MM ©miBI PeSMSfsa plalana P©fam®$^a šfevsiKa 50 para telefon St. 276 - ček. raJun št. 12S5S | llUMiH W$MZ PETEK y Iia5rlfe@ry9 w petelj 1@» Et^I® 1922, Karožnina: KesežnoD. 1-25, četfiietno O Cene Snserstom po dosovoru. O g • . ' " ~ i Din 3.75, poHetno Din. 7*50, celoletna Rokopisi se RO vračajo. - Reklama- g Urg®ffi$ttfO IR UpraVRlSfV® „MarOđnega USlB J0 V ^ari^OrU^^^Jn. 15. Izven SHS 20 Din. Naročnina matije (nezeprte) so poštnine preste, g JurSSeva eRca št. 4 , 1 se plačale naprej. TES8« §$£¥* 1 fUCEJSMOJlZKIcd Lata I. Mčt^I dlii V in ^ razrednem boju gredo socijalni demo- zaciji z nami; podpiral bode naš list to 1919. v Belem gradu v začasni parla« tvv.o«. „• ^ r * ' krati sicer svojo pot, ki ni naša,'a reči misel skupne narodne in napredne ment, da podpremo v njenem delu prvo naj forej gfe Joč;to k uenkalem. In M0^r^ V 0 raaja ^jo ulogo ministarstva v luči prijetnega n/ K-orSn¥b0dT° ■ne-Zpr?-Sni naspro:aik1. Ogromna večina samostojnih kmetov je razkošnega žrvljenja. Meni je to življenje ^;r,KvnHitC’ kl Tje iZV0^n V tPanb0;' pa zadnje leto v narodni skupščini z Težko je narodnemu poslancu na enem bilo lepo in prijetno, kadar sem imel rn ‘‘ „„ 0"f0zl11).1)1 moial z ozi- njihovimi poslanci vred zasledovala na- samem kratkem shodu svojim volilcem srečo, da sem dosegel trpečim rojakom H;“rinv C8 ^ p,°' ^dno politiko, kakor demokratska povedati vse, kar bi želel, posebno če olajšanje njihovega trpljenja, sam pa .„.J 'jK ’ , ToJim0 za te krfj? ae^° stranka iri bi mi vsi skupaj imeli mnogo vsled oddaljenosti zborovaiišča pretečejo nisem iskal v tem poslu užitlcov in bo- o-mcchm? Č1' uf ve5 uspeha za Slovence zlasti v mari- leta, predno more poslanec v današnjih gastva ali zavarovanja za brezskrbno m 3 nSov ^a,Sa n4 °fr-bode borski oblasti, če bi se bili politični razmerah stopiti v dotiko z ljudstvom, življenje. Vrnil sem se po dovršitvi ve* k0dIjl^.,je delavci obeh strank združili, dočim so Le kratko bode torej moglo biti moje likih nalog rade volje Koroščeve'klerikalne3 strank^lsem m? zdaj’ ločeni> često si cel° nasprotujejo, poročilo o dogodkih zadnjih let in da- kot navadni politični delavec me* NaiVete ker vidim, da je Ko, ftttS SLelnToMne' rt ^ 2 .30“'°“ TOlild in 90 Pos,md » “rS neon klerikaidd Mr naro^nl skuPscini. Vse druge kmečke kolikor se mi zdi nujno potrebno, da do- Ijudstvupravicosodelovanjanajavnihpo- SSv A f mo' m ođ ^ in že raz- kažem opravičenost našega stališča. slih v samoupravnih telesih, in na zakon, Sdnntt maribomWa T,Src padaj0, Ker se pa Poslanci samostojne Vojska se je komaj končala po kterem se je tudi našim krajem ob se- Dsin nagonili '“S ‘ j d kmetijske stranke kljub sklepom svojih in mnogo tisočev naroda je še bilo pod verni meji države dala neka samostalnost J , L ^ kmetjskih zaupnikov v Celju in v Mari- orožjem, ko smo se zastopniki raznih z ustanovitvijo mariborske in ljubljanske za skupnost jugoslovanskega naroda, boru ne upajo oodati k skupni organi- krajev sešli že koncem februarja leta oblasti in razdebtviio v sreze ali okraie PIIB'ESl m B-MJ HUPiEJ! IM / državna\ fucEjsi;\pjiži:.!3| \v UU2UANI / Ker je od pravilnega razumevanja teh vojne kralju, kteremu kot narodnemu To je, potrebno zlasti pri volitvah v oblast- OrcranS/arsla zakonov in dobre izpeljave odvisen na- junaku in sotrpinu nikdo po pravici ne ne skupščine, ker drugače delamo le za „ . *'i!' * predek mojega mariborskega volilnega more očitati, da je narodu kaj slabega klerikalizem in socijalno demokracijo in uo!asa ai! ve !!l® zupanue m srez okraja,izpoljnujemsshodizadnjihmesecev storil. Komaj smo sprejeli z večino na- vsak za sebe še količnika ne dosežemo. ai P°ht‘Cm Okraji, poleg sodelovanja v narodni skupščini svo- rodnih zastopnikov ustavo, po kteri je Tedaj pa tudi mariborska oblastna skup- • Na podlagi določb vidovdanske ustavi jo posebno đdžnost, da organiziram delo je država kraljevina in bi naj začeli na ščina ne bi mogla pred svetom poka- je ministrski svet izdal uredbo, na pod-naroda za njegov napredek v ožjem krogu, ti podlagi razvijati sile naroda v delu zati odločno narodnega lica, kar nam je lagi katere je naša država razdeljena v Ker vidim, da je delo posameznika pre- za napredek, a po domišljiji Radiča in danes nujno potrebno, da najdemo za- 33 oblasti ali velikih županij. Te upravne slabo, da bi se trajno dosegel uspeh, Novačana naj bi že zopet tratili moči v upanje pri ostalem narodu države in po- enote bodo v bodoči upravi države pokličem vse politične prijatelje na boju za obliko, ki ni glavna, ampak moč, ki nam bode baš v prvih letih po- menile prilično jsto, kar so bile dežele sodelovanje, postranska stvar. Kdor hoče tekmovati' trebna. ali kronovine (Štajerska, Kranjska itd.) vidim, da ne brez uspeha ker se je za uveljavljenje pravic naroda, stori to V‘zadnjem času nasprotniki samostal- v bivši avstro-ogrski monarhiji. Slove- začelo zadnje mesece pri ras novo živ- sigurnejše v svobodnem parlamentu nosti mariborske pokrajine prav radi po- nija je razdeljena v dve oblasti aii veliki ljenje. Naša narodna stranka se je zopet države- ki se čuti v kraljevski vladavini vdarjajo nemško nevarnost. Te nevarnosti županiji in sicer: a) v mariborsko, bujno oživila. Ni skoro občine kjer bi trdna v svojem obstanku. Kdor pa hoče ni, če mi hočemo. Nemška nevarnost bi b) v ljubljansko. Mariborska ne bila zopet ustanovljena narodna saniati mesto delati, odgovoren je sam bila le dokaz propalosti slovenskih strank, oblast bo obsegala sodne okraje Šoštanj, demokratska stranka. *Ce bode ji narod za tratenie narodnih sil za prazen nič. Nemštvo ima pri nas danes drug zna- Marenberk, Maribor, Sv. Lenart, Gor. sledil, prinesla bode z novimi uredit- Stranka socijalnih demokratov, čaj nego v Avstriji. Nemci, ki hočejo Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Dol. vami javne uprave in samouprave našim ki je v tem okraju, ko jaz nisem mogel svojo privatno stran pridržati sanje Lendava, Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica, krajem sijajen gospodarski razvoi, v tu shodov imeti, ker sem na odgovor- 0 veilkem nemštvu, naj te sanje mirno Konjice, Rogatec, Šmarje, Kozje, Celje, nasprotnem slučaju ostanejo pa naj- nem mestu v vladi vodil borbo za so- sanJajo- V oblastnih skupščinah jih nikdo Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Slov. boljši zakoni mrtve črke na papirju, cijalno pravico, razvila istotako republi- ne h° P° teh njihovih sanjah spraševal, Gradec, od sodnega okraja Kozje od-Mariborska skupščina bode dala naj- kansko zastavo, postavila jo je zdaj aU bodo Pa. sanjske bukvice govorile padeta obema Krčna sela in Vel. Ka-značajnejšim kmečkim ljudem in obrt- precej v ozadje, ker'vidi da je v Jugo- nrezupen jezik za take sanjače. Kot so- nien. k ljubljanski oblasti. Iz sodnega nikom priložnost, s da svojo izkušenostjo slavni za delavskega človeka mnogo državliani imajo seveda Nemci svoje pra- okraja Laško, ki pripade ljubljanski obla-in s svojim znanjem dosežejo, kar stvari bolj nuino potrebnih kot republika. vice- Stranka in posameznik, ki bi hotel sti, ostane občina St. Rupert pri mari-trajno niso v 'stanju dati narodu po- Ni moj namen danes boriti se zoper v svoji neznačajnosti kuhati svojo juho borski oblasti in bo prideljena celjskemu klicni uradniki sami. Jaz štejem za svojo socijalno demokracijo, vendar toliko si nemške mogočnosti, bo prav sodnemu okraju, iz političnega okraja I\a- najsrečnejšo dobo kot narodni delavec, upam trditi, da naša narodna demo- kmalu izigral v Jugoslaviji svojo žalostno mnik na _ pripadejo občine Trojane, Mot-da smo dosegli v naši svobodni domo- kracija ne zaostaja v nobenem oziru za ^ Vendar pa o nas demokratih, ki pik in Špitalič vranskeniu sodnemu okraju vini tako sodialno demnkranin in nnnvičeno smo nekdanja štajerska narodna stranka m s tem k mariborski oblasti ali veliki velike pravice za mariborsko računim, da naši stranki sledijo vsi, ki v vebbi demokratski stranki, nikdo naj županiji. K tej oblasti pripade tudi Medji-P pokraHn^ 50 vide!i v ^.njih letih naš boj zoper n.e Pnčakuje, da se bomo nemškemu murje. Vse ostale dele Slovenije do ob- . P Jt\ CJ. navijače cen in zoper podjetniške na- strašilu na ljubo skrivali. _ Nasa moč tra- segala bodoča ljubljanska oblast. f kteri delujem že 20 let. Edino po sprotnike delavske zaščite. j.a’ dokler. ,traJa Jugoslavija. Kdor misli, starem in dobro vkoreninjenem - programu štajerske narodne stranke bode Okraji ali občine se lahko Glede klerikalne stranke da mora biti z nami v borbi, naj si pri- izrečejo za drugo oblast. piše posledice. Glasom čl. 4. navedene uredbe imajo se doseglo pravo navdušenje polmiiijon- uaj bi bilo merodajno tudi za'gornje- Ob sklepu svsjega poročila moram še posamezne občine in posamezni okraji skega naroda od Gornjega grada do grajski .okraj spoznanje njenega, starega enkrat povdarjati, da pravico, da se tekom prvih pet let po Čakovca, od koroških Prevalj do prek- voadelja dr. busiersica, ki je izjavil v nani je namen delovati v prvi vrsti uveljavljenju te uredbe v svojih zakoniih murske Lendave, da še dvigne sam po svoji, novi knjigi, da je.v svobodni, na- na. gospodarskem polju zastopih (obč. zastopi oziroma okrajne svoji moči iz težavnega gospodarskega rodm držav! Jugoslaviji klerikalizem p0sei3n;ni ozirom na krajevne razmere ali srezke skupščine) izjavijo za pripo-stanja kot svoj gospodar na svoji zemlji, nedopusten in nemogoč Jaz ki si ne vivsi k"/^ ji te v k drugi plasti nego je v uredbi Mi poiitični voditeiji smo Vam pa z da ^ bil tohko dober t^ra [ nisola določeno. Privoliti pa mori v to tudi našim najzadnjim političnim uspehom muoiican, KaKor so povprečno ijuaje vpi.-j.r, skupščina one velike žuoaniie k kateri dokazali, da nočemo obdržati moči v Prj. nas dobri katoličani, nikakor ne za vf k° afarsko P° ltlko> amPak Je želi občina afi Si priSstf Te sklepe svojih rokah, ampak jo vračamo v roke žeIim> da bi se vodila pri nas borba vprašanje konsumenta ravnala.