Številka 350
TRST, v soboto 19. decembra 1908
Tečaj XXX5!l
'	IZHAJA VSAKI DAN
tadl ib nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih eb 9. zjutraj.
F«samiČne šteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih %obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-itini, Dorabergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvfc. (10 Btot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po * O st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka laadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti11.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
V edinosti je moč I
—- NAROČNINA ZNAŠA —
sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na nar
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroialaa m B*4«Uaks UdanJ« „EMHOSTI" stan* : eal^ v. X*ta0 K 5 30, pol lata 3 «0	t
Vsi dopisi n»j se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ee ne sprejemajo In rokopial ae ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost«. - Natisnila tiskarna konsorcija
Usta „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poftno-hranllnRnl ra*un St 841 652. TELEFON It 11-57.
BRZOJAVNE VESTI
Italijanski poslanik v avdijenci pri cesarju,
DUNAJ 18, Cesar je danes rsprejel v posebni avdijtnci italijanskega poslanika vojvoda d' Avarns, Poslanik je i rofcfl odgovor italijanskega kralja na naznanilo aneksije.
Novi predsednik švicarski.
BERN 18. Veliki svet je zopet izvolil sedem zvezkih svetnikov in kaccelarja. Zveznim predsednikom za 1909 je bil s 147 od, 161 oddanih glasov izvoljen dr. Deucher.
Zopet nezgoda v francoski vojni mornarici.
BISERTA IS. Med nočno pomoreto
vajo, ki se je vršila ob ugasnjenli ločili, je torpedovka št. ?16 točila skuj: aj s topniččrko „Pylegeton". Torpedovka se je mcčno poškodovala, vendar ee Di dogodila druga nesreča, na čemer se je zt hvaliti hladnokrvnosti moštva.
Mesto pogorelo.
ROSTOV OB DONU 18. Požar je uničil središče mebta in ed^n mestnih delov. Zgorelo je tudi več oseb. Med uničec'mi poslopji je tud. Vič hotelov in nekoliko velikih -sklad1 šč.
Z otoka Eaiti.
PORT-AU-PRINCE 18. Haitsfci kongres je na mesto Nord Alek:iisa enoglasno izvolil predsednikom republike generala Simcna, Maroko.
PAEiZ 18.,(Ag. Havas). Potrjuje se, o& sta Francija in Špamja razposlale včeraj sig-natarnim vslastim algesirske akte identzčno noto glede formule za priznanje Mulej He-fida. Enakoglašečo noto izroči dekan diplo-matičncga zbora v Tangerju afiitopniku roag-zona.
Poplave.
FARIZ 18. V departemfiitu Herault bo velike pcplave. Iz Bessana poročajo, da je povodenj presenetila na lovu Štiri csebe, ki so utonile.
Portugalski kralj se ne poroči s prusko princeftinjo.
BERO LIN 18. „Nord d. Allg. Zeitung" piše : Pooblaščeni smo izjaviti, da so govorice raEgirjene v inozemskih listih o predatoječi zaroki princesinjo Viktorije Lujze s portugalskim kraljem popolnoma izmišljene.
Moravska Krumlov. 18. Danes se je vrši i tukaj pogreb vitega dvornika cesarje vega. generala konjica Rudolfa kneza Lich tensteina. Tesarja je zastopal nadvojvoda Fran Salvator. Navzoča srta bila tudi uadv.;Fran Ferdinand in Friderik, vkido je zastopal minister za deželno brambo FML Georgi. Vrhu tega je bilo še mnogo drugih dostojanstvenikov civilnih in vojaških, nadalje zastopniki visokega plemstva in mnogo občinstva. Spre vod je vodil brnski škof grcf Huyn ob azi stenci 40 duhovnikov. Truplo so položili v rodbinsko rakev.
Državni zbora
DUNAJ 18. Zbornica je nadaljevala de bato o aneksijski predlogi. Posl. Morsej je opravičeval aneksijo, ki je vsled velikosrbske propagande postala neizogibna. — Posl. Hli-bovicki (Malorus) se je izjavil proti aneksiji.
Generalni govornik-kontra Daszynski je zelo ojstro kritikoval ljudstvu sovražno, dvor-
jansko upanje polit ko monarhije, da se moramo poniževati pred Francijo in Rusijo in Bi moramo celo dcpušeati vse dopadati od Srbije. Govor&k je govoril o vprašanju novega panslavizma, ki ga je zapričel dr. Kramar. Rekel je, da nima danes panslavizem več nikake opravičenosti. Slovani Avstrije morajo vedeti, j da ▼ Rusiji ni svobode, enakopravnosti in j bratstva. Vsi Slovani, ki niso zaslepljeni oziroma podkupljeni, vedo, da j« Rusija slična j velikanski ječi.
Potem ko je generalei govornik-pro posl. Okuniewski gsvoril za nujnost, je sledilo več dejanskih popravkov. — Posl. Kramaf je nasproti D&czynskemu konstatiral, da zastopa novoslavizem docela idejo svobode, enakosti , in bratstva. Rekel je, <ia nista niti slovanstvo j niti germanstvo nevarca Avstriji, ako se ne bo v Avstriji stiskale ni Slovanov ni Nemcev, marveč se bo nasproti vsem narodom uporabljajo enakopravnost.
Govorila sta konečno fce predlagatelja, nakar se je vršilo glasovanje. Predlogoma posl. LicJhtensteina in Susteršiča se je priznala nujno:t, dočim ni predlog posl. Nemca Jn Adlorja zadobil dvetretjhrake večine. (Hrupni klici pri socijalnih demokratih).
Po kratki debati je bila aneksijska predloga z dostavki posl. ŠusterSiia in Adlerja izročena aneksijakemu odseku 52 členov.
Nato je zbornica pričela razpravljati nujni predlog posl. Silbererja glede trgovinsko-političnega pocbla'-tilnega zakona. Seja je bi'a zaključena ob 8s/4 zvečor. Prihodnja seja jutri ob 10. uri dopoludne.
Slovanski parlamentarui eentmm.
DUNAJ 18. „Narodea zveza"" je sklenila stapiti v pogajanja s klubom čeških katoliških narodnih- poslancev in se staroruskim khifcom v svrlio parlamentarne kooperacije.
DUNA J 18. Po živahni seji je „Narodna zveza" soglasno sklenila politično zvezo s česko-narodnimi katoliškimi poslanci (17 mož) in petimi Starorusini v evrho skupnega postopanja. Zveza bo nastopala tako, da bo v vssh taktičnih, političnih, gospodarskih, kul turnih in narodnih vprašanuh sklepala skupna parlamentarna komisija. Ta slovanski blok bo fctel 59 poslancev.
Italijansko vseučiliščno vprašanje.
8" varni popravki državnega poslanca d.ra R y bi: a proti trditvam poslanca d.ra Bn^at to v seji zbornice poslancev dne 15. decembra 1908.
Jeli-li Primorje italijanska dežela?
Visoka zbornica! V včerajšnji seji se je izljubilo gospodu poslancu d.ru Bugatto, da je v svojem govoru o italijanskem vseučilišč-nem vprašanju kritikoval vedenje Jugoslovanov nasproti temu vprašanju in da se je izjavil na način, ki se je kazal v kaj neugodni luči nasproti njegovemu sicer precej objektivnemu vedenju glede razmer v Primorju. Izrekel je trditev, ki očitno ne odgovarja reenici in jaz, kakor zastopnik enega tržaških volilnih okrajev se čutim — izlasti, ker se je fcavil tudi s tržaškimi šolskimi razmerami — primoranega, da preti temu nastopim in da stvarno popravim očitne neresnice in vedjma izrečEca zvračanja (Mejklici). Vedoma ali nevedoma — jaz menim, da se mi posreči dokazati, da se je tudi vedoma zvračalo.
Najprej moram nastopiti proti trditvi, kakor da le mi Jugoslovani nastopamo proti Trstu kakor sedežu bodočega italijanskega vseučilišča, ali — kakor 8e je izrazil gospod zastopnik furlanskih kmečkih občin, — da smo prevzeli naltrgo, da proti Italijanom v njihovi labtii hiši igramo „bausknechta". V njihovi lastni h ši! S tem je hotel g. poslanec Bugatto menda trditi — kakor je že I tako čitati v italijanskih primorskih novinali 1 dan na dan —, da je Primorje italijanska provincija. Pripada namreč k petero italijan skih avstrijskih dežel, o katerih je govorii tudi tovariš Bugatto. To je jedna od tistih navadnih prepotencij primorskih Italijanov. Kdor potaje po Primorju, se more uveriti takoj, da ie vse Primorje od Bovca, od Predela pa do južn8 toike Istre prek in prek I slovansko in da so Italijani naseljeni le po nekaterih met t h, ki prav za prav niti italijanska niso, ampak le poitalijančena, ker se tam Easeljeni avtohtoni Slovani po znanem in glaso^item vzorcu povsem jednostavno reklamirajo za Italijane. Kako italijansko je Primorje, to so pokazale najbolje zadnje držav-nocborske volitve. Moj tovariš dr. Laginja je namreč kandidiral tudi v dveh takoimenova-nih italijanskih volilnih okrajih in je prišel v obeh v ožjo volitev z it»lijansko-narodnima kandidatoma. V vsem je dobii dr. Laginja v i3tri več glasov nego vsi trije italijanski poslanci (Ćujte! Čujte ! — Poslanec dr. Bugatto : Kaj nam dokazuje to?) To ni vaša trša, da je vsaj tudi naša. (Mejklici poslanca Bugatto). Vi ste rekli „v naši hiši44 in to moram popraviti (Mejklici).
