fl., „ <mTESh odbor . url...  Ku.T Ki.W7in.l|ii troia. Miro Uirui  Fmu T
ohćItM Doaul*. iih.ls •Miki
«oc. M»|il Bott.r Dtn.
tri.: 7JI-OI3.
bl.Uk> »M. mrli____
— Tnint  Dwko CoMi. »MM m Jou Skok Glav.) uradnih  Kjnl Kum,.
Glasilo j« bilo dna 26. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupit, na občina Domžale za uape.no informiranja, dne 24.4. 1974 pa s ■»brnim Priznanjem Osvobodilna fronta slovenskega naioda za uapatno in formiranja delovnih ljudi in občanov občine Domžale
—'
DOMŽALE, 31. marec 1982, Leto XXI, št. 5
Četrtek, 11. marca 1982 in nedelja, 14 marca 1982, nista bila navadna dneva. Zastave na hišah, primerno okrašena volišča, godba, glasba iz zvočnikov ter praznično razpoloženje so bili le zunanja podoba izredno pomembnega dogodka za nadaljnji razvoj delegatskega sistema. Na voliščih so de/ovni ljudje in občani množično in zavestno potrdili in izrekli svojo pripravljenost za graditev in razvijanje socialistične samoupravne družbe, v kateri lahko vsak, kdor pošteno želi in hoče, soustvarja in prispeva k napredku, človekovi sreči ter k reševanju problemov, do katerih prihaja v naši samoupravni družbeni praksi. Ponovno se je potrdila visoka osveščenost naših delovnih ljudi in občanov, ki so se v zahtevnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmerah množično odloči/i za samoupravljanje ter se zaveda/i, da je od nas samih, od našega dela, zavzetosti in prispevka odvisna naša prihodnost.
Priprave na volitve so bile dolgotrajne, kadrovsko in vsebinsko zahtevne. Veliko truda smo vložili vanje in se trudi/i, da so bili vsi postopki demokratični. Zavedamo pa se, da ne bi bile tako uspešne, če jih ne bi vodili in organizira/i ljudje sami. Tako uspešne priprave na volitve kot rezultati volitev so lahko le plod množične akcije, v katero so se vključile vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva ter množica aktivistov.
VSEM, KI SO SODELOVAL/ V PRIPRAVAH NA VOLITVE IN KI SO SE VOLITEV TAKO MNOŽIČNO UDELEŽILI, HVALA!
MIRO U KM AR Predsednik občinske konference SZDL
DOMŽALE
Volilni odbori so dobro opravili svojo dolžnost, saj so številnim občanom pomagali pri dokaj zapletenih volitvah
Volitve, ki so pomembna družbenopolitična manifestacija, so za nami. Sledi delegiranje delegatov v zbore ■občinskih in drugih delegatskih skupščin. Izvolitev članov delegacij je začetni akt štiriletnega sodelovanja, ki mora potekati med delovnimi ljudmi, delegacijami in delegati v zborih skupščin. Zavedati se moramo, da delegacij ne volimo samo zato, da se bodo pridno in redno sestajale, ampak od njih terjamo, da postanejo pobudnik, gibalna sila, kreator delovanja in odločanja skupščin ter nosilec uveljavljanja odgovornosti skupščinam odgovornih organov. Zato smo v delegacije izvolili tiste delovne ljudi, ki jim delovni ljudje v samoupravnih skupnostih zaupajo, da bodo ustvarjalno uveljavljali njihove interese in pričakujemo od članov delegacij, ki smo jih izvolili; da bodo pogumno predlagali rešitve in strogo vztrajali pri uresničevanju politike, ki teži k preseganju sedanje zaostrene gospodarske situacije ter se uprli vsem poskusom nedemokratičnega zoževanja odločanja, podcenjevanja samoupravnih delegatskih poti, vsiljevanja odločitev delegatskim skupščinam itd. Vse to bo zahtevalo brezkompromisne borce, ki bodo z vso zavzetostjo, znanjem in odločnostjo vztrajali na Titovi in Kardeljevi poti. Od delegatov tudi pričakujemo, da bodo poleg prenašanja avtentičnih interesov samoupravnega okolja, v katerem delajo, oziroma živijo, tudi ustvarjalno sooblikovali najustreznejše rešitve ter ustvarjalno sodelovali pri usklajevanju nemalokrat zelo raznolikih in nasprotujočih si interesov. Novoizvoljene delegacije in delegatske skupščine ne bodo imele lahkega dela. Nadaljevati bodo morale delo tam, kjer so na zadnjih zasedanjih zaključile skupščine, ki jim poteka mandat. Naloge v naslednjih štirih letih bodo težke   in  odgovorne:   dosledno  uresničevanje politike
ekonomske stabilizacije; večja produktivnost dela in njegova boljša organizacija; večja odgovornost pri sprejemanju in uresničevanju dogovorov, sporazumov in obveznosti; zadržanje in ponoven dvig življenjskega standarda; uresničevanje skupnih razvojnih programov na osnovi učinkovitega združevanja dela in sredstev; večje vključevanje v mednarodno delitev dela; ustreznejše izobraževanje za produktivno delo in s tem zmanjševanje nezaposlenosti itd.
Pri uresničevanju teh odgovornih nalog pa delegacije oziroma vse tiste, ki smo jih izvolili in ki so prevzeli na svoja ramena precejšnja bremena, ne smemo pustiti same. Uspešni bodo le v čvrsti povezavi s tistimi, ki so jih izvolili in s samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela in v krajevni skupnosti in ob res aktivnem delovanju vseh socialističnih sil, združenih v socialistični zvezi. Odveč je tudi poudarjati, da je prav od kvalitete temeljnih delegacij najbolj odvisno, kako bo deloval delegatski sistem, kakšna bo njegova avtoriteta. Številni delegati bodo tokrat prvič prevzeli delegatske naloge - njim bodo lahko z izkušnjami priskočili na pomoč delegati, ki so se že prekalili pri tem delu. Ne smemo pozabiti tudi na takojšnje izobraževanje novoizvoljenih delegatov, saj se moramo zavedati, da so delegati v vseh temeljnih sredinah naši in da zastopajo naše in ne zgolj svoje interese.
Jasno je, da bo delo delegacij veliko lažje v okoljih, kjer so družbenopolitične organizacije aktivne, kjer je samoupravljanje razvito in delegacije uveljavljene - vendar bo delo steklo tudi povsod drugod, le volje ne sme zmanjkati
Naša množična udeležba na volitvah pa bo delegatom pri prvih korakih največja opora, saj jim bo pomenila naše soglasno zaupanje.
Tudi starejši občani so izpričali svojo socialistično zavest na volitvah
Na vseh voliščih je bila prisotna dobra volja in kljub zapletenosti volilnih postopkov je delo potekalo nemoteno
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
Občinska volilna komisija
Občinska volilna komisija v Domžalah obvešča skupščino občine Domžale, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Domžale dne 14. marca 1982 doseženi naslednji izidi glasovanja o izvolitvi:
a) vpisanih v volilni imenik
b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili)
c) glasovalo po pošti
d) skupaj glasovalo (b +c)
e) glasovalo proti kandidatni listi
f) neveljavne glasovnice
Za kandidatno listo je bilo
27.297
25.240 262 25.502 1.840 1.413
22.284 voli/cev.
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov:
1. Franc A VBELJ - Lojko	22.073
2. Marija A VBELJ—Nadja	22.053
3. Miroslav BIRK	22.107
4. Marko HRIBAR	22.103
5. BožoJAŠOVIČ	22.110
6. Janez JEGLIČ	22.132
7. Metka JERETINA	22.138
8. Marica JERMAN	22.117
9. Marjan KOPITAR	22.093
10. Anton KOS	22.124
11. Kristina KRIVEC	22.119
12. Angelca KRŽAN	22.111
13. Karel K USA R	22.110
14. Jernej LENIČ	22.126
15. Štefan MAR KOVIC	22.105
16. Milojka MODRIJAN	22.106
17. Marko MOKOREL	22.115
18. Stane ORAŽEM	22.117
19. Edvard PETERNEL	22.119
20. Franc RAJER	22.116
21. Ciril SESEK	22.083
22. Ema ŠKRJANC-OGOREVC	22.057
23. Lado ŠKRJANEC	22.110
24. Alenka TAŠTANOSKA	22.106
25. Miro U KM AR	22.083
Občinska voli/na komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje 6 izvolitvi, delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo oziroma na izid glasovanja.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DOMŽALE
Tajnik:
Franc Tekavec, l.r.
Član: Predsednik: Mirko Košnjek, l.r. Mavrici j Volgemut, l.r
VOLILNE AKTIVNOSTI MEDOBEMA KANDIDACIJSKIMA KONFERENCAMA
Z izvedbo TKK v TOZD in KS je bil kadrovski in vsebinski del priprav na volitve delegatov za delegacije v občinsko skupščino in skupščin SIS v občini v glavnem zaključen. V času do druge OKK so potekala predvsem številna organizacijska in tehnična opravila, ki jih je vodila volilna komisija pri SO Domžale in volilne komisije v TOZD in KS.
Da bi zagotovili zakonit potek volitev v temeljnih sredinah je občinska volilna komisija organizirala za volilne komisije in odbore v TOZD in KS posvete, na katerih so bili člani teh komisij in odborov temeljito seznanjeni z vsemi postopki in opravili v zvezi z izvedbo volitev.
Pri pripravah in izvedbi volitev delegacij kmetov in delegacij obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev so se prizadevno in uspešno vključili predstavniki Emone KK in predstavniki obrtnega združenja Domžale.
V politični aktivnosti v neposrednih pripravah na izvedbo volitev so bila aktivna vsa vodstva DPO. Skupaj z volilno komisijo pri OK SZDL so organizirale več posvetov s predstavniki temeljnih sredin s ciljem zagotavljanja pogojev za čim ugodnejše razpoloženje delovnih ljudi in občanov in razčiščevanje nejasnosti in usmerjan je v politično aktivnost.
Dan pred volitvami so volilni odbori poskrbeli za ureditev in okrasitev volišč ter zunanjega izgleda naselij, pri čemer so jim pomagali številni mladinci.
Predstavniki DPO in občinske volilne komisije so dan pred volitvami obiskali vsa volišča, da bi po potrebi nudili pomoč pri organizaciji volitev in preverili pripravljenost na volitve. Splošna ocena te pripravljenosti je bila zelo ugodna z redkimi izjemami v nekaterih TOZD, kjer priprave niso bile v celoti izvedene, oziroma niso bile izvedene v skladu s predpisi.
Pri tem bi morali posebej omeniti TOKO, BIRO 71 in gostišče KONJŠEK. V teh delovnih organizacijah so bile priprave na volitve opravljene tako nestrokovno, da je prišlo pod vprašaj vprašanje zakonitosti volitev. Samoupravni organi in DPO v Toku, Biroju 71 in gostišču Konjšek, bodo morali proučiti disciplinsko in politično odgovornost oseb, ki so bile odgovorne za izvedbo volitev. V vseh sredinah je bilo na dan volitev čutiti primerno razpoloženje, kar velja še posebej za volitve v nedeljo 14.3.1982. Naselja so bila okra-
šena z zastavami, skoraj povsod so poskrbeli tudi za ozvočenje. V Domžalah, Mengšu in Moravčah pa so še za boljše razpoloženje poskrbeli še godbeniki s pohodom po mestnih ulicah. Vsa volišča so bila ustrezno urejena, pri čemer je bil v večji meri kot v preteklosti dan poudarek na zagotavljanju intimnosti pri opravljanju glasovanja. Temu pa bo potrebno pri
naslednjih volitvah nameniti večjo pozornost. Udeležba delovnih ljudi in občanov na voliščih je bila izredna, boljša kot je bila pred 4 leti, saj je v KS dosegla 94,7 % in v TOZD ter delovnih skupnostih 90%. To nam dokazuje visoko zavest naših delovnih ljudi in občanov in njihovo zaupanje v nadaljnji razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema.
V temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so v četrtek dne 11.3.1982, glasovali delovni ljudje o 1873 kandidatih za delegate in sicer o 1372 kandidatih za delegate v skupščino SIS in o 501 kandidatih za delegate v SO Domžale. V krajevnih skupnostih so delovni ljudje in občani dne 14.3.1982 glasovali o 271 kandidatih za delegate za zbor krajevnih skupnosti in o 1092 kandidatih za delegiranje v skupščine SIS. Od skupnega števila 3236 delegatov znaša delež žensk 49 %, mladincev 20 %, delež delegatov starih med 27 in 40 letom je največji in znaša 44,5 '%, 29 % delegatov je starih od 40 - 50 let, 5,6 % pa je starih nad 55 let. Delež članov ZK med delegati znaša 15 % in udeležencev NOB samo 2,24 %.
Če primerjamo te podatke s podatki o strukturi delegatov iz sedanjega mandatnega obdobja, lahko ugotovimo, da se je precej povečalo zastopanje žensk za 19%, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je delež mladincev zmanjšal za 7% kar bi bilo potrebno še posebej skrbno analizirati. Tudi delež članov ZK se je znižal za 8 %, kakor tudi delež udeležencev NOB za 8,5 %.
Po izobrazbeni strukturi so najbolj zastopani delegati s srednjo izobrazbo 28,7 % potem pa sledijo kvalificirani delavci 23,4 %. Vse ostale strukture so zastopane bistveno v manjši meri.
Po opravljenih volitvah so volilni odbori in volilne komisije, hitro in v skladu z zakonom opravili zahtevana administrativna opravila in s tem pripomogli k uspešnemu zaključku volitev. Takoj po volitvah so   se   na  prvi  seji sestali
novoizvoljeni delegati. Na teh sejah so opravili konstituiranje delegacij, obravnavali predlog kandidatov za zvezni zbor skupščine SFRJ in določili delegata za 2. sejo OKK, delegata za prvo sejo ustavne skupščine. Splošna ocena o poteku priprav in izvedbi volitev v občini Domžale je gotovo zelo ugodna. Opravljeno je bilo veliko dela v katerega je bilo vloženega dosti truda. Da so bile volitve lahko uspešno izvedene^e v prvi vrsti zahvala predvsem tistim številnim občanom in aktivistom v temeljnih sredinah, ki so s svojim delom pri organizaciji in izvedbi volitev omogočili primerno vzdušje in pogoje za uspešno izvedbo volitev.
Z množično udeležbo na voliščih smo delovni ljudje in občani Domžal potrdili svojo odločnost, da bomo tudi naprej stopali po poti socialističnega samoupravljanja in še nadalje razvijali delegatski sistem.
Podobni transparenti so bili tudi v mnogih krajih naše občine na dan volitev v krajevnih skupnostih
V MENGŠU SLOVESNO IN Z ZAUPANJEM
Volitve so v Mengšu minile v izredno prazničnem vzdušju. Povsod so visele zastave, iz zvočnikov so se oglašale partizanske pesmi, volišča pa so bila slovesno okrašena. K prazničnemu vzdušju je precej pripomogla tudi mengeška godba, ki je obiskala v dopoldansbih urah vseh deset volišč. Posebno so bili godbe veseli na Dobenu, kjer jo je pričakala tako rekoč vsa vas
Zaupanje v moč naše samoupravne socialistične družbe so volilci pokazali v Mengšu polno-številčno, saj je po zbirnih nedeljskih rezultatih volilo nekaj več kot 94 % volilnih upravičencev, pri tem pa niso
všteti naši delavci na delu v tujini, (okoli 2 %) in fantje na služenju vojaškega roka, (tudi okoli 2 %). Če seštejemo še te odstbtke, vidimo, kako resno so pristopili krajani KS Mengša k (Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani) i volitvam. Polnoštevilno so že v dopoldanskih urah volili na Dobertu, v Domu počitka in v Loki, v zgodnjih popoldanskih urah pa so zaključili volitve tudi v Topolah. Najslabšo zavest so pokazali pravzaprav v blokih, kar je svojevrsten paradoks. Predsednik KK SZDL Slavko Pišek, je na kratko ocenil delo krajevne volilne komisije na čelo s predsednikom Ivanom Anžinom kot zelo uspešno, tako same komisije kot volilnih odborov. Zaradi dobre pripravljenosti in predhodnih inštrukcij nikjer ni prišlo do zapletov ali nesporazumov, pač pa je bilo očitno, da so bila nekatera volišča premajhna, kar bo treba v bodoče drugače rešiti. Člani vseh volilnih odborov so svoje delo opravili zavzeto in resno, zato je treba pohvaliti tudi vsakega posameznika.
Volitve so še enkrat pokazale, da je bil predvolilni čas v Mengšu dobro izkoriščen, dele-
S problematiko interesnih področij so se spreminjale Samoupravne interesne skupnosti, ki so se ob delu srečevale z večjimi ali manjšimi težavami, pa so v povprečju vendar dovolj uspešno razvijale svojo dejavnost.
Ob vsem tem deluje seveda sodelovalo na stotine delegatov, pripravljenih povezovati življenje in njegove probleme v skupnem prizadevanju za njih reševanje.
Dodobra smo spoznali pomen družbenopolitičnih organizacij, da si našega samoupravnega življenja enostavno
gati vsestransko pretehtani, tako da so občani lahko z zaupanjem potrdili volilne liste.
V času volitev je v Mengšu izšel tudi poseben Informator na sedmih straneh, v katerem je poleg splošnega dela Ivan Zupan na kratko obrazložil realizacijo finančnega plana v preteklem in tekočem letu, on koncu pa je bila dodana tudi glasovnica na vzpogled in kratke mengeške novice.
Teden dni po volitvah so bili že sklicani vsi izvoljeni delegati, tako da takoj začnejo z delom. Volitve naj ne bodo samo zunanji okvir nove štiriletne poti, ampak predvsem start v novo delovno obdobje. Občani smo z zaupanjem glasovali za delegate, le- ti pa se morajo z vso odgovornostjo 'avedati, kakšno zaupanje jim je bilo dano in v prakso prenašati našo samoupravno voljo na vseh področjih dela.
I. Sivec
, v
ne moremo predstavljati brez odgovorne, mobilizacijske in usklajevalne vloge SZDL — povezovalke vsega, kar čuti in dela samoupravno, socialistično in delegatsko.
Ne želim podajati novih analiz p našem gospodarskem in delegatskem življenju in dogajanju. V zadnjem obdobju smo vse to spremljali ter javno in široko, ocenjevali. Zadnjo oceno gospodarskega stanja smo slišali danes, na*hj je vezano celotno družbenopolitično dogajanje, katerega materialno stanje smo obravnavali pred kratkim na naših zborih.
Javno razpravo o delegatskem sistemu, o uresničevanju in oživljanju našega celotnega političnega sistema socialističnega samoupravljanja smo obdelovali skozi vse predvolilno obdobje.
Ob koncu mandatnega obdobja je vendar prav, da z besedo ali dvema povem, kakšno je bilo naše delo. Dosti aktualnih pripomb smo slišali, mnogo predlogov za naše boljše delo je bilo danih in vse smo z veseljem sprejemali. V naše delo smo stalno vključevali vse, kar je pomenilo racionalnejšo, kvalitetnejšo, bolj demokratično in samoupravno.
Moramo in moremo si prizadevati, da naša prizadevanja niso ostala brez vrednosti. Vsem skupaj nam je vendarle uspevalo počasti a vztrajno poglabljati samoupravno in delegatsko življenje. Vedno pogosteje smo se izogibali nevarnim, nesamo-upravnim pa izredno vabljivim bližnicam, vedno bolj smo se obnašali kot voljeni delegati, v veliki večini smo se zavedali odgovornosti do volilcev in samoupravnih organov. Delegatski zbori so vsrkavali probleme naših delovnih ljudi in občanov, skupno smo vedno bolj spoznavali življenje, utrip in dih občinskega gospodarstva in družbenopolitičnega življenja.
Še bolj aktivnega življenja si želimo, bolj efikasnega reševanja problemov, bolj stabilizacijske naravnanosti, nas vseh, želimo si bolj socialističnih, humanih odnosov, predvsem pri reševanju mnogih socialnih vprašanj, pa tudi v ekonomskih odnosih zahtevamo samoupravno pot.
Pri naših zahtevah smo včasih nestrpni in neučakani. Toda prevzgoja človeka in njegove miselnosti ne gre na hitro. Potreben je čas, neutrudno vzgojnopohtično in izobraževalno delo in potrpljenje.
Zase sem prepričan, da vedno pogosteje srečujemo pravo delegatsko miselnost kjerkoli na prostoru med Dobenom
Dragomljom - Veliko vasjo - Pečami - Trojanami in Radomljami. To daje prostor občutku, da smo vedarle dosegli
uspehe tudi na zahtevnejšem področju pri prevzgoji in osveščanju naših občanov.
Doslej nismo srečevali pro blemov, ki jih ne bi z zaupanjem v ustvarjalno moč naših samoupravljalcev odgovorno reševali. Ne enkrat, večkrat smo uspešno opravili izpit medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja, nikoli nam ni bila tuja solidarnost. To nam potrjuje velikanski napredek domžalske občine v gospodarskem in celotnem družbenopolitičnem smislu, pa tudi samoupravna rast občanov v osemletnem obdobju delegatskega sistema.
Globoko sem prepričan, da bomo z vsem razumevanjem in vso močjo delegatskega sistema ponovno pregledali družbeni plan, ga dopolnili in popravili predvsem v smislu proizvodne rasti, izvoznih obveznosti, investicijske politike, zaposlovanja in usmerjenega izobraževanja, kmetijske politike in izrabe dragocenega prostora. To bo naše prvo, odgovorno delo.
Z vsem tem ne želim idealizirati našega delegatskega in samoupravnega življenja, želim pa vendar povedati, da smo zvrhano naloženi voz življenja s skupnimi močmi prepeljali čez mnoge strme vzpetine. Pri tem je bila potrebna moč in vztrajnost vas delegatov, organizirano in programirano delo vas članov predsedsedstva in celotnega sekretariata skupščine -potrebno je bilo odgovorno in redno spremljanje in izvrševanje sprejete politike s strani Izvršnega sveta in njegovih organov, velikokrat smo v pomoč vabili samoupravne in poslovodne organe. Vse to ne bi teklo brez koordinacije, akcije, politično premišljeno načrtovane, prežete z enotnostjo, kar so imela na skrbi družbenopolitične organizacije naše občine.
Vsem se za sodelovanje v osemletnem delovanju delegatskega sistema toplo, iskreno in tovariško zahvaljujem z veliko željo, da bi začeto pot še uspešneje nadaljevali. To pot pa začenjamo z volitvami, ki jim tudi mi delegati posvetimo potrebno pozornost in vso potrebno pomoč.
Govor tovariša Jerneja Leniča na zadnjem skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine drugega mandatnega delegatskega obdobja:
ZAHVALA DELEGATOM
Z današnjim skupnim zasedanjem vseh treh zborov občinske skupščine zaključujemo drugo mandatno obdobje delegatskega življenja. Za nami so 4 leta vsebinsko in delovno izredno bogata Tako neutrudno in aktivno se je steklo to obdobje, da se nam zdi časovno tako kratko, da je skoraj prekratko.
V tem obdobju smo se delegati zbrali povprečno 40. krat na ločenih zasedanjih, danes imamo 12 skupno zasedanje, med zborovskimi zasedanji se je 72 sestalo predsedstvo skupščine, prizadevno so delale skupščinske komisije, neumorno so delale skupine delegatov za republiško skupščino, ki so uspešno prenašali naša stališča med slovenske delegate. Sproti in tekoče je vsa dogajanja spremljal Izvršni svet, ki je v tem mandatnem obdobju zasedal vsak teden, posebno zahtevno delo pa so opravljale še njegove komisije. ,Pri zahtevnem delegatskem delu so seveda aktivno delali tudi upravni organi z mnogimi delovnimi telesi.
Delavci v združenem delu so volili delegate med delovnim časom in tako opravili tudi svojo politični} dolžnost
Koliko človeške topline je lahko tudi v nedograjenem domu, brez oken in vrat, so dokazali mladi iz Krajevne skupnosti Velika vas - Dešen.
Ob 8. marcu so pripravili za svoje žene in matere prvo slovesnost v domu družbenopolitičnih organizacij. Nikogar ni motilo, da je bil na oknih polivinil, da so bile stene brez ometa, da so bile mize in klopi prej za v ropotarnico, kot pa za proslavo in da ni delala centralna kurjava, ampak le štedilnik, ki ga celo v gospodinjstvih redko srečamo. Prišle so, malce bolj oblečene, vendar vedrih lic in polne pričakovanja. Niso bile razočarane. V preprostih besedah jim je tovariš KOKALJ spregovoril o pomenu dneva žena, nanizal številna dejstva, ki so povezana z ženo tako v dolini, kot visoko v hribih, povedal vso resnico o narodnoosvobodilnem boju in velikem žrtvovanju kmečke žene v tem boju.
Na trdih betonskih tleh so se zvrstili nastopajoči. Od najmlajšega štiriletnega recitatorja, do osnovnošolcev, deklet in fantov. Koliko topline in prisrčnosti je bilo v njihovih besedah; marši kateri je spolzela skrita solza po obrazu. Tudi mraz, ki se je plazil v prisotne ni mogel do kosti. Vse je bilo tako domače, prijetno in v vseh je živela ena
sama misel: nismo povsem pozabljeni, saj sta kljub zasneženi poti prišla tovariša iz doline, čeprav ne z darili, ampak z veliko dobre volje, brez posebnih obljub, toda z besedami, da bodo skupni napori pripomogli, da bo dom postal stečišče krajanov, da se bodo uredili prostori. Marsikdo bo v ta namen posekal drevo, drugi bo pomagal s prostovoljnim delom, tretji se bo podal tja, kjer se bo našel kakšen dinar.
Pesem, ples na trdem betonu, čeprav zunaj sneži, so v gumbnici prvi zvončki, veselje in prijeten občutek: kako malo je včasih potrebno, da so ljudje srečni, da v njih ostaja volja do dela in pogled v bogatejši jutrišnji dan.
Zasnežena pot v dolino, v srcu pa toplina, da ljudje želijo z delom doprinašati k bogatejšemu jutrišnjemu dnevu. Takšni so ti, tam gori nad Moravsko dolino in zagotovo bodo ob pomoči uresničili vse, kar so si zamislili.
RAZSTAVA ZA DAN ŽENA V TOVARNI UNIVERZALE
Dan žensk so letos prav na svoj način praznovale delavke tovarne Univerzah, ki je že leta 1970 praznovala 100-letnico obstoja. V jedilnici so pripravile nadvse lepo in zanimivo razstavo gobelinov, tapiserij, prtov, makramejev in slik izdelanih iz raznih odtenkov slame, nalepljene na črni karton. Zares lepa zamisel. In koliko prostega časa je vloženega v to delo, ki je zahtevalo nešteto ur, pa tudi mesecev in mesecev ljubiteljskega dela, saj je večina razstavljal k prikazalo tudi po več gobelinov.