«) pe- mora odobriti min. svetP Po preteku 5 naroda zdaj, ko je prišel zato pravi čas. Z0Per kterokoh cerkev, ampak sem pri- re-.e kakor producenta. ■ ■ .... P let se morejo takšne spremembe izvršiti Srezi ali okrajna glavarstva. Vsaka oblast ali velika županija bo Življenje naroda in tudi ožjih po- stas verske strpnosti in svobodnega dela Poleg pospeševanja malega poljedelca, samo potom zakona. Krajin je pa daleč vzvišeno nad oseb- cerkve za njene cilje. Obžalovati pa gospodarja in delavca, nam mora biti nosti in le načela splošne veljavnosti moram, da vodstvo dr. Koroščeve stranke ležeče na morejo dajati temu življenju prave zadnja leta svojih ciljev ne spravi več dobro zasnovani obrtni politiki. razdeljena v nove nnlitiFne -m hrane. Načela pa izvajajo po svojih » sklad z državo in Jugoslovanstvom. pIomelna sredstai ,a kat J bode pri NSva) J 0^53 MSIandhVtinerazasSi‘fdh Z StTie voiašlvt’; ..U« ,ks.toe- dani'' raa,ncrah1 morala skrbeti pokrajina v ljubljanski oblasti bodo ostala doz-po svojin poslanem in zastopnikih le ga se danes ne moremo biti vsled zu- m okraj, so potrebna kmetovalcu, kup- dajna 0kr o-iavarstva bivše k™n. stranke, ki so za^napredek velikega po- nanjih in notranjih hujskanj, je zapisati čevalcu in obrtniku v enaki meri. Skrb sodni okrai Laško bo srer -a <:ehe en’ mena. Zato današnji shod ne more biti v knjigi dolgov klerikalni stranki v bre- naše stranke bode, da vodi vlada drža- dna okraia Brežice in Sevnica hnrle+a brez razprave o strankarskem življenju, me, ki ga bode drago plačala. Spletke ve kakor tudi pokrajina in okraj rjja en Si.e_ " ^ Slavni an^icski politik Gladstons is zoper enotnost države in nemarno za* j j * in.*t xr dejal, da stranke morajo biti in da brez držanje nasproti dobro zamišljenim sa- „ zdJav0 gospodarsko politiko. V mariborski oblasti bodo sledeča strank ni parlamenta in ni napredka, moupravam je preh klerR-alne stranke Ta bode mogoča le na našem programu okr. glavarstva (srezi): 1) Maribor Stranka prevzame vlado, če ima večino, na Jugoslovanstvu in mariborski oblasti Pozitivnega in produktivnega dela, ne levi breg: mesto Maribor, sodni okraj če pa nima večine, mora služiti naroJu in njega ljudstvu Vem pa dobro da ne pa ustvarjanja umetnih nasprotij med Maribor na levem bregu Drave in sodni začasno s propagando svojih načel v bom prepričal ne’sociialnih demokratov ^dstvom in inteligenco. Nesposobnost okraj Sv. Lenart. 2) Maribor desni opoziciji, dokler ne pride za njo čas, in ne klerika^ in omejenost je greh na narodu. breg (sodni okraj Maribor na desnem da zmaga in zavlada, ali pa propade in zato pa moram računati vsaj na složen Prvi možie naroda se morajo zopet b,^gUh jn sodm .SIov- Bi* izgine. Stranke, ki stavijo prav neizpol- nastop ostalih skuoin, v katere smo na vpreči v delo za smotreni gosnodar- Stw ' dr,aY°?.radskl isodna njive in pretirane zahteve in obljube, škodo napredka danes razdeljeni. Moja skl in kulturni napredek! °1 Maleaberk ir] Guštanj): 4) si0- dokazujejo, da slabo stojijo in da še posebna skrb je bila, da dobimo za Mi smo doma ob meii in imamn nosku- ^Jg.ra|k‘ (?odna °Haja fIov®nJ* dolgo nimajo upanja zmagati. Kadar so gornjegrajski sodni okraj in bližnio Re- siti nedostatke pa tudi prednosti bližine gra w»r ntnpvi «*bi ti ne bo občina Stoperce iz ptujskega sodnega okraja); 9) ptujski (sodna okraja Or- — Kje je tukaj starec Aleksjej, — —Vrzi jo, pa ti ne bo žalostno. — Na dušo misli, da, na dušo — je R-aiTmrmmr 7 vPra2arP' GIej> mal° dobrega imaš v nii- ' dejal, zroč mi veselo v oči. Kazgovor Z _ bjc vem> drag!, mi nismo od tukaj*. — Kaj bi pač bilo dobrega. Njegov obraz je postal čisto svetel Vstal sem zgodaj V duši mi :e dobro Ne: nisem od tukaj, temveč: mi — No, pa če nekaj ni dobro, tedaj in jasen. SiŠŽHi gipSr-H IglSSSl telS bi ne hotel umreti. Rad bi še živel na tem svetu, s to lepoto okoli sebe in z radostjo v duši. Kajpada, to ni v mojih rokah . . . Nisi od tukaj? Odkod pa? — Iz Kalucke smo. Pokazal sem na pipo. — Koliko pokadiš na leto? Tri rublje, kaj ne? — Tri? Ne spraviš me ne tri. — Pa kaj, ko bi jo vrgel proč? Krenem proti vasi. Blizu prve hiše ob cesti stoji človek in se ne zgane. Oči-nidno čaka česa ali koga, čaka, kakor znajo čakati samo delavski ljudje: potr- . ... pežljivo, brez -dolgočasja. Pristopim Pnvadlk bližje. Bradati kmet je, kosmat, žago- —Tudi jaz sem kadil P Z oUdi ''k d-°žkadi1, keJf Viđi tebe' ^ sama* neumnost, ^duša fe^rvo^' _____ 2’ St?j kadl ^ j ‘ ’ je dejal. — Resnico govoriš. - Bi^vrgel^pa^ postanem žalosten in . njegov čbraz je postal še boljši in muhe me grizejo. Ali je boljše, če sem d°nrohotnejsi. ^ ' • Hotel sem nadaljevati razgovor, a negaj žalosten ? Stoži še mi, pa ne morem ... - , „ . - biti brez nje. Vsa nevolja je v tem, da nie je prijelo v grlu (postal sem zelo . . v , .. se mi stoži. In postanem otožen, oto- dovzeten za solze), nisem mogel govo- Kako naj jo vržem, ko sem se ji žen _ je đej-al> F ’ riti, poslovil sem se od njega in odšel z — Glej, boljše je, če misliš na dušo. veselim, srečnim čustvom, požirajo solze, pa sem jo Pogledal me je na široko, obraz mu Da, kako bi se ne veselil, ko živim relega, zdravega kmetskega obraza; kadi, vrgel proč m zdqj mi je dobro, lahko. je hipoma postal, drugačen, svetlejši, sredi takega ljudstva, kako bi ne pri-a ne papirnato cigareto, marveč nipo. — Seveda, amoak človeku ie žalostno veselejši, ne takšen kot je bil poprfeji: črkoval od tega ljudstva vsega najbolj-Pozdraviva se. brez nje. dobrodušnejši, in živahnejši, šega j / mož in Ptuj brez občine Stoperce v tlina); 11) murskosoboški, (sodni ptujskem sod. okraju); 10) 1 j u t o m e r- okraj Murska Sobota); 12) d o 1 n jelensko—radgonski (sodna okraja Lju- davski (sodni okraj Dok Lendava), tomer in Gor. Radgona ter apačka ko- (Dalje prih.) h naše stranke. vr: -Hir.aassscsznr Vsemu .pseMvalsivu mariborske velike žup^uije. Novoizvoljeni izvršovalni odbor Demokratske organizacije za mariborsko volilno okrožje se je na svoji prvi seji 30. aprila posvetoval o stališča, ki ga treba zavzeti k razdelitvi državnega ozemlja v smislu zakona z dno 26. aprila. 1922 in stopa pred javnost s sledečim manifestom: Omejitev upravnih pokrajin in % Zvezi z njo ustanovitev mariborske oblasti je zgodovinsko važna stvar, ki lahko pomeni najveeji gospodarski napredek za prizadeto prebivalstvo, akp so bode ljudstvo pametno poslužilo danega vpliva na javno upravo in akb bode samoupravno delovanje mariborske oblasti kakor tudi okrajev odgovarjalo zakonu in pravim potrebam teh krajev. Vidovdanska ustava države je šele s to razdelitvo v veliki meri postala izvir ljudskih pravic, pravic namreč, da ljudstvo samo odločuje o svojih potrebah. Da bodo oblastno in okrajne eamo-tiprave moglo biti pravi blagoslov za narod, mora iz njih biti, kakbr odgovarja tudi volji narodne skupščine v-naprej izključena strankarska politika. Za veliko splošno politiko je dovolj prilike v narodni .skupščini celega naroda v Beogradu. Zato se morajo odločno zavrniti oni glasovi v naši zaslepljeni javnosti, ki oblastne samouprave, kakor jo imamo zajamčeno tudi za mariborsko oblast, že v naprej v nič devajo in zahtevajo revizijo ali spremembo ustave v avtonomističnem smislu. Kaka sprememba sedanje razdelitve tudi za nas seveda ni izključena stvar in je že po zakonu v zadostni meri po volji okrajev samih mogoča in bomo resnično potrebo te vrste tudi mi vedno upoštevali. S tem pa niti za eno sekundo ni treba zavleči delovanja novih samouprav, kakor so zdaj z zakonom omejene. Če bode treba eden ali drugi okraj pridjati k sosedni o-blasti ali ga. pa od nje lč mariborski -oblasti prid j ati, dalo se bode fo izpeljati, ako tako sklene okrajna oblast, h kateri želi okra j prrifci, kar bode vlada. gotovo rada upoštevala. Če so dani stvarni vzroki. Začasno je pa prav, da se samoupravna zastopstva kar naj-5>rej izvolijo in začnejo svoje delo. Izvršovalni odbor podpisane organizacije vidi svojo dolžnost v tem, da stori vse, kar more. da se mariborska oblast in oblastna skupščina oživi kar najprej in da se v njej dobro počhtijo zlasti novi okraji, ki so prej bili. od ms odrezani, zlasti koroški okraj in prekmurski in merdjimtirski okraji, dokler bodo slednji želeli v zvezi z mariborsko oblastjo delovati. Vzbuditi moramo pri celem narodu, te oblasti čut skupnosti narodnih in gospodar, skih interesov in voljo, stvarno delovati za napredek celote in vseh njenih delov. Tega cilja se no hode doseglo z medsebojnim bojem političnih strank in razredov. Dolžnost vseh pristašev stvarnega napredka je torej vnaprej vzbuditi zanimanje in voljo najznačajnejših in najsposobnejših' mož vseh teh krajev, da se pripravi zdrav načrt delovanja samouprav in da bodo izvoljeni v skupščino in odbore pravi rodoljubi in dobri gospodarji. Gospodarski krogi in sicer kmetje, o-brtniki, in trgovci, pa tudi delavci in konzumenti imajo polno pravico, da pridejo do besede, izključiti pa se morajo oni, ki bi hoteli špekulirati na račun okrajev za sebe. Celo prebivalstvo mora najprej vedeti, da bode samouprava nalagala celoti tudi bremena, ki se pa morajo obrest-onosno izkoristiti v interesu celote. Kmet bode kakor obrtnik in trgovec imel korist od pametnih naprav, cest, bolnic, kulturnih- ustanov. Stanovski interes^ bodo varovani, ako ima vsakdo zajamčeno polno svobodo poštenega dela v njegovem poklicu in ako se bodo zavarovali vsi pred krivičnim izkoriščanjem in trpljenjem. Zato naj pridejo iz vseh stanov najsposobnejši in najznačajnejši zastopniki v .skupščine. Naj se doseže pravočasno sporazum vseh, ki so za pozitivno gospodarsko in socialno delo. da ne bedo izvoljeni kot zastopniki ljudje, ki ščuvajo k sovraštvu med kmetom in trza-nem in meščanom na eni ter konzumentom, delavcem in intelektualcem na drugi strani. Podpisana organizacija se bode trudila s svojim časopisjem in poukom v vsaki mogoči obliki, da se bodo zadeve oblasti in okrajev predstavljale v luči stvarnosti iu točnosti ter se ne bode tratil dragi čas s praznimi besedami. Podpisani odbor je mnenja, da je zastopstvo javnih interesov mariborskega okrožja danes silno neugodno razdeljeno. Naj večja, to je klerikalna stranka, je danes v žalostnem razsulu, ki ne more svojih ciljev spraviti v sklad s smotri države in je v strupenem. boju z državo. Bitko bode očivid-no izgubila, a bati se je, da bode stroške plačevalo prebivalstvo. Socialna demokracija kljub dobri volji v danem položaju ne more niti najmanj delati na pozitivnem gospodarskem in soci-grania, vrniti se k skupnomu, pezitiv-alnem programu. Kmetijski in narod-no-socialna stranka kljub pozivom demokratske stranice ne najdeta pro-nemu delu, ki bi bilo danes najnujnejša potreba. Nikdo iz teh krogov danes nima poguma odreči so dirjanju za popularnostjo, ki uničuje vsak up, da se začne veliko stvarno delo. Namesto, da bi množice bile v . rokah močnega političnega vd&stva in podpirale vod-tvo moralno pri velikih narodnih delih, dajo . se voditelji komandirati od ulice,, ker so preslabi, da bi sledili svoji vesti in pameti. Izvrše valni odbor demokratske stranke hoče,, da kmet, obrtnik in drugi sloji vzamejo javne zadeve svojega okraja, v svoje roke, toda morajo \ to -biti možje, ki se dvigajo čez ostale množice s svcjoM^iČdd' ižohr—zbo in s svojim velikim- značajem. Napovedujemo borbo zaslepijevaritiT množic. V,-preč! hočemo v delo za napredek' ljudi z dobro vetje, s • sposobnostmi. 