V Trstu smo tudi mi doma.
PODLISTEK.
Prva ljubezen.
Povest Ivana SjergjejeviČa Turgjenjeva,
Iz ruščine prevel dr. G. G.
Zato pa kako je plakal zvečer ravno isti Otelio" na rokah Zjinajide, ko ga je našla v ketičku vrta in ga vprašala, zakaj da je tako žalosten V Solze so se mi ulile s tako silo, da se je ona ustrašila. Kaj je z vami ? kaj je z vami, Valodja ? je ponovila — in videč, da ji ne odgovarjam in da ne neham plakati — ji je prišla misel, da poljubi moje mokro lice. Toda jaz sem se obrnil od nje proč in sem zašepe-tal ihte: vse vem; zakaj vendar ste se igrali z mano ? Po kaj ste potrebovali mojo ljubezen ?
— Kriva sem v vaših očeh, Valodja, je spregovorila... Ah, zelo sem kriva, je pripomnila in stisnila roke... — Koliko je v meni slabega, temnega, grešnega... Toda sedaj se ne igram z vami, ljubim vas — vi ne slutite, zakaj in kako... Toda, kaj vendar znate ?
Kaj sem ji mogel reči ? Stala je pred
mano in me gledala — a jaz sem bil ves v njeni oblasti, od glave do nog, čim me je pogledala . .. Četrt ure pozneje sem že letal s kadetom in Zjinajido za tekmo; nisem več plakal, smejal sem se, akoravno so mi iz zateklih vejic od smeha lile solze ; okolo vrata sem imel mesto ovratnice ovezan trak Zjinajide in zavpil sem od radosti, kadarkoli se mi je posrečilo jo prijeti okoli pasa. Delala je z mano vse, kar je hotela.
XIX.
Prišel bi v veliko zadrego, ako bi me primorali pripovedovati na drobno, kar se je godilo z mano tekom tedna po moji ponesrečeni nočni ekspediciji. Bil je to čuden, grozničav Čas, nek kaos, v katerem so viharno krožila najbolj nasprotna čuvstva, misli, slutnje, nade, radosti, in trpljenja; bal sem se pogledati v samega sebe, ako sploh more šestnajstleten deček pogledati va-se, bal sem se dati si odgovor o čemerkoli; kar mudilo se mi je preživeti dan do večera: zato sem pa po noči spal... otročja lahkomišljenost mi je pomagala. Nisem hotel vedeti, se me-li ljubi, in nisem hotel priznati samemu sebi, da se me ne ljubi; očeta sem se izogibal — ;oda Zjinajide se nisem mogel izogibati... Peklo me je kakor ogenj v njeni navzočnosti .,. toda, zakaj naj bi bil vedel, kakov
Prihafam k Trstu; ker gospod tovariš dr. Bugatto želi pojasnila tudi glede Trsta, mu bočen: podati pojasnil.
Vi ste v Trstu doma. Ali tudi mi smo tam doma in to so pokazale zopet državno-zborske volitve ; in sicer je bilo v vseh petih tržaških volilnih okrajih oddanih 8406 glasov za italijanako-narodno stranko, a za sloven-sko-narodno stranko 8096 glasov, torej le 300 glasov manje v vseh petih volilnih okrajih in no samo v okol'Vi. S oijalni demokratje so z i už ii za-se 9468 glaso-, cd katerih je bila i.:»jmanje tretjina slovenskih glasov. V okeli i sami je bilo oddanih za socijalno de-mokrhcjo 1469, skoraj izključno slovenskih glasov. Brez pretiranja se more torej mirno trditi, da je v Trstu na zadnjih volitvah glasovalo 11.000 slovenskih voli'cev. (Poslanec Bugatto: To so trditve in ne stvarni popravek ! Jaz nisem govorii o tem). Jaz hočem le stvarno popraviti, da Primorje in Trst nista le vaša hiša, ampak, kakor sem že rekel, tudi naša hiša. Tudi mesto tržaško samo, o katerem je govoril gospod tovariš Bugatto, je na zadnjih volitvah v štirih mestnih volilnih okrgjih oddalo 3670 slovensko-narodnih glasov nasproti 7712 italijansko-narodnih, torej tretjica narodnih glasov je bila v mestu slovenska. Vspričo takih rezultatov treba precej korajže za trditev, da sta Primorje ia Trst le hiša Italijanov in da je nam igrati v njej le ulogo hišnega hlapca.
Na statistiko se hočem sklicevati le na kr&tko. Celo po ljudskem štetju, ki so je napravile skoro izključno le italijanske mestne občine, tvorijo Slovani v Primorju večino. Kako se je ljudsko štetje izvajalo, tega mi ni treba tu opisovati.
Ali smo res le Jugoslovani proti Trstu? Tudi to ni res, da le mi Jugoslovani nastopamo proti Trstu. (Mejklic poilanca dr. Bugatto). Zdi se, da se g. tovariš Bugatto ne spominja več svojega govora, ali on je rekel v svojem govoru (čita): „V trenotku, ko nikdo nima več kaj oporekati proti Trstu ...' (Poslanec dr. Bugatto: Noben pameten človek 1). Jaz hočem g. poslanca Bugatto jedno-stovno opozoriti na govora, ki sta v mirolem tednu izustila v tej zbornici krščansko socijalna poslanca Baechle in prof. dr. Mbyr ki sta se oba izjavila proti Trstu kakor sedežu italijanskega vseučilišča (Mejklici). Torej tudi pripadniki drugih strank so se izjavili proti Trotu, in da sta ta dva poslanca tudi pametna, tega, menim, ne bo oporekal ravno gospod tovariš Bugatto svojima krščansko socijalnima tovarišema iz nemške krščansko« socijalne stranke. (Poslanec dr. Bugatto: Ta govera se razveljavljata). Ne, ne razveljavljata se nikakor.
Trieste o nulla.
Tudi ni res, kakor je trdil poslanec Bugatto, da je naš namen, ali da se vsaj zdi, da je to naš namen, da hočemo sploh preprečiti Italijanom ustanovitev vseučilišča. Ako je kdo kriv na tem, da Italijani do danes nimajo vseučilišča, ali vsaj pravne fakultete, so to Italijani sami s svojim zoanim mottom: Trieste o nulla! Ta Trieste o nulla so je glasno razglašal na vseh shodih, po vseh 1 časopisih, Ali Trst ali pa nič, se glasi vedno. (Klic: Gospod pl, Koerber jim je hotel ustanoviti fakulteto). Da to je znana predloga glede Rovereta.
Zakaj se izjavljajo Italijani za Trieste o nulla? To gotovo ne iz pedagogičnih razlogov, pač pa gotovo ne zato, ker sploh žele pridobiti si vseučilišče, marveč hočejo imeti Trst kakor sedež tega vseučilišča in nobeno drugo mesto, jednostavno iz političnih razlogov, ker hočejo utrditi in povekšati svojo moč nasproti Ju-goslovanomvTrstu. In nasproti takemu mottu, nasproti takemu Trieste o nulla bomo pač mi jednostavno istotako ojstro nastopali, kakor nastopajo Italijani za svoj Triese o nulla.
Sploh je kaj čudno, da se danes tudi poslanec Bugatto precej jasno postavlja na stališče Trieste o nulla. Š3 minolega leta je stranka, ki jej pripada poslanec Bugatto, izrecno izjavila, da zsmeče to stališče Trieste o nulla in da bi raje imela vseučilišče v kakem malem mestu, nego nikakega vseučilišča. Danes stoji gespod Bugatto na drugečmm stališču.
Mi smo za italijansko vseučilišče, to smo naglašali že opetovano; popravljam torej stvarno, da ni reB, da hočemo mi preprečiti u.tanovitev vseučilišča za Italijane, tla natapamo proti takemu vseučilišču. Nasprotno: jaz sam sem osebno v tržaškem mestnem svetu o opetovanih prilikah — vzlic temu, da je "italijansko-narodna večina na najbruti-lneji način nastopala proti nam — izjavljal: Mi Slovenci smo za italijansko vseučilišče, ali zavarovati se moramo proti Trieste o nulla, protiviti se moramo proti Trstu kakor sedežu tega vseučilišča ! !	(Zvršetek pride),
ogenj je bil to, na katerem sem gorel in se topil — saj mi je bilo sladko tajati se in goreti. Vdal sem se vsem svojim uti-som in varal sem samega sebe, odvračal sem se od spominov in zapiral sem oči pred tem, kar sem slutil vnaprej. Ta muka, kakor je kazalo, ni imela dolgo trajati. Udar strele je kar na enkrat napravil konec vsemu in me vrgel v nov tir.