Hvala za vse, dragi krajani Velike vasi in Desna, in kmalu nasvidenje v domu z okni in vrati in še bolj prisrčnim stiskom rok.
Jedilnica je tako postala veliko bolj privlačna, saj so stene dobile povsem drugo obliko. Tokrat je bilo 30 razstavljalk in 72 razstavljenih deL Prepričan sem, da to ne bo prva tovrstna razstava v tem 600 članskem kolektivu in da bo na prihodnji razstavi še več del, saj bodo na prihodnji razstavi pravgotovo razstavljale tudi druge delavke, pa ne samo delavke, tudi delavci, ki so ponavadi bolj sramežljivi za prikaza takih del, čeprav se nekateri si svojimi deli še kako lahko kosajo z deli nežnih ženskih rok.
Največ del je prikazala Mojca Surla, kar 8, med njimi tudi zanimivo bralko s knjigo. Angelca Sajevic, ki ima največ zaslug za to, da je jedilnica dobila tako lep izgled ima razstavljenih 5 del. Pohvaliti je predvsem tihožitje z makom, pa lepe krajine, pa čudovita krajina Milice Vavpetič, ki je zaradi tanke prejce zahtevala dolgotrajnega dela, pa DA—K A * zadnja večerja Minke Štefan, pa mlin
na Muri Brede Brojan in mlin na veter Mire Kneževič, pa ciganke Štefke Cvetko, pa dela Mire Pavlic, Ančke Hrovat, Marije Suhorepec, pa lepljenke iz slame Francke Us, pa makrame Marije Merela, pa dela. .. Še in še bi lahko našteval, saj se je zares težko odločiti katero razstavljeno delo bi bolj pohvalil.
Za popularnost te zares uspele razstave je poskrbel tudi sodelavec Vala 202 in uslužbenec tovarne Univerzale Boris Kopitar, saj so poslušalci Vala 202 lahko izvedeli, da se delavke te domžalske tovarne poleg rednega dela ukvarjajo tudi s to lepo umetnostjo.
Želeti je le, da bi delavke v prihodnje ustvarile še veliko tako lepih izdelkov, s katerimi se bodo lahko dostojno predstavile pred sodelavkami, pa tudi pred ostalimi ljubitelji te lepe dejavnosti.
Tone Ravnikar
Ob Dnevu žena je bilo v hali Komunalnega centra v Domžalah srečanje delegatk, katerim je spregovoril predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič. Takšna srečanja so postala že tradicionalna in so namenjena zbliževanju tistih delavk, ki aktivno delajo v samoupravnih in delegatskih sredinah. Ob tej priložnosti so bila obravnavana posamezna vprašanja glede dela žensk, socialne varnosti, stanovanjska vprašanja in sistema nagrajevanja Po razgovoru pa je dramski igralec Polde Bibič predstavil monodramo debele zgodbe Petra Fuleža
OZD MLINOSTROJ DOMŽALE Odbor za medsebojna razmerja delavcev
OBJAVLJA prosta dela in naloge
SNAŽILKE (ena delavka) TEHNIČNI RISAR (en delavec ka)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. N K delavka
2. Nižja izobrazba + tečaj tehničnega risanja
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, z enomesečnim poskusnim delom. Pismene vloge sprejema tajništvo Mlinostroja, Studi jar ska 5, Domžale v roku 15 dni po objavi.
iz naših tcmeliiiiliz^oiM|«ini/>acij
IS).
r
Jubilej delovne organizacije za našo preskrbo:
TRIDESET NAPREDKOVIH LET
Delavci Napredka praznujejo te dni 30 obletnico ustanovitve delovne organizacije. S ponosm se lahko ozirajo na prehojeno pot z zavestjo, da so v teh letih delali dobro, so ves čas obstoja uspešno skrbeli za čimboljšo preskrbo naših občanov. Vse znanje in napotke ter sredstva so vlagali v to, da bi šel razvoj trgovine v naši občini vzporedno z razvojem industrije, kmetijstva, družbenih in drugih dejavnosti. Doseženi rezultati in priznanja naših potrošnikov nam kažejo, da so v teh prizadevanjih v veliki meri uspeli.
Skromni začetki...
Pred 30 leti, nekaj let po končani narodnoosvobodilni vojni in ' revoluciji so začeli, skoraj iz nič, ustvarjati sedanjo delovno organizacijo. Dne 2. aprila 1952 je bila majhna trgovska organizacija Potrošnik, ki je štela nekaj nad 30 ljudi in ki se je leta 1956 preimenovala v Napredek, vpisana v sodni register kot trgovska organizacija za prodajo živilskega in neživilskega blaga. Le v nekaj poslovalnicah so občanom omogočali preskrbo z živili in drugim nujno potrebnim blagom. Del svoje skromne akumu-lacije pa so v celoti namenjali odpiranju novih poslovalnic širom občine. V letu 1961 sta se k Napredku priključili še majhni trgovski podjetji Rašica, ki je štela 20 delavcev in Planina s približno 30 delavci. Številčno močnejši so začeli načrtovati in uresničevati hitrejši razvoj trgovske mreže v občini. Nastajale so nove klasične trgovine, tako v Domžalah kakor tudi v Moravski dolini. Črnem grabnu in drugod. Med prvimi v Sloveniji so ustanavljali za tisti čas moderne samopostrežne trgovine, ki so pomenile veliko pridobitev za naše občane. Največji uspeh pa so dosegli v letu 1968 z dograditvijo prvega dela Veleblagovnice. S tem so ponudbo blaga izboljšali v naši občini do take mere, da večini občanov ni bilo več potrebno hoditi v nakupovalne centre izven naše občine.
Tudi gostinstvo...
Poleg trgovske dejavnosti so ustanavljali tudi gostinske enote in postali z združitvijo z Gostin-
skim podjetjem Domžale v letu 1980 tudi največja gostinska delovna organizacija v občini. Posebej so se usmerili na pripravljanje družbene prehrane, ki je postala njihova osnovna gostinska dejavnost. Sedaj pripravljajo že približno 6.000 toplih obrokov dnevno za delavce kolektivov iz Domžal, Kamnika in Ljubljane. V okviru gostinstva uspešno deluje tudi slaščičarski obrat, za katerega želijo, da bi svojo dejavnost še razširil.
Preskrba z mesom
V želji za čimboljšo preskrbo, je bila k delovni organizaciji pripojena tudi klavnica, kjer so pripravljali sveže meso in mesne izdelke. Zaradi zahtev po drugačni organizaciji klavno predelovalne industrije, ki je bila zahtevana z republiškim dokumenti, so se odločili, da skupaj s kamniško klavnico ustanovijo delovno organizacijo za preskrbo občanov Domžal in Kamnika. Taka združitev je bila pomembna predvsem zaradi boljše organiziranosti in ekono-mičnejšega poslovanja obeh kolektivov, ki pa sta še naprej ostala trdno povezana z delovno organizacijo NAPREDEK v skrbi za zagotovitev mesa in mesnih izdelkov za območje domžalske občine.
Kadrovska in gmotna rast...
Delovna organizacija je imela pospešen razvoj v času od leta 1975 dalje. Tega leta je bilo zaposlenih 438 delavcev, komcem leta 1981 pa je to število že naraslo na 710 delavcev.   Močno   se  je povečal
promet, ki pa je dosti večji kot pa količinska rast prodaje. Celotni prihodek je znašal v letu 1975 približno 51 starih milijard dinarjev, komcem leta 1981 pa že 132 starih milijard dinarjev. Količinsko pa se je prodaja od leta 1975 dalje povečala za manj kot 10 %. Vzrok za tako stanje je predvsem v pomanjkanju blaga, ki ga je začelo občutno primanjkovati v letu 1979, se stopnjevalo v letu 1980 in doseglo najnižjo stopnjo v letošnjem letu.
Ustvarjeni dohodek in akumulacija, krediti bank ter namenske dotacije iz občinskega proračuna so omogočili, da so nenehno povečevali tudi prodajno površino poslovnih enot in skladišč. Od leta 1975 dalje so povečali prodajnih površin za približno 8.000 m2. V tem času so dogradili drugi del Veleblagovnice, kupili prostore in organizirali samopo-strežnico Kidričeva in bife v Domžalah, kupili prostore za samopostrežnico Rašica v Mengšu in prostore za bife Rašica, obnovili poslovalnico v Krašnji in Krtini, kupili stroj za predelavo mesa v vrednosti nad 150 starih milijonov din, obnovili restavracijo Pošta in Češminov hram, nabavili moderno opremo za avtomatsko obdelavo podatkov — zajemanje podatkov, kupili prostore za samopostrežno trgovino v Lukovici, obnovili samopostrežno trgovino v Veleblagovnici ter kupili prostore in organizirali samopostrežno trgovino v Dobu. Vzporedno s tem so izboljšali prodajne pogoje še v Blagovici, Trojanah, Vrhpo-Ijah, Pečah itd. ter nabavili opremo. Skupna vrednost naložb od leta 1975 dalje je znašala več kot 15 starih milijard dinarjev.
V skrbi, da bi izboljšali trgovsko mrežo in da ne bi zaostajali za razvojem drugih dejavnosti v občini, so do leta 1975 skoraj vsa sredstva vlagali le v pridobitev in izboljšanje poslovnih prostorov, niso pa hkrati skrbeli za objekte družbenega standarda, kjer bi lahko svojim delavcem zagotavljali ceneni dopust. Od leta 1975 dalje so sprejeli obvezo, da bodo vsako leto namenjali sredstva tudi za pridobivanje počitniških kapacitet. To so dejansko tudi uresničili tako, da imajo sedaj tri počitniške hiše v Červarju, kjer lahko letuje istočasno 5 družin, počitniško hišo.
ki še ni dograjenva v naselju Alberi pri Savudriji, kljer lahko letujejo štiri družine istočasno, eno hišico v počitniškem naselju v Izoli, kočo na Veliki planini ter tri prikolice. Za pridobitev teh kapacitet so od leta 1975 dalje namenili približno 800 starih milijonov dinarjev. Poleg vloženih sredstev pa so bila mnoga dela opravljena prostovoljno in brezplačno s strani članov našega kolektiva.
Velikih uspehov, ki so jih v preteklih letih dosegli pa prav gotovo ne bi bilo, če ne bi bilo visoke zavesti delavcev, ki so ob skromnih osebnih dohodkih namenjali skoraj vsa razpoložljiva sredstva za razvoj, zavedajoč se, da si s tem trajneje zagotavljajo delo in boljše pogoje. V naših prizadevanjih so imeli ves čas oporo in pomoč v vodstvih družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacij ter pri domžalski banki. Ves čas so uspešno sodelovali tudi s potrošniki in tako želijo, da bi skupaj s potrošniškimi sveti skrbeli za še boljšo preskrbo. Prihajalo pa je tudi do občasnih nesoglasij z občani in krajevnimi skupnostmi, predvsem glede vprašanj, kdaj bodo v določenem kraju zgradili ali obnovili poslovalnico, ker je bila povsod zahteva, da bi te objekte zgradili čimhi-treje. Z obojestranskim razumevanjem in strpnostjo so premagovali tudi te težave. Zavedajo se, da v preskrbi naših občanov še ni tako, kot bi moralo biti. V nekaterih krajih še vedno ni primerne trgovine, nimajo zgrajenega ustreznega skladišča, in imajo zaradi tega težave pri preskrbi, v nekaterih enotah je izstrošena oprema, itd. Še naprej si bodo prizadevali, da bi stanje čimhitreje izboljšali pri tem pa pričakujejo polno podporo in razumevanje. To še tembolj, ker si iz dneva v dan poslabšuje akumulativna sposobnost trgovine, in s tem zmanjšujejo razvojne možnosti.
Dograjevanje delegatskega sistema
Vzporedno z gradnjo objektov in njihovim opremljanjem so izgrajevali tudi samoupravni in delegatski sistem. V letu 1978 so se organizirali v skladu z zakonom o združenem delu ter ustanovili temeljne organizacije in tako izboljšali pogoje za neposredno    odločanje. Po
začetnih težavah v novi organiziranosti so spoznali, da bodo lahko le enotni s skupnimi močmi ter solidarnostjo zadovoljivo izpolnjevali dolžnosti, ki jih imajo kot največja preskrbo-valna delovna organizacija v občini. Skupno načrtujejo razvoj, združujejo potrebna sredstva za njihovo realizacijo in zagotavljajo enak socialni položaj vsem delavcem, ne glede na to, v kateri enoti oz. temeljni organizaciji delajo. V tem procesu so aktivni njihovi samoupravni organi tako na ravni temeljnih organizacij, kakor tudi delovne organizacije, posebej pa še sindikalna organizacija in organizacija zveze komunistov. Uspešno deluje tudi delegatski sistem, ki mu namenjajo veliko pozornost. Zavedajo se, da lahko le preko ustavno zagotovljenih poti vplivajo na življenje in delo delovne organizacije v ožjem in širšem pomenu besede.
dobršna sredstva, v nekaterih enotah so še vedno slabi delovni pogoji itd. Čaka jih še obilo dela, ki bo zahtevalo od njih vseh velike napore, da se položaj izboljša. To pa tem bolj ker že nekaj let, posebno pa v zadnjem času, ugotavljajo, da se položaj trgovske dejavnosti in njena akumulativnost v primerjavi z drugimi dejavnostmi občutno slabša. Ni dovolj blaga za nemoteno oskrbo, kljub temu da si močno prizadevajo, da si ga zagotovijo, kupna moč pada, kreditni pogoji so slabši itd. Zato pada produktivnost dela, kar je najbolj zaskrbljujoče. Najti bo treba nove aktivnosti in področja dela. Treba bo še večjih naporov pri zagotavljanju blaga in pri njegovi prodaji, da čim hitreje rešijo sedanje stagnacije. Pri tem pa se morajo opirati na 30-letne izkušnje, na znanje in na zavest, ki so jo delavci do sedaj ves Čas izkazovali. Zaupajo v lastne moči ter so prepričani, da bodo ob podpori vseh, ki so poleg njih še
Ponudbo ima Napredek urejeno v mnogih poslovalnicah. Na sliki: Kupci v trgovini v Pecah
Aktivni so tudi v svoji sestavljeni organizaciji združenega dela ABC Pomurka, ki združuje v celoto proizvodnjo, kmetijsko dejavnost trgovino in gostinstvo in šteje približno 12.000 delavcev. Po svojih močeh vplivajo na to, da bi se posamezne dejavnosti v SOZD— u trdneje povezovale v cilju, da bi zagotovijo izboljšano preskrbo, tako na področju živilskega, kakor tudi neživil-skega blaga.
Iz primerjalnih podatkov in iz dejanskega položaja naših delavcev v občini ugotavljajo, da je socialni položaj trgovskih delavcev v primerjavi z drugimi v občini slabši. Še vedno imajo sorazmerno nizke osebne dohodke, premalo je objektov družbenega standarda kljub temu, da so za to namenjali
dolžni skrbeti za nemoteno preskrbo, premagali sedanje težave in krenili v boljše čase.
Ob njihovem jubileju jim tudi uredništvo »Občinskega poročevalca" iskreno čestita
OGLAS
Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Naslov: Mengeš, Prešernova 25.
OGLAS
Pred blokom v Kidričevi 7 sem pustila žensko kolo Rog. Najditelja prosim, naj sporoči v oglasni oddelek.
Kako je potekal razvoj „Napredka" od leta 1975 dalje
Število zaposlenih
Število zaposlenih v delovni organizaciji Napredek se je iz leta v leto povečevalo, najhitreje v zadnjih petih letih. Podatki so naslednji:
leto štev. delavcev
1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 438   582   624   683   670   703 710
Poleg redno zaposlenih delavcev ie bilo v teh letih v naši delovni organizaciji še vsako leto 150 učencev v gospodarstvu iz katerih smo zagotavljali nove potrebe po delavcih.
Podatki o poslovanju
leto
celotni prihodek
dohodek
količinski poslovni indeks sklad prodaje
(v tisoč din)
1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981
310.485 393.389 491.175 630.141 803.494 1,015.534 1,323.223
39.991 53.852 71.210 92.062 136.380 168.593 211.939
7.659 6.805 3.542 8.035 14.869 29.726 22.538
100 114 112 113 105 100 89
Rast celotnega prihodka je bila odvisna od novih prodajnih zmogljivosti, bistveno pa je nanj vplivala rast cen od leta 1975 dalje. Količinski obseg prodaje, ki je bil najvišji v letu 1978 pa že tri leta, kljub temu, da povečujemo prodajne površine pada. Vzrokov za to je več, najpomembnejši pa so: pomanjkanje blaga na tržišču, manjša kupna moč prebivalstva, slabši kreditni pogoji.
Rast Napredkovih osnovnih sredstev
Leto
Površina m2
Vrednost
1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981
5.656 716 623 89 311 391
1.382 68.288 16.651 12.699
5.384 11.275 47.950
Skupaj
7.786
163.635
Največ površin namenjenih za prodajo so pridobili v letu 1976, ko je bil dograjen drugi del Veleblagovnice, ki poleg trgovskih prostorov obsega tudi velike površine namenjene gostinstvu. Skoraj vsako leto pa so kupili prostore za samopostrežno trgovino vlagali v obnovo obstoječih kapacitet. Temu so bila namenjena največja sredstva v letu 1981, ko je bila obnovljena Veleblagovnica, posebno pa še samopostrežna trgovina v prvi etaži
V sredstva skupne porabe so intenzivneje vlagali v zadnjih letih, ko so kupili počitniške zmogljivosti v Červarji in Alberih. V prihodnjih letih pa je po programih Napi*;dka največ sredstev predvidenih za vlaganje v preskrbo občanov z mesom in mesnimi izdelki ter v izgradnjo prepotrebnih skladišč delovne organizacije.
ZSMS SE PREDSTAVI
V eni od prejšnjih številk smo si ogledali zgodovinski razvoj mladinskega gibanja v Jugoslaviji, danes pa si lahko preberete o liku mladinca.
KDO JE LAHKO ČLAN ZSMS?
Član ZSMS je lahko vsak mladinec od 14. do 27. leta, ki to želi. Seveda so lahko člani ZSMS tudi starejši, če želijo in se s tem strinja osnovna organizacija ZSMS. Premalo pa se držimo kongresnih napotkov, da bi v ZSMS sprejemali tudi mlajše od 14 let, če si s svojim delom zaslužijo.
Ni pa vse v starosti. V naši organizaciji imamo mladince, ki bi jih po načinu mišljenja mimogrede lahko vključili v zvezo starine ali zvezo fosilov. Pri našem delu velikokrat naletimo na mentorje, predsednike SZDL, sindikata, svetov krajevnih skupnosti ali občane, ki bi jih glede na svežino nazorov in treznost gledanja po hitrem postopku vključili v ZSMS. Torej starost ni glavni pogoj.
Praviloma sprejemamo v mladinsko organizacijo v 7. razredu osnovne šole na predlog odreda Zveze pionirjev. 0 vsakem pionirju se odloča posamično. Že pred sprejemom mu je treba povedati, katere dobre lastnosti ima in zaradi katerih bo sprejet v ZSMS, opozoriti ga je treba tudi na slabe lastnosti, da se lahko popravi.
Še vedno se nam dogaja, da v 7. razredu sprejemamo vse po vrsti. Enakovredno vstopata v ZSMS učenec, ki je priljubljen med sošolci, ki pomaga sošolcem, ki se bori za demokratizacijo odnosov v šoli, ki je aktiven, ki si „upa" povedati tudi vzgojitelju, če le-ta dela napake in učenec, ki še svoj živi dan ni storil ničesar za druge ali celo terorizira sošolce. Takšen način sprejemanja meče slabo luč in pri mladih poraja malo-dušje:,,Saj je že vsaka baraba lahko v mladinski organizaciji!" Poleg tega razvrednoti sprejem v ZSMS, ki naj bi bil tudi čast in nagrada za dotedanje delo.
Izogibati se moramo tudi druge skrajnosti. ZSMS je fronta, najširša množična organizacija mladih in svojih vrat ne bi smela zapirati preostro. Poleg tega ni SKOJ s partijsko disciplino, čeprav nadaljuje njegove tradicije. Tudi ni Zveza komunistov z idejno in miselno izgrajenimi ljudmi in zaostreno odgovornostjo, čeprav temelji na njenem programu. ZSMS so mladi z množico interesov, v občutljivi starostni dobi, kojim je treba predvsem pomagati, jih svetovati in se jim približevati ter
nuditi „zavetje za njihove plahe ptice sanj."
Prevečkrat se v osnovni šoli dogaja, da se na mladinca gleda le skozi uspeh in je le-ta eden od kriterijev za sprejem v ZSMS ali kriterij, da zasede kakšno samoupravno ali politično funkcijo v šoli Že tako so ocene preveč krut usmerjevalec v srednje šole; čeprav nekoliko razumljiv. Ne bi pa smeli s tako ozkim kriterijem gledati na vključevanje mladih v organe šole. Če trezno razmislimo: Kateri učenec bo lažje, več in bolje povedal o obsežnosti programa, problemih učenja, nesoglasij z vzgojitelji, težavah pri pouku .. .: odličnjak, ki s snovjo in vzgojitelji nima nobenih težav ali zadostnež, ki ob učenju in problemih komajda najde kakšno prosto minuto?
Koga torej sprejeti v ZSMS? Mladega človeka, ki mu zaupamo, ki je tovariški, ki je pripravljen žrtvovati prosti čas za druge, ki naredi kaj samo od sebe, ki.. . Če pa imamo preveč pomislekov, velja počakati, kandidatu povedati o vzrokih, bedeti nad njegovim delom in ga sprejeti na naslednjem sestanku. Velika napaka bi bila uporabiti prestroga merila. Zato naj se „nesprejem" uporablja v izjemnih primerih. Kajti lažje je pozitivno vplivati na mladega človeka, če je vključen v ZSMS kot pa na tistega, ki nI In še nekaj: pred sprejemom vsakega kandidata vprašajmo, če resnično želi vstopiti in delati v ZSMS. Kakršnakoli prisila bi bila nesmiselna.
KAKŠEN NAJ BO ČLAN ZSMS?
Večkrat se vprašamo, zakaj sploh imamo ZSM, ko pa so vsi problemi mladih tudi problemi naše družbe in obratno. Problemi naše družbe so tudi problemi mladih! Poleg tega se lahko aktivno vključujemo v Socialistično zvezo delovnega ljudstva in Zvezo sindikatov. Z 18 leti imamo volilno pravico, lahko volimo in smo izvoljeni.
Ste že kdaj bili na zboru delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti? Koliko so razpravljali in se oglašali mladi? Izberite: a/ veliko, b/ zelo malo, c/ nič! Če ste izbrali odgovor pod a, ste bili v Peč ah ali pa na Trojanah. Povsod drugje pa bi izbrali b ali c. Ste bili kdaj na zboru delavcev, kjer je mladinec pametno razpravljal in naravnost udaril po napakah in so ga godrnjaje: „Kaj pa ta ve! Saj je šele eno leto v fabriki! Zdaj bo jajce več vedelo od kure! Najprej naj se ostriže! Mi smo tovarno iz nič naredili!" utišali? Pa nočem reči, da vladajo nepomirljiva nasprotja med generacijami, saj smo ravno v prejšnjem poglavju ugotovili, da imamo mlade „starce' in tudi stare mladince.
Včasih se na prvi pogled zdijo ideje mladih tako ostre, nesprejemljive, bogokletne, v nebo vpijoče in „rušilne" na-
[>ram staremu, da je prav, da jih ahko vključimo v naš demokratični sistem socialističnega samoupravljanja. Poleg tega ima mlada generacija preko delegatov ZSMS v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine možnost direktnega odločanja o vseh novostih, odlokih, problemih, zidavah, razporejanju denarja itd....
Mladi postanejo polnopravni samoupravljalci šele pri osemnajstih.. Zveza'socialistične mladine omogoča, da mladi razpravljajo o problemih v naši družbi in reševanju problemov že veliko prej. Kdo pa naj pove, kje naj stoji športni park, otroški vrtec, avtobusna postaja, kulturni dom, kako naj se razdelijo štipendije, kam naj se napoti nabornik... , če ne (tudi) mladinec!?
Malo smo se zaklepetali in zavili z osnovne teme tega poglavja. Kakšen naj bo član ZSMS?
V statutu ZSMS sta o tem zapisani dve strani, mi pa si bomo privoščili kratko posplo-
šitev, saj mora v „Občinskem poročevalcu" ostati še nekaj prostora za skupščinski poročevalec in osmrtnice, pa tudi vi bi se naveličali brati.
Član ZSMS mora aktivno delovati v mladinski organizaciji in mora s svojim delom skrbeti za njen ugled. Stalno se mora idejnopolitično izobraževati, spoznavati teorijo in prakso socializma, spremljati dogodke doma in v tujini.
Ves čas se mora boriti za napredek samoupravljanja in ohranjevati revolucionarne tradicije. Mora biti kritičen do napak članov in organov ZSM, do nepravilnosti v naši družbi, poleg tega pa mora biti tudi samokritičen in pošteno sprejemati kritiko, ki mu jo izrečejo člani ZSM. Če je v težavah, najprej išče pomoč v ZSM. S svojim zgledom mora delovati tako, da se čimveč mladih vključi v ZSM.
Poleg statutarnih določil morajo mladinca krasiti tudi človeške vrline. Tovarištvo in poštenost sta dve od njih. Potem iskrenost. Najlažje je biti iskren mlademu človeku. Nobeni predsodki iz preteklosti ga ne utesnjujejo. Nima šebojazni, da bi mu iskrena in poštena beseda izrečena v „nepravem" trenutku, polomila kline na družbeni lestvici in onemogočila v nadalj-nem življenju. Iskren je lahko, ker se še ne peha za denarjem, boljšim avtom, stanovanje, boljšim stolčkom, bolje plačano in uglednejšo službo. Pravi mladinec mora biti vedno pripravljen na akcijo. Maro biti samoiniciativen, poprijeti mora tam, kjer drugi popuščajo. Ne sme mu biti žal časa, ki ga je žrtvoval za druge. Pozabiti ne smemo pravicoljubnosti in resnicoljubnosti. Mislim, da nam s starostjo in življenjskimi izkušnjami otrdi koža in na probleme ne gledamo več s srcem, ampak predvsem z razumom. Zato mladi hitreje in bolj boleče začutijo krivice in laži v družbi in jih hočejo hitreje rešiti. Prav počasno reševanje družbenih problemov v mladih marsikdaj poraja malodušje, da se pri nas igramo s pravico in resnico kot "svinja z mehom. Mlade boli pojav oportunizma, to je pojav lažnega zadovoljstva, prikrivanje resničnih problemov, neiskrenosti med ljudmi. V sebi čutijo veličino Titovih besed: „Lahko
se odrečemo čemurkoli in žrtvujemo karkoli, pravice in resnice pa ne smemo nikoli žrtvovati!' Zato velikokrat reagirajo na nepravilnosti vihravo, nepremišljeno, celo nesramno za obstoječe družbene norme.