8 srcem Id bije za blagor skupnosti, zlasti za blagor vseli slabih in pomoči potrebnih Enaka pravica za znosno življenje mora biti zajamčena vsem. Verske nestrpnosti ■ naj nas narod ne- pozna. V okviru jugoslovanske države'naj slovenski kraji živilo in napredujejo po slovenskih običajih, kjer‘žive Slovenci, po hrvaških’, kjer žive Hrvati,, a turi! sodržavljani drugih jezikov najdejo naj vsako pomoč, dokler živijo v skladu z interesi1 državo in okraja in spoštujejo narodni značaj naše zemlje. Vs! se pa posvetimo delu za vse višjo kulturo, vse večje blagostanje vseh in vsakterega. • Osnovanje mariborske oblasti ift novih' samouprav naj bode kamen mejnik v kulturni in nacionalni zgodovini tega prebivalstva. Vsi pristaši in prijatelji demokratske misli so dolžni razviti v to svrKo vso najvišjo energijo in naj sledijo demokratski zastavi. _ Izobraževalni odbor mariborskega okrožja pretvarja se danes v oblastno organizacijo. V svesti si velikih nalog, ki narod, čakajo v novah raznleraK, posvetiti hočemo vre svoje sile srečni dovršitvi velikih’ lokalnih nalog solidarno z ostalimi demokratskimi organizacijami Slovenije in Jugoslavije. Nadejamo se, da. hode narod sledil našemu klicu in da se hode zbralo pod zastavo pozitivnega dela za narod vse, kar je danes Še raztreseno in zaslepljeno. Mi, ki smo mnogokrat morali čuti sumničenja, da nimahio smisla za ožje domače potrebe kraja, kličemo Vas le trdni organizaciji za srečno borbo za velike lokalne interese. Ker bomo s tem služili najbolj tudi celemu narodu in celi državi! izv?ševa!stš ©ilsor Jugosiovestsite tf?»«©Sfwsfeke stranke sa raerlfjersk® s'oSiln© ©kršile. Naši shodi v nedeljo. V nedeljo 21. maja se vršijo shodi naše narodne demokratske stranice v Št. Vidu nad Val. dekom (zjutraj po maši), pri Sv. An. tonu na Pohorju (po maši), pri Zg. Sv. Kungoti (ob 10. uri pri Gselmanu), v Kozjem (ob 8. uri pri Leskovšeku). Demokrati v gornji savinski dolini. V Ljubnem in v Mozirju sta preteklo nedeljo govorila na lepo obiskanih' shodili z velikim uspehom predsednik organizacije za mariborsko oblast Iv. Rebek in poslanec dr. Kukovec. Klerikalni govorniki so skušali brezuspešno z napadi na demokrate zaradi uvajanja sokolstva v šole, zaradi nekih domnevanih trpinčenj vojaštva in velikih stroškov nove samouprave. Na obeh zborih se je stranki izrekla zahvala za pridobitev samouprave in javne uprave za mariborsko oblast in posebej za okraj gornjegrajski, G Novačanovih republikancih v Ljubnem ni duha ne sluha. Socijalna demokracija zelo pojema, četudi je bila ob zadnjih volitvah relativno največja stranica. SKS tu nima sploh od nekdaj pravih tal. Počela se je razveseljiva akcija za združitev naprednih sil na podlagi gospodarskega in socijalnoga programa demokratske stranke. * V Sarajevu se je vršila v nedeljo dobro uspela konferenca demokratske stranke za Bosno in Hercegovino. — Predsednik stranice g. Ljuba Davido-vič, ki je na zboru govoril, je bil vihamo pozdravljen. * Velike demokraške manifestacije eo ge \a.*šile minolo soboto in nedeljo v. Banatu oh priliki ppihoda ministra Svetozara Pribičevića. V Velikem Beekereku se je vršil v nedeljo demokratski zbor, ki se ga je udeležilo nad 5000 ljudi._________________________ Domače vesti. Ambulatorij Protituberkulozne lige. (društvo za zatiranje jetike) se je 14. t. m. otvoril v Mariboru. Ambulatorij je najmodernejši v celi Jugoslaviji in bo nudil mnogim na sušici bolnim zavetje in zdravljenje. Da se je mogel zavod ustanoviti je pripomogla poleg velikega truda docenta dr. Matka zlasti radodarnost naših mariborskih meščanov vseh slojev. Kraljevo darilo. Za ponesrečence v Bitoliu, ki so vsled strašne eksplozije municijskih vagonov pred tedni bili težko oškodovani, je kralj Aleksander daroval 100.000 dinarjev. Deževje v aprilu in prvi polovici maja je rast vse vegetacije zelo zadrževalo in tudi kmeta oviralo pri izvrševanju nujno potrebnih del. Seveda je tudi sadno drevje hudo oškodovano in ponekodi je že danes sadna letina uničena. Vinogradi so v rasti zaostali in ni letos pričakov&ti dobre vinska letine. Šestdesetletnica Čitalnic. Leta 1862 so takratni slovenski rodoljubi ustanovili prva slovenska prosvetna društva: Čitalnico v Mariboru in ono v Celju. Mariborska je 14. t. m. proslavljala svojo 60-Ietnico, celjska jo bo še tekom letošnjega leta. Oh priliki proslave mariborske Čitalnice so storili zbrani narodnjaki važen sklep, da se ustanovi za celo mariborsko veliko županijo zveza vseh prosvetnih (kulturnih) organizacij (društev). Rop v Podviuclh pri Ptuju. Kakor smo svojčas poročali, je bil dne 4. februarja v Podvincih pri Ptuju trgovec Rihard Rosenfeld v svoji trgovini umorjen jn izropan. Roparji so odnesli razne stvari in večjo vsoto denarja. — Storilcev dolgo ni bilo mogoče izslediti. Dne 10. t. m. pa je orožniška postaja v Ptuju prijela nekega Alojza Polaka, pri katerem se je našlo več iz tega ropa izvirajočih predmetov. Polak, ki je bil že večkrat radi tatvine in drugih deliktov predkaznovan, je bil oddan državnemu pravdništvu. — Smrtna nesreča v elektrarni Fala. Dne 8. maja se je pripetila v elektrarni Fala nesreča, ki jo zahtevala človeško žrtev. IPletni delavec Hugo Gcmivnik iz Činžata, ki je bil zaposlen pri prodni pralnici, se je hotel prepričati, če kolesarji-samomazači posedujejo dovolj maže. Pri tej priliki je prišel iz neprevidnosti med kolesa, na katerih 'se vrti nraina naprava. Ko so drugi delavci opazili nesrečo, so takoj usta-« vili stroj. Rešili so sicer ponesrečenca iz mučnega položaja, a že par minut nato je izdihnil. Bila mu je zdrobljena desna roka in vrhu tega raztrgana prša. Umrl je vsled izkrvavi j en ja. • Otrok utonil. Dne 9. maja okoli poldeseto ure predpoldan je bila posestnica Ivana Bezjak v Spodnji Gorici, okraj Maribor, v kuhinji zaposlena, medtem ko so se njeni štiri otroci vi starosti cd 2 do 11 let igrali na travniku blizu hiše. Iz dosedaj nepojasnjenega načina je pri tej priliki padel 26 mesecev star otrok Ervin v tam se nahajajoči, z vodo napolnjen jarek, kjer ga je mati našla mrtvega. — Nepreviden tat. Zaradi tatvina že osemkrat predkaznovan Frane Hujs iz Negove je pred kratkim obiskal Lo-vreučičevo hišo pri Sv. Juriju v Slov. gor., ko nikogar ni bilo doma. Naložil si je v nahrbtnik obleke in perila, kolikor je mogel odnesti. S tako napolnjenim nahrbtnikom je začel krošnja-riti na drugem koncu vasi, a že pri prvi hiši je imel smolo. Slučajno je namreč bila tam na obisku okradena Lovrenčičeva žena, ki je takoj spoznala, da je perilo njena last. Hujs je bil aretiran in nič mu ni pomagal izgovor, da je perilo kupil od neznanca, kateri ga je baje vtihotapil iz Nemške Avstrije. V Lovrenčičevi hiši je Hujs pozabil palico, katero je že poprej u-kradel pri posestniku Bratko in je tako nehote izdal, da je tudi tamkaj pokradel razno obleko, ki jo je imel oblečeno nad svojo. Za obe tatvini bo dobil od okrožnega sodišča v Mariboru primerno plačilo. — V Solčavi je umrl na Vel. petek 86-leten starček, ki je bil zanimiv original. Naučil se je sam citati, pisati —r celo prav lepo in popolnoma pravdno! —, nemščine in latinščine. SvoječasnO je stanoval v skalni votlini, kjer jo imel tudi kemični in zdravniški laboratorij. Ko pa mu je. bil ta nekoč v njegovi odsotnosti uničen — med drugim tudi različno zdravniške in znanstveno knjige ter baje »kolomonova bukve« — od tistihmaj pa se je preselil v slabo Podbrežnikovo bajto poleg mostu nekoliko niže stoka Savine in Jezerc, ter se od takrat ni več pečal Z znanstvenimi rečmi. Bil je zelo neza-jz tipljiv oedo-nanram domačinom, a zlasti še proti tujcem. Svojo smrt je ponovno prerokoval popolnoma zanesi j i-v pred letom dni in tik pred smrtjo, k| jo je napovedal črez 3 dni, kar se je tudi v istini zgodilo. Enako je prerokoval smrt svoji oglušeli ženi, ki mn je že mrtvemu mašila »krofe« v usta ter ga zalivala z mlekom, M »ga pa ni več gladko požiral«. Ob tednu so našli mrtvo — utopljeno — tudi njegovo ženo. Zanimivo je tudi še, kako je ves čas — še pred vojno — zbiral denar, češ, papir bo itak »ob pravo veljavo«) ter ga je nekje zakopal. G. župnik Sohmid mu je odrekel cerkveni pogreb, ker ga mož nd poklical za zadnjo uro ter vže baje nekaj let ni bil pri spovedi. Pokopali so ga po vseh običajih navadnega pogreba Solčavanb kmetje na blagoslovljenem pokopališču kljub prepovedi g. župnika. R. L.'gj m Upravitelj lavantinske škofije. Stolni kapitelj v Mariboru je včeraj na svoji dopoldanski seji izvalil za kapiteljskega vikarja lavantinske škofije stolnega prošta dr. Martina Mateka, Za škofijskega ekonoma pa je bil že poprej izvoljen stolni dekan dr. Iv, Tomažič. — Za vse poštne pošiljke iz inozemstva prispele po 25. aprilu 1922. velja razpis ministrstva financ od 23. febr. 1922. št. 1957 (Službene novine broj 45). Prejemniki takih inozemskih poštnih pošiljk morajo v interesu hitrejše carinske odprave pravočasno predložiti carinski pošti odobrenje odbora na/ rodne banke v Ljubljani. m Nesreča pri prvem obhajilu. Danes zjutraj se je vršilo v frančiškanski cerkvi prvo obhajilo za deklice IV/ dekliške ljudske šole. Deklice so imele po stari navadi v rokah goreče sveče; vsled neprevidnosti pa se je eni vnel šal in zagorele so ji tudi lase. tako da je bila hipoma v plamenu. Navzoči so ogenj hitro pogasili, tako da. ni bilo večje nesreče, le lasje so deklici deloma zgoreli. Pb našem mnenju bi se razvada prisostvovati s svečami prvemu obhajilu prav lahko opustila, ker jo pri takih otrocih vedno nevarnost, da se zažge. To bi se moralo sploh s strani šolske oblasti prepovedati Svaka v silobranu ustrelil, ^ Posestnik Jožef Polanec v Lozanah pri Sv. Maipeti na Pesnici se^je zagovarjal pred okrožnim sodiščem radi pregrešila zoper varnost življenja po 2, 335 k. z. Zakonska Fran in Ant. Kraut v Ložanak sta imela dva otroka, jednega sina Franca in hčer Matildo. Dasiravno obstoja običaj, da ^dobi posestvo sin, sta. oče in mati začetkom leta 1921. izročila svojo posestvo v vrednosti pol miljona kron svoji hčeri' in današnjemu obtožencu za 80.000 K. Svojega edinega sina pa sta Opravila z zneskom 30.000 K, plačljivjli brezobrestno ob smrti prvega izročiteljev. Vsled tega se je sin jezil in^ videl v prvi vrsti v današnjem obtožencu