Ko sem se bil nekega dne o poludne vrnil od precej dolgega sprehoda, doznal sem v svoje čudo, da bom obedoval sam, da se je oče odpeljal, a mati da je bolna, da ne mara obedovati ter da se je zaprla v svojo spalnico. Po obrazih lakajev sem uganil, da se je zgodilo nekaj nenavadnega ... Izpraševati jih se nisem upal; no, imel sem prijatelja, mladega gostilničarja, Filipa, strastnega ljubitelja pesmi in umetnika na kitari — do njega sem se obrnil. Od njega sem doznal, da je bil nastal med očetom in materjo strašen prizor (v sobi služkinj je bilo namreč vse slišati do zadnje besede; mnogo se je govorilo po francozki — a sobarica Maša je bivala pet let pri neki šivilji iz Pariza in je vse razumela): da je moja mati očitala očetu nezvestobo, njegovo znanje s sosedno gospico, da se je oče s prva opravičeval, potem vzkipel in od svoje strani izrekel neko ostro besedo, »nekako o nje-
Občine, stebri — držav!
(Dopis 9 Štajerskega.) Občinam je sicer z občinskim redom zi Štajersko odmerjen določen delokrog. Ob po-
nih letih," radi česar da je mati jela plakati ; da je mati tudi omenila neko ine-njico, ki da je bila dana stari kneginji, da se je o nji zelo slabo izražala in o gospiei istotako ter da ji je pri tem oče zažugal. — In vsa nesreča, je nadaljeval Filip, je nastala radi brezimnega pisma: kdo pa da je je napisal, se ne ve; kajti sicer ni vzroka, da bi bile prišle te stvari na dan.
In je-li morda kaj bilo, sem spregovoril z muko — dočim so mi roke in noge postajale mrzle in dočim je v globočini mojih prs nekaj zadrhtelo.
Filip je pomembno pomežiknil. „Bilo je. Takih stvari se ne da skrivati; naj je bil vaš oče v tem slučaju previden, kolikor se je dalo — moral je seveda vendar na primer najeti voz ali nekaj podobnega... in tudi brez druzih ljudij se ne da opraviti." Poslal sem Filipa proč — in se zavalil na posteljo. Nisem zaihtel, nisem se vdal obupu ; nisem se izpraševal, kdaj in kako se ie vse to dogodilo; nisem se čudil, kako da nisem prej, kako da nisem že dolgo uganil — nisem celo bil niti hud na očeta... Kar sem doznal, je presegalo moje moči: to nenadno odkritje me je potlačilo do cela... vsemu je bilo konec. Vse moje cvetice so bile na enkrat izrute in so ležale okrog mene razmetane in poteptane.	(Dalje.)
Stran II
* EDINO&T. štv. 350
V ^refrU. dne 19, decembra 1908
vrtnem pregledu tega reda 6e dozdeva, da politlfine stvari ne spadajo v delokrog obHn. A ker je c. kr, državno sodišča na Dunaju s evo o razsodbo od dne 3. VIII. 1906 Štev. 2*54 razioiilo, di se politične pravice, obseženo v določbah državnega osnovanegj zakona od dne 21. XII. !. 1867. drž. zakona št. 14:2 ne nanašajo saino na državljane, temveč tudi na v3e tuzemsko korporacije, torej tuii na občino Kokarje, ki ni samo trgan deželnega oibjra in člen upravnega org^ni-' zmu v Štajerski, temveč je tudi sama za-se pciitičoa korporacija, pristujejo tudi njej vse prl'tične pravice tega državnega osnovnega zskcns.
Zadevajoč te pravic, ki so dane avstrijskim državljanom in občinam s čbaom XUE. tavno imenovanega državnega osnovnega zakon , d:i ima namreč vsakdo pravico, da svobodno izraža svoje mnćn;e z besodo, pismooa, tiskom ter e ^cd.bami v ck.irju zakonih mej, je občinski odbor kokarski v svoji se;i dne 13. gru.lna t. 1. na predlog svojega zivednega župana g. Josipa P^azuik-a skieail soglasno sledeče resolucije:
I.	Ker se vseači!:ščna roktorja v Gradcu in na Dumju nasproti slovenskim vseučilišč nikom vedeta pristran ko ia razžaljlvo, ker tadva in vlada dopuščat*, da nemški burši pretepavajo slovenske vseučiliščnike oziroma jim branijo s Bi'o v akudemiško obednico ter iih --matr 3 za manievredne in za nejednake-pra?ne, h čuti ž nimi užaljenega tudi občinski odbor kokarski.
Da b; n ša akaiemišk* mladina v prihodnje zavarovana pred {udobnem j nemškimi barbarskimi napadi in da se ustreže kričeč1 kulturni potrebi slovenskega naroda ter da se ram že vendar enkrat izvrši člen XIX. drž. osnovnega zrtkona od dne 21. XII. 1. 1867. drž. zak. broj 142, zahtevamo v imenu prebivalstva občine Kokarje najodločneje, naj predloži vlada državnemu zboru še let ob zakonski načrt za ustanovitev popolnega vseučilišča s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani.
Oporekamo odločno, da bi se italijansko vseučilišče prej usta-u o v i 1 o nego slovensko. Najodločneje se zavarujemo proti temu, da bi se italijansko vseučilišče ustanovilo v Trstu.
II.	V imenu prebivalstva Kokarje S3 zgraža m) nad žalostnim dejstvom, da 3e je našla avstrijska vlada, ki se je vdala vsenemškemu pritoku in je v varstvo nesmiselnih buršev-& ki h čepic razglasila nad Progo drakoničio naglo sodbo. Bratskemu češkemu naroda izražamo v njegovih bridkih č*sih svoje najsrčnejše čuvstvovanje.
III.	V imenu prebivalstva občine Kokarje odobravamo opozicijonalno sta-liščev „Narodni zvezi" združenih slovenskih in hrvatskih državnih poslancev ter jih nujno prosimo, caj nadaljujejo z vso odločnostjo pričeti boj za pravice slovenskega naroda proti ponem-čevalnemu vladnemu sistemu — naj preprečijo z nijradik&l lejšo obstrukcijo nemška na-sihtva nad slovenskim narodom !
IV.	V immu v.ega prebivalstva občine Komarje poživljamo vlado in prosimo krono, naj stori konec nezakonitostim in političoemu preganjanju na Hrvatskem.
V.	V imenu vaega prebivalstva občine Kokarje retimo vlado, naj Btori vse, da p r e-neha nevarnost vojne s Srbijo in Črnogoro. Mi smo proti vojni s človekoljubnega stališča; kajti vojna je za družine nekaj nad vse strašnega. Proti tej vojni pa smo še posebej, ker bi se vodila proti našemu bratskemu narodu in bi dala povoda, da se vname ž njo evropska vojna. Naša država naj pomiri razburjenost v Srbiji ia v Črni-gori s tem, da se naj da Srbiji z odstopom primernega sveta zvezi z Jadranskim morjem.
VI.	Dokler ni zagotovljena sporazumna rešitev prepira s Srbijo in Črnogoro, naj v „Narod i zvezi" združeni slovenski ia hrvatski poslanci zastopajo v aneksijskem vprašanju strogo opozicijonalno stališoe, potem pa naj z ozirom na ponemčevalne namene vseh dosedanjih avstrijskih vlad delajo z vjemi sredstvi na tq, d a se troj edina kraljevina Hrvatska, Slavonija in Dalmacija, potem Bosna in Hercegovina in konečno vse slovensko ozemlje združi v j u g o a I o v an-sko državno skupino kakor neraz-d r u ž 1 j i v i del Avstrije pod žezlom Habsburžanor,
K položaja v Avstriji.
Komaj je premagana skrb ra<3i glasovanja o nujnosti proračunskega provizorija, že je zopit nastala velika nova skrb in je parlamentarni položaj postal zopet kaj nejasen in kritičen, valed česar se prikazuje na parlamentarnem obzorju zopet glasoviti § 14, ki mu je naloga, da v časih stiske nadomestuje pravico parlamenta. Oblaki se zbirajo to pot od strani agrarcev brez razlike narodnosti radi zakona, ki ima pooblastiti vlado, da pro-vizorično podaljša trgovinike pogodbe. Agrarci se na vso moč upirajo takemu zakona. Za predlogo samo ni sicer tolike nevarnosti, ali za pripoznanje nujnosti treba kvalificirane večine, ki jo bo težko dobiti, ako bod? agrarci vstrajali pri svojem odpora. Kajti tudi velik del n?mšk:h krščanskih socijalistov, v kolikor zastopajo kmečke okraje, se izjavljajo proti temu zakonu. Agrarci se sklicujejo na voljo volilcev in pa na dejstvo, da so kmečki sloji
že po trgovinski pogodbi s Srbijo močno oškodovani.
Vlada pa zahteva odločno, da se iej vo-ti-a ta zakon, ker trdi, da bi bili drugače veliki gospodarski interesi države v nevarnosti. Koliko važnosti pripiau,e vlada tej stvari, priča grožnja, da v slučaju odklonitve tega zakona po parlamentu, se zateče vla.da k gla-sovitemu §. 14, da podal ša trgovinske pogodba za tri mesece ter cdgodi parlament.
Ali predno pride do tega, hoče vlada poskusiti vse možno, da pregovori agrare*1, naj nehajo od svojega odpornega stališča. Upanja pa ni mnogo — vsaj giasoia zadnjih vesti z Donaja — da b: se jej to posrečilo.
Zarota proti angleškemu gospodstva t Xu<lij i.