A počistiti bo treba tudi pred lastnim pragom. Niso le starejši tisti, ki se pehajo za denarjem, ki pozabljajo na sosede, ki zapravljajo družbena sredstva, ki hodijo na seminarjev v Portorož, ki imajo sestanke med delovnim časom, ki pridejo na politično funkcijo, da bi imeli boljši odskočni položaj in se ne vrnejo v tovarno, ki imajo poslovna kosila, ki znajo leporečiti, narediti pa nič, ki ne poznajo problemov delavcev pa vendar ves čas govorijo le o tem, ki jim je uvoženo ljubše od domačega,
Na srečo so se konference udeležili skoraj vsi delegati osnovnih organizacij ZSMS in Pionirskih odredov iz sol,, da smo bili sklepčni. Na žalost se je spet pokazala slabost, da smo odločni in glasni, ko je treba udariti po mladih in jih kritizirati, ko bi morali pomagati, nas pa ni zraven. Tako so se seje udeležili samo delegati občinske konference SZOL, občinske konference ZSMS, občinske izobraževalne skupnosti, občinske Zveze prijateljev mladine in Zveza tabornikov, čeprav bi jih moralo biti se trikrat toliko /od občinskih DPO preko samoupravnih •kupnosti do občinskih zvez/. Zato je bila razprava velikokrat monolog, ki so ga sodelujoči sprejeli z odobravanjem, ni pa bilo tistih, ki bi lahko obljubili kakršnokoli pomoč.
Začeli so po ustaljenem dnevnem redu: otvoritev, pozdrav, izvolitev delovnih teles in organov seje. Po tem so delegati poslušali kratek uvodni referat in analizo izpolnjenih vprašalnikov.
Letos 27. decembra bo minilo 40 let od ustanovitve Zveze pionirjev Jugoslavije. Tokrat so otroci postali enakovreden politični subjekt ali če rečem po domače, njihova beseda je postala enakovredna besedi starejših, ko je ilo za sprejemanje odločitev. Ker pa dobro vemo, da do popolne ■zenačitve pravic mladih in starejših ** vedno ni prišlo, je bila v pomoč
ki morajo na dopust vsaj v Španijo, če ne na Sejšele, ki se znajo mirne duše zlagati v obraz ... Tudi mladi smo mojstri v tem. Iščemo izgovore za nedelo, čedalje več nam pomeni denar, odparamo si domačo etiketo z obleke in prišijemo tujo, uvoženi čevlji se čisto drugače nosijo, pri nas se sploh ne da dobiti pravega mila, zapiramo se med štiri stene v ozko družbo izbranih prijateljev, prodajamo resnične človeške vrednote za tiste, ki nam jih nosijo akcijski filmi in „ljubavni" romani...
Smo pometli pred svojim pragom? Nismo! Pa bomo morali, če bomo hoteli biti pravi mladinci.
Prihodnjič: 4. ORGANIZACIJSKE OBLIKE ZSMS.
Pripravil: Igor Lipovšek
pionirski organizaciji ustanovljena mentorska organizacija starejših, to je Zveza prijateljev mladine.
Povedati je treba, da sta pionirska organizacija in Zveza prijateljev mladine odigrali ogromno vlogo pri vključevanju otrok v interesne dejavnosti, manj uspešno pa sta sledili naglemu razvoju samoupravljanja.
Pojavlja se vprašanje, kje je meja med pionirsko organizacijo in samoupravno šolsko skupnostjo. Dejal bi, da je najbolje, če te meje ni, a vendar:
Naloge pionirske organizacije so ohranjanje revolucionarnih tradicij, skrb za razvoj samoupravljanja, skrb za razvijanje dobrih medsebojnih odnosov, skrbijo za zgleden lik pionirja, skrbijo za razvoj bratstva med narodi, za ustvarjalen odnos do dela, solidarnost, skrbijo za vključevanje mladih v interesne skupnosti /zato so načrti dela krožkov, sekcij in šolskih društev del načrta pionirske organizacije.
Pa samoupravna šolska skupnost? To je z zakonom določena oblika samoupravljanja učencev. Torej so člani samoupravne šolske skupnosti vsi učenci /kar ni nujno za pionirsko organizacijo/. Samoupravna šolska skupnost zagotavlja vključevanja učencev v upravljanje šole, uveljavljajo javno preverjanje znanja in ocenjevanje, urejajo medsebojne odnbse in odnose ž učitelji.
zagotavljajo materialne in prostorske pogoje, dajejo predloge strokovnim in samoupravnih organom šole, sodelujejo pri izdelavi in izvajanju delovnega načrta šole . . .
Kaj so pokazali vprašalniki?
Pionirski odredi na šolah imajo v vseh oddelkih ustanovljen pionirski aktiv, ki se sestaja vsaj enkrat mesečno. Pogovarjajo se o učnem uspehu, solidarnostnih akcijah, jugoslovanskih pionirskih igrah, zeleni straži, problemih v razredu. Konferenca pionirskega odreda se sestaja 2—6 krat na leto. Zanimivo, da je Helios pokrovitelj dveh šol. Papirnica Količevo ene, ostala pa pokroviteljev nimajo.
Interesne dejavnosti so na šolah tako razvite, da bi težko imeli pripombe, saj je vanje vključenih od 1/2 do 4/5 učencev. Mentor je še vedno vodja krožka, čeprav bi morali stremeti k temu, da bi krožek vodili učenci, mentor pa bi bil le pomočnik. Razmerje med „zuna-njimi" mentorji in učitelji—mentorji je od samo od enega zunanjega do razmerja 50:50. Zunanji mentorji, če že nimajo pedagoškega znanja, imajo strokovno izobrazbo in veliko voljo do dela z mladimi. Je pa zelo težko zagotoviti zunanje mentorje.
Sodelovanje šol z društvi v kraju niha od dobre do slabe. Pionirskemu odredu sicer pomagajo Društvo prijateljev mladine, a premalo. Mogoče je tudi to vzrok, da je vloga, ki jo ima pionirski odred v krajevni skupnosti šibka. Tudi z organizacijami združenega dela se premalo povezujejo. V pionirskem odredu premalo obravnavajo pionirje, ki so se prekršili proti pravilom zveze pionirjev.
Slabost je tudi, ker pionirji nimajo občinske pionirske organizacije in zato premelo izmenjujejo izkušnje med šolami. Časopise in revije mladi naročajo v velikem številu, a skoraj povsod se pritožujejo nad previsoko ceno.
Pohvaliti je treba vključenost šol v ohranjevanje in obujanje revolucionarnih tradicij. Tudi programe krožkov oblikujejo učenci sami.
Slabše je, ko sprašujemo po denarju za delo. Nekateri ga dobijo s pobiranjem članarine, zbiranjem starega papirja, prodajo likovnih izdelkov? . . .
Po referatu so se začele kapljati misli, težave, uspehi in pripombe, ki so jih s seboj prinesli delegati. Seveda so se najprej razgovorili starejši, kasneje pa se je samozavest preselila tudi v pionirje, čeprav so jim včasih pomagali tudi mentorji. Pogovarjali so se o /ne/ sodelovanju s krajevno skupnostjo, o velikem delu šol, ki ga premalo poznamo, mentorji, ki ure in ure prebijejo z učenci, o potrebi po občinski organizaciji zveze pionirjev, o Društvih prijateljev mladine, ki v okviru SZDL še niso zaživela, o pomoči društev šolam, o ,,funkcionarjih", ki jih nikoli ne obiščejo, čeprav jih vabijo, o denarju, o /pre/visokih cenah revij in knjig za mladino . . . Dve uri sta hitro minili. Prav pa je, da zapišemo še dva ocvirka:
Osmošolec je odkrito povedal: „Na naši šoli se ..občinski vodstveni kadri" sploh ne pokažejo. Prvič in zadnji so prišli na otvoritev. Takrat so se postavili v prvo vrsto, da so se dobro videli na fotografiji na naslovni strani Občinskega poročevalca."
Slišali smo tudi naslednje:
„Imamo tovarno, ki ni podpisala samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za novoletno obdaritev otrok. Otroci delavcev so bili v krajevni skupnosti ravno tako obdarovani čeprav niso prispevali niti dinarja. Iz te tovarne je bil delavec za Dedka mraza. Čeprav ga je čakalo 400 otrok, mu šef ni hotel podpisati dovolilnice. Malo je manjkalo pa bi moral iz tovarne preko ograje. Seveda pa mu je OZD za čas odsotnosti zmanjšala osebni dohodek."
Ob koncu seje so sprejeli zaključke in izvolili delegata, ki je stališča prenesel na sejo republiške konference. Sejali smo veliko. Koliko bo vzklilo? Delegati so obljubili, da bodo zaključke izvršili v svojih sredinah.
Zaključki in stališča:
1. V okviru republike moramo sistemsko zagotoviti zadostna sredstva za subvencioniranje mladinskega tiska.
2. Prizadevati si moramo, da bo vsak učenec včlanjen vsaj v eno interesno dejavnost na šoli.
3. Vzrok za slabo vključevanje pionirjev v delo krajevnih skupnosti je ponekod tudi slaba povezanost krajevne skupnosti in šole. Zato morajo družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti bolj zavzeto pristopiti k sodelovanju s pionirskim odredom. Osnovne organizacije ZSMS v KS naj o tem skličejo sestanek s krajevnimi in šolskimi družbenopolitičnimi organizacijami.
4. Sprejemu cicibanov v pionirje in pionirjem v ZSMS moramo dati večji družbeni poudarek. Sprejem ne sme biti le dolžnost šole, ampak vseh krajevnih in občinskih subjketov.
5. V okviru občine je potrebno ustanoviti občinsko pionirsko konferenco. Sestavljali jo bodo delegati pionirskih odredov vseh šol, skrbela pa bo za izmenjavo izkušenj med šolami.
6. Delu Zveze pionirjev moramo dati večjo družbeno veljavo. V pomoč ji mora biti ZSM na šoli in društva prijateljev mladine.
7. V občini je ustanovljenih le 5 društev prijateljev mladine (Domžale, Mengeš, Radomlje, Lukovica, Moravče), a nekatera sploh ne delajo. Dolžnost občinske zveze prijateljev mladine, ZSMS in SZDL, je da aktivirajo obstoječa in poskusijo ustanoviti DPM tudi v drugih krajevnih skupnostih.
8. V okviru občinskega proračuna in finančnih načrtih SIS je potrebno zagotoviti sredstva za i.emoteno dejavnost občinske Zveze prijateljev mladine /letovanja, zimovanja, kurirčkova torba, jugoslovanske pionirske igre .. . /
9. Krožki naj postanejo pomembnejši dejavnik pri usmerjanju v srednje šole. Zato je treba zagotoviti več mentorjev iz organizacij združenega dela za, krožke Z organizacijo združenega dela bi morali doseči samoupravno sporazumevanje, ki bi omogočalo, da bi se mentorstva v šoli štelo v redno delovno obveznost v tovarni.
10. V šolsko samoupravo moremo vključevati učence ne glede na njihov uspeh. Prepogosto se dogaja, da vključujemo predvsem odlič-njake.
11. Na vseh šolah je treba v razredih izvesti okroglo mizo o uveljavljanju samoupravljanja v šoli, odnosih med učenci, odnosih učenci—učitelji, javnem ocenjevanju, šolskih kaznih . . .
12. Dfužbene organizacije in društva naj svojo dejavnost še bolj usmerijo v šole, saj si bodo le tako lahko zagotovili podmladek za nadaljnje delo.
13. Predsedstvo občinske konference ZSMS naj ugotovi, kdo je na šoli dolžan financirati osnovno organizacijo ZSMS, kdo pionirski odred in kdo samoupravno šolsko skupnost.
14. Šolski prazniki morajo postati tudi krajevni prazniki in obratno.
15. Med Zvezo pionirjev ne bi smeli imeti pokroviteljskega odnosa, ampak jo moramo smatrati za enakovrednega partnerja.
16. Zagotoviti moramo, da bodo OZD prevzele pokroviteljstvo tudi nac. ostalimi šolami.     |gQr Lipov5ek
OK ZSMS Domžale
/-- N
PROBLEMSKA KONFERENCA O PIONIRSKI ORGANIZACIJI:
ZA MLADE NAM NE SME BITI NIČESAR PREVEČ
Že pred novim letom so na Občinski konferenci ZSMS stekle priprave na problemsko konferenco o pionirski organizaciji, ki jo vodi Zveza socialistične mladine Jugoslavije. Ker so bili materiali precej obsežni, splošni in zamotani, je predsedstvo konference mladih v vzgoji in izobraževanju pripravilo vprašalnik, ki je bil poslan na vse šole. V februarju so člani predsedstva KMVI obiskali vse šole in na osnovi vprašalnikov izdelali analizo ter 4. marca pripravili problemsko konferenco.
NOVICE Z OBČINSKE KONFERENCE ZSMS
Center za obveščanje in propagando je izdal letošnjo
?vo številko glasila Mi, mladi asopis prinaša poročilo s programske seje Občinske konference ZSMS in poročilo s 24. seje predsedstva OK ZSMS Precej strani je namenjenih prispevkom iz osnovnih organizacij. O dogodkih na Pokljuki so pisali mladinci, ki so bili 21. dni na usposabljanju za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Zanimiva je reportaža z razstave o koncentracijskih taboriščih. Prostor so zasedli tudi mladi literarni ustvarjalci, pa humor in nagradne križanke. Posebna pohvala gre moravskim mladincem, ki so na šestih straneh predstavili svoje pomembne može: slikarja Tineta Kosa, matematika Jurija Vego, pisatelja Frana Detelo, Maksa Pirnata, Staneta Stražarja in pesnika Daneta Zajca.
00 ZSMS Toko, sledijo pa Lek, Pil, Papirnica, T osama. Univerz ale, Naprede in Helios.
Komisija za kulturo in center za klubsko dejavnost že pripravlja okvirni načrt za sprejem štafete mladosti in prireditev ob 25. maju.
Konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju pripravlja 4. marca problemsko konferenco o Pionirski organizaciji. Konferenca naj bi pokazala, kako bi Pionirski organizaciji nudili večjo družbeno pomoč, poleg tega pa naj bi dala nove smernice v sodelovanju ZSMS in Pionirske organizacije. V ta namen je predsedstvo konference mladih v vzgoji in izobraževanju obiskalo vse osnovne organizacije.
Stekle so priprave za 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. V tisku so osnutki kongresnih dokumentov in konec marca bomo zaceli z javno razpravo v osnovnih organizacijah.
Vzporedno s kongresnimi pripravami tečejo tudi priprave na volilno -programsko sejo občinske konference ZSMS Domžale. V osnovnih organizacijah ZSMS že poteka evidentiranje v organe občinske konference.
Konferenca mladih delavcev je imela redni mesečni posvet. Pogovarjali so se o izdelavi delovnih in finančnih načrtov osnovnih organizacij. Z vso resnostjo se bodo lotili evidentiranja brigadirjev, vendar bodo poskusili vključiti več štipendistov, da ne bi z odhodom delavcev zavirali proizvodnje. Kritično so ocenili udeležbo na posvetu, saj se slaba polovica osnovnih organizacij nikoli ne udeležuje posvetov.
Posvet je imela tudi konferenca mladih a krajevnih skupnosti. Tudi tu je bila udeležba polovična. Pogovarjali so se o aktualnih nalogah, načinu pridobivanja denarnih sredstev in mladinskih delovnih akcijah.
Letos bo štafeta v Sloveniji od 23 do 27. aprila. Pričakujemo, da bo obiskala tudi našo občino in zato komisija za kulturo in center za
mladinske delovne akcije že pripravljata program za sprejem.
Center za mladinske delovne akcije je v zamahu priprav na 1. april - dan brigadirjev.
Da bi bila priprava na mladinski kongres čimboljsa bo občinska konferenca organizirala dvodnevni seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij. Polovica tem bo namenjenih kongresu ZSMS, .ostale pa so: mladinske delovne akcije, 9. kongres ZKS, družbena samozaščita, religija, delo po skupinah.
Štirje člani občinske konference so se udeležili trodnevnega seminarja, ki ga je Republiška konferenca ZSMS pripravila v Lipici. Za razliko od mnogih seminarjev, kjer se ne izve ničesar novega, je bil ta zanimiv in poln napotkov za konkretno delo v mladinski otganizacjji.
Obiskali smo Prašičjerejo Ihan. Na političnem aktivu smo se pogovarjali o težavah, ki jih imajo z organiziranjem mladine zaradi različnega delovnega časa, o problemih kolektiva in mladih v njem, ogledali pa smo si tudi proces ,,proizvodnje" hrane.
Igor Lipovšek
V Domžalah je bila seja Medobčinskega sveta ZSMS ljubljanske regije Največ časa so delegati petih ljubljanskih in občin Vrhnika, Logatec, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Litija, Kamnik in Domžale namenili usmerjenemu izobraževanju in mreži šol. Potem so za sekretarja Medobčinskega sveta izvolili Braneta Hafnerja iz Kamnika,   na   koncu  pa  so se
Eomudili še ob pripravah na 10. ongres ZSMS.
Konferenca mladih delavcev je ocenila enoletno delo osnovnih organizacij ZSMS v združenem delu. Na prvem mestu je
Predsedstvo konference mladih iz krajevnih skupnosti je obiskalo osnovne organizacije, ki se pri delu srečujejo z večjimi problemi.
Center za mladinske delovne akcije že dobiva prve prijave za udeležbo na zvezni mladinski delovni akciji Posočje in za občinsko delovno akcijo.
Verjetno k naglemu odzivu brigadirjev prispeva tudi skupna seja komiteja OK ZKS in komunistov iz predsedstva OK ZSMS, ki je bila namenjena prostovoljnemu dehi.
Igor Lipovšek
KCNGRI5S ZSMS
MRZLO - HLADNO VZDUŠJE OB SIFRERJE VEM KONCERTU
Andrej šifrer med nastopom
Nedavni nastop Andreja Šifrer ja v domžalski hali je bil za večino poslušalcev premalo prepričljiv. Kajti ob tako hladni publiki, bi moral Andrej priti na oder oblečen v frak in z violončelom v roki, ne pa v gumijastih škornjih in kitaro. Torej so si poslušalci ogledali tega Šifrerja, ki si upa peti o lulčkih, o polžih, ki jedo solato in po novem o „šprancah". Poslušalcem se ni zdelo vredno sodelovati s pevcem, ploskati, peti, pogovarjati se z njim...
Končno to ni promenadni pevec, ki odpoje „svoje" pesmi, podpiše nekaj avtogramov, pobere denar in odhaja v zahajajoče sonce.
Sifrerjev kontakt z ljudmi hoče biti odkrit, predvsem pa je pevcu potrebno sodelovanje s poslušalci...
0 vzrokih tako ledeno mrzlega koncerta, bi raje molčali.
Domžalčani pači
Živulovič
r~-\
CENTER   ZA   USPOSABLJANJE   INVALIDNIH OSEB DOMŽALE—KAMNIK V MENGŠU
INVALID JE DELAVEC — KOT Ml VSI
..Popolno enakost in sodelovanje invalidov" - je bilo zapisano v resoluciji Organizacije Združenih narodov, ki so jo države Sirom sveta sprejele, da bi v letu 1981 - letu invalidov le-tem posvetile kar največ skrbi. Zlasti so poudari/i prispevek invalida — delavca, ki se hoče vključiti v našo družbo z vsemi svojimi zmožnostmi, mi pa mu tega doslej včasih nismo znali omogočiti.
V._______J
Komisija za informiranje in politično propagando pri Občinskem svetu Zveze sindikatov je prav iz teh razlogov obiskala osrednjo ustanovo, ki v naši občini skrbi za Invalide vseh vrst - Center za usposabljanje invalidnih oseb Domžale —Kamnik v Mengšu. Iz razgovora z direktorjem Centra tov. Brunom Kocbekom in vodjo proizvodnega dela tov. Jožefom Mlakarjem smo zvedeli marsikaj zanimivega, še več pa smo lahko spoznali, ko smo si ogledali delavnice in opazovali invalide pri delu. Bili smo prijetno presenečeni nad delom blizu šestdesetih invalidov vseh vrst, ki delajo in živijo kot velika družina. V vodjih ne vidijo nekoga, ki jih nadzira, temveč sočloveka, prijatelja, ki jih v njihovi stiski razume in jim pomaga.
Začetek
Mengšani, pa tudi marsikateri drugi občani naše občine, verjetno vedo za stare stavbe, v katerih je včasih poslovala Melodija, sedaj pa je v njih urejen Center za usposabljanje invalidnih oseb. Treba je_bilo precej popravil, da so v starih, že amortiziranih prostorih uredili dve prijetni delavnici, jedilnico in pisarne, v katerih so našli mesto invalidi iz različnih koncev Slovenije. Največ jih je Iz občin Domžale in Kamnik, nekaj iz ljubljanskih občin, pa iz Zasavja, Vrhnike in drugod. .Ustanova, ki dela že nekaj let, je bila s samoupravnim sporazumom ustanovljena kot medobčinska ustanova posebnega družbenega pomena. V njej najdejo delo invalidi vseh vrst; razen vozičkarjev. Njim bodo v prihodnje tudi skušali zagotoviti primerne delovne pogoje. Z njimi sicer že sodelujejo, vendar morajo leti delati doma in so s centrom bolj slabo povezani. Vanj bi lahko sprejemali do 100 in še več invalidov, vendar bi ga morali bolje urediti, čeprav imajo že marsikaj. Tako so lani
uredili skladišče, nujna pa bi bila ureditev garderob in dodatnih sanitarij. Financiranje je urejeno po samoupravni poti, „levji" delež pa prispevata SIS za zaposlovanje in socialno varstvo.
Invalidi niso ločeni
Status delavcev - invalidov
Zagotavljanja statusa tem delavcem je ena izmed najpomembnejših nalog Centra, kajti urejenega statusa ti delavci nimajo, čeprav so v centru prepričani, da štirje invalidi naredijo za enega delavca. Prepričani pa so tudi, da bi marsikdo od njihovih delavcev s svojim delom zaslužil, da bi se
preživljal, morda plačeval tudi prispevke za socialno zavarovanje, zmanjkalo pa bi sredstev za druge prispevke. V centru vidjo rešitev v poenotenju zakonodaje na tem področju, kjer je sedaj v veljavi cela vrsta zakonov, ki pa imajo včasih prav nasprotna določila. Treba bi bilo urediti, da bi bili vsi invalidi socialno zavarovani, da bi jim tekla delovna doba in bi bili upravičeni do lastne pokojnine.
Trenutno je v centru 24 duševno prizadetih in 33 v skupini posebnih invalidskih delavnic, ki poleg socialne pomoči oz. pomoči nezaposlenim, dobivajo tudi stimulativni del, ki je odvisen od njihovega dela. Pri tem pa v centru poudarjajo, da v največji meri upoštevajo delavoljnost in dela-zmožnost, ki sta pri posameznih vrstah invalidov zelo različna. Naj ob tem omenimo, da je center v lanskem letu ustvaril več kot za 100 milijonov prihodka.
uveljavljajo tak sistem dela, da invalidi ohranjajo spretnosti in sposobnosti, privzgajajo pa nove delovne navade. Vseskozi poudarjajo, da to ni podaljšana šola, temveč delo, med katerim nikoli ne zamnjka časa za igro, počitek in ne nazadnje tudi zabave.
Delavci se ob delu vzgajajo, se vzpodbujajo in tudi opozarjajo predvsem tedaj, ko je delo skupine odvisno od dela posameznika. Zahtevajo samodisciplino, včasih med seboj tekmujejo in so srečni če so uspešni. Novost, ki so jo uvedli v Mengšu, je tudi ta, da invalidi niso ločeni po posameznih stopnjah, temveč delajo skupaj in so tako često hočeš ali nočeš morajo prilagajati delu skupine. Tako radi povedo o primeru, ko fant ob prihodu v center skoraj ni govoril, ko pa se je vključil, je spoznal, da brez govorjenja ne bo šlo in je spregovoril.
Opozorili so nas, da so invalidi zelo čustveni, da jim veliko pomeni stik s sočlovekom, zato si prizadevajo, da ob sprejemanju novih delavcev poiščejo ljudi, ki imajo to delo in ljudi, ki se z njimi znajo pogovoriti, jih razumeti in jim pomagati. Tu ni prostora za pomilovanje, tu je veliko potrpljenja, prigovarjanja, toplih besed in toplih stiskov. Ni napak, kajti napake velikokrat podirajo vse, kar se je zgradilo v večmesečnem delu.
Veliko pomoči
Najbolj zadovoljni so, ko v zapisnikih različnih delovnih organizacij berejo, da se delavci zanimajo zanje, da jim na različne načine pomagajo, od tod tudi dejstvo, da imajo vedno dovolj dela.
Ob prihodu v center srečaš različne invalide, ki so predvsem delavci, delovni ljudje, ki iščejo svoje mesto v družbi, ki si prizadevajo, da bi bili kljub svojim pomanjkljivostim na delovnem mestu uspešni. Naziva „varovanec" v Centru ne uporabljajo, ker menijo, da delavec -invalid ki dela, ne more in ne sme biti varovanec
V centru delata dve enoti: delavnice pod posebnimi pogoji in posebne invalidske delavnice. V prvih so zaposleni duševno prizadeti, ki nimajo nobenega statusa in so odvisni od socialne pomoči in od socialnega stanja družin iz katerih izhajajo. Najbolj žalostno pa je verjetno dejstvo, da morajo čakati, da jim umre kdo od bližnjih, kajti šele tedaj so upravičeni do pokojnine. Pri teh invalidih je delovna disciplina zelo dobra, izostankov skoraj ni, zelo so navezani na vodje in se k njim velikokrat zatekajo. V posebnih invalidskih delavnicah delajo invalidi, ki se zaradi narave svoje bolezni ali invalidnosti ne morejo zaposliti niti na tistih mestih v delovnih organizacijah, ki so sicer prilagojena invalidom. Večina izmed njih je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in upravičena do pomoči brezposelnim.