tisto osebo, ki ga je spravila ob posestvo. Iskal je radi tega tolažbo v pijančevanju in prišlo je tudi pogosto do prepirov med domačini. Dne 3. marca je Franc Kraut ml. nosil na, travniku veje na kupe, medtem ko sta oče in mati v neki bližnji gostilni popivala. Po končanem delu je šel tudi sin v gostilno. Zvečer pa so mu stariši doma očitali zakaj noče delati in se okoli klati. To pa ga je tako razburilo, da je začel groziti svojemu svaku. V silni razburjenosti se je podal v njegovo sobo ter kričal, da ga bode zaklal in da ga ne sme več videti pri hiši. Žena je zbežala z otrokom iz .sobe. Napadeni pa je pograbil v strahu samokres in ga sprožil proti napadalcu. Zadel ga je v vrat. Prestrelil mu je jabolko, te-'i lo četrtega vratnega vretenca in vratni del hrbtnega mozga. Vsled teh poškodb je napadalec takoj izdihnil. Obtoženec, ki je prekoračil meje dopustne obrane, je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora, v katerega se vračuna preiskovalni zapor od 4. marca do .28. aprila. Eazžaljenje Veličanstva. Radi razžaijenja Veličanstva je bil obtožen 241etni' rudar Ivan Metelko iz ‘Bresternice, okraj Maribor. V tajni razpravi je bil obsojen na 1 leto za-^ora. -- Zdravje ministra dr. Žerjava se Je že toliko izboljšalo, da se je 16. t. m. odpeljal na Gorenjsko v sveži zrak, kjer bo po zdravniškemu mnenju v kratkem tako okreval, da bo Tahko zopet prevzel vse svoje posle. Vsi demokrat je to vest iskreno pozdravljamo. — Pri okr. glavarstvih so uradne Ure odslej od /1 S. ure do 14. ure, ob sobotah od I28. ure do 1414. ure. — Sosvet okr. ^astopa laškega je razrešen dolžnosti. Gerentcm je ime-oovaa notar g. Avg. Drukar in pride-Ijen mn je nov sosvet. — Ormož, ©opis.) Dne 14. t. m. se je ustanovilo tukaj Vinarsko društvo za ormoški okraj glavne zveze' Jugo-slovenskih vinogradnikov. K društvu •je pristopilo 190 Članov. Načelnikom je bil izvoljen Robert Košar iz Sv. Bol-fenka pri Središču, namestnik Rudolf Petere iz Ormoža, za tajnika Lovro Petovar iz Ivanjkovc, za blagajnika Peter Zadravec iz Ormoža, v odbor pa: Franc Kočevar, Središče, Anton Meško, Lahonci, in Jože Tomažič, Vuzme-tinci. — Strela ubila delavca. V Mavhi-ujah v Julijski Krajini je pred par dnevi vdarila med nevihto strela v neko hišo, ki so jo ravno popravljali in kjer sta se mudila dva delavca. Eden izmed njiju, Jožef Colja, komaj par mesecev poročen, je ostal na mestu mrtev, drugi pa je bil le omamljen. zgrešile pravo pot ter so zašle z zabav- previdni fantalini med zvenenjem za- . jugoslovanskega, poveličujejo Radiča in Ijanjem in demagoštvom med rušilce netili požar, ki je povzročil precej obenem udrihajo po liberalcih in Srbih, naše mlade državne stavbe. . škode. Da širijo ne vse pretege svoje časopisje, Iz teli razmer se je za našo mesto in Za Jugoslovensko Matico je daroval ie umljiv0- „Gospodar" more biti na naš okraj- moral nujno roditi časopis Ignac Zelenko, načelnik tvorne čevlj vsaki miri- Tudi drugi lističi, o katerih — kot protiutež z idealno nalogo, vzga- zadruge, nabrano od članov in darovano bi si človek mislil na Prvi pogled, da jati narodno in državno smisel. od zadmge skupaj 400 K> Nadalje ie 50 čisto nedo!2ni- prihajajo v velikih Privzeli smo gospodarski pouk za daroval Ivan Kovačič) g0Stiiničar vvUr- mn°žinah v naše občine. N. pr. „Glas-nase vinorodne^, poljedelske itd..potre- bergU) dohodke plesne zabave na VeL nik presvetega, srca Jezusovega". Tudi bo ter smo skusali tudi v tem oziru vr- pondeljek 100 Kj pisarna dr. visenjak presveto srce Jezusovo jim mora služiti v siti stavljeno si dolžnost. Osebnih na- . razpraVe Weselv-Reich 60 K čez umazane namene, za suntanje brata Padov smo se ogibali in smo se branik skupai’ 60 K za kar iz- Proti bratu, tudi ono naoolnijo s svojo »»pij™ n°-in kpotT v4» la mnogo zi te^cen^i sn..o „o mo0 1 ptuju naj-gorkejšo z h j 6 med ljudstva za duševno hrano. Poglejmo opravljati skromno. _ J J° y' t si, kaj trobi o naši mladi državi. Pravi, Dne 19. t. m. začne izhajati v Man- _ Prvenstena tekma S. V. Rapid Ma- da je tako kakor prisiljena nevesta ki boru tednik »Nar. list« za celo mari- ribor S. K. Ptuj dne 7. t. m. je kon- je sprva — nesrečna žena sčasoma’ iz- borsko oblast, Prevzel je tudi naloge čala v razmerju • 2 : 0 (1 : 0). Sodnik hira in umrje, ali pa postane zlobna, našega lista. Dopcsiljal se bo vsem g. Sepec. Ta tekma je prav za prav Prisiljeno vzgojevanje: lomastna šiba naročnikom »P. 1.« ter bo z ozirom na velika zmaga za Ptujski športni klub, kreg, psovke in ostri pogledi — vse to večji delokrog lažje vršil svojo nalogo že radi tega, ker je Rapid eden prvih otroka zakrkne, vzgoji zločinca. Države Naš list s tem prestaja, ker je ; dobil klub0v Maribora. Igralo se je z vso kojih tempelj je — surova in krvava nasiodnika v »Nar. hstu«. _ ^>®™io požrtvovalnostjo na obeh straneh. Moštvo sila, nimajo srečne bodočnosti (Avstrija vse nase bralce, da citajo m naročajo Rapida je pri tej tekmi napelo vso jo je imela? Od Dis) Tudi naši državi odslej.»Narodni list«. Če smo v dobi.iz- svojo moč, in s 'silo hotelo prekositi e ^Zl žl V 5« povojih neS? dajanja »P. 1.« komu storili krivico, nasprotnika. Ali domači moštvo se tej rano znani nesmiselno krvavi zločin na naj vzame na znanja da smo jo stori- siIi ^ tako hitro udal ker je razvidn^ ^°0V dan 19lToRov ra? .jsice novice. Bralcem „Ptiijskegd lista. Pred prevmtom je desetletja po-kvarjal naše ljudstvo ptujski »Šta-jerc« v narodnem in moralnem oziru. Ob prevratu smo dobili po njem mnogo naši ujedinjeni državi neprijaznih elementov. Begunci z g. Ornigom na čelu so posebno v Gradcu pletli v Jugoslavijo niti, M jih je bilo treba v korist države energično prerezati. Tudi tostran eo se gojile mnoge trdne a skrite nade, da odloči plebiscit za vse pokrajine t.zv. južne Štajerske v korist nemškim sosedom. Zrakoplovi, poslani iz Nem. Avstrije, so z letaki širili po naših pokrajinah protidržavne misli in ideje. Na drugi strani so se jeli v naših vrstah samih pojavljati krivi pra-rofci. Razne nelojalne naše stranke so Fermevc, predsednik; > m se v veiiKem številu udeležilo tekem, je navalilo na naše dežele par neraz- tfJ-ik. - ter s ,tem PodPiraI° doniači klub- 'ct 0?ki sodnih elementov. — Hočemo domovino, P-etsža ^ so zelo veliki, in klub se zmiraj bori s ki ni okrvavljena z zločinsko krvjo! pfalsJsSga ©5t?a|a javljamo, da bo financijelnimi težkočami. Jugoslavija mora imeti — zakonito pod- dosedanja uprava „Ptujskega !ista“ v Nabiralna pola za ubožnt sklad. Urad- lago. — Tako piše neki kaplan v 6. štev. dosedanjem lokalu sprejemala naroč- no Por°čilo za mestni magistrat. Vale- in tako namigujejo vsi naši duhovniki, ‘te V . , T,,te, Moranj Ucf« riian Spruschina 200, Viktor Pesserl 100, kjerkoli se jim nudi prilika, da odprejo mno in inserate tudi za „Narodn i^st . Neimenovan 60) j. Slana 40] Josip Ffirt: svoja usta/ Kdor pozna naše ljudi, se ¥SSEi CSSSSS-JSBSP® ner jqq> j_ Scischegg 10, Schmidt Matevž ne bo vznemirjal. Skozi eno uho notri, jjPbSSfS&CSga ESsSas< 40, Črevljarska zadruga 100, Prauhart skozi drugo ven, sicer bi morala izbruh- javljamo da se je »Ptujski list« zdi-u- 1°0, Adolf Tomanič l00, Konzumno dru- niti na Slovenskem krvava revolucija, g;. z nov’5m »Narodnim listom,« ki ga štvo (Kosi) 20. Blanke 100, Ciril Tušek Niti šuntanje z visokimi davki ne poma-, , , ,40 K, Pavel Pirich 400, Ivan Legat 20, ga, ker nas človek zna računati in ve, bodo odslej prejemali vsi nmroen ki Schmidt Matevž 20, Tomaž Lozinšek 100, da plačuje veliko manjo ko pod Avstrijo, »Ptujskega lista«. ^ • Anton Blažek 40, Ignac Zelenko 40 K, Fr. ne mora se pa bosti s črno gospodo. Zadnji koncert naše mestne Glas- Levanič 40 K, Franc Mahorič 40 K, Dr. Pri vsem tem pa prosimo napredne bene šole v Ptuju dne 6. majnika nam Fermevc 60, Dr. Senčar 60, Dr. Štuhec poslance, da naredijo enkrat konec takemu je dal nanovo dokaz njenega obširnega 60, Franc Wolf 20, Wagner Anton 20, rovarenju, kajti svoboda ima tudi svoje in gibčnega delovanje. Program je bil Vinko Šerona 20, Bernard Mikuletič 20, meje, sicer sprejmemo tudi mi boj, pa dobro izbran, mnogoličen in vseskozi iVan Šegula 40, Franc Vezjak 20, Adolf Sa izbojujemo do konca. Naše orožje dobro izvajanje nam je dalo obilo.užitka. Tomanič 40, Miha Zamuda 20, Alojzij je še nedotaknjeno. — Opazovali smo izrede recitativne Kralj 10, Alojzij Kaisersberger 80, Andrej Šmarski okraj. Če hodimo po obeh sposobnosti gdč. \ oršičeve ki nam je Hernja 40, Ivan^KristanlČ 40, Franc Roz- nah v šmarskem okraju in pregledujemo govorila Zejerjev Prolog plastično, jasno man 10, Karl Pavelka 40, Franc Lenart občinske ceste, moremo pač priznati da in s primernim duševnim izrazom. Take 60, Ivan Klemenčič .40. Skupaj 2410 K. So zelo zanemarjene. Izmed najbolj recitacije so zlasti zmozne kazati muzi- NajemnlM, pristopajte k društvu sta- zanemarjenih in nesposobnih cest za kalične lepote našega jezika. — Aren- novanjskih najemnikov! Od dne do dne vožnjo je pa gotovo cesta ki vodi iz skijev trijo nam je bil podan s pravim se stavljajo večje zahteve na hišne na- Drobinskega mimo Sv. Štefana do Zibike umevanjem ideeme vsebine. Kakor se jemnike. Zvišuje se najemnina, omejujejo jn od Zibike do Pristave. Prešnji obč nam je zdelo, se je g. prm. Gregom se pravice pri vživanju najetega prostora, odbori se niso dosti ali skoro nič brh boril s svojo _ A struno, toda zahteva se, da izvršujejo najemniki na gali za zboljšanje in popravo cest. Zdaj dobra korektura igralne lege nam je iastrie stroške taka popravila, katera bi imamo skoro popolnoma nove obč. od-znamenje dobrega obvladanja instru- moraj Piačati hišni gospodar itd. Da se bore, same mlade moči. Upamo da se menta. Tudi_ v Jiranekovi sonati nam poniaga najemnikom, ustanovilo se je bodo novi odbori nekoliko več zanimali je pokazal izvrstne goslače kvalitete, društvo stanovanjskih najemnikov, ki za imenovano cesto, katera ie zvezano dobro tehniko, krepki potez ,oka m daje vsa potrebna navodila in informacije z dvema okrajnima cestama in sicer v Splošno dobro modulirano izvajanje. — y vseh stanovanjskih zadevah vsakemu Drobinskem s'cesto od Podčetrtka čez Pevske točke g. Dr. B. Stuheca so nam članu v, pisarni brezplačno. Društvena Loko pri Žusmu do Sv. Jurja ob juž. ž., kazale ze znam subtilni muzikalični cut pisarna je v Prešernovi ulici št. 14. pri- in s cesto od Mestinja čez Pristav, v in vseskozi skrbno pretehtani izraz, tličje in se uraduje vsak pondeljek od 13. Podčetrtek i. t. d. Da slaba cesta ovira V popolnem navprotju z njegovim mu- do 14. ure