„Koin. Zeitung" poroča iz San Frančiška, \ da je bila ob ameriški zapalni obali, kjer se že tri mesece nahajata d-a angleška policijska častnika z množico indij skik tajnih policij sto v,; cdkrita ve'ika indijska zarota, ki je imela; namen vreči angleško gospodovo v Indiji. —• Tj\taja je imela izbruhniti m?seci apriia, ko začne vroča letna doba in je mnogo angle-1 ških častnikov na dopustu. Hitro prihajanje! novih augleškin čet iz Evropa bi se bilo pre-' prečilo s tem, da bi se v sueškem kanalu pp-' topilo romarsko ladij o in tako onemogočilo! prehod.	____ _
Hrvatska.
Na občinskih volitvah v Karlovca je v j drugem razredu zmagala iista neodvisnih me-| ščanov ia sicer je bilo z 158 glasovi izvolje-, nih osom pristašev hrvatske stranke pra?a, trije naprednjaki in en Srb. Oficijelna stranka je dobila 84 glasov. — V prvem volilnem razredu je bilo pa izvoljenih sedem pristašev bivšega župana Bmjavčiča, pet pa izven stranke. Tretji razred bo gotovo volil opozicij onelno, prctirauchovsko.
poroča iz New Vorka, da je venecuelska vlada	železniškega ministra Derschatta in člena
napovedala Holandski vojno, ker je poslednja	gospodske zbornice, grofa Stiirgiha. zaplenila par venecuelekih parnikov. Pogreba predsednika višega sodišča
Haag 18. (Reuterjev biro) V minister-	Karola vit. Defacis, ki se vrši danes ob 10,
stvu za unanje stvari ne verujejo vestem da	urj dopoludne, se udeleži tudi voditelj pravo-
sodnega ministerstva, Bekcijski načelnik dr. vit. Hchknecht, ki pnde danes zjutraj z Dunaja 3 prvim brzovlakom Južne železnice.
Imenovanje pri pomorski oblasti. Voditelj pomorske oblasti ie imenoval absolviranega
Rusija.
je Venecuela napovedala Nizozemski vojno.
Dnevna vesti,
Nekaj o „hiši". Kakor morejo čitatelji posneti iz dr. Kyfcarevega govora, ki ga pri-
občujemo danes na drugem mestu, je itali- . . t , ,	. . ,	-
janski poslanec Bugatto govoril o Primorju )uns,H d.ra N:ka M a r i n o v i c a konceptnim in Trstu kakor o „naši", to je: italijanski Praktikantom.
„hiši".	~	Doprsni kip Verdija odkrijejo jutri ob
Dr. Rybar mu je dal primeren odgovor uri opolud.e v komunalnem gledališču in temeljito korigiral trditev po si. Bugatto o Giuseppe Verdi.
italijanski „liišiu.	V pojasnilo. Prejeli smo: „Edinost" je
Tudi „Piccolo" je govoril te dni o neki poročala te doi o neki razpravi, ca kateri „hiši44, ki da hoče go^ned jvfiti v Tr--tu, da-.si se je no-ka Negode posluževala italijanskega riiua v to nikake pravice. „Piccolo" je nami- jezika. Ker pa bi uregoil kdo meniti, da je gaval na naš „Narodni dom" ter je hotel v ta Negode od S'. Ivana (kar je izhajalo tudi svojih lahkovernih čitateijih vzbuditi s tem iz „Edinosti" in „Pjccola*'). konstatujemo, da mnen;e, da je vsa slovenska stvar in njeno .je bil. dotičnica cd Sv. Marije M igdalene snovanje v Trsta omejena ped streho našega spodnje. — Toliko v pojasnilo na razna „Narodnega doma".	vprašanja.	I. N e g o d e
„Piccolu" pa moramo že mi povedati, ]	cd Sv. Ivana,
da je ta njegova trditev neslana in da ga! Zahvala. Povodom smrti svoie soproge de'a le emešneg*. Vso smešnost „Piccolovega" : zašel bi bil v hudo financijelno stisko, da mi izreka o „eai h ši", ki da hoče gospodovati ni „Pogrebno društvo" pri Sv. Jakobu (ki vsemu Trstu, dokazuje že tistih 3670 glasov, sem mu ud od začetka) točno in brzo izpla-oddanih v medtu na zadnjih državnozborskih fialo po pravilih določene podpore. Ob tem volitvah. More-li 3670 ljudij bivati pod fetreho udarcu, ki me je zadel, sem še-le prav ob-in vrhu tega še koncentrirati svoie delotu-; čutil, kako koristna jo ta nap -ava. Zahva-nie?! Ali bi mi reki', da poleg 3670 slovea- liujoč ee omenjenemu društvu, je priporočam skih volilcev mora živeti v Trstu tudi š> kaj •! najnujneje kakor em nentno človekoljubno drugih Slovencev, In vsi ti da b. ii^t i le | podjetje. Posebno siromaSr eji sloii naj bi se eno hišo?!	t potom tega društva zavarovali vsai proti
Če pa je hotel „Piccolo" reči, da je vinajhu:ši utiski za slučaje takih rodbinskih „Narodnem domu" nekako sredotočje sno- j nesreč,
vanju tržaških Slovencev, no, potem ima { Ob enem se pa zahvaljujem delavcem-
V Lodsu obstoji na magistratu posebna šolska komisija za nemške ljudske šole. V tej komisiji se nahajajo tadi Nemci. Ta komisija ima odločevati o v sprejemanj u nemških otrok na nemške šole. V to svrho je napravljen popis vseh nemških rodbin in njihovih členov. Ta šolska komisija je pa letos vspre-jela v ta popis tudi vse Poljake, ki so v kakem službenem razmerju z Nemci, in bi potemtakem morali tudi poljski otroci pohajati nemške šole. Puljaki so proti temu uložili protest, a načelnik učne uprave je ta protest zavrnil. Ru>ki listi z ogorčenjem beležijo ta škandalozni dogodek iz zahtevajo, da 83 v državni dumi spregovori o njem.
DOGODKI NA BALKANU.
SRBIJA.
B e 1 i g r a d 18. Skoraj gotovo je, da ministerstvo ne odstopi, preden se skupščina zopet ne se:tan2. Da, ministerstvo bo celo skušalo dobiti podporo zbornice za svojo unanjo politiko. Govori se, da naprosi vlada zbornico, kako se jej je ravnati v stvari aneksije. Vzlic temu se splošno sodi, da ne ostane ministerstvo Veiimirovičevo več dolgo na krmilu
B e 1 i g ra d 18. Med obema radikalnima strankama so pričela pogajanja o stališča, ki naj j a za vzamete nasproti eventuelni sestavi novegi ministarstva. Minister Milovano-vić se je sinoči več ur pogovarjal z mlajimi členi staroradikalne stranke.
TURČIJA.
Carigrad 18. „Jeni Gazeta" poroča, da so povodom parlamenta vsi vladarji brzojavno čestitali sultanu, vsi parlamenti pa predsedniku turškega parlamenta.
Carigrad 18. Naučni min h tor Hakki bej je imenovan poslanikom v Rimu, doaeda nji poslanik Zia paša je imenovan ravnateljem katastra, dosedanji ravnatelj katastra Abdurahman pa začasnim naučnim ministrom. Turški parlament.
Carigrad 18. Na včerajšnji seji je zbornica sklenila izvoliti komisijo, ki naj sestavi adreso na prestolni govor.
VojaSka služba v Turčiji.
Kakor poročajo iz Carigrada, bo odslej vojaška služba obvezna tudi za prebivalstvo krščanske veroizpovedi.
ČRNAOORA.
C e ti n j e 18. Vsvoji izredni izdaji pravi uradao glasilo „Glas Crnogorca", da je povsem neresnična vest, razširjena v inozemskih listih, češ, da namerava črnogorski knez Ni-kcla dne 7. januarija 1909 oficijelno napovedati vojno Avstro-Ogrski. Uradni list dostavlja, da je bil, je in bo knez Nikola vedno ljubil mir in da je prijat olj cesarja Frana Josipa.
Drobne politične vesti.
Godbe pri deželnobrambov-s k i h polkih. — M niaterstvo za deželno brambo je odredilo, da se pri vseh 28 peš-polkih brambovcev osnujejo vojaške godbe.
Nižeavstrijski (deželni zbor. „Koresp. Austria" poroča, da bo nižeavstrij-slri deželni zbor sklicaa ca đsn 8. januarja.
Biilow odstopi? „Munchener Nach-richton" poročajo, da državni kancelar Biilow odstopi in da knez Furatenberg postane njegov naslednik.
Venecuela napoveda Holandski vojno? Barolinski „Lokal-Anzeiger"
njihovega političnoga društva in pa morda I	Ivan Križman.
Ginnastico — ki hočeta gospodovati v j Božićnica v prid otrokom revnejših že-Tratu! ! ........ .. .	llezniških uslužbencev. Krajevni cdbor društva
In po isti logiki bi mogli reči, da ena j usiužbc>ncev c. kr. drž. železnice za prireditev
socij&listična hiša hiče gospodovati vsemu Trstu!
Vs&ka stranka ima nekje sveje središče, odkjer izhajajo impulzi, inicijative in navodila. Ali, ako se hoče radi tega trditi, da je v3a pojest te stranke omejena le na eno hišo, je to trditev, ki le smeši onega, ki jo je izrekel.
Da, mi tržaški Slovenci imamo svoje središče v ni še to naša
bož čnic in polctnic vabi cenjeno uradništvo k božičnici za otreke revnejših železniških uslužbencev, ki se bo vržila v prostorih c. kr. državnega kolodvora v Trstu dne 19. t. m. ob 2. uri 15 m. popoludne.