Delo
Delo je pestro, različno po težavnosti, kakor tudi po načinu končne izdelave, vloženemu trudu in drugem. V centru niso nikoli imeli težav z zagotavljanjem dela To jim omogoča redno planiranje ter kvalitetno sodelovanje z nekaj delovnimi organizacijami in obrtniki Tako so ob našem prihodu delavci pritrjevali vijake, jih sestavljali, sestavljali kolesa, izdelovali varnostne paske za smuči, pakirali jedilni pribor, toaletne potrebščine, tkali, izdelovali krila in podobno. Sleherni invalid najde sebi primerno delo, saj izbira med 60 različnimi opravili od najpreprostejših do najzahtevnejših. V skupinski obliki dela
r
PRIPRAVA NA STAROST
Slovenci spadamo med narod starejšega prebivalstva, saj statistika piše, da je nad 65 let starih že kar 11 % od vsega prebivalstva Kljub temu, da se starosti vsi po vrsti bojimo, je prav, da se nanjo psihofizično pripravljamo že v mladosti
Organizacija združenih narodov je letošnje leto posvetila starosti in staranju veliko pozornost, saj bo imela svojo skupščino o staranju. Tudi v Sloveniji bo od 4. do 7. aprila poseben dogodek, ker bo v Ljubljani 2. jugoslovanski gerontološki kongres, ki bo z več kot 250 referati spregovoril o bioloških, socioloških, zdravstvenih in drugih družbenih vprašanjih, ki so povezani s starejšimi ljudmi.
Živimo v času stabilizacije, varčevanja, omejevanje, zniževanja osebnega standarda, v prizadevanju za boljše in kvalitet-
nejše delo pisarni.
za strojem in v
r
Smo socialistična družba, v kateri je človek največje bogastvo z vsemi pravicami in tudi dolžnostmi. Zato tudi človeku od rojstva dalje nudimo primerne pogoje za vstop v samostojno življenje. Prav tisti ljudje, ki smo danes aktivno vključeni v združeno delo, organe upravljanja, DPO in v delegatski sistem, moramo prispevati glavni delež k stabilizaciji gospodarstva. Prebivalci, ki so danes stari 65 in več let, so prestali grozote vojne in nosili težka bremena gospodarskih težav in kriz pred vojno in po vojni.
Glede na to, da moramo v družbi računati na starejšo generacijo jim moramo z raznimi socialnimi korekturami nuditi osnovne in zdravstvene pogoje življenja. Seveda za vse to ne bodo dovolj le besede, temveč dejanja. Ogromno pišemo, študiramo in pripravljamo zakon o minulem delu, čeprav nam je znano, da ga za posameznika ne moremo izračunati.
Minulo delo starejših generacij je prikazano na vsakem koraku, kamorkoli pogledamo, na vasi ali v mestu. Zato mi mlajši analizirajmo delo naših starostnikov in računajmo na te
ljudi, ki so postali za pridobitno delo nemočni in jim ostane le, ali tudi ne, kot vir dohodka gola pokojnina. Mi mlajši pa imamo vsaj do sedaj možnosti zaslužka na vsakem koraku, ob vsakem času, tudi izven rednega delovnega časa.
Kako s starejšimi občani v Domžalah? Občinska zdravstvena skupnost skupaj z Zdravstvenim domom se aktivno pripravlja na nuđenje nege na domu starejšim občanom. V programu so določena finančna sredstva in kadri. Torej upajmo, da bo nega na domu v letu 1982 v Domžalah po daljši pripravi le zaživela
Tudi z domskim varstvom za starejše občane v Domžalah nismo na zadnjem mestu v Sloveniji. Imamo dva domova, enega v Domžalah, ki je v prvi fazi dograjen do dveh tretjin in čaka na dograditev in dom v Mengšu, ki čaka na popravila. Ustanovitelj obeh domov je Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva Domžale, ki se bo morala v čimhi-trejšem času odločiti o dograditvi druge faze doma.
V drugi fazi Dom upokojencev Domžale nujno potrebuje negovalni del za 60 postelj in to
za nepokretne občane invalide -vozičkarje ter gospodarski del (skladišča za prehrano itd.). V strokovni službi SIS socialnega skrbstva imajo veliko težav predvsem z nameščanjem nepokretnih in neozdravljivih starostnikov, ki jih bolnice odpuščajo domov.
O problematiki domskega varstva smo že večkrat razpravljali na občinskih organih in SIS socialnega skrbstva. Imenovana je komisija, ki naj analizira potrebe in ekonomičnost dograditve doma ter poda strokovno mnenje SIS socialnega skrbstva. Skupnost pokojninsko—invalid skega zavarovanja. Enota Domžale ima za domsko varstvo precej sredstev, katera bi morali začeti čimpreje uporabljati, da zaradi inflacije ne bodo razvrednotena. V prvi fazi je bil dom zgrajen le kot spalni del s 60 enoposteljnimi in 33 dvoposteljnimi sobami in pride na stanovalca poprečno 29 m2 površine, kot so to normativi za ostale stanovalce. Za leto 1981 je moral vsak stanovalec plačati 1.500,00 din čiste ekonomske stanarine na mesec in so trenutno samo stanovalci domov upokojencev tisti in edini občani,   ki   plačujejo ekonomsko
stanarino, kdaj jo bomo plačevali tudi ostali, pa je veliko vprašanje.
Delavci Doma upokojencev Domžale se trudimo, da bi s svojim strokovnim znanjem in človeškim odnosom do soljudi poskrbeli za čimkvalitetnejše pogoje bivanja stanovalcev v domu.
Zavedamo se, da samo zgradba ne more ničesar prispevati k boljši oskrbi, če ne bomo spreminjali medčloveške odnose in vzgajali kadre. Vsebino in kvaliteto dela v domu bogatimo lahko le z odgovornim in vestnim delom vseh zaposlenih delavcev.
Za aktivno sodelovanje in požrtvovalnost ob različnih prireditvah v domu se ob tej priliki v imenu stanovalcev in delavcev doma zahvaljujem vsem nastopajočim v domu. Posebno se zahvaljujem učencem in učiteljem osnovne šole Šlandrove brigade in Venclja Perka. Iskrena hvala Društvu prijateljev mladine iz Domžal, posebna zahvala dolgoletni in požrtvovalni tov. Pezdirjevi za ves trud, ki ga je vložila za pristno sodelovanje med DPM in domom.
Franc Gostinčar
r
Akcija, ki ni imela predvidenega odziva:
DEDEK MRAZ ŽELI OBDARITI VSE OTROKE
Na seji Predsedstva OK SZDL so med drugim pregledali tudi rezultate akcije ob novoletnem praznovanju in obdaritvi otrok. Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za novoletne prireditve niso podpisale vse delovne organizacije, zato je bilo tudi sredstev manj.
Petero društev prijateljev mladine v domžalski občini se združuje v Zvezo prijateljev mladine. Le-ta je v obilici skrbi in organiziranja prireditev za otroke že pred dvema letoma skušala izpeljati akcijo, v kateri bi sodelovale s sredstvi vse delovne akcije. Z zbranim denarjem bi pripravili prireditve ob novem letu, za vse otroke organizirali obisk Dedka Mraza ter poskrbeli za enako obdaritev vseh otrok v vseh 27 krajevnih skupnostih domžalske občine. Pa akcija že pred dvema letoma ni stekla, ker so bili lokalni (egoistični) interesi v posameznih, zlasti velikih kolektivih, premočni.
J
Lani je bilo nekoliko bolje, vendar samoupravnega sporazuma še vedno niso podpisali vsi - zlasti veliki kolektivi (Tos-ama, Induplati, Lek). Tik pred zdajci, ko pravzaprav še ni bilo znano, kateri kolektivi bodo podpisali   samoupravni spora-
zum in kateri ne, so imenovali delovno skupino v sestavi: Štefka Mlakar, Ema Ogorevc-Škerjanc, Maruša Krampelj ter Vinko Cedilnik. Ta skupina je opravila ogromno delo, organizirala 70 prireditev, vse to delo pa je temeljilo na njihovi veliki
pripravljenosti žrtvovati svoj prosti čas in organizirati osrečujoče novoletno vzdušje za vse malčke. Ocena, kako veliko delo je ta skupina opravila, je bilo podano tudi na seji Predsedstva OK SZDL Domžale v marcu, ko so na njej razpravljali
Erav o minulem praznovanju •edka Mraza.
V akciji, katere osnovno izhodišče je bilo - čimveč lepih novoletnih prireditev za otroke, je tako zveza prijateljev mladine organizirala kar 70 različnih predstav - poleg tega pa še številne obiske Dedka Mraza. Tako so si mladi ogledali 32 lutkovnih predstav, 16 gledaliških prireditev, 10 kinopredstav ter 12 plesno-ritmičnih prireditev vzgojiteljic.
Za vse to se je steklo 729.310,65 dinarjev, ki jih je združilo kakih 75 odstotkov vseh delovnih organizacij, podpisnic samoupravnega sporazuma. Po poravnavi vseh računov je ostalo 5.319,85 din.
Tudi težave so bile pri organiziranju in izvedbi novoletnih prireditev. V nekaterih krajevnih skupnostih niso pravilno razumeli napotkov, ponekod v krajevnih skupnostih je prišlo do nesporazumov med pripravljalnim odborom za novoletno praznovanje in vodstvom krajevne skupnosti, drugje spet so na Dedka Mraza
kar pozabili inje prišel, ne da bi ga otroci pričakovali, spet drugje (primer Mengša) pa jih je bilo več, kot so predvideli. Starši so (denimo v Mengšu) pripeljali na prireditev tudi otroke iz drugih krajevnih skupnosti (Trzin, Domžale, Vir, itd.), četudi so otrokom prireditve pripravili v njihovih krajevnih skupnostih. Poleg tega so bili seznami otrok v posameznih krajevnih skupnostih nepopolni, zato so bili obdarovani otroci celo na več mestiHj itd.
Kako vnaprej?
Če bi samoupravni sporazum takoj podpisale vse delovne organizacije, bi bilo mnogo lažje. Delovna skupina bi vedela, koliko denarja je na voljo in bi temu dejstvu lahko prilagodila programe svojega dela Zveza prijateljev mladine, ki jo vodi Štefka Mlakar iz Mengša, bi se tako lahko nemudoma lotila dela za letošnje prireditve - kajti kot ugotavljajo - za pričetek del je april skrajni rok.
Ob tem želijo da bi v krajevnih skupnostih vzpodbudili delo društev prijateljev mladine (doslej jih je samo 5), ta društva pa bi bila zagotovo v veliko pomoč v krajevnih skupnostih, kjer bi bila med nosilci aktivnosti.
Načrti za melioracije v naši občini:
IZ MOČVIRIJ — PLODNA ZEMLJA
Na domžalskem Izvršnem svetu ter na predzadnji občinski skupščini drugega sklica so med drugim obravnavali tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne melioracijske skupnosti. Podpisniki (vseh je 14) nameravajo s tem dokumentom in seveda kasneje z delom pospešiti pridobivanje kmetijskih zemljišč iz dosedaj neuporabnega in seveda neizkoriščenega močvirnega terena.
Ob tem velja podčrtati, da gre za pomemben dokument, ki naj bi zagotovil v neposredni bližini Ljubljane nekaj manj kot 1000 ha novih površin obdelovalne kmetijske zemlje. Podatke o tem, za pridelovanje hrane pomembnem načrtu nam je posredoval tajnik kmetijsko-zemljiške skupnosti ing. Franc GOR ŠE.
J
Pravzaprav gre za izredno dobrodošlo pridobitev, ki bo navrgla v domžalski občini pomebne hektare obdelovalne zemlje za pridobivanje hrane, hkrati pa bo nadomestila v preteklih letih s pozidavami izgubljeno kmetijsko zemljo. Dinamika pozidave, ki je v desetih letih segla več kot na 300 ha njiv in travnikov se sicer umirja, vendar pa je treba povedati, da so v Domžalah predlagani pozidali kar 50 ha v enem samem letu.
Melioracijski posegi oz. urejanje celotnega hidromelioracijskega sistema zadeva območje desno od zvezne ceste proti Mariboru in sicer od Domžal do Želodnika. Na območju vasi Podrečje, Dob, Krtina, Rača, Zalog in v okolici Krumperka bosta investitorja Emona— Kooperacija   ter Biotehniška
(Nadaljevanje z 12. strani)
Akcija za letos je v sindikatih in SZDL že stekla. Obiskati nameravajo vse tiste kolektive, ki Samoupravnega sporazuma še niso podpisali. Delavce želijo seznaniti s humano vsebino delovanja ZPM ter konceptom za nov 'etno praznovanje in obdarovanje. Tako upajo ne bo več prihajalo do primerov, ko ftbodo obdarovani tudi otroci, katerih starši v delovnih kolektivih niso hoteli združiti sredstev za skupno enako obdarovanje vseh otrok, vendar so otroke, četudi so bili obdarovani že v tovarni, pripeljali še v krajevno skupnost.
Potrebna bo večja mera odgovornosti in zavesti, da so vsi otroci naši. da to niso le tisti, ki so na seznamih zaposlenih staršev, denimo v konkretni delovnih organizaciji.
fakulteta hkrati z vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava poskrbeli že v tem srednjeročnem obdobju za 370 ha novih kmetijskih površin.
Hkrati s samim uresničevanjem projekta, ki se imenuje Hidromelioracijski sistem Rača -Radomlja bodo potekala tudi dela na regulacijah teh dveh večjih potokov. V prvi fazi, ko bodo močvirjem iztrgali prvih 370 ha zemlje (za to so že izdelani glavni projekti), bo potekala tudi regulacija. Rače do Zaloga. Povedati je treba, da je prav ta rečica v preteklosti napravila s poplavami v že omenjenih krajih ogromno gospodarsko škodo.
Kakorkoli že: projekt, o katerem gre beseda, je, kar zadeva strokovno obdelavo, že bil obravnavan na zborih skupščine. Zagotovo pa gre za načrt, ki naj naši občini in tudi širši družbeni skupnosti povrne vsaj nekaj tistega, kar je bilo v preteklosti izgubljeno s pozidavo. To pa je še kako pomembno I
Brojan
OGLAS
Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje (64 m2 -novo) v Kamniku za enakovredno v Mengšu.
Naslov dobite v uredništvu Občinskega poročevalca Šifra „soglasje'.
OGLAS
Iščem varstvo za leto starega otroka v Domžalah. Naslov: Sicherl Nataša, Depala vas 61, Domžale.
V zasebnih in družbenih gozdovih naše občine
VELIKO ŠKODE ZARADI ŽLEDI
V domžalski občini je žled v letošnji zimi (točneje 12.12.1981} napravila, izredno veliko škodo. Samo v gozdovih kooperantov G G Ljubljana TOZD Kooperacija Domžale je bilo zaradi žledi polomljenih za najmanj 6000 kubičnih metrov dreves. V gozdovih v družbeni lasti je bilo polomljenih dodatnih 1500 - 2000 kubičnih metrov lesa. O tem, kako bodo v občini ukrepali, da bi les vendarle izrabi/i ko je še uporaben za industrijsko rabo, smo se pogovarjali z ing. Ljubom Pavlovičem, direktorjem TOZD Kooperacija Domžale Gozdnega gospodarstva Ljubljana in ing. Sašom Osipovičem, vodjo gozdarskega oddelka TOZD Poljedelstvo in govedoreja ljubljanske Agroemone.
Omenjena katastrofalna žled, ki je storila največ škode prav v domžalski in kamniški občini, je bila usodna zlasti za gozdove na nadmorski višini do 400 m.
Škode, ki je bila storjena, zaenkrat še ni moč oceniti, občutna je tudi v Agroemoni TOZD Poljedelstvo in govedoreja, kjer so jo ocenili na nekako 1500 m3 lesa
V Domžalah so ukrenili vse, da bodo ves polomljen les iz gozdov pospravili. Zvečine bodo storili to kmetje - kooperanti sami, tudi z najeto delovno silo pa bosta pomagali delovni organizaciji Gozdno gospodarstvo kot Agroemona ter poskrbeli za spravilo.
Seveda bo šlo v tem primeru za bistveno manjši finančni plen, saj bodo polomljen les zagotovili le za predelavo v celulozo. Ob tem bo izpadla proizvodnja rezanega lesa za tesno in pohištveno proizvodnjo.
Gospodarska pa tudi ekološka nuja bosta namreč v leto-
šnjem letu narekovali namesto uresničevanja predvidenega letnega poseka t.im slučajnostni pripad v obeh delovnih kolektivih.
Za vse posege, ki naj bi sanirali položaj v gozdarstvu domžalske občine (polomljeno je v glavnem mlado borovje), bo potrebno zagotoviti tudi denar iz republiških sredstev, saj območna sredstva ne bodo zadostovala Ogrožena je namreč kar ena tretjina letnega poseka iglavcev.
Gre torej za veliko družbeno akcijo, ki jo bo treba uspešno skleniti v najkrajšem času in rešiti, kar se rešfti da
Ob tem bo treba poleg dobrega sodelovanja med Gozdnim gospodarstvom in Agro-emono, to sodelovanje že poteka - zagotoviti tudi boljše in pogostejše vključevanje občinskih strokovnih služb. Le-te so bile o položaju že obveščene, pa njihov prispevek glede na nujnost zadeve še ni ustrezen.
OBVESTILO DOMŽALSKIH PLANINCEV
Upravni odbor Planinskega društva Domžale obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor društva v
petek 16. aprila 1982 ob 19.00 uri v mali dvorani hale Komunalnega centra v Domžalah.
Planinski pozdrav!
Vabi upravni odbor
Podpisan samoupravni sporazum o združevanju šol v skupnost osnovnih šol občine Domžale:
RACIONALNEJE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (Ustanovljena skupnost osnovnih šol)
Ob koncu januarja so v Dorrialah podpisali samoupravni sporazum o združevanju domžalskih osnovnih šol v skupnost osnovnih šol. Za predsednika sveta skupnosti so izvolili tov. Marijo BENKO, za namestnika pa Vero VOJSKA. Že na samem podpisu samoupravnega sporazuma in tudi na prvi — tj. konstitutivni seji sveta skupnosti so poudarili, da od Skupnosti pričakujejo, da bo racionalneje in bolje organizirala dejavnost vzgoje in izobraževanja v domžalski občini.
Pri analizi delegatskega in kolektivih domžalskih osnovnih
političnega življenja, ki jo je šol, so posebej predstavili potre-
opravil OK ZKS v domžalski bo po enotnejši, smotrnejši in
občini  pred  časom  v  vseh kakovostnejši organizaciji vzgoj-
Spomini 87-letnega Mengšana Janeza Koželja-3
V vojni je vse pravzaprav odvisno od sreče, pripoveduje Janez Koželj, ko se spominja prvih spopadov na ruski fronti med 1. svetovno vojno. Marši kdo se je skrival na vse mile viže, a je padel prej, kot tisti, ki je bil resnično pogumen in je vedno prvi stekel v napad. Na splošno pa Koželj in jegovi tovariši niso bili preveč navdušeni nad bojevanjem, zato se je večkrat zgodilo, da jih je prepodil iz strelskih jarkov v napad njihov lastni podoficir s pištolo. Moral si steči naprej, če si si hotel ohraniti življenje, drugače te je zadela krogla „domaćega" oficirja. Avstrijci in Madžari pri tem niso poznali milosti. Tudi nekaj Koželjevih tovarišev je obležalo na fronti z
,.domačo" kroglo v prsih . . .
OGNJENI KRST
V Podkarpatju, v Majdan Srednjem so doživeli Koželj in še veliko drugih Mengšanov ognjeni krst. Bilo je 15. junija 1915. leta ...
Koželj se še vedno dobro spominja pokrajine, ki je bila pa videz nekam prijazna, a je kmalu pokazala zobe. Vsepovsod je bilo polno nizkih gričev, vmes je bilo precej močvirnato, pa potok in zopet travnik ter grič v ozadju. Dobili so povelje, da morajo zavzeti vas Kosmer-čin. Po dvakratnem napadu in po številnih izgubah jim je to tudi uspelo.
Nikdar ne bo pozabil skupinice, ki je imela na skrbi večjo
strojnico. Ko se je konj v naskoku vzpenjal v hrib, se mu je naenkrat utrgal jermenček na komatu, tako da se je konj prevalil nazaj, pod sabo pa pokopal tudi konjevodca. Ni bilo veliko časa, da bi ob joka vali naključno smrt. Mesto konjevodca je moral takoj prevzeti Janez Koželj, imel pa je še to dodatno dolžnost, da je skrbel za vodo, s katero so hladili strojnično cev.
Koželj je moral po trikrat na dopoldne iti preko čistine po vodo, sredi spopada. Vedel je, kaj ga čaka, če ne bi ubogal. .. Bilo pa je resnično vse odvisno od sreče, če se boš med šviganjem krogel sploh še vrnil.
Ko je šel po vodo, se je ničkolikokrat vrgel na tla in spet na hitro pretekel nekaj metrov. V nekem močvirnem kanalu se je srečal tudi s svojim nadrejenim. Ko se je vračal, je bil njegov lajtnant že mrtev. Ustrelil ga je madžarski kapetan. Kot so povedali pozneje, ga je vprašal, kje ima svojo vojsko, svoje vojake. Ker lajtnant ni vedel, saj je prihajalo že do prvih zmed, ga je madžarski kapetan  preprosto  ustrelil. ..
PO VODO PREKO MRLIČA
V zatišju so se vojaki med sabo pogovarljali samo o tem, kako bi preživeli. Dobro lahko razumemo slovenskega vojaka, da se je še bolj spraševal, kaj bi naredil, saj ni vedel, za koga se bori, smrt pa je nanje prežala spredaj in zadaj.
no-izobraževalnega dela na desetero domžalskih osnovnih šolah in Glasbeni šoli. Tedaj je bilo opaženo, da kljub enotnim programom nakopičeni problemi v bist/eni meri zavirajo razvoj pedagoškega, organizacijskega in strokovnega dela na teh Šolah.
Zaradi tega se je pojavljala toliko večja zahteva po urejanju teh vprašanj, po enotnem pristopu in konceptu v organizaciji dela; pojavila se je zahteva po enovitejšem sistemu nagrajevanja, ki je bil dolga leta kamen nesporazumov med šolniki občine, pojavila se je zahteva po enotnejši stimulaciji konkretnega strokovnega pedagoškega dela, pa tudi računovodskega, pravnega, upravnega.
Akcija, ki je stekla znotraj ZK je bila sicer kratka, vendar je bila z močjo argumentov
Med njimi je bilo veliko tudi takšnih, ki so se noč in dan vdajali črnim mislim, verjetno z mislijo, da bodo le tako uročili sovražno kroglo.
„Ja, ja, fantje, vsak bo dobil svojo kroglo, potem pa bo vojne konec, jih je strašil eden izmed njih, sicer nadrejeni. Po nekem spopadu so bili vsi tako žejni, da so komajda sopihali, nihče pa si ni upal iti po vodo. Bila je že noč, studenec pa je bil tik pred sovražnikovo linijo.
Koželj, ki je imel že tako in tako na skrbi vodo za hlajenje strojnice, se je sam javil, da gre ponjo. Na roke si je navezal čutarice svojih tovarišev in se splazil preko nizke detelje do vode. Močno je zaropotalo, ko se je sredi jarka naekrat prekucnil. Spotaknil se je prav v tistega podoficirja, ki jih je vedno strašil s kroglami. Bil je že hladen . . .
Tako je prinesel vodo tovarišem, hkrati pa tudi novico, kdo je najprej dobil „svojo kroglo.'
Med prvimi spopadi so bili tudi ranjeni Jakob Gosar iz Mengša, Jože Ručigaj z Dobena in Lovro Kokalj iz Krtine. Koželj jo je srečno odnesel. ..
REŠITEV JE LAHKO TUDI UJETNIŠTVO
Za vojaka, ki ne ve, za koga in zakaj se bori, je eno izmed najboljših rešitev ujetništvo. Janez Koželj je bil ujet prej, kot si je mislil. . . Okoli reke Dnjester je prišlo do prvih večjih zmed. Po nekajkrat so se podali čez globoko vodo, pa se spet vrnili na „stari" breg. Zopet so zapele trobente in jih pognale v napad, pa zopet umik in streljanje madžarskega oficirja v domače vojake, kot v zajce ker niso hoteli napadati Rusov.
učinkovita do te mere, daje bil na podlagi referenduma na vseh šolah izglasovan koncept dela skupnosti osnovnih šol.
Delegati šol iz Domžal, Mengša, Brda, Homca, Doba, Radomelj, Moravč in Glasbene šole so nedavno že podpisali samoupravni sporazum, po katerem bodo omenjena vprašanja v prihodnje reševali skupno. Ob konstitutivni seji sveta skupnosti šol, ki je bila neposredno po podpisu samoupravnega sporazuma so poudarili tudi to, da bodo za ista sredstva, vendar . ob smotrnejši izrabi zagotovili cilje večje racionalnosti in boljšega, bolje organiziranega dela. Tako strokovnega-pedagoškega, kot tudi računovodskega, knjigovodskega, pravnega, upravnega in administrativnega.
M. Brojan
V nekem močvirju v bližini Kosmerčina so se ničkolikokrat vkopali, pa je zopet prišlo povelje, da je treba skopati obrambne nasipe in jarke drugod, tako da so vojaki že dobro čutili, da je nekaj hudo narobe. Prihajalo je celo do takšnih prizorov, da so podoficirji in oficirji na vsak način zahtevali, da streljajo, pa čeprav ni bilo sovražnika nikjer pred njimi. Glavno je bilo, da so pokali in izdajali položaje. Koželj ob neki takšni priložnosti ni hotel streljati, pa mu je oficir nastavil na sence pištolo in zahteval, da strelja. Potem je seveda nabijal v prazno, samo da je bilo slišati, čeprav še vedno ni nikogar videl pred sabo.
„Vkopljite se v drugi smeri I" so naenkrat zaslišali povelje. Kmalu za tem so dobili ukaz, da ne smejo več streljati. Bili so že ujeti . . .
Obstopili so jih ruski vojaki z naperjenimi puškami in kozaki na konjih. Vse po vrsti so jih razorožili in jih postavili v kolone. Koželj po pomoti še precej časa potem ni odrini bajoneta. Morda bi prišlo celo do nezaželjenega zapleta, če ga ne bi lastni desetar milo prosil, naj vrže bajonet stran, da ne bodo prišli v nemilost kot ujetniki.
V koloni so prišli do vasi Bučač, kjer so jim ženske prinesle kruh in mleko. Kozaki so jih odpodili, vendar so jim ženske pozneje kljub vsemu dale jesti. Slovansko sočutje je bilo močnejše od vsega. Trnova pot ujetništva pa se ni niti dobro začela .. .