in vsak četrtek od 18. do 19. promet, je samoobsebi umevno. Ravno zikaličnim razumevanjem nam je pel urc> Najemniki, brez razlike na pripad- v teh občinah se obrt nič ne razvija, g. Komarev/ski v krepko, sicoraj ekf* nost stranke ,pristqpajte pridno k društ- Posebno trpi Sv. Štefan, kjer je trgovina tremno naglašanem predavanju ooilje vu> ker edjn0 v močno strnjeni organiza- popolnoma zanemarjena in moramo za-svojega glasu, ki je tako opsiren, kakor c;jj se iah!v-o uspešno borite proti raznim radi tega po cele ure daleč hoditi po moč njegove ruske domovine. Tej obil- krjvjcam< članarina znaša mesečno samo vsakdanje potrebščine ker jih trgovine nosti tona je_ menda.tudi pripisovati da 2 K> ne morejo zaradi bIatnih ^ se^ do_ je polagal tezisce svojih izvajanj (mogoče Hranilno in posojiino društvo. (Poso- važati. Ako se pa že posreči, da se nevede) na posamezne portamente, ktere jjinjca v Narodnem domu v Ptuju) nam spravi katera potrebna reč k nam k so res našo priprosto ljudstvo tako je p0s]aj0 poročii0 in računski sklep Sv. Štefanu, moramo pa plačati po ne-iznenadile, da je vsakokrat točno izbruh- za k ^931, fa zadruga je izpolnila 38. le- znosnih cenah. — Toraj novi odborniki mio v burni aplavz. Pri pevskir to SVOjega delovanja. V letu 1921. je pobrigajte se vi za popravo imenovanih lOCKah moramo^ on’ie™b Bejlo-/ , ugodno napredovala, ker je narasilo šte- cest. Kar so zamudili vaši predniki ki je iako pevice^ toc.ve, kakor prolog vdo zadružnikov od 3099 na 3237, svota storite pa vi. Tudi okrajni odbor naj spremijala sirnim čutom, skrtmostjo terz vplačanih deležev od 57.132 na 71.487 K, priskoči na pomoč. Kakor sečnje, je ritmično m dinamično pnlečnostjo. Sploh hranilne vloge od 17,118.273 na 27.899.073 šmarski okrajni odbor v svoji zadnji se nam je zdelo, da je izredno nadarjena. K, dana posojila od 6,227.186 na 14,271.299 seji sklenil, dati podpore za popravila - SkercoChopin-ovnamje podala gdč. K) nak)2be od ^647.305 na 13,104.418 K, občinskih cest. Toraj na delo ! Sosed. Stohrova mogoče s prestrogo ritmiko, rezerva od 348.000 na 430.000 K. V do- Sv MarHn nn ' . rTncn . tocKa je vsekakor s svojo lepoto jako brodelne namene in za podpore je občni ure^nik^Zd se da b/bh naš kmi n^ učinkovala m štejemo jo k onim, ki so zbor določil 38 974 K ureanuu se, da bi pil nas kraj po- nam najbolje ugajale. V srednjem stavku ______________ ’____j___________________ polnoma nepoznan, kajti časopisna pose nam je zazdela rezonanca v dvorani___________________________________________0 ._ročila ga čisto .nič ne omenjajo. A temu pretrda. — Oktet gda. Frasa je kazal UOPISS* m tako.. Četudi smo visoko v Pohorju, vestno šolo, kakor je to predpogoj _ _ vendar imamo, vsak dan dosti obiskov, uspeha ravno v koru. Takcj so vse Iz Zrlcovc. Tukaj je umrla matu Razni verižniki, vsake vrste špekulanti, njegove točke izvrstno učinkovale, pred Miroslava Lsmeža, vzornega kmeta, se celo branjevke iz Alaribora nas pridno vsem zadnji dve pesmici. Razodela se Prv6fa občinskega svetovalca, člana obiskujejo ter se redijo od žuljev prid-nam je globoko vplivajoča lepota moš- okrajnega šolskega sveta pn Devici nega Pohorca. Tudi kak turist tupatam kega kora. — V splošnem imamo glede Vv Brezju, in zvestega pristaša zaide skozi Šmartno k Sv. Arehu' ali k vseh točk dober utis in zahvaliti se Naše sožalje. Mariborski koči. Iz tega je razvidno, da moramo končno gdu. ravnatelju glas- Slovenjgraški okraj. Kako nestropno vendar nismo tako nepoznani. No, raz-bene šole V. Engerer-ju za njegov.'trud ie' za haše duhovnike bivanje v..maši. nira branjevkam, posebno pa hribolaz-in ntep-ovo skrbnost s ktero &nam ie ^tadi državi, slišitHO'vsako nedeljo pb, cem; ki občudujejo naravo, srkajo sveži aranžiral ta koncert/’ naših cerlrvah: na prižnicah itn spoved- zrak in se razgledujejo po lepi naši Ju- nicah. Ker imajo časa na mernike, hodijo goslaviji, pač ne delamo ovir, zadnjim Cerkveni požar. V stolpu stare ro- od hiše do hiše, kjer utrjujejo svoje bomo celo olajšali njihovo stremljenje manske cerke na Ptujski gori sq ne- vernike v nasoroistvu do vse"*- kar ie s tem, da se bodo iti se že markirajo pota toda verižnikov in izkoriščevalcev glo k izboljšanju naših razmer. Ceste so vinogradniki bi imeli velikansko škodo, te hočemo pa na vsak način otresti, nujno potrebne popravil, zlasti dohodi V nektenh legah ob deževni letim mariborskem demokratskem sadja. Ta bolezen pa prehaja ob lednem “ trn S ro?"“v5 jrf - njkdo še ze(S,o sad;, OKvice, SS pol novo So v republiki sklep namref, da oričneie sopel iadajati bo sama sreča in zadovolinost. tak glas Zel.m Je da b. vS1 nas b0. je sel pred njim m radostnim srcem vrli narodnjaki iz vsen okrajev v usta ngvadno Ve nridni/i neo-avnst smo se odzvali mamljivemu vabilu. Iz pndno sode o™b, jla^boJjudem - ^ Mermoba Bpod RmAvim vods&om "!! ljubil in tako'pridobival pristaše za našo dreviu tako močno, da stoji drevo že prihajali idSald’iz Ormoža in tudi narodno in demokratsko idejo, rdadi pa Kog je bil častno zastopan; Tako pisane z, nusel stapnosh vseh Jlovenskrh na; ^ gledajo taka družbe že dolgo m bilo v Središču. Da prectnjaKnv iz vsen stanov, tsccu oe en , „ , n npo-Vtn in bi nam skrajšal čas nestrpnega pričako- krat prisrčno pozdravljen. fma 7e'o malo vreSt ’ vanja, je g.. Mermolja že za 1. uro Pod Velko. Ko sem prejel, gospod Tem bcle;nim;e‘postaviti v bran ni napovedal v iste prostore lasten shod urednik, Vase. obvestdo da nameravata ^ novQst ali mojHa iznaidba ampak in posrečilo se. mu je, poslušalce povesh začeti z izoajanjem Narodnega, lista moje prepričanj keJr £em 2evečcleset-. seboj ne v megleno republiko, ampak kot poljudnega ljudskega tednika, sem Ie{jj obranil ^oje sadno drevje proti na pot dela m žrtev za blagor države, se srčno razveselil. Tak iiaprean i pr jej poJeznj. v zgodnji spomladi, pred-za pravo korist, naroda, ki se ne da nam je krvavo potreben. Ljudstvo je. bi- ^ začne cIrevie&D0?jani^, poškropim doseči z. donečimi frazami m zabav- lo glede lokalnih novic navezano iz.kljiic- sadn0 drevje pray temeljito z zmesjo, Ijanjem m se celo ne od.ljucLj, ki jih no na kleiikalne liste, . asa ze ja je, aa j,j — nanravjm jz p kg modre galice in vod: samo zelja za osebnim dobičkom bodi ust stvaren, resnicoljuben brez pre- 3 kfr apna na 100 j vode> Vzamem in jim je vsaka politika dobra samo tiravanja in osebnih napadov. V tem zna- navadno vInogfadš1co škropilnico, ki da pridejo do mandata. Hitro sta nam menju krepko naprej! ima nasajeno dolgo cev v razmerju z minuli dve un.^ Tudi galerija, na kaien Sv. Andraž v Halozah. Iskreno smo drevesnim vrhom. Takoj no cvetki, posta se odlikovala gg. Rojs m Novačan, pozdravili vest, da prične zopet izhajati škropim drevje v drugič, tretjič pa h je po sv* j L skioeia za zabavo, „/.ivii.o ^Narodni listK, ki smo ga že od 1. 1914 Jčnncri meseca iuniia. Kalror hitro sadie Korošec, Živijo Kmečka zveza", seje tako težko pogrešali. Želimo, da bo tudi dofeže približno tretjino svoje obsež-drl Rojs, „Dol s Koroščem, đol^ s novi „Narodni list" tako.neustrašen, za- nosti) ga zopet poškropim. Za škrop-Kmeč.io zvezo je odgovarjal Novačan ščitnik nas malih posestnikov, obrtnikov jjgnje v zeleni dobi vzamem 2 kg apna in sporazumno sia se nasmeniovala diUg jn kmečkih’đelavcev, zagovornik vsestran- j n j kg modre galice na 100 1 vođe. drugemu v teumovanju, kdo zna ljudi akega gospodarskega napredka in svo- čim skrbneie in oonolneie ta dela bolje farbati. Tako je prišla 3. ura, bo(fe, kakor je bil nekdanji. vsakokrat opravim, te J gotdvejši imam Samostojna je zamjucila svoj shod in |z ormoškega okraja. Gospod ured- uspeh. Kadar solnce pripeka, ne z mogočno gesto, se je pripravljal n;k) nekaj vam moramo potožiti in Vas škropim. g. Novačan za svoj govor. Volih smo prosid> da spravite zadevo na kompe- Ker je drevje vldjub slabemu vre- preasednika, sieh roke m. noge, Pa se tentno mesto. Pri lanskih naborih je za- menu lepo odcvetelo in nam obeta nismo mogn zetumli. Klerikalci so aiv- dostovaj0) da sta šja z naborniki žunan blagoslovljeno sadno leto, rešimo torej, jahm zahtevah republikanca za pred- in j odbomik> Letos pa je zaukazala karie se da rešiti! sednika, Novačan je ogorčeno od.danjal okru2na komanda, da mora z županom -------------------------—--------— klerikalne glasove, lastnih m imel m po iz naše občine še 8 odbornikov. Nas 9 Frani° K*™**‘- , dolgem štetju se je dognalo, da je ve- bo pe]jaj0 v Ormož 10 rekrutov. Ali ni SoIlMIjic©* yecjna za pristaša Samostojne. nepotrebna potrata denarja in časa. 0 . , , . . G. Sala iz Obreza. To pa g. Novačanu Lani V g]o vseFv redu.ifl bi gotovo ls. Pnjatebi narave! Ni se za letošnjo m bilo po volji, izjavil je vladnemu tog gjJ0 ravno iako b leto prepozno, da sejete vec solnčmc zastopniku, ' da ne bo zboroval in ker J x , 1- . . „ , . kakor dosedaj. Solnčnice (Heliantus kljub vsemu prigovarjanju ni hotel go- r,y* Pn Omarju, lu.cajspja annuus) rabi 140—168, povprečno Voriti, je bil shod razpuščen. Tako se postna na.b:rnlmca se bo v kratkem ou- 159 drd) da dozori, T\ia m2 zemlje treba je oficijelno končala naša republika, vzela klerikalcu in se bo da.a uprava na- 3—4 kosej daje pa ja ras{]ina y4—1/„ j neoficijelno pa je trajalo burno razpo- hiralnice človeku, ki bo imel v mauu semena) torej polovico več kakor mak. loženje še pozno v noč in čujemo, da za vse stranke lepo.beseao. Dosedanja olje iz tega semena je prvovrstno za se ie storil velepomemben sklep, da se llprava nabiralnice je s polno, paro de- jediino — jn vsako drugo — kakor zborovanie vrši v sredo pri Zidariču, lala za pooijanje napreone mish. Ze pred tljdj za zdraV;ino porabo. Razven olja ker so klerikalci očividno hvaležnejša vojrj°, izhajajoči „Narodni.list je imet je obilno listje dobro krmilo za svinje, publika za republikanske razbijanje v; n-'.e^ na]ve^eSa sovražnica, ^-ato pa Važen pa je cvet sam, na katerem države. "as. 1na^1 vsem • priljubljeni £ebeje od jutra do večera neutrudno . -g aroani list iskreno pozdravljen. Mi, srkajo med -m cvetni prah ravno v času, Sela pri Slovenjgradcu. Bodi po- ki smo te ze poznan predvojno, tepo, ka0 druee rastiinP v ieseni nimajo več zdravljen, „Narodni list". Ako vidimo, zdravljamo 111 želimo, da boš tudi zdaj- rediineCTf cveta Tore ie ta lastnost za kako , klerikalno in drugo demagoške ča- v svobodni naši domovini, pisal resnico čebelarje posebna vrednost, pa ne samo sopisje ljudstvo zapeljuje, smo vedno m neustrašeno se Doni za pravico m res- „a čebelarm amdak srloh' za sadno bolj prepričani, da moramo napeti vse nico. Ker bo „Narodni list" namenjen '{Tevje Potem zav^ koristih žuželke sile, da vpliv teh listov zmanjšamo in tudi posebno prebivalstvu kmetskega sta- katere'v spomladi onTodijo jabolčni'cvet’, izpodrinemo. Vsej hujskanji na čelu stoji nu, ga priporočam vsakemu naprednemu in s tem delom več koristijo kakor se žal naša duhovščina. Ako ji odvzamemo sodežeianu. to občno upošteva — je važno, da se podlago za uspevanje hujskanje, lju s 'o c , i„TT.