Dijaško podporno društvo opozar'a opetovano na občni zbor, ki se bo vršil danes v soboto zvečer ob 8. uri v pro3brih XT ,	, u	j. , „Slovanske Čitalnice" (Nartdii dom) po že
^a"dteamhiša0inV e s Tr's t Te objavljenem dnevnem redu. »ša jedina hiša. V es I rs t je, Tq dobrodelno društvo je izla.ti v seda-
tista hiša, katere solastnik smo^ čggu ^ naa neprecenljive važn03ti. fiaj
i. .m 1 ' " , , - ;je treba, da zastavimo vso svojo pomoč za O tem govore naša pos?stva in na5i...___
govore nasa pos volilci, o tem govore številna naša društva, naše zadruge, naši zavodi, naša trgovska in obrtna p^d;etja, razširjena in razmašena po svem mestu.
Ves Trat je hiša, kitere smo mi solastniki ! Svojim „nedolžnim* — backom more „Piccolo" že pripovedovati bajke in natezati laži. Ali to ne m^e zmajati naše zavesti, da smo tu doma in da živimo na svojih tleh; in ne more slabiti naše volje do neizprosne brambe te naša pozicije in do nje
za
nadaljno izobrazbo naše slo7. mladine. Prevažno je pa tudi, ker število naših slovenskih dijakov vedno narašča in ž niim tudi potrebe, b katerimi se ima večina izmed njih boriti. Ksj nam pomaga vedno pritoževati se in govoriti o nedostatku izšolanih strokovnjakov za ura<le in šole, ako pa ne poskrbimo s^mi za njih naraščaj. Saj bo s pomanjkanjem ravno takih močij vedno izgovarjajo neprijazni nam krogi, ako zahtevamo, ktr nam gre po zakonu.
, ..	. .	. , . . , ,	Zato pa na delo za našo mladino, slovensko
nadaljaega utrjevanja z intenzivnim delom na ^ * . na d,naŠDje zboro,anje!
širnem polju naobrazbe, gospodarskega osa-	^ ' .	.	. ,, .
mosvajanja in političnega dozorevania.	oi Božična razstava »lov. umet. kluba
In Č3 se rPiccolo" in njegovi zaplečniki «Skala ' je vzbudila veliko zanimanje med ne Boametujejo. da za^no enkrat račmati z občinstvom, ki jo prav pridno poseča. Vče-
■ raj je bila prodana tretja slika in 6icer „Morje" pastel slikarja Hugo Viktorja (Ger-bič). Razstava je otvorjena popolnoma brezplačno od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Razglednice družbe sv. Cirila in Metoda za božič in noro leto so letos izvanredno lepe. Družba je nabavila samo umetniške razglednice, ki se odlikujejo po Bvoji dovršenosti, kakor tudi po varijaciji. Narodni trgovci bi lahko letos izključno samo te razglednice prodajali, ker ne morejo tožiti, da niso lepe in da ne odgovarjajo ukusu ljudstva. Celo najbolj razvajen mora biti z njimi zadovoljen. Priporočamo jih kar najtopleje.
r e a 1 n o s t j o, mesto da mamijo svojo ljudi in jim trosijo peska v oči, potem naj bodo le pripravljeni na to, da jim bo naša „hiša" delala še mnogo preglavice.
Slovenec" očita trž^škioa slovanskim krogom, češ, da bi bil V3peh volitev v pred-stojništvo zavarovalnice proti nezgodam še lepši, če bi bili oni nekoliko delavnejši za to volitev.
Tega očitanja ne moremo pustiti brez odgovora.
Tržaški krogi so takoj v začetku volitev napravili poziv, ki so ga priobčili v vseh listih Kranjske. Primorske in Dalmacije. Preskrbeli so si volilne listke, ki so jih porazdelili posamičnim akcijskim cdborom, korpora-cijam in osebam, ki so izven Trsta prevzele agitacijo za volitev. Organizirali so po Goriškem, Istri in Dalmaciji agitacijo In sami agitirali v Tritu in bližnjih krajih, kolikor je bilo možno.
Akcijski odbor tržaški je skupil vse glasovnice, nadzoroval pravilnost ist'h, dajal pojasnila volilcem in interveniral opetovano pri zavarovalnem zavodu in na vodstvu za volitev opravičenih podjetij.
Oa se ni moglo v nekaterih kat3gorfrh skupiti dosti glasov v Trstu, je to pripisati okolnosti, di nimamo opravičenih volilcev. Kjer smo pa imeli kaj materijala, smo storili svojo dolžnost in tako smo nabrali v II. kategoriji, v skupini delavcev, skoraj 5000 glasov, to je več nego vseh naših glasov v vseh ostalih skupinah iz vseh treh pokrajin.
Ne bahamo se s tem, toda ta okolnost dokazuje, da, kjer sm) imeli kaj glasov, smo tudi dosegli primeren vspeh. S tem pa ni rečeno, da se je od vsake strani vse etoriio, kar je bilo možno, in zato upamo in pričakujemo, da nastopimo prihodnjič povsod še bolje organizirani in da dosežemo še lepši vspeh.
Novi Lloydov predsednik. — Imenovanje novega predsednika avstrijskega Llojda fie ni izvršeno. Gre se za dva kandidata, bivšega
Tržaška mala kronika.
Težka nezgoda na deiu. Mehanik Bernard Fonii, star 52 let, vilužbenec v Dre-herjevi pivovarpi je bil zadet od sukajočega se dela stroja tako nesrečno, da sta mu bili zlomljeni obe nog^. — Prinesli so ga bolniš-nico.
Požar. Včeraj ob 12 in pol p^P- so bili poklicani ognjegasci v hišo št. 8. ulice St. Francesco d'Assisi, kjer je v delavnici Frana Saksida izbruhnil požar, in sicer v garderobi delavcev. Po polurnem delu je bil ogenj pegešen. Uničeno je bilo yeč oblačil.
Zadet s pištolo. -- Štirnajatletni Anton Persolja, podajač pri stavbi novega gazo-metra v Rojanu, stanujoč v Kolonji št. 217, je bil ranjtn vsled neprevidnosti svojega hudega tovnriSa, ki je proti njemu sprožil nabit samokres.
Tragičen pretep v Umagu. Pripeljali so
včeraj v X. oddelek bolniš&ice Matevža Miloš, starfga 26 let, ki je imel težke poškodbe na lobaoji ia bil tudi duševno »normalen. Bila je to p sledica d.belega kamna, ki ga je nekdo zalučal proti njemu na nekem pretepu pri Unias;u.
Koledar in vreme. Danes : Neme-zij muč. — Jutri: 4. od*, (kvaterna nedelja). Temperatura včerAj ob 2. uri popoludne
-+- 7*0 Cels. — Vreme včeraj deževno.
V Trstu, tise 19. decembra 1908
>EI>r:NOS7> Piv, 350
St*ai? ur
Vremenaka napoved za Primorsko : Oblačno in deževno. Hladni ve'.r vi. Temperatura hladna.
Naše gledališče.
•Jutri zvečer točno cb 7. uri ae ponovi o a obćo že'j o burka
VRAŽJA MISEL,
in s;cer ob deloma znižanih cenah (sedeži v prifiičju od IX.—XII. vrite po K 1'40, scd ži na galeriji po K 1*60). Ker se predstava konča pred deseto uro. se lahko občinstvo z okolice posluži Š3 zadnjega tramvaja.
Tržaška gledališča:
VERDI. Drevi prva repriza impozantne
prireditve Wagn:rjeve opere ..Mojstri pcvci Dcrimberški".
FENICE. — D^nes z ečer f,3 ponovi prcdradnjiinrat opereta „Dunavka kri". Jutri bo imr-la družba Mf.gnani dve zadnji predstavi z Ž3 omenjeno opereto in sicer ob 3 15 p;-;j. in ob 8. uri zvečer.
EDEN. Danes ob 8. uri 30 m. je za-liimiva predstava.
Društven® vostl.
Telovadno d-uštvo ^Tržaški Sokol".
Danes zvečer ob 9. uri se vrši običajna ple~nr; vaja pod vodit-om trsta prot. Uraeka, na kateri te /prične s poukom hrvatskega n r.
na ksr se plesplce


i k
1 ^
I/3 1

„Kolo",
M plesa opozarjj.
Brate pevce se opozarja, da je pevka vaja v ponedeljek in tort k cb navadni uri. Priti ]e tečno! _____ Na zdar !
i¥ar. delav. organizacija
Po pomoli ie izostalo, da je daroval za 3irote po pok. F, Mihaiiču g. Ivan Pesso 10 bron.
Ustredoj* Banka če*kych sp.ritelen je razposlhla vpisne pole za zasebne uradnike v penzijski zavoi. — Natančneje je označeno naše staliečo v današnjem „Narodnem Delavcu".
Podružnica v Borštu naznanja, da je z doem 15. t. m. otvorila Č talcico in sicer začasno v prGitorih tc?ariSa blagajnika Josipa Be nefciča. Čiialnicn je členom na razpolagi od 6. do 9. ure zvečer. V istih urah daja tudi odbor zaželjena pojasnila in nasvele. Preskrbljeno je tudi za tiste ude, ki ne znajo sami čitati, in sicer na ta način, da bo člen ali dru^i na glas čital važneje stvari. Zato priporoma cdbor podružnice vsem členom, n^j se pridno poslužujejo te lepe prilike .za naobrazbo.