(Prihodnjič: Na grofovskih posestvih diši po revoluciji)
3a PODBEVŠEK Ivan, Zaboršt 34, Komunalno 4a
podjetje
39. PODGORŠEK Daro, Trdinov trg 17, Mengeš, 4g Melodija Mengeš
40. POTRBIN Mira, Trojane, V Ziden 10, Osnovna m šola Dob
41. PUSTOTNIK Branke, V.VIahovič« 4b, Dom- _, žale. VVZ Domžale 51.
43. RUCMAN   Kristina,   N.Tetla  4,   Domžale, „ Univerzale Domžale H
44. SAJEVEC Vinko, Študljanska 75, Domžale, Univerzale Domžale
45. SKOPORC Bernard. Kamnik, Titov trg 21, 54.
46. SVETLIN Adolf, Vir, Šubičeva 8, Papirnica 55. Količevo
47. ŠKRJANEC Lado, Levstikova 19, Domžale, 56. Helios Domžale
TRIFUNOVIČ Jože, Mačkovci 16, Toko Domžale
UČAKAR Jan«, Drtija.n.h. Moravče, Termit Petkokopi
ULĆAR Marija, Moravče, Zalog 6, Rašica Moravče
VALIČ Grega, Ljubljana, Lavričeva 5, Biro 71 Domžale
VIDERGAR Ani, Podrečje 39, Toko Domžale VOLLMAJER Vera, Radomlje, Kolovec 1, Mojce Lukovica
ZUPAN Vid, Vaška pot 17, Preserje, Slovenija-les Radomlje
ZALETEL Slavko, Murnova 18, Mengeš, Semesadike Mengeš
ZUPAN Franc, Prešernova 18. Mengeš, Filc Mengeš
57. ZUPAN Anton, Rafolče 24, Lukovica, Indu-pleti Jarše
68. ZIMMER   Miro,   Stobovika   11, Domžale, Zdravstveni dom
59. ŽARGI Miloš, Dob 155, Avtoservis Domžale
60. JANČAR  Danica.  Kamniška  14, Domžale, Osnovna šola Moravče
61. CERAR Ivan, Cojzova9, Vir, Tosama Domžale
62. CERAR Matilda, Krašnja 31, Gostišče Konšek Trojane.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 06-40/82-11 Datum: 9.3.1982
PREDSEDNIK izbora združenega dela Lado ŠKRJANEC,l.r.
Na seji predsedstva OK SZDL:
ZARADI STANOVANJSKE PROBLEMATIKE NAS ŽE BOLI GLAVA
Urejenost stanovanjskega gospodarstva v naši domžalski občini je že nekaj časa predmet polemik in nesporazumov. Tega za mnogo občanom zelo pomembnega področja smo se v Domžalah lotili na več koncih tako, da bomo morda že kmalu dosegli boljšo organiziranost stanovanjskega gospodarstva od dosedanje.
Lotili smo se ga tudi na več sestankih DPO, kot tudi na seji Predsedstva Socialistične zveze.
J
Če pogledamo ne čisto nove podatke o družbenem stanovanjskem fondu lahko preberemo, da je v naši domžalski občini kar 1300 stanovanj v izmeri precej več kot 60.000 m2 površin. Ob tem se pojavljajo iz dneva v dan večji problemi tako glede vzdrževanja objektov, hišne samouprave, ogrevanja in drugih za občane pomembnih vprašanj. Poglejmo vzdrževanje. Dolgo časa že poteka prerekanje o tem, katera specializirana komunalna organizacija bo prevzela vzdrževanje, pa dlje od tega sklepa ne pridemo. Enako je z ogrevanjem. Le v 4 kodovnicah je upravljanje v družbeni režiji, v vseh ostalih pa so si kurjenje zagotovili v zasebnem aranžmaju, ki pravzaprav nikjer ne poteka brez težav. Še več. V dobršnem delu naselja ob ulici Veljka Vlahoviča so več kot mesec dni v letošnji zimi zaradi težav z ogrevanjem v zasebni režiji - zmrzovali.
Velike so težave s stanovanjsko samoupravo. Izmed 100-110 hišnih svetov oz. skupnosti stanovalcev, kolikor bi jih moralo delovati jih je ustanovljenih le 32, pa še ti delujejo slabo,
V uresničevanju ekonomskih stanarin se je tudi v Domžalah
akcija ustavila, četudi so najbolj množična mnenja, da stanarina ne sodi v kategorijo „cen" temveč „stroškov", ki jih je treba valorizirati.
Hkrati ob vsem tem smo v Domžalah pred sprejetjem občinskih odlokov oz. urejanjem stanovanjske zakonodaje, reorganizirati želimo delo v samoupravni stanovanjski skupnosti, kjer želimo povečati vpliv temeljnih okolij preko posameznih odborov.
Nalog je očitno mnogo in preveč, da bi jih mogli tisti, ki na tem področju poklicno delu-
{'ejo sami uresničiti. Potrebna >o volja in pripravljenost samih stanovalcev, da nakopičene probleme rudi s svojim delovnim prispevkom uredijo. Dokler pa te množične pripravljenosti občanov, ki največkrat samo čez noč pridejo v svoja „spalna naselja" ne bo, dotlej tudi problemov v zvezi s stanovanjsko problematiko posamezni in sicer prizadevni delavci samoupravne stanovanjske skupnosti in predstavniki njenih samoupravnih organov - sami ne bodo mogli rešiti
CENE - CENE - CENE - CENE - CENE -
KOLIKO SO CENE V OBČINSKI PRISTOJNOSTI?
Kako deluje Skupnost za cene občine Domžale. Razgovor s predsednikom Sveta skupnosti za cene v Domžalah tov. Slavkom Bajcem.
Skupnost za cene v občini Domžale je bila ustanovljena lani, ko je začel delovati tudi Svet pri tej skupnosti. Razgovor s predsednikom Sveta tov. SlavkomBAJCEM smo začeli najprej s tem, da nam je povedal katere so pristojnosti tega sveta, da smo torej najprej izvedeli o katerih cenah odločajo delegati Sveta skupnosti. Tole je povedal:
Pri industrijskih izdelkih je 37 odstotkov zvezne pristojnosti, 62 odstotkov republiške ter 1 odstotek občinske pristojnosti.
Drugače je pri storitvah: v zvezni pristojnosti je 3 odstotke, v republiški pristojnosti 35 odstotkov, v občinski pa 62 odstotkov pristojnosti pri odločanju o cenah storitev. Torej gre za največ pristojnosti občinske skupnosti za cene takrat, kadar se oblikujejo cene storitev.
Kateri so industrijski izdelki o katerih cenah tudi odloča občinska skupnost za cene?
Med industrijske izdelke z občinsko pristojnostjo pri cenah spadajo izdelki kremenčev pesek, kamen, gramoz ter njihova predelava in obdelava. To so specifične vrste, katerih cene obravnava občinska skupnost za cene.
Med storitvami pa gre za cene v gradbeništvu, cene stanovanjskih površin, cene gostinstva in turizma, obrti in obrtnih storitev, AMD storitev, gre za storitev Delavske univerze, zdravstvenih ustanov, socialnega varstva in komunalne dejavnosti s stanarinami.
Kako deluje občinska skupnost za cene?
Občinska skupnost za cene kot samoupravna interesna dejavnost je bila ustanovljena v aprilu 1981. Sestoji se iz Sveta skupnosti za cene in predsednika Sveta.
Svet skupnosti za cene je. delegatsko sestavljen, v njem so vsi zainteresirani iz industrije, kmetijstva, trgovine, obrti i« osebnih storitev, stanovanjsko komunalne dejavnosti, gradbeništva, zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja, znanosti in kulture, občinske konference SZDL, občinskega sveta Zveze sindikatov in konference sveta potrošnikov. Vse skupaj gre za 15 delegatov.
V skupnosti ni zaposlenega nobenega profesionalnega uslužbenca, vsa dela zanjo opravljajo na občinskem referatu pri Komiteju za družbeno planiranje. Predsed§ik Skupnosti pripravlja za seje vsa gradiva, poročila ter skrbi za izvajanje sklepov sveta.
Način dela Skupnosti za cene
Ob razpravi o pomembnih področjih, kjer se pojavljajo predlogi za predrugačenje cen
(Nadaljevanje z 18. strani)
predhodno organizirajo razprave z vsemi, ki so tako ali drugače zainteresirani oz. prizadeti glede povišanja cen. Na ta način poteka nekakšno prelimi-rano usklajevanje, ki je samo pozitivno za dokončno obliko predloga.
Kasneje, na samem Svetu skupnosti za cene se dokončno odloča o usodi posameznih predlogov. Svet skupnosti za cene je tako prvostopenjski organ, kot dvostopenjski pa se pojavlja Izvršni svet občine.
Koliko je teh predlogov?
V preteklem letu smo imeli 7 rednih in 1 izredno sejo Sveta skupnosti, kjer so obravnavali 190 vlog, od tega 157 iz obrtne zasebne dejavnosti in 33 vlog iz družbenega sektorja. Skupnost za cene je v vseh primerih, ki so bili ustrezno argumentirani, cene korigirala oz. odobrila v skladu z družbenim dogovorom in ekonomsko politiko o formiranju cen za leto 1981.
Aktualno v letošnjem letu
V mesecu februarju sta Izvršni svet SOb Domžale kakor tudi skupnost za cene podpisala z ostalimi občinami v Sloveniji dogovor o izvajanju politike cen v SR Sloveniji za leto 1982. Podpisan je bil tudi medrepubliški dogovor o izvajanju politike cen za leto 1982. Letos se smejo cene povečati po teh dokumentih sledeče:
- pri proizvajalcih industrijskih izdelkov do 14%
- pri proizvodnji kmetijskih izdelkov do 17 %
- pri cenah na drobno do 15 %
- pri cenah storitev do 16 %
- pri cenah življenjskih potrebščin do 17 %.
S podpisom dogovora se je odprla tudi možnost za spremembo cen v letu 1982. Druga zahteva je bila tudi, da morajo zvezna, republiška in občinske skupnosti za cene pripraviti programe sprememb cen za leto 1982. V domžalski občini sne sprejeli tak program in se dogovorili za povečanje cen kolektivno in diferencirano in to:
- za industrijske izdelke 14%
- v gradbeništvu 15 %
- v gostinstvu in turizmu
16%.
- v obrti in obrtnih storitvah 16%
- v izobraževanju znanosti in kulturi 16 %
- v zdravstveni dejavnosti 16%
-v domovih počitka 17% oskrbnine v VVZ 15,5 %
- komunalna dejavnost
(voda, kanalizacija, odvoz smeti) 16 %
- stanarine 20 %.
Ta program hkrati tudi pomeni vsebino problematike, s katero še bo občinska skupnost za cene ukvarjala v letošnjem letu.
Stanarine so trenutno aktualni predmet razprave
Povečanje stanarin za 20 odstotkov je sprejeto zaradi tega, ker so bile stanarine v okviru republike Slovenije za isto kvaliteto stanovanj doslej v Domžalah najnižje in pridobljena sredstva s tega področja niso zadostovala za popravila in vzdrževanje zgradb. Še zdaleč lahko ni možno govoriti o ekonomski stanarini.
Kaj zajema program dela?
Pri sprembah cen bo morala Skupnost za cene zlasti upoštevati naslednje:
- skrbeti, da bodo samoupravne organizacije in skupnosti oblikovale cene v skladu s predpisanim postopkom in navodili o uporabi meril za oblikovanje cen. Gre za odgovornost pri tem, da bi bil ta uporabljen postopek objektiven;
— v okviru programa sprememb cen je treba voditi izrazito diferencirano in selektivno politiko, pri čemer je treba upoštevati čas in odstotek zadnje podražitve;
-v prvi polovici leta 1982 praviloma ne bodo odobravali sprememb cen, izdelkov in storitev, ki so se podražile v drugi polovici leta 1981;
— pri spremembah cen bo skupnost za cene dajala prednost tistim izdelkom in storitvam, ki se lani nišo podražile;
— pri odločanju o cenah bo treba tudi upoštevati povečanje stroškov poslovanja;
— ne bo moč upoštevati povečane amortizacije ali izgub, da bi bil to razlog za povečanje cen;
— posebej bo treba nameniti pozornost dinamiki povečanja cen, da ne bi vse povečali na začetku leta, pač pa skozi vse leto.
To je danes splet nalog, ki jih moramo pri politiki cen uresničiti. Naloga ni lahka, zato bo treba največjih naporov in odgovornosti pri uresničevanju pomembnih družbenih zadolžitev. To pa je tudi vloga ni mesto občinske skupnosti za cene.
B.
PREMOG - PREMOG - PREMOG - PREMOG -
KAKO DO KURJAVE?
V okviru DO Napredek deluje Kurivo kot posebna specializirana enota, zadolžena za preskrbo občanov s tradicionalnimi trdimi gorivi Premog je bil pred nekaj leti v popolnem zatonu in je zanimanje zanj iz leta v leto padalo tudi v zasebnih gospodinjstvih. Ob energetski krizi se vnovič dviga zanimanje zanj. *
Tako se je zaradi zmanjševanja povpraševanje za zasebna gospodinjstva oz. široko potrošnjo povečala proizvodnja za termoelektrarne. Tudi rudniki so se začeli preusmerjati predvsem na proizvodnjo za termoelektrarne. Premog tak in drugačen. Kako do njega? Beritel Podatke o tem nam je posredoval tov. Milan Rugelj, vodja TOZD Opremotehna domžalskega Napredka!
S podraževanjem tekočih goriv se je avtomatično reafir-miral premog kot energetska alternativa. Vsi težimo, da bi ga dobili, odtod seveda nezmožnost dobaviteljev, da bi ga v željenih količinah tudi dobavili Povečane zahteve po t.im komercialnih premogih, povečane zahteve termoelektrarn, neustrezna vlaganja v posodabljanje tehnologije pridobivanja v
rudnikih - vse to je povzročilo, da le-ti še zdaleč niso sposobni izdobaviti potrebnih količin. Proizvodnja se je tako znašla v zagati, ko še zdaleč ni mogoče zadostiti povpraševanju, zlasti ne potrebam po domačih premogih iz velenjskega in zasavskega okoliša. Zato je bila občinska orientacija v nabavo premoga v bosanskih rudnikih nujna.
Koliko smo porabili?
Potrebe se dvigajo iz leta v leto. Vsako leto so potrebe večje za 5.000 - 6.000 ton. Analiza razmer na našem trgu
Ea nam kaže in potrjuje, da se o trend povpraševanja nadaljeval, tako da bodo skupne potrebe letos znašale okrog 19000 ton. Primerjalno - koliko to pomeni z letošnjo kurilno sezono (1981/82 - 13.000 ton) lahko vidimo, da rabimo za prihodnjo kurilno sezono (1982/1983) kar 6000 ton premoga več.
V informacijo: v sezoni 1980/81 smo porabili v domžalski občini vsega 8000 ton premoga.
Letošnjo kurilno sezono, ki se pravkar izteka bomo pokurili torej v široki potrošnji (gospodinjstva) 13000 ton različnih premogov.
Kje smo dobili ta premog? Poglejmo!
Iz Zasavja 2600 ton, iz Velenja 5700 ton, iz    Banovičev    700 ton (Bosna)
iz Breze 1700 ton s Kosova 400 ton, briketi (uvoz iz NDR) 2200 ton.
Za zagotovitev teh količin so bila izvršena sovlaganja in sicer prvič. Za rudnik Breza v Bosni smo namenili 5 milijonov ND. Rudnik Breza se je obvezal, da bo dobavljal premog do leta 1982 po 5000 - 7000 ton letno. Ker že prvo leto pogodbene dobave ni izpolnil, so rudarji iz Breze obljubili, da bodo manjkajoče količine izdo-bavili na domžalsko področje v prvem četrtletju letošnjega leta.
Kako bo jeseni? Koliko premoga rabimo?
Evidentirane potrebe kot smo že omenili — za kurilno sezono 1982/83 znašajo že danes 19000 ton. Delavci v domžalskem Kurivu si kar najbolj prizadevajo, da bi premog dobili v največji meri v domačih rudnikih - Velenju, Zasavju, pa tudi v bosanski Brezi. Ob tem ko bodo še preostalo manjkajočo količino skušali dobiti iz drugih bosanskih rudnikov, računajo tudi na uvoz.
Seveda za vse to ne zadoščajo le napori delavcev Kuriva in Napredka; že lani se je v preskrbo s premogom vključil tudi Izvršni svet občine Domžale, tako da so za kolikor — toliko dobro preskrbo s premogom zaslužni vsi omenjeni, koder tudi naprej poteka vsakodnevno tekoče medsebojno informiranje.
Količine premoga bodo letos prihajale v skladu s predvide-
(Nadaljevanje na 20. strani)
vanji, vendar že danes prihaja pogosto do zmanjšanih dobav ali celo do popolne zaustavitve zaradi znanih energetskih težav. Zlasti se težave pojavljajo v Bosni, predvsem zaradi nepredvidenih težav pri pridobivanju (vdor vode, zemlje, mulja).
Prijavljanje za premog
Delavci Kuriva so v pomanjkanju premoga izpostavljeni stotinam telefonskih intervencij -na temo: ,,Kdaj bo premog? Kdaj in kako je poskrbljeno za dobavo? itd."
Občanom sporočamo v zvezi s tem nekaj podatkov:
Svoje potrebe oz. potrebe gospodinjstev lahko evidentirate vsak dan v času od 7. - 19. ure (razen ob sobotah) na domžalskem KURIVU.
Ob tem na Kurivu prosijo občane, naj bodo pri čakanju na premog razumevajoči in strpni.  Kurivo  obljublja, da
bodo spoštovali pri realizaciji naročil zaporedje priprav oz. naročil premoga. Nesmiselno je ob tem pogosto ali celo vsakodnevno interveniranje ker to pomeni samo dodatno in nepotrebno obremenjevanje zaposlenih v Kurivu.
VZEMITE NA ZNANJE
Potrošniki naj vzamejo na znanje, da je sedanja prijava (evidentiranje) potreb po premogu le preliminarna oziroma le podlaga za vlaganje naporov po pridobitvi potrebnih količin premoga.
Neposredna realizacija naročil bo kupcem izvršena v približno 30 dneh potem, ko bo kupec sprejel obvestilo naj vplača ustrezno akontacijo.
Hkrati se bo kupec na Kurivu tudi dogovoril za vrsto premoga, ki ga želi oz., ki ga bo poslovalnica v konkretnem časovnem obdobju zanj lahko dobavila.
r.
STROKOVNJAK SVETUJE:
KAKO NAJ SE UČIM?
Znanost se tako hitro razvija, da komaj sledimo novim odkritjem. Vemo pa, da bi le težko živeli brez gospodinjskih aparatov, brez radia, televizije ali brez prevoznih sredstev, toda tudi za upravljanje vsega tega je potrebno neko znanje.
Vemo, da se moramo tudi v svojem poklicu nenehno izpopolnjevati. Vedno odkrivanjo nove postopke dela, novosti na področju materiala, popravil, obdelav in izdelav. Danes vidimo, da le malokateri obrnik dela z zastarelimi orodji ali stroji, kajti spoznal je, da bo predmet izdelave boljši in hitreje iz gotov I j en s sodobnimi orodji in stroji Če pa želimo opravljati s stroji, se moramo z njimi nujno spoznati. Prav nihče ni danes usposobljen in oborožen z znanjem za vso svojo življenjsko doba Potrebno je imeti širšo osnovo, da lažje sprejemamo rjovosti v življenju in poklicu.
V današnjem tempu življenja smo veliko bolj izpostavljeni raznim nesrečam ali poklicnim obolenjem in zgodi se, da ne moremo opravljati dela, za katerega smo se izučili. Preusmeriti se moramo v drug poklic — v drugo dejavnost in se ponovno učiti.
V naši socialistični družbi pa delovni človek ni le delavec, ampak tudi upravljalec — samoupravljalec. Opravljati moramo delo na področju predlaganja, vodenja, odločanja, vedeti moramo za pravice in dolžnosti. Za vse to pa je potrebno neko znanje.
Znanje pa si pridobimo, če se učimo. Učenie ni le nabiranje podatkov, ampak zahteva vse človeške umske, pa tudi druge sposobnosti. Poglejmo osnovne faze, ki jih moramo prehoditi po poti do znanja: 1. opazovanje stvari in pojavov: opazovanje, zaznavanje stvarnosti bogati naš predstavni svet. Brez teh predstav, slik, pojavov, stvari v naši zavesti in podzavesti bi bile besede, ki jih uporabljamo brez vrednosti, brez vsebine. Prav tako ne moremo
razumeti in dojeti stvari, če v naši zavesti in podzavesti ni nobenega vzorca. Zato otroka vzpodbujamo k opazovanju sveta, za kar imamo priložnost na sprehodih, izletih, gledanju TV predstav . . .
2. razumevanj« pojavov:
če smo ostali samo pri opazovanju smo prehodili samo del poti. Će ne razumemo bistva pojava, potem nam veliko učenja kaj malo pomaga. Vsako učenje brez razumevanja nima smisla!
3. zapomnitev in trajno osvojeno znanje:
če smo v prvih dveh fazah spoznali in razumeli stvari in pojave, je v tej fazi pomembno, da si jih tudi zapomnimo. Samo tako bo postalo znanje trajna last in ga bomo v življenju lahko uporabili.
Na učni uspeh vplivajo različni dejavniki:
1. Sposobnosti, ki temeljijo na ustroju živčnega sistema in dajejo posamezniku večje ali manjše možnosti razvoja. Znano je, da na intelektualne sposobnosti vplivajo tako dednost,   kot  okolje  in otrokova
■jktivnost Umska razvitost je rezultat naravnih zmožnosti in možnosti, ki jih je imel otrok za svoj razvoj. V neugodnem okolju ostanejo otrokove naravne zmožnosti nerazvite in neizrabljene. Znano je, da umska razvitost vpliva na učenje, a tudi učenje vpliva na otrokove sposobnosti
2. Marljivost, vestnost, vztrajnost: pri oblikovanju teh značilnosti ima vzgoja odločilno besedo.
3. Interes za učenje je v veliki meri odvisen od šole, kvalitete pouka in od zanimivosti snovi. Odvisen pa je tudi od staršev, predvsem od njihovega odnosa do šole, do učenja in od sodelovanja pri otrokovih uspehih in neuspehih.
4. Družinske razmere so zelo pomembne za otrokov uspeh. Neurejene domače razmere (nenehni prepiri, alkohol, pretepi, zanemarjenost otrok) se kažejo v otrokovem delu, učnih uspehih in vedenju.
5. Učni prostor: po možnosti naj bi imel otrok stalen prostor za učenje in ne, da se seli iz sobe v sobo, kjer vedno najde kaj novega in zanimivega, otrokova pozornost pa se tako usmeri drugam in ne v knjigo in zvezek. K učnemu prostoru sodi tudi primerna miza, stol in ustrezna razsvetljava. Na mizi pa naj bodo predvsem tisti predmeti, ki so za učenje potrebni. Ne motimo otroka pri učenju in ne prekinjajmo gal
6. Učni čas: skupaj z otrokom naredimo dnevni red in načrt dela, katerega pa se držimo in ne popu ščajmol Ko se otrok vrne dopoldne iz šole, naj se najprej odpočije. Do kosila je dovolj časa za igro, za pomoč staršem, starejši učenci pa lahko napišejo domače naloge. Takoj po kosilu ni ravno primeren čas za učenje, zato je bolje, da otrok pomaga pri gospodinjskih opravilih in drugih hišnih delih, saj je prav, da ga vključimo v domača dela in, da po svojih močeh prispeva k družin ski skupnosti. Šele nato naj se prične otrok učiti.
Nevarnost, da bi se otroku pri učenju preveč mudilo, da bi bil čimprej prost, uredimo tako, da dosledno vztrajamo pri dobro opravljenem delu Naj se nam otrok nikdar ne smili, če smo prisiljeni zahtevati, da malomarno napisano nalogo napiše še enkrat
Če ima pouk popoldne, nm bo čas učenja osredotočen na jutranje ure, da se bo lotil dela svež in zbran. Pred kosilom pa naj ima prosti čas za sebe.
Poglejmo še kako se je treba učiti:
Če je učenec pozorno sledil razlagi v šoli, če je bila ta razlaga jasna, je prav gotovo snov razumel. Pri obnavljanju snovi ie najboljše, če ugotovimo in podčrtamo bistveno najvažnejše v snovi in nato obnavljamo z lastnimi besedami. Priporoča se, da snov obnavlja glasno, s tom se nauči izražanje in povezovanje besed in misli v stavek.
Staro snov je potrebno ponavljati z namenom, da je ne pozabimo.
V času šolanja se otroci znajdejo v situaciji, ko ne vedo he kod ne kam. Zato so starši in učitelj j tisti, ki mu pomagamo. V življenju imamo ljudje vedno pred seboj nek cilj, nekaj v kar upamo, česar se veselimo.
Podobno je tudi pri učenju. Mlajši otrok potrebuje predvsem bližje cilje. Ko vidimo, da se mu učenje upira, ga vzpodbudimo:„Pohiti z nalogo, da boš prej prost, da se boš lahko prej igrali" Starejši otrok pa je bolj dovzeten za bolj oddaljene cilje. Želi si pogovore o nadaljevanju šole, o poklicu in podobnem. Vsi ti cilji morajo biti privlačni za otroka — biti morajo vredni napora.
Pri šolskem delu je nujna kontrola s strani staršev. Zahteva za šolsko delo naj bo jasna, glede na otrokovo občutljivost mirna in vedra, a vselej nepopustljiva* V procesu postopnega navajanja na šolsko delo pa ne bodimo skopi s pohvalo in priznanjem, kadar vidimo, da se je otrok res potrudil. Pri vsem tem moramo vedeti koliko otrok zmore in od njega zahtevamo le toliko, kolikor zmore. Ne primerjajmo ga s sosedovimi otroci, torej ne ravnajmo se po uspehih drugih, ki so bolj ali manj sposobni od našega otroka.
Iz navedenega vidimo, da pri učenju sodelujejo mnogi dejavniki (otrok, starši, šola, družba), ki so med seboj enakovredni in potrebni, če želimo razviti celovito osebnost, osebnost ki bo kos današnjemu in prihodnjemu razvoju.
Pripravila: Metka Ćimžek, prof. OŠ Radomlje
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta n.sol.o. VTOZD ZA ŽIVINOREJO asub.a Groblje 3, 61230 Domžale
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA prosta dela in naloge
- VODENJE OSNOVNIH SREDSTEV IN MATERIALA
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali NSI administrativne smeri
— zaželjene delovne izkušnje pri računovodskih delih.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom.