-rnt ~ dotične žuželke shranijo tudi za jesen nerazsodnost, bodo gospodje poštah in zimo> da v bodoči spomladi spet ravno take mele, kakoršne^so postali WW© »Sevaisi© gsste krepko nastopijo na novo delovanje, nekdaj barom in.grofje. Rešili smo^ se pošiljamo tudi na ogled mnogim na- in zato so jesenske cvetlice, posebno telesne tlake,, rešili se bomo.tudi dusev- prijateljem in somišljenikom. Pri- solnčnice, katere trajno cvetejo in imajo ne. Za bodočnost se ne bojimo: v blo- ]lednji številki bomo priložili položnico obilno dotičnih hranilnih, oziroma re- vemjt nas je se vedno dovolj, ki bomo „1: ge]™ ter orosimo žerfanes vsakoff-’v snovi, za zimsko prehrano jako znali v slučaiu skrajne sile preprečiti °e-e ter prosimo ze đanes vsakogai, i •> večja zla. Kar smo sanjali izza mladih da ,ako3 posije naročnino, In znaša: ^ ^ n5ma{e prostora med koruzo in let m se je uresničilo, pri tem mora za celo leto . . 15.— dm. (60 K), krompirjem, pa poglejte za plot, kjer ostati, ‘tega si ne damo podirati od ni- za pol leta • « 7.50 Din. (30 K), rastejo koprive; ravno na tisti zemlji bi kogar. - . . - . ...... ................................................ Poksmšavžiaje rajavega hrošča. , Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, razglaša, da bo tudi letos delila nagrade med ono šolsko mladino oz. med ene posestnike, ki se bodo pri nabiranju rujavega hrošča posebno odlikovali. Posebno pažnjo je posvečati poBm-čovanju ogrcev rujavega hrošča. Po trsnicah in drevesnicah kakor tudi po mladih sadenesnikih in trtnih nasadih, zlasti kjer je bila poprej trata, gre mnogo rastlin pod nič. Ako jih potegnemo iz zemlje, vidimo, da nimajo korenin. Vse tudi že močnejše korenine so oglodali ogrci rujavega hrošča. Take korenine je lahko razločiti od onih, ki so jih oklestile krtice. Da bi mogli ogrce rujavega hrošča v zemlji uničiti, se do danes še ni posrečilo. Vem* dar je mogoče, da jih privabimo in potem polovimo. Njih najljubša hrana so korenine mlade solate. Saka solatL nega semena, potrošena po dokončanem pomladanskem delu okoli sadik, no povzroča skoro nobenih stroškov. Kjer usahne kaka vzkalivša rastlinica, je gotovo, da se nahaja na njenih' koreninah najmanj en ogrc rujavega hrošča, katerega vlovimo in uničimo, eo z lopato zemljo privzdignemo. Na vsak način pa moramo že pri pripravljanju zemlje gledati na to, da poberemo vse ogrce in jih zmastimo. Največkrat še prezre to po brc®Severa letu, ko so ogrci še majhni in o katerih delavci mislijo, da niso pravi. Na enak način moramo ravnati z mešancem ali kompostom, ki ga uporabljamo pri raznih nasadih, kajti vanj polagajo ra javi hrešči prav radi svoja jajčeca. Tudi krtu, ki je vsled svoje požrešnosti ogrcem najbolj nevaren, moramo prizanašati, akoravno njegove krtine kmetovalcu niso po volji. za četrt leta !z dravske doline. Tu ob naši se- ^ en mesec verni meji je nujno potrebno čim najbolj smotreno in globoko prosvetno in gospodarsko delo med našim ljudstvom. Zal pa vidimo, da so naše šole, ki mo- 3.75 din. (15 K), rastle najlepše solnčnice. Na slabi zemlji 1.25 din. (5 K), koprive ne storijo. Rad bi poznal člo-araESsaassEB« veka, kateremu se srce ne razveseli, če ----------------------- vidi cvet te rastline in ga pogleda na- Gosped&rstv©, ' tančneje. Nedozorjen cvet pa je za kuhinjo izvrstna 'zelenjava (dna od rajo v tem pogledu vršiti glavno nalo- cveta) kakor naprimer artišoka, špargel go, nekake pastorke naših oblasti. Ima- KUT SS Uđ. ^ finQ iv0 je jedr0 tega se. mo štirirazrednice z dvemi, trirazrednice (Pi5e Vičanski Skerlec pri Veliki Nedelji.) impna posebna delikatesa, z eno učno močjo. Uspehi ne. morejo V dolgotrajajoči suši lanskega leta so Če pa pride huda zima, ne pozabite, pri takem pouku nikdar biti taki, kakor- pri nas nekateri starejši kmetovalci pre- da potrosite malim ptičkom, posebno šni bi iz državnih in narodnih ozirov rokovali in še prerokujejo dan za dne- senicam, vsak dan nekaj tega božjega morali biti. Tudi gospodarsko organiza- vom, da za sušnim letom nastopi letos daru! V zadnjem času so nemški vino-cijo našega obmejnega ljudstva moramo deževno leto.- Po drugi strani pa trdijo gradniški strokovnjaki priporočali, čim bolj spopolniti. Saj vemo, da se je starejši ljudje, kar se za kmeta slabega da se naj tudi v vinogradu solnčnice poprej vsa gospodarska organizacija vr- prerokuje, da se navadno tisto uresniči, gojijo in s tem senice vabijo, katere potek okrog posameznih nemških mogot- Ako bi se slučajno to prerokovanje tem zasačijo in pobirajo pri trsu škod-cev naše doline. Upamo, da bo naša uresničilo, bi imeli letos preveč deža, Ijive žuželke in zapredke grozdnih narodna demokratska stranka storila tu- pri čemur bi marsikatera kultura trpela črvov. Znano pa je, da senice grozdja di v tem nogledu vse. kar bo Drioomo- na preobilni mokroti Posebno/ uaši ue jjedo* Ifrme cen©. Z jhariboi'skega trgra. Zadnji sejem je bil razmerama dobro obiskan. Cene aa 1 kg živo teže so bile: debeli voli 35 do 40 K. poldebeli veli 28 do 38 K, biki sa klanje 26 do 33.50 K, debele klavne krave 28 do 32 K, plemenske krave.20 do 26 K, kravo za klobasarje 15 do 18 K, melane krave 22 do 37 K, hrope kravo 22 do 87, mlada živina 24 do 33.50 K, Cene mesu: volovsko prve ih druge vrste 56 do 60 K, meso bikov, krav in telic 56 do 60 K, telečje I. vrste 60 K, H. vrste 58 K, svinjsko sveže SO” do 88 K. m Rejniško poročilo. Na svinjski sejem dne 12. t. m. se je pripeljalo 217, svinj, 1 kozo in kozliča. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 300 do 400 K, 7 do 9 tednov 600 do 700 K, 3 do 4 mesece 1100 do 1200 Iv, 4 do 6 mesecev 1400 do 1600 K, 8 do r0 mesecev 2000 do 2500 K, pol phane 1 kg žive teže 60 do 62 K, koze komad 500 de 650 K, koaliči komad 250 K. Dunajske cene. Moška srajca .iz ce* tir ja stane 28.000 a. Iv (- 900 naših iv), gate 8000 a. Iv (- 300 naših), kravata. 20.000 a. K (- 700 naših), o,vratnik 1500 a. K (- 50 naših). S celjskega trga. Na stojnicah se prodaja govedina slabše vrste po 40 do 44 K, v mesnicah najboljša po 58 do 60 K, teletina 52 do 56 K, svinjina 74 do 80 K. Teletine malo. Vsa živina sa večinoma izvozi in plačuje po 47 K za 1 kg žive teže. Jetra in ledvice (goveje) po 40 K, pljuča in vampi po. 20 K, lij po 14 do 18 K 1 kg, kozlički 60 do 70 K, koštrun 40 K, slanina 92 do 100, mast 108 K. Jabolka 32 K za kg, orehi po 40 K, suhe česal j e ,po 32 do 40 iv. Sladkor v kockah 70, v drobcih 64 K, kava 120 do 160 K , riž 24 do 40 K, olje 1 liter 98 K, bučno 10S X. Cena senu, slami itd. Sladko seno po 700 K, polkislo 600 K, kislo 500 K, za stot. Slama 400 do 500 K. Trda drra 350 do 375 K za k. met., mehka 260 X za kub. meter. —o— — Pogozdovanje Krasa na Goriškem, posebno onih delov, ki so bili med vojno uničeni, lepo napreduje. V Svetem, je bilo letošitjo pomlad nasajenih 8000 drevesc, v Xomnu 45.000, v Lipi (Trstelj) in Temnici (Tričnik) nad 150.000, v Selah nad 20.000, na Vojščici okolo 75.000, pri Žagarjih približno 20.000, a na Gorjanskem nad.50.00a s-ku-Dai nad tričetrtino Sftan IS' ,.w«rara£E£ mt — Enodnevni tečaj za zatiran.! o škodljivcev in bolezni sadnega drevja se vrši na -državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dne 17. junija t. k Prijave za tečaj, ki je brezplačen in se začne ob 9. uri, je vposlati ravnateljstvu šole najpozneje do 15. junija. Davek na poslovni promet. Iz okolnosti, da se zakon o tem davku po davčnih oblastvih v celoti he izvaja, sklepajo nekateri davkoplačevalci, da se splok ne izvede. Po informacijah finančne delegacije pa gre le za zakasnitev iz tehničnih razlogov, pričakovati pa je, da bo popolna izvršitev sledila še tekom tega meseca. Da se davkoplačevalci, ki so po omenjenem zakonu zavezani o prometu voditi knjige, izognejo kazenskim posledicam, se opozarjajo, naj v okvirju zakona zadoste svoji dolžnosti. Za kaljivost .^elenjađnega in cvetličnega semena se sme reči, da je večinoma najzanesljivejša v prvem in drugem letu, le nekatera semena delajo izjemo. Tako n. pr. seme od kumar in buč kali veliko boljše — ako je tri do šest let staro — kakor pa v prvem in drugem letu. Naknadno sajenje 2—3 letnih špar-geijnovih rastin na pomanjkljive špar-geljnove nasade izkazuje splošno slabe •uspehe. Stare rastline so gredice tako na gosto s koreninami prepregle, da se nanovo zasajene rastline le težko razvijejo. Stare nasade, na katerih so že večja pomanjkljiva mesta, je najbolje popolnoma obnoviti, oziroma še boljše nanovo čisto na drugem prostoru zasaditi. ... , Prekmurske neme. Iz Prekmurja. 1 lladl' fazžaljenja Veličanstva se jo •zfeovarjal pred okrožnim sodiščem v .tajni razpravi 54-letni delavec Matija Matej iz.Kroga v Prekmurju. Obsojen' tje bil na tri leta zapora. — jRadi Hudodelstva tatvine ja bil ob-tožen 321etni cigan Jožef Kovač iz Bo-irejc v Prekmurju, ki je že enkrat radi Hudodelstva tatvine z enoletno težko Ijeeo pređilcaznovan. V noči od 14. na 3.5. aprila je bilo v Ižekoveih, okraj Murska Sobota, pri posestniku' 'Amke-fjju Škafprju vlomljeno v shrambo. Vlomilcem so je posrečilo odnesti mesa in zaseke v vrednosti 7500 K. Sumniči se današnjega obtoženca in še 'druge cigane, ki so si hoteli napraviti veselo Velikonenčne praznike. Njegovim tatinskim tovarišem se krivda ni 'dala dokazati ter se je postopanje zoper nje ustavilo. Kovač pa je kljub tajenju, obsojen, na 14 mesecev težke (ječe. 