Premikači c. kr. glavnih skladišč ae vabijo, da se polnoštevilno udeieže občnega zbora skupine, ki se vrši jutri v nedeljo 20. t. m. ob 10. uri dopoludne v dvorani N. D O. — Ker se bo razpravljalo tudi o drugih važ ih stvareh, naj nihče ne manjkal
Vesti te Goriške.
X Društvo za ohranitev oglejske baziliko
imelo je v torek v nadškofiji sejo. G'avni predmet zborovanja je bila odpoved društvenega načelnika barona Teuflenbacha. Ta je zahteva', da bi se pri upravi bazilike tudi ntkoliko več naglafialo dejstvo, da je oglej še vtdao v Avstriji. Pri tem je prišel s tamošnjim župnikom, ki je rojen v Italiji, v nekako navskrižje in je vsled tega podal odpoved. Nk zborovanju, katerega s i Tfcuff-*nbach ni \ deležil, se je sklenilo, prositi ga, naj odtegne svojo odpoved, na kar se pri njegovem značaju ne more misliti.
Kakor državni prispevek za ohranitev in popravo bazilike je v proračunu za leto 1909 znesek K 10.000 ; za to leto je dala vlada le K 2000. Ta povišek sta zahtevala furlanska poslanca in sta ga, kakor se vidi, tudi doiegla.
x Električni tramvaj v Gorici ne bo
tekel pred februvarjem, ker se ie vse začelo brez načrta in brez vsakega reda. Namesto da bi bil konsorcij pred začetkom dela po fckfbel vse potrebno, ni napravil nič, tako, da 30 vedno pogajanja med obema železnicama, mestom, vlado in zasebniki. Ulice so vedno prekopavajo in prestavljajo tračnice ; pa tudi električne moči nima še napeljane in tudi ne zagotovljene, kakor tudi ne potrebnega osobja, ki^se mora prej vežbati najmanje Št ri tedne na drugih železnicah, predeu je vsposobljeno.
_ Po drugih večjih mestih se je električni
tramvaj izgotovd ia izročil prometu v času štirih mesecev, v Gorici pa bo, da ali ne, komaj v enem letu gotov. Nabavljenih je že devet vozov, ki mirno čakajo rešitve v remizi pri južnem kolodvoru. Napisi pri vozovih so samo laški. Pcd;etje torej ne ref.ektira na Slovence. Tudi dobro, naj prevaža samo Lahe! Bomo videli, Če pride na svoje stroške. Slovensko občinstvo pa opoz rjamo Ž3 sedaj na to. nt) se nikakor ne poslužuje elektnč negi tramvaja, dokler ne bo v vozovih tudi slovenskih napisov in se ne bedo sprejemali v službo tudi naši ljudje.
Novo drdštvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znaaje pravila novega društva: ^Kmetsko izobraževalno društvo" s sedežem v Selu (pol. okraj Sežana).
Umrl je v Podgori pri Gorici široko-znani g. Audrej Kocijančič, veleposestnik in imejitelj zlatega križca za zasluge s krono, •tar 77 let. Pokojnik je bil več čaia župan
i v podgorski občini in svoj čas tudi deželn! I poslanec goriški.
x Potrti Mazzinijancfaf Gorici je peščici i m'adih, nedozorelih pristašev Mazzinija in : nj govih političnih nazorov, ki par let £eu J terorizirajo vse laško prebivaUtvo me ta. Vse j demonstracije proti Slovencem so njiho\o drlo. Vredno bi le bilo vedeti, cd kod ti nemaniči zajemljejo denar, da podkupujejo nezavedno mestno druhal, d t jim dela šta-fažo pri njih umetno vprizorjenih demonstracij in pouličnih izgredov,
Zntno je sicer, da se goriško sodrgo more kupiti za pol ure ;:o fliki, a tudi ta šport stene precej denarja. Vstopnico v ineitno gledališče se mora pa plačati p) določeni ceni in t'i je navadno visoka. Ko je tu dalo Ibjenovo gledališče prvo in zadnjo pred-tavo, n«guali so Mazzinij^nci toii^o plačane nuhrie, da so predstavo preprečil. Radi izgredov in vdeizdajskih dejani, ki so ae dogodila takrat, vodi a daj policija preiskavo in £di »3, d i se ie politična oblast vendar enkrat toliko cbrabrii«, da nadene vzlo mlečno-zobim revolucionarnim t-rditežem. To se sme vsvii sklepati po kaznih, ki jih je policija taložila do sedaj voditeljem mazzinijan«ke struje. Obsojeni so namreč zapored ma na 14 dni zsp ra; pride jih pa še lepe Število na vnto.
Te nepričakovane cbsodbe so vodje Mazzinijancev ia it škili ultrahberalcev tako poparile, da se niso hot-Ii poslužiti d seljenja politične oblasti, ua aruejo d nes. v nedeljo 13., obdrže?ati javni ljudski shod v mestnem g'edališču za ustanovitev težkega vseučilišča v Tr tu, kateri shod jim je bil d men t den prepovedan r di formalnega pc-gresira.
Iz tega tako prozornegi dejstva se lahko prepriča politična oblast, da se v Gorici prepreči vssko velikol.^ko demonstracijo in vsak pouli5c? nastop, ako sc poznanim vroče-kr ;nezem le lahko stopi na nj h velikoitnii-janska kurja očesa.
Vest; iz isire.
Na adreso ravnateljstva železnice Trst-Poreč. Priporočali bi ravnateljstvu te prcg", Daj vendar enkrat odpravi krivice, ki se gode, našemu ljudstvu na tej progi. Naj omenimo le postajališče ^Monte Castilione", ali kakor je že imenujejo. Te postajice se po&lužuje ljudstvo iz vsega Brega. To se pravi: bi se je hotelo posluževati, kajti, take „postaje", kakor je gori imenovana, bi bile lahko na vsakem razpot u. Vsa „po3taja" sestoji v tem, d^ je na nekem kolu obešena svetiljk* in ra ime — 6e?i da samo v italijanskem jeziku. Ali ravnateljstvo re3 ne zmore par 6to kronic, da bi postavilo malo zavetišče za Ijudij, ki čakajo na vlak in so sedaj neusmiljeno izpostavljeni dežju, burji in mrazu ? 1 L:udje hite predčasno na mesto, ker se boje, da ne bi zamudili vlak. Prihajajo na mesto seveda vsi razgreti, a potem morajo čakati po dvajset minut v mrazu, burji in dežju! Tako si ljudje nakopavajo prehlaienja in so v nevarnosti, da zadobe najnevarneje bolezni. Piscu tc:h vrstic se je že dogodilo, da je moral po takem slučaju ostati več dni v postelji. Tbko se dogaja marsikomu, ki se hoče v slabem vremenu poslužiti vlaka rečene železnice. Neodpustno je to, kajti zadostovala bi le mala lopics, da se odpomore temu kričečemu nedostatku. To bi stalo le neznatno svotico, a ljud,e bi bili zavarovani vsaj kolikor toliko pred nevarnostmi vsled slabega vremena.
Pozivl:amo torej ravnateljstvo, da si vzame k srcu to krivico, ki se godi ljuditvu in naj nemudoma ustreže tej tkromni in več nego opravičeni zahtevi občinstva.
Moderna, vzorna šola v Kopru. Tu pa
tam je poslopje učiteljišča v Kopru bilo že nekoliko opisano. >ihča si ne more predstavljati teh pro8tcrov, ako jih ima v resnici pred očmi, ako ne gre noter in si jih Le ogleda. Morali bi imeti izreden dar, da bi na tanko cčrtali iu živo predstavili te prostore, ki niti podobni ci30 šoli. Že aama aunaina slika je taka, da ne moreš slutiti, da se ■kriva v tem ziđovju c. kr. učiteljišče. Nek č je prišel neki kmet kipovat v to poslopje „tobak" (re i nič c a čo-jodb*). A pustimo te ak-jravno upravičene fa'e. Ako stopiš v pc-slooje o suhem vremenu, t(dij očutiS neprijeten hlad, ki te piešioja du kosti. Od tal c3o vrha prepregajo stene velike plahte plesnobe in vlage. Kaj pa še-le o deževnem vremenu ! Kadar količkaj potegne jug, že vam začne curljati iz vseh kotov, od vseh strani. Na mnogih krajih moramo preskakovati cele mlakuže. Ravno tako je v posamičnih razredih. Pred nami voda, nad nami voda. Ako privzdigneš deske in nekoliko prebrskaš naletiš na dva metra debelo plast človeški h kosti, pod katerimi je voda. Spodnji prostori so deloma do 60 cm. pod zemljo. Pod stropom nitmo varni. — Iz i fctranišč se širi duh po vsem zavoda. Peči so
< 1 ^fcfltfV^' ^f^^^-fV
TRRT — Ulica Stadion št 19 ^ z lepim hladnim vrtom.
Toči s© iit.sko, da^niEitina^o, vipavsko prisno vino; PIVO DnBHEE prva v . te.
DC3IAČA KTTHIKJA KSiSSr TE3A*.
A"DEnJ FUKIA-V, Ustnik.