NOVO ZA OBČANE:
NOVA OBLIKA KREDITIRANJA IN NOVE OBRESTNE MERE
I. Izvršilni odbor LB - Banke Domžale je na svoji seji dne 19.2.1982 sprejel nov Pravilnik o kreditih občanom na podlagi prodaje konvertibilnih deviz v razmerju 1:1, katerega banka izvaja že od 22. februarja 1982.
Kaj prinaša nov pravilnik?
— občan dobi kredit, če proda banki konvertibilne devize iz svojega deviznega računa ali devizne hranilne knjižice,
— s prodajo deviz banki dobi občan nakazano na hranilno knjižico ali tekoči račun dinarsko protivrednost prodanih deviz in kredit v višini 100 % dinarske protivrednosti prodanih deviz, torej dobi „gotovino". Primer: občan proda banki DM 1.000,00 po odkupnem tečaju na dan 10.3. 1982, ki znaša 1924,4602 in dobi nakazano na hranilno knjižico ali tekoči račun din 19.244,60 t.j. dinarsko protivrednost prodanih deviz in 100 % kredit din 19.244,60, skupaj 38.489,20 din,
— za kredit plača občan 12 % obresti
— doba vračanja kredita je do 5 let, odvisno od kreditne sposobnosti občana
In kakšni so pogoji za pridobitev kredita?
— da ima občan - prosilec kredita pri banki odprt devizni račun ali devizno hranilno knjižico. Devizni račun ali devizno hranilno knjižico lahko na novo odpre pri Banki Domžale in tako izpolni pogoj za pridobitev kredita,
— da ima potrjeno „Prošnjo za dodelitev kredita", ki jo dobi v banki, od delovne organizacije, pri kateri združuje delo, obrtniki pa še potrdilo pristojnega občinskega oddelka o osnovi celotnega dohodka za preteklo leto,
— da zavaruje kredit pri zavarovalni skupnosti, tako, da plača zavarovalno premijo aH z osebnim poroštvom,
— kredit je odobren v najkrajšem času.
Vse informacije posreduje Banka Domžale, referat za potrošniške kredite, tel. 721-731, ekspozitura Mengeš, telefon 737-520 in ekspozitura Vir, telefon 721-053.
II. Nove obrestne mere
Od 1. marca 1982 Banka Domžale obrestuje vezane hranilne dinarske vloge:
— na 13 mesecev   po 11 % obrestni meri
— n« 24 mesecev    po 13 % obrestni meri
— na 37 mesecev   po 15 % obrestni meri
Nova obrestna mera velja za vse na novo vezane dinarske hranilne vloge od 1.3.1982 dalje. Obstoječe vezane dinarske hranilne vloge pa bodo obrestovane do 13.1982 po „stari" obrestni meri, določeni v pogodbi, od 1.3.1982 pa po novi obrestni meri.
LB - Banka Domžale
DELOVNA ORGANIZACIJA NAPREDEK DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja
TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM in
TOZD OPREMOTEHNA
OBJAVLJATA
sledeča prosta dela in naloge
I. TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM
1. Vač kvalificiranih natakarjev oziroma natakaric za
opravljanje del in nalog natakar-točaj Pogoji:
— KV natakar
— 1 leto delovnih izkušenj
Z Več kvalificiranih kuharjev
Pogoji:
— KV kuhar
— 1 leto delovnih izkušenj
3.TOZD Gostinstvo in turizem razpisuje po 4 štipendije
za poklic
— natakar
— kuhar
Pogoji:
— uspešna končana osnovna šola
— starost do 16 let
— ustrezno zdravstveno stanje
4. Čistilke za čiščenje in urejanje prostorov v VB, od tega eno delavko za določen čas - nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta; eno delavko za nedoločen čas s polnim delovnim časom 7 ur dnevno
Pogoji: NKV delavka
5. Dve delavki za vzdrževanje sanitarij v Veleblagovnici
— delo se bo opravljalo po pogodbi o delu,
— delo se opravlja po 4 ure dnevno Pogoji:
— NKV delavec (delavka) ali oseba v upokoju
— ustrezno zdravstveno stanje
II. TOZD OPREMOTEHNA objavlja prosta dela in naloge
čistilec za čiščenje poslovnih prostorov v VB in okolice s
polnim delovnim časom Pogoji: NKV delavka
TOZD Gostinstvo, in turizem omogoča bivanje v samskih sobah in prehrano.
Prijave sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi na naslov: TGDO Napredek Domžale, Ljubljanska 64, 61230 Domžale.
ZAPOSLITEV
Redno zaposlim resnega NK ali PK delavca, vojaščine prostega, z veseljem do kovinske stroke za delo v kovinski galanteriji. Možnost priučitve.
ROVANŠEK Jože in Marija, Mengeš, Hribarjeva 16.
KULTURA KULTURA  KULTURA/KULTURA/KULT
V dneh ob volitvah je bila v Mengšu razstava vozlanih izdelkov. Ker je bila priložnost izredno dobro izbrana, saj je bila prav tako v glasbeni šoli kot eno izmed volišč, je bila zastava dobro obiskana in nasploh toplo sprejeta pri obiskovalcih. Ogledali so si lahko čez sto izdelkov, od različnih pajkov, sov do ur in oblek.
Občane je razstava nekoliko presenetila, saj do sedaj nismo bili navajeni na takšne dejavnosti Vse kaže, da je v Mengšu veliko zanimanje za vozlanje in nasploh za ročna dela, saj je prišlo do začetnega in nadaljevalnega tečaja iz vozlanja popolnoma spontano in po mnenju nekaterih celo premalo organizirano, ko niso niti iskali posebnega pokrovitelja ali organizacijo. To bodo popravili s prihodnjim delom, saj se menda za to že zanima Turistično olepševalno društvo. Naj bo tako ali drugače, izdelki mengeških deklet in žena zaslužijo vsekakor pozornost.
Pogovarjal sem se s prizadevno   mentorico   tečajev z
Danico Podboršek, ki mi je povedala, da je začetni tečaj obiskovalo 18 žensk, nadaljevalni pa 20. Začetni je trajal 25 ur, nadaljevalni pa 20 ur. Zanimivo je, da se ni skorajžil niti eden izmed mladincev, pa čeprav fantje večkrat tarnajo, da jim ostaja prostega časa
Tečajnice s svojo mentorico se zahvaljujejo za razumevanje in pomoč Planinskemu društvu in Glasbeni šoli. Na razstavi se je vpisalo še čez trideset novih tečajnic, tako da je kandidatk za nov začetni in nadaljevalni tečaj že preveč. Jeseni bo treba zastaviti s to dejavnostjo širše, morda po posameznih delih, saj je zanimanje za vozlanje in nasploh za podobna ročna dela v Mengšu veliko. Kdo bi si mislil, da se skrivajo med dekleti in ženami tako spretne in marljive roke! Ob ustrezni strokovni pomoči - takšni, kot jo imajo zdaj - lahko nastane iz tega še mnogo več, kot samo lepa razstava in nekaj uporabnih dekoracij za vsako gospodinjstvo.
.1. Sfvec
NA 1. SREČANJU GORENJSKIH KULTURNIH SKUPIN
Na naši šoli že nekaj let deluje lutkarski krožek, ki ga vodi tov. Sarkičeva. Vanj smo včlanjeni predvsem petošolci in sedmošolci, zadnje čase pa se za naše delo zanimajo in se naših vaj udeležujejo tudi četrtošolci. Razdeljeni smo v dve skupini, vadita posebej: animatorji in glasbeniki.
Z delom in trudom smo že marsikaj dosegli in popestrili kulturno življenje najmlajših na naši šoli. Ob novoletnih praznikih smo nastopali po mnogih vrtcih, celo v Veliki vasi nad Moravčami smo gostovali.
Najraje pa igramo igrico „Kako sta se kužek in mucek igrala.' Z njo smo se tudi odpravili na 1. srečanje gorenjskih lutkarskih skupin, ki je bilo v novi osnovni šoli Planina pri Kranju. '
Vabila, naj se srečanja udeležimo, smo bili zelo veseli, saj radi nastopamo. Čeprav smo imel pred odhodom le dve vaji, ti sta bili sicer zelo intenzivni, treme nismo poznali.
25.2. nas je ob prihodu v
Kranj pozdravilo gosto sneženje. Naši gostitelji so nas najprej povabili v veliko jedilnico, kjer smo dobili dobro in obilno kosilo, nato pa smo se zbrali v prostoru za kulturne prireditve. Postavili smo oder, pripravili
pripomočke, namestili reflektorje. Še nekaj časa nam je ostalo, pa smo se sprehodili po šoli. Kako smo občudovali njeno urejenost! Na steni smo zagledali lepak, ki je vabil na ogled naše predstave. Kar nekam ponosni smo bili.
Začeli smo. Gladko nam je teklo in zato so bili prvošolci in drugošolci zadovoljni, muzali so se ter smejali vragolijam kužka in mucka. Končali smo. Majhne ročice so zaploskale in nekaj gledalcev je kar pridrvelo na oder. Prosili so nas, naj še kaj zaigramo, vendar jim nismo mogli ustreči, saj so za nami nastopale še druge skupine. Majhna deklica nam je čestitala in se nam zahvalila za obisk.
Izročila nam je priznanje za sodelovanje.
Z lepimi vtisi smo se vračali domov. Težko smo čakali ponedeljka, da bi izvedeli, kako nas je ocenila komisija.
Z neko bojaznijo sem šel v ponedeljek v šolo. Tovarišica mentorica pa nam je povedala da smo odlično zaigrali, da sc nas pohvalili in da nas vabijo, naj pridemo gostovat v Prešernovo gledališče v Kranj.
Pohvala nam je bila res lepa vzpodbuda za nadaljnje delo in priznanje za trud, ki smo ga vložili v delo do sedaj.
Lorko Lončar, Literarni krožek OŠ J.B.TITO
f ..    .     u A
Delovna organizacija z dobro organiziranim obveščanjem delavcev:
PREDSTAVLJAMO VAM GLASILA DO HELIOS
Ena izmed nalog, ki si jih je v svojem programu začrtala komisija za obveščanje in politično propagando pri Občinskem svetu Zveze sindikatov, je tudi seznanjanje širšega kroga delavcev z oblikami in kvaliteto informiranja v posameznih delovnih organizacijah. To smo skušali realizirati z obiskom delovne organizacije HELIOS, V KATERI IMAJO ZELO DOBRO ORGANIZIRANO INFORMIRANJE, nas pa so najbolj zanimala njena glasila, saj je le malo DO, ki imajo glasila da pa bi jih imele več, takih primerov skoraj ne poznamo.
DO Helios vam ni treba posebej predstavljati, saj je daleč neokoli znana predvsem po svojih barvah in lakih, prišteti pa je potrebno še olja in krede, pa bomo vedeli, kaj dela blizu 1000 delavcev v štirih TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Tudi pri njih še poznajo oblike informiranja kot so sestanki, zbori delavcev,- oglasne deske in še kaj bi našli, vendar si zavzeto prizadevajo, da bi bilo teh tradicionalnih oblik, ki navadno ne pritegnejo posebne pozornosti delavcev, čim manj. Več kot 20-letna tradicija izhajanja glasila KEM1LAK, pa redno izdajanje TEDENSKEGA BILTENA in ne nazadnje H Poročevalec so dokaz za to.
KEMILAK
je in ne podoben vrsti glasil delovnih organizacij, za katerega si že vrsto let želijo, da bi postal mesečno glasilo, pa jim zaradi tehničnih, objektivnih in subjektivnih vzrokov uspeva le, da ga še vedno izdajajo štirikrat v letu. Ureja ga uredniški odbor, v katerem so
našli svoje mesto vsi delegati TOZD, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Delo opravljajo amatersko, poudariti pa je potrebno, da je izdajanje KEMILAKA urejeno z vrsto samoupravnih aktov, Icar ni ravno pravilo v delovnih organizacijah, in da imajo enako urejeno tudi vsebinsko zasnovo glasila Na prvih straneh navadno pišejo o aktualnih družbenopolitičnih dogajanjih, problemih drož-beno-ekonomskih odnosov, rezultatih poslovanja, predstavljajo posamezne TOZD, njihovo organiziranost, proi-.vodnjo in uspehe. Skušajo biti pestri in zanimivi, ne manjka intervjujev, kritičnih in manj kritičnih razmišljanj, ocen in predstavitev posameznih jubilantov, delavcev, ki odhajajo v pokoj, dobitnikov priznanj. V sleherni številki skušajo zagotoviti razpravljanje o aktualni problematiki, objavljajo možne rešitve in predloge, najde sc prostor za predstavite* proizvodnjih novosti, inovacijskih dosežkov, tehnoloških
LETNA SKUPŠČINA KINOLOŠKEGA DRUŠTVA DOMŽALE:
V petek, 5. februarja 1982 je imelo Kinološko društvo volilno letno skupščino. Bila je lepo obiskana, saj je bila dvorana polno zasedena. Pogrešali smo le predstavnike SZDL in Krajevne skupnosti Slavka šlandra, katere smo vabili na skupščino. Prav bi bilo, da bi se takih skupov tudi ti predstavniki udeleževali in dajali določene sugestije in napotke za nadaljnje delo društva in medsebojno povezovanje družbenopolitičnih organizacij.
Navzočim je bilo podano delovno in finančno poročilo za leto 1981 in za minule štiri leta kar obstaja društvo. Nadzorni odbor je podal svoje poročilo iz katerega je bilo razvidno, da je društvo dobro gospodarilo in pravilno vodilo poslovanje društva. Na podlagi te ugotovitve je predlagal skupščini razrešnico staremu izvršnemu odboru.
V_:_J
posebnosti. Kritično spregovorijo o novih izdelkih, njihovih prednostih in pomanjkljivostih. Njihovo geslo je pisati o odprtih vprašanjih, polemično opozarjati na probleme, ki so, in nakazovati njihove rešitve, ne pa le kritizirati. KI MI).A K prejemajo vsi delavci, upokojenci in štipendisti, pride v roke poslovnim partnerjfcm, sodelavcem. Oblikovna in tehnična izvedba pa je v rokah skupnih služb oz. natančneje referata za samoupravljanje. Organizacijsko so pridobivanje člankov zastavili tako, da se na sestanku zadolžijo za posamezne teme in potem tak ali drugačen članek tudi zagotovijo. Koncept glasila so sprejeli pred letom dni in prizadevajo si, da bi ga dosledno izpolnjevali. Imajo tudi pravilnik o honoriranju, vendar ga v praksi ne izvajajo. Njihova največja želja je, da bi si zagotovili široko in trdno dopisniško mrežo, venomer iščejo tiste, ki imajo veselje do pisanja, uspešno sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi
Ugotavljajo, da je odzivnost velika, da delavci časopis preberejo, članke v njem komentirajo, vendar zelo redko pošljejo svoje odmeve uredništvu. Srečujejo se s problemom sklicevanja uredniškega odbora, saj je TOZD Srpenica precej daleč. Zavedajo se tudi, da glasilo, ki izhaja štirikrat letno, ni preveč aktualno, da često, informira „za nazaj", zato so že pred desetimi leti uvedli novo obliko.
TEDENSKI BILTEN
Izhaja redno vsak petek na eni, dveh, treh ali več straneh in prinaša kratke, a aktualne informacije. Dobijo ga vsi delavci, njegova vsebina pa je prilagojena trenutni aktualni problematiki. V TEDENSKEM BILTENU je vrsta obvestil, kratkih sporočil, v zadnjem času pa so veliko pozornosti posvetili njegovemu oblikovanju. Tako že članek na prvi strani navadno napove vsebino  biltena.   Tedenski bilten
tiskajo v sami DO, TOZD Srperaca pa ima zaradi specifičnih problemov in ne nazadnje tudi prisotnosti v drugi občini svoj tedenski bilten, prisotna pa je obojestranska menjava biltenov. V tedenskih biltenih najdemo vse od obravnave problematike DO, do stališč posameznih delegacij in njihovih pripomb, ki so bile posredovane posameznim skupščinam, do reševanja stanovanjske problematike, kadrovskih problemov, koriščenja počitniških zmogljivosti, pa kulturnega življenja in ne nazadnje športa in humorja. TEDENSKI BILTEN brez presledka izhaja že vrsto petkov in ni bilo petka, ko ob odhodu iz delovne organizacije delavci ne bi dobili v roke dva ali tri liste in iz njih izvedeli, kaj se v njihovi delovni organizaciji dogaja oz. se bo. Tako ne moremo govoriti o informiranju „za nazaj", kar je bistveno za sistem obveščanja.
H POROČEVALEC
Je tretje glasilo, za katero pa moramo reči, da je predvsem strokovno in kot tako namenjeno predvsem vodstvenim in vodilnim delavcem, predstavnikom samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, pa delegatom in poslovnim partnerjem. V njem je vrsta ifnormacij o poslovanju, o tehnoloških postopkih, pa gospodarski načrti, plani in analize poslovanja, finančna poročila in sploh vse temeljno poslovno gradivo. Izhaja po potrebi in služi kot podlaga za uspešno vodenje in poslovanje delovne organizacije.
Ob koncu lahko povzamemo, da tako KEMILAK kot TEDENSKI BILTEN in H POROČEVALEC predstavljajo aktualno in strokovno informativno mrežo, ki pokriva večji del obveščanja v delovni organizaciji HELIOS. Ta mreža pa bo ob realizaciji sprejetih pravilnikov in sodelovanju še več dopisnikov postala še kvalitetnejša, še aktualnejša ter še   bližja   vsakemu   delavcu v
V poročilu o delu je bila članom podana aktivnost društva v štirih letih. V tem času je imel izvršni odbor 28 sej, na katerih je razpravljal o delu društva, tekoči problematiki in o programu dela Nadzorni odbor je imel pet sej, strokovna komisija pa štiri
Sama aktivnost društva se kaže v prireditvah, ki jih je društvo organiziralo. Vsako leto je bil organiziran tečaj za šolanje psov, katerega je obiskovalo od 10 do 26 tečajnikov. Vsi tečajniki niso opravljali izpita ISP—A, ker so se zadovoljili z ubogljivostjo psa, kar je tudi cilj tečaja Z izpitom smo izšolali cca60 psov. Poleg šolanja smo imeli še ocenjevanje zunanjosti službenih pasem, vzrejni pregled ostalih športnih pasem, vzrejni pregled avtohtonih pasem, dva pregleda mladih psov v starosti od 3 do 9 mesecev in dvoje meddruštvenih srečanj v tekmovanju šolanih psov.
Društvo aktivno sodeluje z občinskim štabom TO. V ta namen smo pet psov namensko šolali za posebne namene. Naše delo je bilo poplačano, ko smo jeseni skupno s štabom imeli akcijo na terenu in lahko povem, da so psi pokazali sposobnost in uporabnost v polni meri. V šolskem centru občinskega štaba TO smo imeli tri nastope šolanih psov in prikaz njihove uporabnosti  v   raznih  akcijah. V
nastopali sami mlajši pionirji in pionirke. Vse skupaj bolj kaže na to, da se mamice ob petih popoldne še vedno preveč „držijo" štedilnikov in pospravljanja in si v družinskih skupnostih ne izborijo niti dobre ure za svoj praznik. Revija jc bila vendarle desetkrat lepše doživetje kot marsikatero nepotrebno veselja-čenje v soboto zvečer ali celo v ponedeljek v delovni organizaciji. Morda pa bo prihodnje leto prišlo poslušat „svoje' malčke več pravih mamic.
Pesem za praznik žena je kljub vsemu izzvenela nekam preveč otožno in prazno . . .
I. Sivec
prvem letu, ko še nismo bili dovolj usposobljeni so nam priskočili na pomoč tovariši iz RSNZ pod vodstvom tov. Jožeta Vidica. Kasneje pa smo že sami usposobili in izvedli nastope samostojno. Upamo, da se bo medsebojno sodelovanje še krepilo in izpopolnjevalo, saj so se tudi na republiškem nivoju za SLO pričeli voditi razgovori o vključitvi psov v njihove enote.
Člani našega društva so svoje pse usposabljali tudi na področju šolanja na snežnih plazovih. Tako imamo v društvu dva psa, ki imala lavinski izpit druge stopnje za reševanje izpod snežnih plazov in enega psa z izpitom prve stopnja V mesecu marcu gredo zopet trije vodniki s psi na lavinski tečaj na Komno in sicer en vodnik za drugo stopnjo in dva vodnika za prvo stopnjo.
En vodnik s psom je v lanskem letu obiskoval tečaj za reševanje izpod ruševin in ga uspešno opravil. Seveda pa je za tovrstna reševanja potrebno znanje še stopnjevati in zato se bo potrebno še vključevati v tak tečaj in pridobljeno znanje še izpopolnjevati in utrjevati.
V letu 1981 je imelo društvo organizirana dva pohoda in sicer 2. maja na Oklo in 4. julija na Kamniško sedlo. Udeležba je bila v obeh primerih skromna, zato pričakujemo večji odziv članov na etapni pohod po poteh NOB v občini Domžale, ki je v našem programu v letu 1982.
Plan, ki ga je za leto 1982 sprejela skupščina obsega naslednje prireditve:
1. Delou.ia  akcija  na vežbališču 27.2.1982 ob 8. uri
2. Začetek tečaja šolanja psov:
a/  zbor tečajnikov v nedeljo
07.03.1982 ob 9. uri
b/ teoretični del tečaja v torek,
09.03.1982 ob 16. uri
c/ praktični del tečaja v četrtek,
11.03.1982 ob 16. uri
3. Meddruštveno tekmovanje 1206.1982 ob 7. uri
4. Izpiti  —  prvi  rok — sobota 26.06.1982 ob 7. uri
(Nadaljevanje na 24. stran!)
Ob dnevu žena so Zveza kulturnih organizacij Domžale in družbenopolitične organizacije KS Mengeš priredile v mengeškem Kulturnem domu revijo otroških pevskih zborov. Revija je bila izvedena pod geslom „Pesem za praznik žena"
Na reviji so nastopali Mlajši mladinski zbor SKD OS Jurij Vega z zborovodjo Ireno Mejač, Otroški zbor SKD OS Martin Koželj z zborovodjo Zdenko Krečan, Otroški zbor SKD OS Radomeljske čete z zborovodjem Tomažem Habetom, Otroški zbor SKD OS Vencelj Pcrko z zborovodjo Alenko Zupan, Otroški zbor SKD OS Slandrove brigade z zborovodjo Jožico Vidic, Otroški zbor SKD OS Josip Broz Tito z zborovodjo Metko Pichler in Mlajši
mladinski zbor SKD OS Matije Blejca-Matevža z zborovodjem Janezom Osredkarjem.
Pred revijo je spregovoril nekaj besed o pomenu praznika in prireditve ravnatelj OS Matija Blejca-Matevža Roman Maligoj, ob koncu nastopa pa je vsak zbor dobil spominsko plaketo in skromno knjižno darilo iz rok tajnika ZKO Domžale Tomaža Bole ta
Revija je, lahko rečemo, dobro uspela, saj je večina pesmi zazvenela prisrčno in ljubko, kot sc za tako priložnost tudi spodobi. Tudi poslušalcev oz. gledalcev je bilo precej, čeprav je bilo že od daleč videti, da je bilo med njimi malo pravih mamic. Bolj primerne ure za revijo se  pač   ni dalo izbrati, saj so
JAVEN ODGOVOR NA JAVNO VPRAŠANJE NEJAVNEMU ANONIMNE2U
5. Srečanje članov na vežbališču /piknik ali veselica/
v nedeljo 15. ali 22. avgusta 1982.
6. Vzrejni pregled britanskih ovčarskih pasem — nedelja 26.09.1982
7. Pregled mladih psov v starosti od 3 — 9 mesecev — sobota Oa 11.1982 ob 9. uri
8. Drugi rok izpitov - sobota 13.11.1982
9. Sodelovanje na področju teritorialne obrambe
10. Udeležba na meddruštvenih tekmovanjih
11. Udeležba na lavinskem tečaju
12. Udeležba na tečaju za reševanje izpod ruševin
13. Delovna akcija na vežbališču — po potrebi
14. Organiziran pohod ,.Po poteh spominov NOB občine Domžale".
Prireditve pod točko 1. — 8. se bodo vršile na društvenem vežbali-šču pod ŠUMBERKOM.
Upamo, da je delo dovolj pestro, da bodo imeli člani možnost sodelovati in se udeleževati prireditev, pri tem se spoznavati in izobraževati na kinološkem področju. Program dela za leto 1982, ki ga je prejel po pošti vsak naš član je hkrati tudi VABILO na prireditve in posebnih vabil ne bo. Zato naj si vsak da program na mesto, kjer mu je vedno na vpogled in naj ga ne zavrže, kot se je to dogajalo v letu 1981. Namreč prav
zaradi tega nekateri niso bili na tekočem s prireditvami in so bili prepričani, da se v društvu nič ne dela Program dela bo pritrjen tudi v društveni vitrini pri SOb Domžale. Prireditve se bodo izvajale točno po programu, če pa bodo nastale spremembe iz objektivnih razlogov pa bodo člani pravočasno obveščeni z obvestilom v vitrini, ..Občinskem poročevalcu" in radiu.
Ker je dosedanjim organom upravljanja potekla mandatna doba so bile na skupščini izvršene volitve novih članov v te organe.
Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen tov. Janez Hribar, za tajnika Darinka Grmek, za gospodarja Marjan Kramar.
Upamo, da bodo člani, ki so sprejeli delo v organih društva svoje delo opravljali z vso resnostjo in odgovornostjo, da bo delo potekalo v smislu družbene koristi in v korist članov. Seveda, pa bo delo lahko uspešno ob vključitvi čimvečjega števila članov v konkretne akcije.
Naslovi: KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE, Pot kurirjev 6, 61230 DOMŽALE
Vzrejni referent: Lenič Jernej, ml. Vir Sončna 4, 61230 DOMŽALE
Predsednik: Hribar Janez, Pot kurirjev 6, 61230 DOMŽALE
Tajnik: Grmek Darinka, Ljubljanska 27, 61230 DOMŽALE
Informacije: dopoldan tel. 721-711 interno 334 - Hribar Janez popoldan na naslov društva
Hribar Janez
Anonimnežev nikoli nisem maral. Še več. Obsojal sem jih. Vse, tudi take, ki spremljajo in se spoznajo na Wimbeldon-ske teniške dvoboje.
Javno vprašanje, domžalsko-VVimbeldonskega „junaka" pa je že toliko pomembno, da mu moram odpisati, čeprav sem odpisan.
Tisti ponedeljek, ko te je (točno ob 19.10 uri) zaneslo mimo polno razsvetljene dvorane Komunalnega centra v Domžalah, kjer sta se žogala mlajši in starejši človek, je imel po uradnem dogovoru in sporazumu omenjeno halo v najem Teniški klub Domžale. Vsak ponedeljek jo ima, od 18. - 20. ure. Tudi drugi domžalski športniki po dogovoru v večernih urah izkoriščajo to dvorano. Doslej še nobenemu klubu ali društvu niso bila zaprta vrata.