't'ik * f ■: • ■■ ;«• V' / Tatovi,— cigani. ' —- V . noči od 14, iia 15. aprila taga_ leta- so pri posestniku ‘Andreju Škaf ari v Ižakov-«i št, 12. iz zaklenjene shrambe vKra-dli ‘40 kg masti (zaseke) in 50 kg mesa. Po tnitlapolnih. poizvedbah orožniških {postaj Beltince, Murska Sobota in Tišina so končno našli vse blago pri ciganih, ter jo dobil Škafar svoje blago nazaj. k.,’v- -1;-; , : ' Za srečo' nesreča. Dne 1. aprila 1.1. Je bil v Murskem - Središču v Medži-murju velik sejem, katerega so je udeležil tudi 701etni posestnik Raduha Sz Odranec v Prekmurju, ki je prodal lepega žrehca. Baduha je pred kratkim tega žrebca za 26.000 K Kupil ter ga je zopet na sejem postavil za prodajo. Prodal ga je za 35.000 K. Nato se je napotil proti 'domu, a naenkrat je opazil, da ima suknjo prerezano, in da mu je nek žepni tat ves denar ukradel. Raduha je to pri orožniški postaji Če-renŠovci naznanil. Poskušen vlom. V noči od S. na 9. aprila t 1. ob 'Al. url so hoteli 4 neznanci pri gosp. nadučitelju Ferdo Spragerju v Beltincih’ iz njegove zaklenjene slirambo mast, meso in obleko ukrasti. Tatovom je moralo biti znano, da je služkin ja odšla za en dan Somov na Štajersko, in so te priložnost izkoristili. Posrečilo se jim je že ekfia vzdigniti. Vsied šuma se je učiteljica gdčma Josipina Weber, katera ima svoje stanovanje nad shrambo, zbudila v mnenju da so tatovi že notri v šoli, je začela na vse grlo klicati na pomoč skazi svoje okno. Krie so slišali pekovski pomočniki g. Kralja in tudi tam stanujoči orožniški stražmojster Ovestko Imn, kateri se js Kmalu poda1 na lice mesta. Seveda so na vpitje ta- dar naj se pa take prošnje predložijo tovi brez uspeha zbežali, Orožništvo takoj, ko zapade dotični obrok davka jih zasleduje. ; -d • • • : v plačilo. - Prekmurje in cerkvena oblast. Take prošnje so v vsakem primeru Že ponovno se je v javnosti opozarjalo podvržene kolku za 2 dinarja. ' na važnost cerkvene pripadnosti Prek- murja.. Kakor znano, spaoa. Prokmur- tip n^d^'jrrčt-vr1?ncj^^ jo pod somboteljsko škofijo. Znani m SIFOMaSUO M habsburški prijatelj in madžarski magnat grof Mikeš je še vedno šef katoliške duhovščine v Prekmurju. Du- zaiseMarjen© iec®. Skrb za siromašno in zanemafjeho hovniki so jugoslovenski državljani, deco je bila v prejšnji dobi prepuščena njihov višji'predstojnik pa je pripad- le Usmiljenim ljudem in dobrodelnim nik nam sovražne države in deli svoje organizacijam. Namen teh je bil v ukaze is Subotišča! Ni se čuditi, če glavnem le hipno lajšanje bede in red-madžarski magnat kljubuje, kjer le kokdaj tudi vzgoja. Države same se za moro. Njegova roka se je pokazala tu- to n;s0 brigale. — Šele v -začetku dl pri _ imenovanju madzaranskega 20. stoletja, katero' imenujemo tudi vek provizorja v sIovcosjjo zavednih Be.- 0tr0].:a) prjš!e so različne države do tmcui. a,viada ne papeški stouci uverenja> da je največji zaklad države predlagala, nai bi se gleoe oseb gpmaz- zcjrava jn nepokvarjena deca. umela administratoru m na;, bi se y Avstri/je daJla đr2ava indjativo, glede oseb spoazumela vlada nisra jzdaIa {ozaJevJfie naredb s{roške pa je stolica., v Vatikanu pa so ta predlog . , , ’ . ,__J odklonili in hočejo imenovati admini- nosdo ljudstvo potom privatne dobro-stratorje na lastno pest. Tudi v tem felnostu Lahko rečemo, da se je v slučaju je hotel Vatikan pokazati cm P0^ doseglo mnogo lepih uspe-imočno roko«. Tudi prav. ^ov posebno v nemških delm bivše —-----------------— --------------—,—. Avstrije. In zakaj? Nemci so se dooro T zavedali, da, če velja izrek, da je naj-Ucm/EN, večji zaklad države mladine, velja ta Ker so se glede neposrednih davkov izrek v isti meri za narod kot tak. Sio-izza prevrata izvršile mnoge izpremem- venci za take naprave nismo imeli be, hoče naš list pod naslovom „Dav- smisla, zato pa tudi nismo imeli v tem čne zadeve" prinašati od časa do časa pogledu zaznamovati skoro nobenih članke z namenom, da se prizadeto ljud- uspehov in lahko trdim s prepričanjem, stvo o zanje važnih izpremembah in da je vedno uspešnemu prodiranju o davčnih predpisih sploh pouti. Nemcev proti jugu bil vzrok ravno naša A) zemljiški davek. brezbrižnost v tem pogledu. Nemška Danes hočemo govoriti o z e m j j a- dobrodelnost je vabila k sebi siromašne rini, to je o zemljiškem davku. slovenske sloje in iz dece teh so se Osnova za odmero zemljarine je ka- fabricirali na debelo renegati. , tastrski čisti donos, čigar višina je raz- Zadnji čas je, da se sedaj, ko smo v vidna iz zemljiško posestne pole, ki jo svoji lastni državi, tudi Slovenci zga-ima ali bi jo vsaj moral imeti vsak nemo in da storimo v tem oziru nekaj zemljiščni posestnik. več, kakor smo storili dosedaj. Tudi za Ta osnova se je z začasnim .zakonom nas veljaj v bodoče pravilo, da je naj-o računskih dvanajstinah za mesec ju- večji zaklad naše države in našega na-nij do decembra 1921 (Uradni list štev. roda zdrava in nepokvarjena mladina. 240 iz leta 1921) štirikratno zvišala. V naši državi se jo takoj ob nje V posestnih polah v kronah izraženi postanku ustanovil pri ministrstvu za katastrski donos velja torej z istim zne- socijalno politiko v Beogradu oddelek skom v dinarjih. za zaščito deco in mladine, po različnih Od katastrskega donosa znaša zem- pokrajinah pa pokrajinski, okrožni in Ijarina 20% ter "se pobira razen te še krajevni uradi, ki se bavijo izključno z 120% državni pribitek namesto doseda- zaščito mladine; in. katerim je dala država njega 80% vojnega pribitka in 70% razmeroma velike * denarne vsote na deželne doklade. razpolago; ustanovila je najnujnejše Državni pribitek se ne izračuna - od zavode, v katere sp sprejema zanemar-katastrskega donosa, ampak od 20% Jeno in zapuščena siročad. Vse te na-državne zemljarine. ‘ prave pa stanejo ogromno denarja in Dosedanji 2% prispevek za elemen- država sama započetega dela ne bo tarne nezgode in za melioracije odpade mogla nadaljevati in razširiti, ako bo popolnoma. ljudstvo stalo ob strani s prekrižanimi Za potrebe občine in okraja se pobi- rokami. Treba je, da mi vsi, vsak posa-rajo občinske in okrajne doklade z od- meznik po svojih močeh in zmožnosti stotki samo od 20% državnega pribitka, sodelujemo pri tem delu in novi zakon Da more vsak posestnik sam izraču- bo moral tudi javnim korporacijam, nati, koliko znaša zemljarina za njegovo predvsem občinam, naložiti, da se bodo posestvo, naj služi sledeči primer: malo več brigale za siromašno in zane- Posestna pola posestnika Franca Ma- marjeno deco svojega področja kot pa lenšek v Kamnici izkazuje katastrskega so to delala dosedaj. Ker smatramo, da donosa 200 kron, ki da štirikrat pomno- je ta panoga socijalne politike za bo-žena 800 kron ali 200 dinarjev. dočnost naroda in države Vnajv^čje Od te osnove znaša 20% državna važnosti, bomo posvečali v bodoče tudi zemljarina din. 40-—, 120% državni pri- temu vprašanju pozornost in skušali bitek od teh 40 din. pa din. 48’—. vzbuditi razumevanje za stvar v vseh Skupni državni davek znaša torej din. krogih našega naroda. • —ič. 88’— občinske doklade v Kamnici zna- —--------------------^-----------—™ šajo 80%, okrajne doklade za okraj fiSLS villiČ&F. Maribor pa 50%, skupaj torej 130%, vsied česar znašajo to doklade k 20% (Iz ormoških goric), državni zemljarini po din.40 din. 52’—, Komaj se je stajal sneg, že hiti nas skupni davek od posestva, 140’— din.; viničar v vinograd z družino, da obre-skupaj ki smo ga vzeli za primer, znaša- žejo gorico. Skrbno si ogleda rezač torej 340 din. _ _ vsak trs ter mu pri njega razvoju pri- Vplačilo državne zemljarine z nedr- reže reznikov, kakor narodna pravi; trs dobro opravi. Res težko delo ima naš viničar. Kakor daleč oko sega, vidiš vinorodne hribe, ktere ob borni hrani po dvakrat v letu žuljave roke viničarjev obrnejo, a vinska kapljica, ki jo ob ju-žinah poleg kruha dobe, jih krepča; saj si pa jo, ki so jo s svojim znojem pridelali, zaslužijo. Ce pa je kop huda, daje jim gospodar še navzmes kupico vina, ker uvidi, da »jim motika potem bolje služi. Ko pa je vinograd skopan, kopači v ljutomerskih goricah po starodavni navadi „Jezusa zovejo“. Vsi pokleknejo na šepni rob, ženske v prvo vrsto, za njimi pa moški, kteri se odkrijejo. Zdaj sklenejo vsi roke in zapojejo: Jezus! Jezus! Marija! Požegnaj nam Bog Vse vinske gore, Vse žitno polje, Očuvaj nas Bog Vseh hudih nezgod, Pregrešnih vseh zmot Daj dobri nam Bog, Da pridemo kdaj Vsi v sveti tvoj raj. Jezus ! Jezusi Marija! Po odpevahem „zvanju" dobijo od gospodarja za „likof" vrč vina in kruh, posedejo"'/ krog in prepevajo lepe pesmice. Tako tudi v drugi kopi. In kadar grozdje odcveti, Se tudi Slovenec veseli. Juhe juhe, cn vezat gre, Prislanja h kolom trtice. V vinogradu je zopet polno delavcev, nekteri naprej plejejo drugi pa za njimi vežejo. Škropljenje in žvepljanje opravijo pri manjših posestnikih viničarke in ko bi narodni pesnik sedaj živel in videl to trudapolno delo, bi mesto juhe zapel avbe! S tem' je glavno delo v vinogradu končalo, prišla je žetev. Trumoma gredo naši viničarji v bližnje Medjirnurje na mletev, kjer dobijo deseti del namočenega zrna, ženske pa z dnino od-služujejo pri gospodarju ali bližjnih posestnikih najete „ogone", kjer si krompir in sočivje sadijo. V jeseni pripelja; viničar svoj „mertik" (zasluženo zrnje) domov, z ženo pospravi z ogonov poljščino in tako je z živežem za zima -preskrbljen. Zdaj se že začne z obiranjem sadja in viničar dobi od gospodarja velikosti sadonosnika - primerno' množico sadja. Ko pa se čriček oglasi, Srce Slovencu se smeji.-Juhe, juhe, skor gremo brat, Te vabim v bratvo, ljubi brat. Takrat vse vriska in poje ter spravlja težko pridelano vinsko kapljico. Tudi tukaj ima viničar svoj delež; če je pridno delal, dobi del tropin, da si nakuha žganja. Za zimo mu gospodar odkaže zemljo, da jo nosi v gorico, tako ima tudi po zimi zaslužek, le za obleko mu kakor vsakomur huda prede, pa upajmo, pa bo bolje. O praznikih gospodar svojega vini čarja ne pozabi; tudi pri najslafcšem vremenu gre ure daleč v vinograd, da mu natoči vina „za svetke", pa tudi sam si ga privošči, saj ni bilo lahko delo, da si ga je spravil „pod obroč"; in če je vinograd bolezni očuva!, če je vreme za gorico ugodno bilo, se sladke kapljice veseli in s pesnikom vsklikne; O, ti slovenska zemljica, Da zmiraj srečna bi bila. Rodila sladko vince bi, Ker kislo za Slovence ni. žavnimi dokladami vred se mora izvršiti mesca februarja, maja, avgusta in novembra in sicer vsakokrat v času od 1. do 14. teh mescev sicer se računijo zamudne obresti, ki znašajo 6% na leto Ko zima vzame že slovo, Slovenc obreže trs skrbno Juhe, juhe,'šparv’n reznik, Boš grozdja dal nam ti velik. Ko pa je gorico obrezal in rož j d iz Ako se plačajo zapadli davki pravo- nje znosil, že ga vidiš s košem na hrbtu časno, se izognejo davkoplačevalci pri- nanašati gnoj k trtam. Pripihajo pomla-silnemu izterjanju. danski vetrovi, ki osušijo mokro zemljo, Sploh svetujemo vsem davkoplačeval- že ožive naši vinorodni hribi, veselo cem, da zadoste svojim davčnim obvez- petje se razlega okrog - kop se začne. nostim pravočasno, da se izognejo občutnim opominskim stroškom, ki znašajo 4' pare od vsakega dinarja zaostalih davkov, da torej ne čakajo opomina, ki ga jim izroči davčni urad v obliki