** Z -
on	a^Sf	■■■*	4 ■
pisarna In p^cilajslna Eia Vihizmzn	r;L v*.
Telafon št. 1402 (poke cerkve sv. Antonu Novega) -eiefon st. 5402
Zaloga
epr^ve lalicd. rississ,. D' Azzgiio žt. 1 "i
Prh
tri rej p. pogrebe od najprostejše do uajeieganiiiejše v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprifh rozo ih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin z« mrliče, kakor: kovina-te in lepo okrašene -j: rakve ; čevlje, vence iz um- tnih cvet ic kc-riae, porcelan in ; rl.
Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE.
Za slučaj petrebe se uljudno priposočajo
jae
Cene nizke, da se ni t_Lti konkurencc. H ENRIK S TIB h F J i:: i uj
Slovenci In Slovani v ! rstu
Dolžnost je voša, da se poslužujete le v
Slovanski brivnici
i niti saraio Hsrsalanie SE?. 1 (Slin sloreesSB ialljarB!)
V. OJTJBIN, brlveo.
let velikega uspeha!!!
£ f
i i
č € C t t
Valentin žorzini
urar la dragotlna
trst, ulica JfiuSa vecchia št. 1 (Za kžo)
Izbor zlatih in srebrnih predmetov
zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah.
Spre;me ge popravlianja vsake zlatanine in ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju
urnih zaklepnic. Pozlafcenje ln srebrnenjo vsake kovine
potom pile ali ognja, in urezi.
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Craike poalartU Cep.e dogovorne. — Pcžtr8žfca ea dJfv?
Ulica Campa^ib si S£
ha prodaj je
gostilna :
- s posestvom -
na Slov. Koroškem poleg farne cerkve ol> železu, postaji oddaljeno 2. postaja od Celovca.
Hiša je eno nadstropna, novo sezidana, poleg- naravna skalna klet, nekaj njiv travnikov ter gozd, vse v prav lepi legi. ter je najbolj pripravna za večjega vinogradnika ali vinskega trgovca.
Kupci naj se blagovolijo oglasiti pri FR. KAMNIK AR-j U v Ljubljani, Soteska št. 4.
Zdrs?
:: :: redno pFebavlja_nje in očiščen želodec
doseže ne z uporabljanjem večkrat odlikovane PlČCOLI-jeve
tinkturezaželodsc
Prodaja ae po v?eh lekarnah. - Posiljatve po postnem povze-ju preskrbuje lekarna
PICCOLI.ljS
c. kr. dvorn. zalagatelja in zala-telja njegove Svetosti.
žtn

iifi8«iwmifl«oging8jinw
Komptoarisi
ali komptoaristinja
slovenskega in nemškega jezika v govoru iu pisavi popopolnoma zmožen, spreten v dopisovanju. se sprejme v večjo dunajsko tovarno. Znsnje stenografije kakor tudi pišanje s pisalnim stroiem ee zahteva. Ponudbe kako tudi zahteva place pod šifro ,.EXPORT" na Annoncen- Expedition HEINRICH SCHALES Dunaj I. Wollzeile 11.
MUiiUUUUMUMUUUiiiiM
Z0B0ZDBAVNISK1; AMBULAT0R1J
Dr. Viktor Bondel
Trst, ulico Sun Giooannl 1,1, nads.
9-1	3-6
Tovorna cementnih cevi In M teracov, betona I ortlL Hnmenja ■ AR1STIDE GUALCO - TRS f g
ulica S. Servolo št. 2.	telefon 21-42.
i " DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
Najvspešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatizmu in protinu
]e
rn^l^^Ai-p!«	\ prirejena v Trstu Rafaela Godina, lekarna „jllla JMonna della Salate4' p n
^ ^ lekarnarjev . n 3akobi ta Jo$lpa Sodta2f Iekarna #ynr 3gea4 farneto 4
Steklenica stane K 1*40. Ir Trsfea 3e ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetja ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko poš>.
Stran IV
»EDINOST« št. 350
V Trstu, dne 19. decembra 1908
tudi slabe. Vsako leto jih liikajo in flikaio, a po K 2, vendar ne odgovarjajo potrebi.	Potočnik K 1.
Doi£ inr ^tda- V£Šnk»j K k g v Josip Stolfa
Rodoljubka IZ St. Galen (Švica) , vsakXtna mizarska dela.
mizarski mojster, Trst, ulica Belvedere štev. 8. izvršuje
33
V teh mokrih smrdljivih, zakajenih, pod	K 10, gdč. Irma Gasperčič K 2. Popravek: -
zemlo nabajaicčih se luknjah morata ubogi	v ztdnjem objavljenju naj se glasi: g. Ante |lpp|ip*| trgovino z mešanim blagom Bprejme
diiak in profesor presedali do osem ur na	Truden 2 zaboja pomaranč. 2 zaboja dateljev	se takoj; prosta hrana, stanovanje m
dan. In ti slovenska javnost, aH se ganeS	in 2 ko?a fig. Nada Vr&čajeva in Breda obleke. INaslov pove Inser. odd. Edinoati. 1973
tedaj za nas? Vzbudi se in zahtevaj, kar ti	Brščajeva vsaka po K 1 in g.a Dolenčeva, nonOOCBDC
gre po pravici!	Učiteljiščniki.	1 K. Zahvaljuje se srčno
in prosi nadaljnih Irma Š t r e k e 1 j, blag. Eojan 79.
gre _
Okrožno sodišče v Puli, ki se je imelo darov otvoriti 1. januarija 1909, bo bržkone otvor- j jeno še-le leta 1910.
Vosti iz Koroške.	Cigan pesnik. — Angleška ima najorigi-
Odlikovanje. — Profesor v Celovcu dr. naloejSega pesnika v osebi cigana Barklaja. Jakob Šket je dobil povedo m vpokojitve na- Pesnik je zadobil Že veliko popularnost.
Razne vesti.
s'ov vladoega svetnika.
Zadnja mina v turškem predoru. Iz
Malnica poročajo, da so 16. t. m. prižgali zadnjo mino v turškem tunelu in je sedsj razpečal torej veg tunel prevrtan.
Vesti iz Štaj erske.
Roko je odtrgala žaga Žagarju Alojziju Ravnsku v Frankolovem.
Živ pokopan. V Šmarjah pri JelSab se je pri kopanju jame odtrgal veči kos zemlje rad delavcem Antonom Tačko in ga zasul. Črez eno uro so ga izvlekli iz jame, a bil je Že mrtev.
Nov dnevnik na Štajerskem. Celjska „D' motina" preneha z novim letom izhajati Narodni list" bo tedoik novi „Nar. Dnevnik" bo pa izhajal vsak dan popoludne.
Strel ga zadel v jami. V Trbovljah je v premogovniku razstreljeval ska!e rudar Ernest Ceperlin. Strel je odletel nazaj in Čeperlina tako poškodoval, da oslepi na obe očeai,
kompanjona
PEKARNI in SLAŠČIČARNI
ALOJZ GUL
piazza Caserma 4 in Via Caserma 17 sta lia novo opremljeni
in preskrbljeni z najmodernejimi stroji. Kruh iz moke I. vrste, svež 4-krat na dan. Naj-fineje slaščice. Velika izbera mobe prve vrate. Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn. — Moke lz prvih a. o. mlinov. — POLJATVE na deželo, velika izbera fav
Svoje pesmi tiska v malih zveskib. S?oje zbirke raznaša sam na svojem vozu okoli ter jih prodaja pri zabavab. Le jedne i;daje je 70.000 komadov, Kdor kupi na jedenkr&t več komadov, ima pravico, zahte- | vati od pesnika, da mu napravi takoj kako priložnostno pesem!
Prevažanje potnikov iz Španskega. S kraljevim dekretom z dne 20. novembra 1908, objavljenim v madriškem uradnem listu 22. novembra t. 1., dovoljeno je parop'ovni diužbi Avstrc-Americana prevažati španske izseljence, na podlagi rakena za izseljevanje. V letu 1908 je transportirala Avstro-AmericaDa v Južno Ameriko 3766 španekih potnikov.
z glavnico 2000 kron
kapital0 dam& ssm^Dolrič^	SPGCljtllltGttl $lMlIjGVill PrBtffflGlOl?.
Ponudbe na Upravništvo „Edinosti" pod
Hali oglasi.
Ubiralec
in popravljatelj glasovirjev, harmonijev in orgelj se priporoča slavnemu slavnemu občinstvu. Andrea Pečar — Trst, ulica Dante Alighieri št. 3, II nadstr._1981
Književnost in umenost.
Govori zastopnika Jurja Biankinia izrečeni v XLI1I. zasedanju delegacije godine 1908 Zadar 1908. — Tiskarna „Narodnega Lista".
Vseslovanaka razstava. Slovanski odbor CeSkega narodnega sveta sestal se je te dni v Pragi pod predsedstvom poslanca Kramara. Poročal je Jaroslav Prejss, ki je izdelal obsežni načrt za vseslovansko razstavo, ki bi jo imela uprizoriti češka razstavna komisija. — Po kenčanem referatu je bilo sklenjeno, da se referat tiska v ruskem, češkem in poljskem jeziku in razpošlje tlovanekim centralnim odborom in razstavnim cdborom slovanskih nare dov. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bo prt i blovanski shod vršil v Varšavi kcncem januarija ali začetkom februvarija 1909. Zapisniki o shodu v Pragi se bodo tiskali v vseh slovanskih jezikih in razposlali udele žiteljem in kulturnim zavodom, razua tega se priredi popularno izdanje v vseh slovanskih jezikih, da se popularizira ideja ne-slovanBtva.