Poleg domačih so tudi drugi, ki občasno najemajo dvorano za razne športe. Pridejo iz Ljubljane, Kranja, Tržiča Litije in drugod. Vsi, pa prav vsi, imajo enako lastnost. Brž, ko stopi prvi v dvorano prižge vse luči.
če ima koga, da bi se „žogal" z njim ali ne. Vsa naša večna opozorila, dogovarjanja in tudi prepiri, so enaka žoganju z bobom v steno'
Da se je naš neznani VVimbel-donec neki usodni ponedeljek točno ob 19.10 upravičeno hudoval nad pretirano razsvetljeno dvorano, je morda vzrok tudi to, ker telesnokulturniki, ki določajo cene za najem dvorane, tenis ne vrednotijo kot druge športe. Cena za uporabo dvorane je znatno višja.Tudi za domač, organiziran teniški klub. Pa si morda mislijo (to je samo domneva): vi nas s ceno, mi pa vas s porabo elektrike. Vsekakor pa bolj drži prva trditev: kdor pride zvečer in celo, ko sije sonce v dvorano, najprej vsa stikala „do daske", „saj ne plačamo mi, plača narod.'
Anonimnežev pa nikoli ne bom maral, čeprav govorijo resnico, ker družbi niso nič bolj koristni, kot tisti, ki se pri polno razsvetljeni dvorani „žogajo" v dvoje.
Si zadovoljen, zaje bojazljivi?
Andrej Zaje
PRIJETNO PRESENECEJNJE V KOLODVORSKI ULICI
V današnji nekoliko skromnejši splošni trgovski ponudbi človek ob izbiri, ki je na voljo, le malokje poteši svojemu okusu tako, da si za svoj težko prislužen denar izbere iz množice podobnih modelov in mer — najprimernejše oblačilo.
V Domžalah donedavna razen konfekcijske ponudbe v Veleblagovnici praktično nisi imel kje preveriti ali je za konkretno ceno tudi izdelek najprimernejši — tako glede mode, modela, mere ali cene.
Marsikdo je v nemoči ustreči svojemu posebnemu okusu (lahko preberete tudi — nečimernosti) odpotoval < celo na konec Tržaške ter si tam potešil tisto kar si doma ni mogel.
Pa smo dobili tudi v Domžalah trgovinico, ki si kljub modni široki in zmernimi cenami primerni ponudbi ni nadela razkošnega imena Boutique.
V majcenem lokalu v Kolodvorski 1, kjer ti postreže Marica Smolnikar lahko izbiraš za svoje najmlajše do sitega med različnimi hlačkami, kompleti, bluzicami, srajčkami, krilci. . . Kdo bi vse naštel. Barve, modeli, izbira... /V/ ti treba na konec Tržaške. Doma imaš vse: hlačna krila, polobleke, bluze, kostime pravo razkošje modno aktualnih zamisli, idej in barv.
Dobro je, da smo dobili tako trgovinico, kjer si prijazno postrežen. Če zaradi drugega ne, zaradi zdrave konkurence, ki naj pomeni delovno vzpodbudo tistim trgovcem, ki še ne vedo, da je tudi prijaznost del ponudbe, ki pri kupcu nekaj šteje. Pri Marici Smolnikar jo je na voljo v obilici...
MAVR
ODVETNIŠKA PISARNA - Ingo Paš, Kidričeva 30, poštni predal 33, 61234 Mengeš, posluje od 16.2.1982 dalje Telefon: 737-174 Uradne ure:
Vse dneve v tednu, razen petka, sobote in nedelje, od 9. — 11. ure in od 16. — 18. ure
Sport - sport - sport - sport - sport - Sport - sport - sport - sport
DELO SMUČARSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE: mn02ično in kakovostno delo z mladimi
V smučarskem društvu poteka že nekaj let javnosti precej odmaknjena pa zelo široka ter kakovostna dejavnost - delo z mladimi smučarji. Glede na to, da je osnovna karakteristika dela v društvu prav množičnost (tudi dela s perspektivnimi smučarji v različnih selekcijah ne zanemarjajo) je prav, da smo povabili predsednika komisije za množičnost pri tem društvu tov. TONETA DERMASTIO. Vabilu se je rad odzval in nam povedal nekaj zanimivih podatkov.
Najprej množičnost
Smučarski šport se je v domžalski občini v zadnjem času zelo razmahnil, saj šteje že 1500 članov. To število pa še vedno ni tisto, ki vključuje vse domžalske občane, ki se navdušujejo nad smučanjem. Poleg rednih članov so tu še učenci
pionirjev in mladincev, selekcijska vrsta cicibanov ter tri mlajše cicibanske vrste. Tekmovalni kadri se dopolnjujejo na tečajih smučanja, ki jih prireja društvo in iz tečajev po šolah. Letošnje leto je bilo na programu tudi ustanavljanje smučarskih sekcij pri ŠŠD-jih; kjer je to možno, so
Mladi tekmovalci se v poletnih mesecih kondicijsko pripravljajo na številnih športnih področjih, saj rabijo za zimske športe veliko telesne zmogljivosti
osnovnih šol, njihovi starši in drugi, ki so se letos pozimi vse od sredine januarja posluževali smučarskih avtobusov. Le-ti so vsako soboto od srede januarja (morali bi že 12.12.1981) vozili na smučišča v Kranjski gori in Podkorenu spoznavat veščino smučanja.
Včasih kadar je bilo priložnostnih smučarjev na sobotnih avtobusih manj, sta se pridružili še ena ali dve klubski vrsti, tako da avtobus ni ostajal prazen.
Skrb za tekmovalno alpsko smučanje
V okviru alpske sekcije društva deluje šest tekmovalnih vrst: selekcijska vrsta pionirjev in mladincev, rekreacijska vrsta
strokovno delo prevzeli društveni trenerji.
Selekcijska vrsta tekmuje na republiških in državnih tekmah, ostale vrste pa na tekmah Ljubljanske tekmovalne skupnosti in na občinskih ter društvenih tekmah. Vsi ostali člani društva tekmujejo na medobčinskih, občinskih in društvenih ter na drugih rekreacijskih tekmah. Kondicijski treningi po vrstah so potekali dvakrat tedensko, na snegu pa dva do trikrat na teden.
V društvu deluje torej 5 tekmovalnih vrst (8-14 smučarjev v eni vrsti). Eni tekmujejo za jugotočke, ostali -predvsem mladina - pa tekmuje v množičnih tekmovanjih. V
tekmovalnem športu posebej namenjajo skrb za perspektivne smučarje. Pozabili niso celo na tiste, ki - kot kaže - ne bodo nikoli docela mogli izpolniti svojega znanja oz. uresničiti visokih tekmovalnih ambicij oz. tekmovanj.
Cela vrsta komisij in sekcij
Za uresničevanje različnih zadolžitev in usmeritev smučarskega društva skrbijo prizadevni amaterski smučarski delavci v naslednjih komisijah in sekcijah:
- v komisiji za alpsko smučanje, v komisiji za množičnost, v gospodarski komisiji, v finančni komisiji, v komisiji za surfanje in v sekciji ZVUTS (Zvezi vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja).
V društvu deluje aktivno 6 učiteljev smučanja (od sedmih), 38 vaditeljev od 46 vpisanih ter 18 klubskih vaditeljev. Letošnje leto bodo usposobili še 12 naših vaditeljev. V društvu imajo že tri kvalificirane trenerje alpskega smučanja, pridobiti pa moramo vsaj še dva nova. Vsi vaditelji delajo v samostojni sekciji. Za vaditelje in organizacijo tekem imajo usposobljenih 30 sodnikov alpskega smučanja in tekov. Letos bodo pridobili osem novih sodnikov. Vabijo člane društva k sodelovanju in pridobitvi naziva za sodnike. Sodniki prav tako delajo v samostojni sekciji.
Sicer pa je delo zelo pestro in razširjeno na vseh teh področjih. Omenimo naj samo nekaj akcij, ki so bile uresničene, ki še bodo ali pa so jih nameravali
realizirati, pa jih zaradi pomanjkanja snega letos niso uspeli.
Prednostno je seveda organiziranje tipičnih smučarskih dejavnosti. Tako so organizirali ob koncu januarja smučarski tečaj za 240 oseb, med njimi tako za predšolske, šolske otroke do tistih starejših, ki še nikoli niso stali na smučeh.
Strokovno so vodili dve šoli v naravi v Mojstrani za osnovni šoli Šlandrove brigade in Radomeljske čete.
Pripravili so smučarski sejem, ki ga letno obišče vse več ljudi. Letos so zabeležili več kot 3000 obiskovalcev, ki so bodisi prodajali ali kupovali rabljeno smučarsko opremo. Sodelovali so tudi pri cenitvi smučarske opreme na internih prodajah v osnovnih šolah.
Če bi bil v Domžalah sneg, bi v času počitnic organizirali tudi smučarsko šolo na Postovki, slalom za Dedka Mraza, veleslalom za pusta, družinski veleslalom, TRIM pokal ter druge akcije, ki pa slej ko prej ostajajo za uresničitev v prihodnjem letu.
To je le delen prerez skozi bogato smučarsko delovanje SD Domžale - glede na to, da smučarski športni delavci delujejo zgolj in samo na amaterski osnovi. V tem primeru lahko govorimo kot o zglednem športnem kolektivu, ki svoje strokovno in vzgojno poslanstvo pri oblikovanju mladega človeka opravlja na najboljši možen način. Da bi to društvo le imelo mnogo posnemovalcev!
M. Brojan
r
občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu in smučarskih tekih
28. februarja letos je bilo v Podkorenu občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu in smučarskih tekih.
Tekmovanja v veleslalomu se je iz organizacij združenega dela udeležilo 157 moških in 75 žensk, v smučarskih tekih pa je sodelovalo 22 moških in 10 žensk.
REZULTATI
TEKMOVANJA V VELESLALOMU
1. Obrtno združenje Domžale, 2. Lek, 3. Helios, 4. Univerzale, 5. Papirnica, 6. Toiama, 7. Mlinostroj, 8. Induplati, 9. Biro 71, 10. Avtoservis, 11. Hidrometal, 12. Napredek
EKIPNO ŽENSKE
1. Lek, 2. Helios, 3. Obrtno združenje Domžale, 4. Induplati, 5. Totema, 6. Mlinostroj, 7. Delavska univerza, 8. OŠ Homec, 9. Univerzale, 10. OŠ Šlandrove brigade, 11.
VVZ, 12. Papirnica, 13. Lekarna Domžale, 14. Napredek
SKUPNA UVRSTITEV V VELESLALOMU
1. Lek, 2. Obrtno združenje Domžale, 3. Helios, 4. Univerzale, 5. Tosama, 6. Mlinostroj, 7, Induplati, 8. Papirnica, 9. Napredek
NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI
ŽENSKE -„C"
1. Peterca Majda, Lek (52,14), 2.
(Nadaljevanje na 26. strani)
(Nadaljevanje s 25. mani)
Zupanek Metka, DU (52m36), 3. Mali Maja, Obrtno združenje (52,61)
ŽENSKE -„B"
1. Šteblaj Majda, Lek (53,35), 2. Vrhovnik Majda, Induplati (54,38), 3. Mulec Branka, OŠ Homec (54,66)
ŽENSKE - „A"
1. Lavrač Anica, Lek>( 2729), 2. Kovačič Alenka, Uprava SOb (54,18), 3. Strehovec Helena, Mlino-itroj (58,29)
MOŠKI „D"
1. Hrovat Franci, Umverzale (55,35), 2. Klopčić Martin, Termit (56,35), 3. Babnik Janez, Tosama (56,50)
MOŠKI „C"
1. Limoviek Borit, Obrtno združenje (44,27), 2. Juvan Krittjan, Papirnica (46,25), 3. Žiberna Bojan, Papirnica (50,10)
MOŠKI„B"
1. Goltez Matjaž, Obrtno združenje (58.11), 2 Iglic Rado, Obrtno združenje (100,10), 3. Plibersek Fero, Obrtno združenje (1.01,51)
Tako kot so tekla leta v telesni kulturi, tako so se oblikovala priznanja, katera podeljujemo tako za vrhunske rezultate, kot za dolgoletno delo na vseh področjih in panogah telesne kulture. Danes Komisija za podelitev priznanj pri Telesnokulturni skupnosti Domžale podeljuje tri vrste odličij:
— priznanje Telesnokulturne skupnosti in Zveze telesno-—kulturnih organizacij za delo na področju telesne kulture -več kot pet let
- plakete telesne kulture občine Domžale
bronasta plaketa za delo na področju telesne kulture nad 10 let
srebrna plaketa za delo na področju telesne kulture nad 20
MOŠKI„A"
1. Gregorc Janez, Obrtno združenje (58,76), 2 Juvan Miran, Obrtno združenje (59,96), 3. Prešeren Primož, Heliot (1.01,05)
REZULTATI V TEKMOVANJU V SMUČARSKIH TEKIH
MOŠKI OO 30 let
1. Godlin Ivo, Lek (15,27,11), 2. Golob Marjan, Lek (17.33,96), 3. Kocjančič Stane, Mlinostroj (19.12,98)
MOŠKI NAO 30 let
1. Kavka Frenk, Induplati (18.18,61). 2. Cerar Marjan, Mlinostroj (18.46,87), 3. Bonča Alojz, Hidrometal (20.03,40)
ŽENSKE DO 30 let
1. Kavčič Alenka, Uprava SOb (11.39,00), 2. Vidmar Nevena, Mlinostroj (12.34,38), 3. Orešek Katarina, Univerzale (12.46,71 j
ŽENSKE NAD 30 let
1. Pukl Marija, DPO Občine (1231,22), 2. Križnik Božena, Lek (1245,00), 3. Gornik Marija, Lek (13.10,00)
zlata plaketa za delo na področju telesne kulture nad 30
Večina občin oziroma Tele> nokul turnih skupnosti vsako leto podeljuje priznanja, tako da se je v podelitev vključila tudi Telesnokul turna skupnost SR Slovenije, ki vsaki občini nameni letno minimalno število Bloudkovih značk - občina Domžale je prejela za petletno obdobje 1981-1985 pet zlatih, 10 srebrnih in 20 bronastih značk.
- Bloudkove značke se podeljujejo:
bronasta za delo na področju telesne kulture nad 15 let
srebrna za delo na področju telesne kulture nad 25 let
zlata značka za delo na področju telesne kulture nad 35
V preteklih letih so priznanja telesne kulture prejeli tudi vrhunski tekmovalci, ki so na tekmovanjih v Sloveniji in Jugoslaviji osvojili naslov prvaka Slovenije oz. Jugoslavije. Priznanja telesne kulture lahko prejme tudi posameznik ali ekipa, ki s svojim delom in uspehom razvija dejavnost telesne kulture v vseh okoljih in častno zastopa občino Domžale. Priznanja prejmejo tudi telesnokulturne organizacije za svoje jubileje saj se večina jubilejev praznuje delovno na tekmovanjih na športnem polju.
Svečana podelitev priznanj za leto 1981 je bila ob koncu leta v prostorih Restavracije „INDUPLATI" Jarše.
Priznanja za leto 1981 so prejeli:
Podbevšek Stane, Športno društvo Moravče, Smolnikar Silvo, Športno društvo Moravče, Mušič Franc, Kralj Vilko, Strelska družina, Tine Kmetic Trzin, Peterka Maja, Planinsko društvo Domžale, Homar Ciril, Planinsko društvo Domžale, Horjak Marija, Planinsko društvo Domžale, Novak Rajko, Krajevna skupnost Rova, Zavr-šan Tone, Športno društvo Radomlje, Kralj Peter, Športno društvo Radomlje, Skok Marjan, Smučarsko društvo Mengeš, Strehovec Franc, Smučarsko društvo Mengeš, Martinčič Franc, Kožar Sandi, Odred skalnih taborov Domžale.
Plakete telesne kulture občine Domžale za leto 1981 so prejeli:
- Zlata plaketa: Nogometni klub Domžale za 60-letnico, Juteršek Slavko, Nogometni klub Dob, Kovač Janez, Nogometni klub Domžale,
- Srebrna plaketa: Štefe Matevž, Strelska družina Tine Kmetic Trzin, Vesel Franc, Planinsko društvo Domžale,
- Bronasta plaketa: Limov-šek Boris, Kegljaški klub Domžale, Hafner Marjan, Kegljaški klub Domžale, Prašnikar Janez, Športno društvo Moravče, Jane-žič Peter, Športno društvo Moravče, Nahtigal Stane, Smučarski klub Ihan, Kveder Marjan,
OGLAS
Zazidljivo parcelo kupim v Mengšu ali okolici. Plačam po dogovoru. Oglasite se lahko proti večeru na naslov: Reberšek, Slamnikar-ska 21b, Mengeš.
Smučarski klub Ihan, Mušič Ivan, Strelska družina Tine Kmetic Trzin, Perne Andrej, Strelska družina Tine Kmetic Trzin, Brečko Franc, Strelska družina Tine Kmetic Trzin, Cerar Pavel, Nogometni klub Dob, Klemene Stane, Planinsko društvo Domžale, Veselko Matjaž, Planinsko društvo Domžale, Veselko Borut, Planinsko društvo Domžale, Grad Marko, Planinsko društvo Domžale, Štebe Miro, Planinsko društvo Mengeš, Urankar Franc, Planinsko društvo Mengeš, Kos Janko, Planinsko društvo Domžale, Lipovšek Franc, Športno društvo Radomlje, Grošelj Miha, Športno društvo Radomlje, Zupan Tone, Športno društvo Trzin, Bertol Jernej, Košarkarski klub Domžale, Zakrajšek Boris, Košarkarski klub Domžale, Zivulovič Dragan, Teniški klub Domžale.
Bloudkove značke za leto 1981 so prejeli:
- Zlata značka,Šircelj Mitja, Košarkarski klub Domžale
- Srebrna značka, Košir Ela TVD Partizan Domžale, Križaj Anton, Smučarski klub Ihan
- Bronasta značka, Alpinistična odprava občine Domžale GR0NLAND 81.
Priznanja sta podelila predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Domžale tov. Maver Emil in predsednik izvršnega odbora Telesnokulturne skupnosti Domžale tov. Cerar Janez' Podelitvi so prisostvovali predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij občine Domžale tov. Sitar Tone ter člani Komisije za podelitev in člani izvršnega odbora Telesnokulturne skupnosti Domžale.
Podelitev priznanj v telesni kulturi naj bi imelo dvojni značaj, starejšim telesno kulturnim delavcem zahvala za dolgoletno, uspešno, amatersko in ljubiteljsko delo na vseh področjih telesne kulture, mlajšim pa kot priznanje za opravljeno delo in stimulacija za nadaljnje delo saj brez njih ni tekmovanj, pohodov, odprav in vrhunskih rezultatov posameznih športni-
k0V' M.GORZA
OGLAS
Prodam rabljeno sedežno garnituro.
Glas Danilo, Simona Jenka 12, Domžale.
PODELITEV PRIZNANJ DELAVCEM V TELESNI KULTURI
Letos praznujemo majhen jubilej: petič zapored smo podelili priznanja in odličja amaterskim delavcem na področju telesne kulture tako v telesnokulturnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih in šolah.
Začetek sega v leto 1977 ko sta tedanji vodstvi Telesnokulturne skupne 1 i Domžale in Zveze telesnokulturnih organizacij občil*. Domžale razmišljali kako se zahvaliti nekdanjim . •..< kom in organizatorjem za dolgoletno volonterski i razvoju telesne kulture, ki se
v sedanjih razmerah . .no kaže v formiranju novih telesnokulturnih organizacij in vključevanje novih občanov različnih starosti
Prvenstvo obrtnikov Gorenjskih občin:
OBRTNO ZDRUŽENJE ODLIČEN OBRTNIK ZA ORGANIZACIJO SMUČARSKEGA PRVENSTVA
Ob koncu februarja, 22.2.1982 so na novih smučiščih v Podkorenu domžalski obrtniki - točneje OBRTNO ZDRUŽENJE pripravili 6. prvenstvo obrtnikov gorenjskih občin v veleslalomu. Ob prijavi več kot dvesto tekmovalcev se je pokazala velika oz. zahtevna organizacijska naloga Glede na to, da je bilo tekmovanje na smučišču, ki je 100 km oddaljeno od organizatorja se v tem seveda kaže vsa zahtevnost organizacije takega tekmovanja. Zahtevni izpit so domžalski obrtniki opravili z odliko. Na čelu z neutrudnim predsednikom komisije za šport pri Obrtnem združenju tov. Vilijem Majheničem ml. so odlično opravili vse organizacijske naloge; ob dejstvu seveda, da je tekmovalni del t.j. športni del prireditev - organizacijo veleslaloma ter vse kar je z njim v zvezi opravilo smučarsko društvo Domžale.
Organizacija športnega dela prireditve, tekmovalno vzdušje, ter vse ostalo kar so pripravili organizatorji daje njihovim sposobnostim najvišjo oceno, ki so jo potrdili tudi vsi tekmovalci.
Kaj so pa povedali nekateri obrtniki oz. pri njih zaposleni delavci:
Lenči KANCI LIJA, pekarica iz Domžal:
Smučanje je poleg plavanja šport, ki mi je najbolj pri srcu, saj se z njim ukvarjam že peto leto. Ob tem seveda hodim še k telovadbi TVD Partizan, vendar le takrat, kadar utegnem
Smučanje mi je kot šport zelo všeč, saj sem na svežem zraku in mi je to nadomestilo za težke delovne pogoje v katerih delam. Velikih tekmovalnih ambicij - četudi med obrtniki — pa nimaml
Štefan SEČEN, ključavničar iz TRZINA:
Glede na naporno delo, ki ga opravljam , šport zelo potrebujem. Smučanje mi je zelo všeč, saj se z njim ukvarjam že od mladega. Danes sem šele tret-jjič, udeležen na kakem tekmovanju, zato si velikih uspehov ne obetam. Sicer pa mi je tako tekmovanje všeč, kajti na svežem zraku si, pa še v družbi.
Franci AVBELJ, pečarski pomočnik iz LUKOVICE:
S smučanjem se ukvarjam od svojega desetega leta, torej že 16 let, na igrah sem pa tretjič. No, slišim, da sem tokrat dosegel tudi relativno dober rezultat, kar me seveda veseli. V obrtnem združenju sicer nisem aktiven, zato pa se kot telesno-kulturni delavec udejstvujem v domači Lukovici, kjer skušam dati svoj prispevek tudi v krajevni skupnosti.
Ivo  JAGARINEC, sobosli-karski mojster, iz Domžal:
Deset let že smučam, zadnja leta nekoliko resneje. Za današnjo tekmo sem celo sklenil stavo, da bom med prvouvršče-nimi Stavo sem dobil, saj sem v svoji kategoriji najboljši med uvrščenimi Domžalčani. Moram povedati, da mi je smučanje v veliko sprostitev po delu, ki ga opravljam.
To je moja osebna športna aktivnost, sicer pa skušam prispevati kot športni funkcionar v Nogometnem klubu Domžale, kjer se predsednik V. selekcije. Tu so fantje, že dosegli v primerjavi s prejšnjim stanjem pomemben korak naprej. V NK Domžale težimo za tem, da bi dosegli dvig telesne kulture med mladimi, v tem pa tudi vidim smisel, za katerega žrtvujem precej svojega prostega časa.
Cveto JAGODIC, strojni ključavničar iz Mengša:
Lahko rečem, da je smučanje moj osnovni šport, ki mu posvečam v bistvu ves svoj prosti čas Smučam že 14 let in v teh letih sem že kar napredoval. Kot športnik mnogo nastopam po različnih smučiščih kot trener pa delam v Smučarskem društvu v Mengšu, kjer sem pomočnik trenerja za cicibane. Sicer pa bi skušal kaj več storiti tudi v alpinizmu (sem član Alpinističnega odseka Mengeš), za kar pa mi največkrat zmanjka časa
Bojan MUŠIČ, strugar iz Trzina:
Danes sem pravzaprav prvič na tekmovanju, čeprav smučam — tako za hobbv - že šest let To je v zadnjem času, prej, ko sem delal v IMP, pa nisem smučal.
Na tem tekmovanju mi ni šlo, saj sem na tekmi padel. Sicer pa ne morejo biti vsi zmagovalci. Brez poražencev tudi zmagovalcev ni. Tudi pred tekmo nisem mislil na zmago, saj mi je glavno, da se na snegu rekreiram.
Janez RAKEF, čistilec oken iz Trzina:
čeprav sem izu cen kot strojni ključavničar, delam kot čistilec oken. Rekreacija mi kot fizičnemu delavcu seveda „paše'. Smučam od mladega seveda daleč od tega, da bi bil kak tekmovalec.
Pred časom, ko sem še delal v Hidrometalu, se s tem športom nisem ukvarjal, zato mi je „na stara leta" zelo všeč. Tudi na takem tekmovanju sem danes starta/ prvič Zanimivo, ampak naporno/
Anton JENSTERLE, čistilec oken iz Trzina:
Sicer mi je najljubše, da poleti zadanem nahrbtnik ter odidem v hribe. To je zame najlepši šport Seveda tudi smučam in to z mladega. Sem pa letos prvič na kakem tekmovanju; uspeha še ne vem, pa tudi če ne bo preveč uspešen — nič hudega
Lepo vreme, dobra družba, razpoloženi tekmovalci, hrana, pijača — kaj hočemo še več?
Dušan MOČNIK, avtoličar iz Preserij:
Samo eno leto se šele ukvarjam s smučanjem pa lahko rečem, da mi je žal, kako tako krasnega športa tudi za manj mlade nisem odkril že prej.
Izredno lepo je. Tako sedaj s sinom večkrat odideva na Krvavec, ki je v bližini. Žena ne smuča, zato s sinom sama hodiva na sneg. Sicer pa je zame pri mojih 46 letih lov , šport št 1. Drugih hobbijev nimam, se pa poleg mojega dela udejstvujem tudi   družbenopolitično oz.
samoupravno. ,Sem namreč delegat zbora združenega dela.
Rudi PIRŠ, plastičar iz Radomelj:
Na tem tekmovanju nastopam kot nosilec obrti in sicer v 3. skupini. Sicer smučam že od mladih nog, na tekmovanju pa sem letos že v drugo.
Ker bom drugo leto že eno leto starejši, bom nastopal že v drugi skupini. Uspeha tokrat ni bilo pretiranega, ker smo se zamazati. Bo pa drugo leto bolje.
Sicer pa gre vse priznanje organizatorjem za odlično organizacijo, trud in vse kar so nam pripravili. Veliko truda so vložili, zato jim k uspehu čestitam.