poštne položnice. Ko pa spomlad prihaja že, Slovenc vesel v vinograd gre, Juhe, juhe, z motko kopa, Okoli trsa se igra! Od vseh strani prihajajo kopači, se postavijo v vrsto in preobračajo vležano V stiski se nahajajoči posestniki pa grudo, pred njimi pa gospodar ali do-lahko prosijo za odlog plačila zaostan- mači viničar s škarjami in trsnico (žagico) kov pismeno, ali pa naj dajo svojo za- v roki odrezuje nepotreben pri rezi pre-devno prošnjo na zapisnik pri davčnem pregledan les, odžaguje suhe dele trsa .»roH,. nM no nri rtoučnptn nblastvu. ven- (kobile) in skrbno .pazi, da kopač vsak Politični pregled. »Politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji« nameravajo u-stanoviti spodnještajerski Nemci. V ta namen se je konstituiral pripravljalni odbor, obstoječ iz mariborskih, ptujskih in celjskih Nemcev in nemškutarjev in je koncem aprila predložil pravila, glasom katerih bo imelo društvo svoj sedež v Mariboru. Po pravilih bo novo društvo varovalo nemško-nacijonalne in. gospodarske interese ter pripravljate udeležbo Nemcev pri raz* nih volitvah’. Novi zakofi za volitve v narodno ' upšeino je izdelala vlada in ga bo odložila te dni poslanski zbornici (narodni skupščini). Volilna okrožja bodo tudi pri prihodnjih volitvah ista kakor leta 1920. Sprememba v primeri z zadnjim volilnim redom bo obstojala v tem, da ne bo za celo volilno okrožje enotna kandidatna lista, ampak bo za celo okrožja en nosilec kandidatnih list, na katerega nosilca ime pa se lah-iz posameznih srezov (pol. okrajev) združi več kandidatnih list. Podrobneje bomo o tem načrtu spregovorili, ko pride v narodni skupščini v razpravo. Eno pa pribijemo že danes, namreč, da imamo kmalu za volitvami v oblastne skupščine, ki bodo oktobra meseca, pričakovati novih volitev v narodno skupščino. O konferenci v Genovi sedaj že več ko mesec dni neprestano pišejo Časopisi. V Genovo na Italijanskem so države velike antante sklicale nekakšen sestanek vseh’ evropskih držav, pa tudi Japonce in Amerikance (slednji niso prišli!) da bi se posvetovale o tem, kako obnoviti in preroditi Evropo. Ker pa je med posameznimi, državami še vedno preveč za enkrat še nepremostljivih prepadov, ni prišlo na tej konferenci do nikakšnih pravih sklepov im se bo najbrže že to dni brez vsakega vidnega uspeha razšla. _____________ Drobiž. . ...iva zgodba o frančiškanih. Ne samo mariborski, tudi praški frančiškani so brihtne glavce. Vsi pa se drže gesla: ne daj državi, kar je državnega. Mariborski frančiškani ne bi radi plačali takse na vino, praški frančiškani pa so se hoteli odtegniti žigosanju vrednostnih papirjev. Pri tem pa so imeli smolo. Frančiškani po svojih pravilih ne smejo imeti premoženja. Frančiškanski samostan v Pragi pa P imel kopico vrednostnic v skupnem znesku 145.080 Čk, ki bi jih bil moral 1. 1919. prijaviti v žigosanje. To pa je bila za samostanskega/tajnika seveda zelo neprijetna stvar. Znal pa si jo pomagati, misleč: čemu pa imamo tretjerednice in druge verne ovčice. V svoje namene je po posredovanju neke Matilde P. pobožno žensko Wramovo nagovarjal, naj ona pod svojim menom prijavi te papirje, da samostan ne bo imel sramote. Ko se je sicer nevedna ženska temu protivila, Češ, da je to proti zakonu, ki ga je treba tudi po naukih božjih spoštovati, ji je pater dokazoval, da to ni res ter jo končno res pridobil za svoj namen. Žigosanje se je izvršilo, toda pater je zaman j čakal na Wranovo in svoje papirje. Vsi pozivi, naj mu jih vrne, so bile zaman. Sedaj se je pater obrnil na sodnijo za pomoč. Pri razpravi se je V/ra nova zagovarjala, da ji je pater potem, ko papirjev ni hotela sprejeti, rekel, da so papirji njena last, samo na j jih vzame in da žigosati. To priznava tudi pater Stikar; pravi pa, da ji je to rekel samo radi tega, da jih je sprejela in da je »zaščitil premoženje samostana«, ki obstoja iz samih: milodarov. Sodišče je na podlagi teh izjav priznalo V/ranovi lastninsko pravico in tožbo radi goljufije zavrnilo, pater pa se je moral vnovič obrniti na civilno pravdno pot. — Za frančiškanske intrige karakteristična zgodba! — Utopljenke v Muri. Prošli teden so pri Špilju potegnili iz Mure truplo 20—30 let stare ženske, katere identiteto niso mogli ugotoviti. Skoro istočasno so potegnili iz Mure pri Lob ringu istotako truplo 40—50 let stare ženske. katere identiteto tudi niro mogli ugotoviti. Kakor se sodi, gre v obeh slučajih najbrže za samomor. Najnovejša ženska služba. Kakor prt nas, se tudi drugocj ne posreči vsaki Evini naslednici spraviti kakega Adamovega potomca na led — v sladki zakonski jarem. Marsikatera obsedi, bodisi da je bila preveč izbirčna, ali pa je letela previsoko, kratkomalo, obsedi in se stara. Zoper starost pa današnja veda še ni našla zdravila. In to je nesreča za človeštvo, posebno pa za nežnejši spol — ki je obsedel. Na Angleškem, kjer tare ženski svet enaka nadloga, so ustanovile ženske posebno društvo, ki ima nalog povspeševafi možitev deklet. — »Povspeševanje« stane okroglo tisoč funtov. (Za naša dekleta slaba’ tolažba, ker je to nad 1 milijon naših kron!) Posebne dame prevzamejo mlada za možitev godna (gotovo tudi stara, za možitev že bolj nezgodna) dekleta pod svojo »komando«, jjahajd na »razstavo«. Danes jo pelje na pies, jutri na tekmo, potem kdirki zvečer v koncert ali gledališče, kratkomalo povsod, kjer bi se dalo ujeti na limanice kakega možička, dokler ne nasede kak kalin. Gorje mu, kogar enkrat i-majo v svoji mreži. Ne uide jim zlepa. Te »dame« so seveda dobro plačane. Rekrutirajo pa se navadno iz onih »devic«, ki so zaman hodile na »razstave«, in so torej kljub vsem intrigam obsedele. Seveda imajo te največ prakse. Vsekakor pa je ta poklic za te »zarjavele« device najprimernejši in najhvaležnejši posel, ker se pri tem najlažje maščujejo nad »ošabnim« moškim spolom. Dobro, da se to še pri nas ne fabricira tako »en groš«, lov na posameznike pa je že tudi pri nas me deren. ______________________ Listnica uredništva. Vsem cenjenim čitateljem, ki so nam že za prvo številko poslali obilo gradiva, izrekamo najtoplejšo zahvalo in jih prosimo, da nam ostanejo stalno zvesti. Tudi druge, ki se dozdaj še niso javili, iz vseh drugih krajev naše ožje pokrajine, pa tudi od drugod prosimo krepke podpore s pridnim dopisovanjem in pa razširjanjem lista. Bodimo si vsi skupaj svesti, dovršimo veliko politično in prosvetno nalogo. i@ 0tworiwi p©y@ilnlem ii Kassisis.lSI slfe ©SsšigtstvUs da sem pra$@ii! swj@ trnOTlis© z gnelaMltu cfelilicini ii Trssfeapjeve uIkb w ¥ETO!ilJSI€@ UUC® 111=. Ž® esi©|a €§©Iu©!@fn«i pralisa leguli ©Musti?© se t©In@ m §©il€ls&© p© zmepttiii 17 & ©Silen ©Slik sn prip©r©Ia Franc SfarillL uef ?l£^Sr!eH!iS,siiij iifil Mm i ulil i*!*3iiriife©rs Aleksandrova cesta 57, telefon 88 Trgovina S senom, slamo, krompirjem, fižolom, drvami, žitom in drugimi deželnimi pridelki. 3 Brzojavni naslov: fedrel ©g©®, Marlfeer od mesta in kolodvora, s® |Sr©dS« Naslov pri upravništvu. 10 B Z J M WIL Obžalujem, da sem dne 26. apr. t. l. v svoji' gostilni žali g. Jurija Holoba, zastopnika Vzajemne zavarovalnice in zavarovalnico v Ljubljani in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega zasledovanja. PTUJ, dne 8. maja 1922. n iFrasus IfFSga, gostilničar v Dornavi. js» BfMIC® išče praMifassfes gsraktžka^- IPrisfeižfl® latHStei® 1 ® isss,k težkim konjem išče za takojšnji Iški© tar M£t°p jowmm mmm w nnMcm Z® takojšnji RH§f©P 4 ? Ponudbe z zahtevki plače na gornji naslov. 13 Ponudbe pod „llOTka34 na upravo ,ista‘'|&.| ra tilIItl BILJARD se proda za SfC, — Ogleda se lahko vsak dan ^ kavarni V Strelicu — pri Pful&g- — s prevzema v to stroko spadajoča dela, pride v hišo; dopisnica zadostuje. iVe® w VeFaidilBass, BaStaseva uBica štev. 8. 15 Tri hiše preigra v Ptyiii v prometni Ljutomerski cesti nasproti kolodvora sicer: 1. st 14 a c dstropna, 2. št. 14 b pii,.iična z mansardami, na dvorišču, velika veranda, vrt (obe skupaj), 3. št. 20 trinadstropna, najmodernejše zidana, vodovod, motor, velik suh suteren, primeren za kako fabriško podjetje ali trgovino v velikem, velik vrt, stavbišča, Posredovalci izključeni. 12 tefef ICraluš* kaplan^ c. Itn 16. ^©Sfilns se išče v najem ali račun. 100© K tistemu, kateri gostilno oskrbi. Naslov pove uprava lista. 9 za sezijsko prodajo kupi Billsll I&H drtSi, W ICMpIni nielliiii 16 tili© i 9©s6iiii® ali vzamem v najem gostilno v ptujskem, ormoškem ali čakovskem okraju. Josipa Vindiš, Hudajama, Laško ff j|fig\8ll f Iiil©s!©w. metaiismiisaa industslla in kabelska w ■ indvstrila d« HslS13@K IprvMKp183™3 2f!’ 22S- Bn»lOTl! „Kovina" Maribor. j ^ MA TOMRNA 8 Brizgalke pcioiio-poia, bakrene in medene cevi, bakreni krogi, limove palice itd. Vsakovrstna em- _ ^ balaža belega in dekapiranega lima, posoda, ogli, svetiljke, bakrena in medena žica itd. roWJi$Ši!Ji ICAlLOlfs Raznovrstni izolirani in goli električni vodi do največiega n mera. • Vsakovrstni vlitki bakra, medi in'brona. cov .clacije, povoščena žica in vst POZOIII javljam vsem prijateljem dalmatinskega vina, da sem si preskrbel večjo množino pj^J^urSlSIgSia liTSO;, katerega razprodajanTna"drobno in debelo in si^7^~FeSta¥r£iClii Ifl jS® P, W Migati fep-©gJ plp0 9 ^ lltrw po P sa liter, ^ostmillen flfa^iž© nm' d©i11a Jamčim za pristno vino ter se priporočam za obilen obisk, “ “ ' Poskusite, da se prepričate! Lgjg® ll©Sta¥lsagiIa ?^arib©rt5a 21 Obrtna bank w Liutont® podružnic Izvršuj® vs@ busiš^® fra^saSisile neilmlaiiSsisIs tuterai^afi teL if= 2 Ummm i-irada it, 12?2€ 1 e g|S d' mm TIIMKUM! ■ . BmOMM! W@life3 g@ vrši v n®d®ij® popoldne dn® 21= nial® 1= L pred mestnim masistratom v Kulu (@b slabem vremenu v dIrilItTOSi« d@inuJB ICarte m tes^b©!© s© p@ 1 ©I§iB w trg©¥isialt iCraoglssr, Milk© Ssncar, Saiol ist Urbančič, P©festk©¥ le tnit©@© m lepili S TOMBOLE SO ŠTIRI I is * $@k@t w Ptuln. : i§ : S : fl * K : m ■ n a ^SuSL • -g-r*^ K £■£-: : m ■ ~~—„ ; Up * =3. : m/ : m ^m^miaaffs^ssssimasSBSSSmiSSS&^s msi na fJ®!«sasi^s=@^i cesti ifiev. Si w Msri&eru se prlperefe cenienemu obtinsfieu in eSceiilanoin f@€isa in bigilenilns peslrelba. n: g*oti,a W ^2 Partija prvovrstnih leviiev sa gospode, dame in oh’ofee, se prodala po nai* ■/ '; v Klliils cenah. 20 KOSTU mmmmmiv Aleksandrova cesta It®wD 13, Te!©foo šteu, 13? - .—.■——.— ————----------------------Telefon it©^013? Ksmmsaesmsm&m ZAHVALA s Za izkazano sožalje ob smrti našega nepozabnega pokojnika se najiskreneje zahvaljuje 6 žalujoča rodbina ^©Sarif^ Središče ob Dravi, dne 30. apr. 1022. sra^SHP s-ms&zss® Lep w ICoiicalig m©ri ©k©ll 3 ©rai®, §@ pm