Brane AR NEŽ, organizator časomerilec na elktroniki - SD Domžale:
Na tem tekmovanju sem delal kot merilec doseženih časov na elektronski aparaturi. Delo, ki ga opravljam z vsemi ostalimi fazami - poteka že rutinirano, saj SD Domžale letno organizira kakih 15 tekmovanj. Sam sicer zelo rad smučam, vendar nikoli ne tekmujem.
Kaj naj še povem o današnjem tekmovanju? Delal sem na daljši od obeh prog, kjer se je zvrstilo kar 195 tekmovalcev. Vreme lepo, tekmovalci zadovoljivi, kaj hočemo več?
Jožef KOTNIK, zasebni gostilničar iz Kranjske gore:
7b/e tekmovanje, za katerega smo pripravili hrano in pijačo je eno izmed mnogih, saj hrano pripravimo letno najmanj dvajset do tridesetkrat. Imamo vso ustrezno opremo, tako da stvar sploh ni bila pretežka.
Danes smo izdali cca 400 obrokov, smo pa imeli v pripravi tudi že 1200 malic, ki jih serviramo kar na smučišču.
Vse je bilo v redu, ljudje p i-jazni, sicer pa saj veste, kako je gostincu: vse mogoče doživi i Tako je pač. Zmagovalcem čestitam, vsem ostalim pa se priporočam, da se poslužujejo naših gostinskih storitev v Kranjski gori.
Matjaž BROJAN
IIIIIHIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
REZULTATI 6 VELESLALOMA OBRTNIKOV GORENJSKE
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
1. EKIPNO ŽENSKE
1. OZ Jesenice (2.05,61), 2. OZ Kranj (2.07,73), 3. OZ Škofja Loka (217,04), 4. OZ Domžale (2.18,22), OZ Radovljica (221,66), 6. OZ Tržič (224,65), 7. OZ Kamnik (nima ekipe)
2. EKIPNO MOŠKI
1. OZ Jesenice (257,97), 2 OZ Tržič (3.01,16), 3. OZ Radovljica
(3.08,11), 4. OZ Škofja Loka (3.09,05), 5. OZ Kranj (3.10,11), 6. OZ Kamnik (3.15,26). 7. OZ Domžale (3.20,33)
3. EKIPNI REZULTAT
1. OZ Jesenice (5.03,58), 2. OZ Kranj (5.17,84), 3. OZ Tržič (5.25,81), 4. OZ Škofja Loka (5.26,09).     5.    OZ Radovljica
(Nadaljevanje na 28. strani)
(Nadaljevanje s 27. strani)    MOŠKI V.
(5.29,77), 6. OZ Domžale (5.38,55), 7. OZ Kamnik (nima uvrstitve)
REZULTATI POSAMEZNO PROGA 8
ŽENSKE IV.
1. Župančič Slava, Kranj (42,07), 2. Bizjak Andreja, Jesenice (44,03), 3. Urh Marija, Radovljica (47.29)
ŽENSKE III.
1. Mihelič Maja, Kranj (41,04), 2. Mali Maja, Domžale (42,26), 3. Porenta Mija, Škofja Loka (46,20)
ŽENSKE II.
1. Lakota Romana, Radovljica (38,70), 2. Veskovič Neven ka, Jesenice (39,81), 3. Deisinger Vanda, Kamnik (44,62), 4. Kancilja Lenči, Domžale (45,30)
ŽENSKE I.
1. Bemik Breda, Jesenice (41,77). 2. Maretič Karijen, Škofja Loka (41,82), 3. Skodlar Ani, Kranj (44,62)
1. Lukanc Matevž, Tržič (38,87),
2. Gaipenn Franc, Jesenice (39,06),
3. Potočnik Stojan, Radovljica (43.73)
MOŠKI VI.
1. Vavpotič Franci, Jesenice (39,31), 2. Porenta Pavle, Škofja Loka (39,37), 3. Pintar Leon, Kranj (39,71)
PROGA A
MOŠKI III.
1. Šporn Jaka, Jesenice (47,00),
2. Detiček Fric, Radovljica (47,79),
3. Šivic Marjan, Tržič (47,87)
MOŠKI II.
1. Oornia Alei. Tržič (45,22), 2. Jurček Tomaž, Radovljica (46,58), 3. Jenko Albin, Jesenice (46,61)
MOŠKI L
1. Šoberl 'Matjaž, Jesenice (45,31), 2. Veber Janez, Jesenice (47,19), 3. Pintar Edvin, Kranj (48,19). 4. Erbežnik Alei, Kranj (48,47), 5. Skok Marjan, Domžale (48,79)
ZAKLJUČEK SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER
Ena izmed aktivnosti sindikalne organizacije je tudi skrb za Športne aktivnosti in rekreacijo vseh delovnih ljudi. V ta namen je komisija za Sport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu skupaj s telesno kulturno skupnostjo v letu 1981 in letu 1982 pripravila vrsto Športnih prireditev; pri organizaciji je sodelovala vrsta Športnih aktivistov. Udeležba je bila zadovoljiva pa naj je šlo za šah, odbojko, košarko, streljanje z zračno puško, namizni tenis, četveroboj ali katero drugo panogo. Vsa tekmovanja so potekala pod geslom važno je sodelovati, zato so vsi udeleženci s tekmovanj odhajali dobre volje in s prepričanjem, da v naslednjem letu spet sodelujejo, seveda bolje pripravljeni.
Pred leti je bila vsako leto organizirana zaključna športna prireditev in občinski sindikalni svet se je odločil, da jo organizira tudi letos in tako na svečan način proglasi najboljše ekipe, jim podeli pokale, vsem udeležencem pa pripravi prijeten kulturno-zabavni večer.
In res V hali Komunalnega centra se je zbralo kar lepo število obiskovalcev, Jeljnih razvedrila, ki so prisluhnili Marjanu Kralju, za katerega lahko rečemo, da je postal kar zaščitni znak zaključne prireditve sindikalnih športnih iger. Z vedrimi in igrivimi besedami je znal izvabiti smeh in sicer sprva zadržanih gledalcev, ki so najprej prisluhnili komornemu zboru iz delovne organizacije LE K. Možje, ki pojejo v zboru pod vodstvom tov. Milana Trčka, so se predstavili s slovenskimi narodnimi pesmimi in dokazali, da je v delovnih organizacijah pevska kultura na zavidljivi ravni. Nato se je začelo „zares". Vrsta bolj in manj smešnih iger, v katerih je sodelovalo občinstvo, ideje zanje pa je prispeval tov. Andrej Zaje, je razvedrila gledalce, ki se kar niso mogli odločiti, komu bi se bolj smejali: tekmovalcema, ki sta ugibala (z zavezanimi očmi, seveda) vrsto športnih iger ali prikazovalcu teh iger, ki se je zelo trudil, da bi jima z značilnimi Sumi čimbolje približal posamezne športe. Nastopil je tudi trio Tineta Stareta, ki je z narodno zabavnimi vižami popestril prijeten večer. Sicer je prireditev povezoval ansambel utrip, ki se je predstavil z izrazito plesnimi melodijami. Igra je sledila igri, med drugim sta se na odru pogumna fanta tudi malo slekla, tekmovalka pa je pokazala, da krilo lahko služi tudi čemu dmgemu, ne le kot oblačilo. Vmes sta predsednik komisije za šport in rekreacijo Dragan Živulovič in sekretarka OS ZSS Domžale Marija Pukl podelila pokale
najboljšim ekipam. Veliko je bilo tekmovalcev, tudi tekmovalk ni manjkalo, vsi pa so se borili in si prizadevali za kar najboljše rezultate. V lanskih športnih igrah so se najbolj odrezali tekmovalci iz DO MLINOSTROJ, LEK in HELIOS, ki so za svoje uspehe dobili lične pokale.
Marjan Kralj nam je predstavil tudi dva športnika. Prvi je bil tov. Dobovšek, nekdanji artist, vrvohodec, ki se kljub letom ni ustrašil plesa pred dvorano in dokazal, da je kljub letom še kako živahen. Pripovedoval je o svojem kolesarjenju, pa o tem, kako sta s prijateljem vozila kolo po vrvi in še marsikaj je povedal. Od maljših domžalskih športnikov smo spoznali alpinista in planinca Staneta Klemenca, ki je pripovedoval o svojih alpinističnih vzponih, predstavil pa tudi ekspedicijo na Grenlandijo in načrte alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Domžale. Pohvalil je tudi delovne organizacije, ki alpinistom rade priskočijo na pomoč in lepo bodočnost planinskega društva, v katerega leto za letom vstopa več mladih.
Zadnja igra za občinstvo je pokazala, da smo Domžalčani zelo dobro pripravljeni na leto 2982, ko naj bi na m2 prišlo po 10 ljudi, kajti v Domžalah že sedaj spravimo na m2 več kot 15 ljudi, zavidanja vreden rekord, ali ne. Vsi udeleženci „stiskanja" so dobili lepa darila, ki so jih tudi za druge tekmovalce prispevale delovne organizacije in obrtniki. Žal le-teh kljub zagotovilom napovedovalca niso dobili vsi tisti gledalci, ki so pogledali pod stol, zato pa so dokazali, da tudi Domžalčani nismo ravnodušni do „račk", ki so preplavile ves svet Ob njihovih prijetnih zvokih smo zadovoljni zapuščali dvorano, prepričani, da se prihodnje leto srečamo na zaključku sindikalnih športnih iger 82.
Vera
tMTEGRAL
INTEGRAL GOLFTURIST, o.o., Ljubljana TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE KAMNIK, b.o.
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
Za hotel Malograjski dvor:
1. RECEPTOR za določen čas - 4 mesece Pogoj: končana gimnazija ali druga ustrezna SSI
2. NATAKAR
Pogoj: K V natakar
Za pansion Šimnovec na Veliki planini:
1. DVA NATAKARJA
Pogoj: KV natakar
2. KUHAR
Pogoj: KV kuhar
3. POMIVALKA - pomožna delavka v kuhinji Pogoj: PK delavka
4. POSLOVODJA Šimnovca
Pogoj: KV gostinski delavec z 2-letno ustrezno prakso
Vloge sprejemamo 15 dni po objavi tega razpisa.
Pošljite jih na naslov: INTEGRAL, TOZD GOSTINSTVO IN
ŽIČNICE KAMNIK, Fužine 5.
SLOVO OD PRVOBORCA JANEZA GOLOBA
Zopet je prišla ura slovesa. Smrt je iztrgala iz borčevskih vrst še enega tistih, ki so zanetili iskro upora, ko sp iz Kriškarje-vih smrek 27. julija 1941 krenili v oborožen boj z okupatorji in domačimi izdajalci ter vztrajali v tem boju do končne zmage in osvoboditve.
Življenjska pot Janeza Goloba  se je začela v Preserjah 26.11.1910 v revni družini, v kateri ni bilo nikoli izobilfa in so  otroci   že  zgodaj morali odhajati za delom, se izučiti obrti   in   iskati  zaposlitev v najrazličnejših krajih. Komaj 16 let ti je bilo, ko si ostal brez očeta, ko si pozneje kot krojač dobil prvo zaposlitev daleč od doma,  ko  si  okusil vojaško suknjo, zbolel in si končno leta
1934 uredil krojaško delavnico doma v Preserjah. Tako kot toliko drugih, si tudi ti spoznal napredno gibanje v športnih in kulturnih društvih in že leta
1935 postal eden izmed štirih članov celice Komunistične partije, ki je delovala v Radomljah. Delo celice je vodil dr. Marjan Dermastia in je delovala v času, ko je to območje zajel val velikih stavk, kjer so delovali komunisti in kjer so delavci izbojevali pomembne pravice. Ideje Komunistične partije so se ohranjale in leta 1941 našle svoje mesto tudi v tovarnah — v Induplati v Jaršah, kjer si našel svoje mesto za napredno delo.
- Vojna je marsikaj spremenila. Toda komunist si ostal in se udeležil 25. julija sestanka Vojnorevolucionarnega komiteja v Rudniku, kjer je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji. pot te je pripeljala na Rašico, kjer je bil ustanovljen Kamniški bataljon. Postal si komisar Radomeljske čete, po njenem tragičnem spopadu na Golčaju Pa si odšel v Ljubljano, kjer si kot   ilegalni delavec opravljal
številne naloge. Z žico obdana Ljubljana, težke razmere, preganjanja in izdaje te niso odvrnile od napornega dela. Vedel si, da je delo pomembno, da je potrebno zavarovati aktiviste pred plavo in belogardisti. Mnogokrat si za las ušel, vendar volja je ostajala in vse je prešlo, ko si se znašel kot komisar v 9. korpusu in ko si s soborci — osvoboditelji prišel v tisto Ljub Ijano, kjer te je hotel streti okupator.
Vojne je bilo konec, toda za tebe se je končala vojaška služba leta 1955 v Beogradu, ko si bil upokojen.
Tvoja življenjska pot je podobna mnogim drugim, vendar se razlikuje od njih. Ti, dragi tovariš Janez, si bil vse življenje borec za pravice, za svobodo, za novo oblast, bil si sotovariš in aktivist pripravljen žrtvovati vse, kar je bilo mogoče. Trdo si delal kot komunist, kot soorganizator vstaje, kot aktivist, borec, kot vojak in politični delavec. Tvoje delo je veliko in odlikovanja: Orden za hrabrost, Orden zasluge za narod III. stopnje. Partizanska zvezda III. stopnje. Orden za vojaške zasluge II. in III. stopnje. Medalja Občestvenega Fronta, Srebrna plaketa mesta Beograda in partizanska Spomenica 1941, so priznanja tvojemu nesebičnemu delu, tovarištvu in junaštvu.
Besede bo veter odnesel v Kolovške gozdove, v krošnje dreves, kjer se bodo pomešale z odmevom besed tvojih sobor-cev, tovarišev in organizatorji vstaje. Kot mogočna in večna pesem bodo opominjale nas, da moramo živeti za našo stvar s takšno ljubeznijo, kot so živeli prvoborci, kot si živel ti, tovariš Janez.
PREKLIC
Preklicujem besede, ki sem jih 10.8.1981 izrekel Logaia Kralj Mariji ter te obžalujem.
Podobnik Ivan
-; \
OGLAS
Kakršnokoli delo sprejmem na dom. Naslov v uredništvu glasila.
ZAHVALA
Ob nenadni in nadvse boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, sina in brata
MI LETA POLJAKA
se iskreno zahvaljujemo vse, ki ste sočustvovali z nami in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala delovni organizaciji Helios, pevskemu zboru, godbi, govornikoma Buljot, Peterka in sodelavcem OOS Količevo za tako tople poslovilne besede! Hvala vsem, ki so še kakorkoli pomagali in izrekli sožalje.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
JOŽETA MALA
iz Vrha nad Krašnjo
iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem /a izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje ter vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala sodelavcem DO Papirnica Količevo, DPO KS Krašnja, GD Peče in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala g. župniku za tolažilne besede in opravljen obred.
Vsi njegovi)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta
IVANA HRASTARJA
se iskreno zahvaljujemo osebju za nesebično pomoč ob njegovi težki
bolezni v Domu počitka v Mengšu. Enaka zahvala dr. Celestini, ki mu je bil ob strani v njegovi bolezni. Zahvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter
vsem, ki ste darovali cvetje in nam izrekali sožalje. Zahvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
MAKSA URANKARJA
Oaberje 6 pod Limbarsko goro
i
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki
ste nam ob težki izgubi stali ob strani in nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo dr. Ouriču, osebju bolnišnice na Zaloški 7 v Ljubljani.
Iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, predvsem pa CD Moravče, pevskemu zboru in župniku iz Moravč.
Žalujoči:
žena Jožefa in hčerka Joži z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, dedka, pradedka, brata in strica
ANTONA IGLICA
iz Trn jave 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, DO Mojca, DO Tosama, DO Elektro Domžale za izrečene sožaljne besede in darovano cvetje. Hvala tudi dr. Pippu in dr. Cerarju za zdravniško pomoč. Iskrena hvala tudi pevcem iz Lukovice in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta, dedka in brata* -s
FRANCA JESENSKA
iz Peč pri Moravčah
iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zahvala DO Papirnica Količevo, Napredek Domžale, Lek Mengeš, KS Peče in drugim družbenopolitičnim organizacijam za darovano cvetje. Posebna zahvala G D Peče ter vsem ostalim gasilskim društvom, vsem govornikom, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat zahvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči resnici, da nas je v 37. letu
življenja mnogo prerano zapustila naša draga žena, mamica, hčerka in sestra
MILENA MERKU2IC
roj. Repnik
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in za nesebično pomoč v času njene dolgotrajne bolezni. Posebna zahvala dr. Svoljšku in ostalemu zdravstvenemu osebju za zdravljenje ter g. župniku iz Doba za opravljen obred. Hvala DO Tosama, Lek in Marketing, godbi in pevskemu zboru iz Tosame ter cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem govornikom za toplino njihovih besed ob odprtem grobu.
Hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način lajšali težke ure slovesa in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Dne 7. marca nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in praded
FRANCSARC
Tiilarjev ata iz Nožic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, ter darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedoma Marku in Jožici Rode za nesebično pomoč in gospodu župniku s Homca za lepo opravljani pogrebni obred.
Vii njegovi I
ZAHVALA
Ob boleči nenadni izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, strica in brata
LOVRA GABROVCA
iz Krajnega brda 14
iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosodom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in
ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni tovarišu Jegliču iz DO Helios Domžale in gospodu župniku Nastan Kazimirju za lepo opravljen obred in tolažilne beseda
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega brata in strica
JANEZA GOLOBA
vojnega upokojenca JLA in nosilca partizanske Spomenice 1941, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, vsem praporščakom, učiteljem In učencem Osnovne šole Radomeljske čete Preserje, godbi Ljudske milice iz Ljubljane, pripadnikom vojaške enote Ljubljanskega garnizona, Vojaškemu oddelku Homec, Občinskemu odboru ZZB NOV Domžale, Krajevni organizaciji ZB NOV Radomlje-Preserje, Republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije, SUBNOR Jugoslavije, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pospremitev na njegovo zadnjo pot Zahvaljujemo se tudi govornikoma za poslovilne besede pri odprtem grobu in organizaciji ZZB NOV Domžale za organizacijo pogrebnega obreda.
Vsi njegovi domači.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša dobra in skrbna žena, hči in teta
MIMIKA KRUŠNI K
roj. Maticič z Vira
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Mirni Vrenjak za poslovilne besede, dr. Ivu Pevcu za zdravljenje, praporščakom, pevskemu zboru DO Tosama in g. župniku Žnidarju za poslovilne besede in pogrebni obred.
Žalujoči: mož Andrej in vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi skrbne žene, mamice, mame, prababice in sestre
MAKSIMILIJANE REBULA
roj. Sršen
se  iskreno  zahvaljujemo  sorodnikom,  sosedom,   prijateljem in znancem za ustne in pitne izraze sožalja, za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govornici za poslovilne besede, pevcem in duhovščini.
Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega
PETRA CERARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, nam izrekali besede tolažbe ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se želimo zahvaliti delovnima organizacijama TOKO in LEK iz Mengša ter njihovim pevcem in govornikoma; hvala vsem dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, hvala tudi g.
župniku za lepo opravljeni obred. Vsem ki ste se kakorliko spomnili natega Petra, iskrena hvala
Za njim žalujejo vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob nadvse boleči izgubi nase drage mame in stare mame
J02EFE CERAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Hvala dr. Ouriču za dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala se patronažni sestri in Domu počitka v Mengšu.
Vsem Se enkrat prisrčna hvala.
Vsi njeni.
V SPOMIN ANTONU URBANIJA
iz Vrhov pri Moravčah
Že je preteklo leto dni, odkir si odšel od nas, nas zapustil same, naš dragi mož in oče, vendar se se vsepovsod vidi delo tvojih delovnih in skrbnih rok, toda naS dom je tih in prazen
Življenje ti ni bilo lahko. V letu 1911 si se rodil kot kmečki sin v revni hribovski vasi. Že v letu 1941 so te Nemci zaprli, te nečloveško pretepali in poslali v taborišče. Zaradi težke bolezni so te poslali domov, potem pa spet priili pote in te spet odgnali v taborišče, od koder si prišel domov izmučen in bolan šele ob osvoboditvi. Oprijel si se zapuSčene kmetije in tvoje delovne roke, ki niso nikdar posledica tvojega trpljenja v taborišču, ni mirovala. Izpila ti je tvoje življenjske moči in te položila v prezgodnji grob.
Hvala ti za vse, naš dragi mož in skrbni očel
Žena Angela, hčerki Jelka in Marija z družinama.
V SPOMIN
6. aprila mineva 10 let, ko je za vedno odšel od nas dobri oče in ded
IVAN LUKATI
Naš dom je ostal brez tebe, tvoj poslednji dom je med številnimi drugi, toda misel na tebe živi v naših srcih pod rodno hišo in mnoge
poti vodijo nas in tvoje prijatelje tja, kjer sanjaš poslednje sanje. Po tolikih letih spoznavamo, kako si bil ves med ljudmi, kako široko je bilo tvoje srce in kaj vse si pomenil sodelavcem v kolektivu in občanom. Hvala vsem, ki se te spominjajo, obiskujejo tvoj grob,
prinašajo cvetje in svečke ter v mislih pokramljajo s teboj. Hvala za tvojo skrb za nas, za usmeritev v življenje in ljubezen do soljudi.
Tvoji otroci.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
STANETA KANCI JAN I
i Vrhe nad Kretnjo
iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ki so nam v tem težkem trenutku priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama, sta. brat in sestra z družino
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre in tete
ANE A LES
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter Izrekli sožalje. Zahvaljujemo se govornici tovarne TRAK za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. kaplanu za pogrebni obred.
Vsi njeni.
V SPOMIN
IVANKI GOSTIC
Leta hitro bežijo in kar ne moremo verjeti, da teže 3 leta ni med nami. Še vedno slišimo tvoj smeh, prijazne besede in vidimo tvoj dobri obraz.
Nobeno delo ti ni bilo pretežko, skrbi in žalost si premagovala z dobro voljo in vedrim obrazom.
Uredila si si ljubko stanovanje, ker si hotela mirno preživeti preostanek svojega življenja. Nisi se dolgo veselila, kajti kruta smrt te je nenadoma iztrgala iz nase sredine.
Onemeli so obrezi tvojih znancev, prijateljev, sorodnikov in še posebno nečakov, s katerimi si se tako dobro razumela, ko so izvedeli za tvojo težko smrt.
Ljubezen do tebe draga teta Cina ne bo nikdar ugasnila in tvoj lik bo za vedno zarisan v srcih ljudi, ki so te imeli radi
Brat Alojz in nečakinja Bojana z družinama
V SPOMIN
V mesecu aprilu mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša nadvse draga hčerka in mamica
BRANKA PEVEC-MEJAK
t Vira
Odkar te ni več med nemi, je nastala velika praznina, vendar pa je spomin na te še vedno živ. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki se je spominjajo, obiskujejo njen prerani grob, ji poklonijo cvetje in prižgo svečko.
Pevčevi in sin Boris.
Ob 1. obletnici smrti
TINETA PERNETA
Leto dni že mineva od tvoje smrti, ki je v naših vrstah pustila vzel, pogrešamo te tvoji delovni tovariši, tvoji učenci in krajani. Ni več tvojih dobrohotnih nasvetov, tvojega optimističnega gledanja, tvojih predlogov in pripomb, ostaja pa tvoje delo in prizadevanje za več znanja, boljšo urejenost krajevne skupnosti in tvoja želja, da bi v vsa prizadevanja vključil čim več delovnih ljudi svoje krajevne skupnosti.
OŠ Janko Kersnik Brdo
objavlja
prosta dela in naloge TOZD INVEST SERVIS, vzdrževalna dejavnost, r.o., LJUBLJANA, Verovikova 57
STRUGARJA — lokacija Mengeš
za struženje zahtevnejših strojnih delov z natančnimi tolerancami, pripravljanje materiala, vzdrževanje strojev na podlagi dokumentacije ali vzorcev
Delavce, ki bi želeli skleniti delovno razmerje prosimo, da svoje ponudbe pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi kadrovsko-splošnemu sektorju delovne organizacije LEK, Ljubljana Ve-rovškova 57.
Pogoji:
— 3 letna srednja kovinarska šola
— 3 leta delovnih izkušenj
— izpit iz varstva pri delu
— poskusno delo60 dni
(§) tek tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, n.soLo.
61107 Ljubljana Verovškova 57, p. p.81 telefon: (061) 340-161, 340-361 telex 31171 yu lek telegram: lek ljubljena
TOZD PTT DOMŽALE, n.sol.o. Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
4 delavce za dostavljanje ptt pošiljk
Osebni dohodek nad 11.000 din
Kandidati naj pismene vloge pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: TOZD Ptt Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale.
CENTER SREDNJIH SOL DOMŽALE
OBJAVLJA prosta dela in naloge
CISTI LKE za poln a I i polovični delovni čas
Delo se opravlja v popoldanskem času. Razpis velja do zasedbe.
Pisne ponudbe sprejema tajništvo Centra srednjih šol, Ljubljanska c. 105, Domžale.
Kinološko društvo „KRIM" Ljubljana prireja v organizaciji kinoloških društev Domžale, Ljubljana, Ribnica in Šmarna gora ocenjevanje zunanjosti športnih službenih psov, in sicer v nedeljo, 16.maja 1982 s pričetkom ob 8. uri. Ocenjevanje bo na stadionu NK „KRIM" Ljubljana, Pot k ribniku 20 (ob Dolenjski cesti - Rakovnik).
Za privedenega psa na ocenjevanje je treba predložiti:
- rodovnik in člansko izkaznico
- potrdilo o opravljeni vakcinaciji (cepljenju) proti pasji steklini za leto 1982
- potrdilo o veterinarskem pregledu, da je pes zdrav. To potrdilo ne sme biti starejše od 10 dni.
Vabimo Vas, da se ocenjevanja udeležite v čim večjem številu.
KD „KRIM" LJUBLJANA PRIREDITVENI ODBOR
OGLAS
Ugodno prodam: otroško posteljo, otroško kolo, dvodelno omaro, žensko kolo in plastičen lestenec. Vprašajte po 16. uri na tel. 722-613.
OGLAS
Prodam garsonjero v Domžalah. Ponudbe pod: gotovina - kredit.
V številnih kulturnih prireditvah, ki potekajo v domžalski občini, so ob slovenskem kulturnem prazniku nastopili tudi okteti in s pesmijo dali poudarek temu dnevu. Na sliki je Stobljanski oktet med nastopom v Domžalah