Darovi.
V počaščenje spomin® ^ prediednika dež. sodišča Karla viteza Defacisa so darovale rodbine Neuscheller, Feldner in Teppner K 100 za siromašne rekonvalescente ▼ tukajšnji mestni bolnišnici,
2a moško podružnico sv. Cir. in Metoda
»o nabrali po pogrebu svojega strica in ujca gesp. Matevža Počkaj K 4 64.
Isti podružnici v Trstu je bil izročen znesek 11 K 2? stot., nabran na Miklavževem večeru „Trgovskega izobraževalnega društva1'. Srčna hvala!
Vstopnino na Trubarjevi slavnosti so preplača i oziroma poslali prispevke, ker se niso vdeležili slavnesti:
Gg. Ivan in Milka, Ivan Martelanc & dr. p . 50 K, g. dež. nadz. Matejčič 20 K, g. B ček vrstarica „Narodnega doma" 17 K, gospodje s Krasa K 10 40; g. I. Goriup, g. dr. Ju t. Pertot, g. dr. Gregcrin, g. Ante Hagdanović, ravnatelj Butič, dr. Abram Jos., PuČkaj in Kugi, g. Srečko Bartelj po K 10, g. Skaberne K 7 20, g. Bohinec K 6*40, g. dr. Josip Mandić K 6. gg. A. Golevšček, I. G.akorič, Gorenje, Stoka, Nic Stepančič, Fabiani po K 5; gg. Jos. Pekolj in N. N. pa K 4, dr. Fran Mandič in Candolini H. po K 4 20, gg. J. Furlani, Grebenec, Gregorič, Ceikvenik po K 3, S. iz Kobarida K 2 60; A. Kosove', Čtlan, Nekerman, T. Stubel, Ev. Valentič, C- kr. N. N., Ant. Pakiž po K 2; VreševiČ K 1 50, N. N. K 1'40, g.a dr. Gre gorinova K 1*50; Umek, Čuček, Polh, Pintar, Casagrande po K 1*20, Fil. I vani še vic K1'40, Gulič, Šdduc, Dolenc A., Sovč, S.la, N. N., Iv. Prčkaj, Švab, Vertovec, Godina, Knafelc, Schmidt H.. N. N., Matič'ć, Budin, Stolfa Sabadin, Krek, Škofic^o K 1; Kralj 80 s* J. Pahor, Pecek, 1. Susteršič, nepoznan, dr. Brnčič po 60 st.; N. N., Počkaj in Persič Krešič in Čufar, dijak, Pšenica, Burkba«-d dve gospe, dva perjatla, Ban po 40 stot. Trebše, N. N. 30 stot.; Filipič, Starec, N. N. N. N. N. N. po 20 stot. Različna preplačila K 20 50.' Podarila g.a Čampa K 5, Rus g, Mihail Tkačenko K 10. Vsem darovateljem
uajlepša hvala!
Za Božićnico nadalje so darovali sledeči gg: Jadranska banka K 15, Podružnica: Lublanske Kreditne Banke, Zivinostenska 1 Banka, Oatredoi Banka in g. Scbein po K-10. g. Josip Gorenjec K 6, g. Niče Stepccič, -	" - Jaka Stoka in gd. Kušar
linMAilii! rtHnU napravi, kdor puati se sli-naroani (JlcH kati drugje in ne v odlikovanem fotografskem ateljeju Antona Jerkiča v Trstu zraven velike poŠte Bt. 10, v Gorici Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojim !	1267
Sprejme se takoj ^Tp^llf-
co jestvin v Barkovljah pri Trstu kot učenca. Naslov pove Edinost Ponudbe pod „Učenec 1965".
(1965)
Ivan Siberna
patentirani posredovalec. — Trst, ulica del Monte št. 15.
2001
P»nH«)in OO obleke, površniki, paletots za rruildju OC moške in dečke. — Plačilo na obroke. KOSTORIS, ulica San Giovanni štev. 16, I. nadstr., blizu restavracije Cooperativa (ex Hacker.)
1813
Skladišče istrskega vina
TRST
_	Trg sv.
Frana št 7. — Prodaja na drobno in debelo. — Na malo: črno in belo po 56 stot. liter. Za gostilničarje cene po dogovoru. V skladišču se predaja tudi na drobno za piti. Priporoča se Blav. občinstvu: Stanko Beakovič.	1864
«00/100
M	o Piio ^ilPifo^.oTp o p o tjo
Rjuhe iz trumijn, elastične
4
Giovanni Lekan
Čevljar-niča
TRST, ulica Giulia 7, TRST
odlikovana z državno kolajno 1908 na modni razstavi v Trata. =====
Izdeluje vsakovrstno obuvalo po meri z največjo eleganco in solidnostjo. Specijaliteta
orlopeiičiiiii Msltoi in amerit. čevljev.
CENE ZMERNE.
Jure Jftarkičević
■* zaloga dalmatinskega vina aa
lastnega pridelka
Trst, ulica Boschetto št. 22.
prodaja na drobno in debelo. - Lastni gostilni v ulici Olmo št. 2. (Ali'Ancora) in v ulici Majolica štv. 3. (Alla bella Dalmazia).
oooooooooooooooo
O POZOR!	POZOB O
V prodajalnloi slanine	vJ
g Giov. Suban, Trst g
S ulica Caserma štev. 13
se tloliijo Tsakčas za zajutrfc prave dunajske klobase ^^
(Dun. Novomesto] in specijaliteta kraa.iskih '.klobas, kakor tudi pra«ka in graSka gnjat in „Kaiserflei-ch" Prodaja na drobno In debelo tolminskega, tirolskega in kranjskega čajnega masla.
Priporoča se preprodaj,, krOmarjcm in gostilničarjem. Q
oooooooooooooco
8
l Vsi oni bolaški
ki nimajo slasti do jedi, oni, ki trp.' na slabi prebavi, zapiranja, žsaravioi, nabiranju prekmernih kislin ▼ želodcu, glavobola ln krču, ozdravijo, ako pijejo izvrstne
Želodčne • kapljice
lekarne sv. Cirila in Metodija ===== v PAZINU -—
ter postanejo zopet SH
Gena 6 steklenic
„ 12
Jaki ln sveži.
. K 2 60 . „ 4.80
VSEM ONIM, ^i„t^a.mnu kkaaSS,
težkemu dihanja, slabosti in bledloi, priporoča se tzlasti
olje od polenovke
pripravljeno z železom.
Isto je tako dobro sestavljeno, da ga zam.-re piti tudi najiibirtljivi bolnik. — Cena steklenici Kron 2 — Posebno priporočljivo je za otroke. — Vsa navedena zdravila dobijo se samo v lekarni
su. Cirila In Metoda u Pazinu
(ISTRA) ter se pošljejo po postnem povzetju aH paproti predplačila. - »^odi:lo za uporabo 1 - — je priloženo vsaki stekloniol
I
I
Umetni
fotograf ični atelje
pri tv. Jakobu ulica Rivo St. 4-* (pritličje) TEST.
IivrSuje vsako fotografično delo kakoi tudi razglede poanetke, notranjost [lokalov,porcelanaste,plošče z« spomenike, itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsafcatere fotocra^je.
Radi adobnoatl P. N. naročalkov »pra-]«■« naročbe In jih (zvriujt d»i ali zunaj aaata.
1
i
... KLOBUČARNA .'.
G.Doplicber
------J-rr—i .'. Corso
l^iM^^ža Kim crni in Darv. ofl £ 3,- naprej
Klobuki črni in barvani iz klo-bu če v ine od K 6.— naprej.
Veliki obrtnijski zavod
TRST
ulica Chiozza št. 32
lxvrSnJe vmaJtovrst-na dela v železu in kovini po eenali, da se nI bati kon-*- knrence. =
Bosata izbera kap od K 1- naprej.

Urad za razne zadeve
avtorizovavan od c. k. namestništva,
Rod. Falconetti
—- Trst, ul. Nuova 21 =
Informacije. - Iskanja. - Azistenza. - v sodnih in civilnih Kakor tudi trgovinskih in privatnih zadevah.
Mehanično posnemanje za strojno prepisovanje. Vsakovrstna upisanja. Naslovi in reklame.
Konkurenčna tarifa.

V novem kinematografu
•i „ORFEO
Jrst, via piazza piccola (za magistratno palačo, Zrst
bo od wbow do torta 42. decem. sledeči inttrejantcn program:
LOV na mroi« na rn.-r.no N.^ %	- „^^„^""jliii^no
slika: Ribičevo sovraitvo, žsloigra. Sluga, w	«
V soboto 21. in nedelo 22. t. m. Katinee od 1Q. do 12. opoludne^

+
nogovice. predpasniki, sa-spenzorji, iri^atorjl cevi za Tiao, plin in Todo. g^- OVATA -^B
Specijaliteta: Gumijevi čevlji.
Ei£ijeiiičfli predmeti po zmerni! cenen FEDERICO STEINBLER
TRST, Acguedotto štev. 14
Gostilna
„Alla Stella"
na trgu C. Gohloni in ul. G, Carducci 31
Različna vina prve vrste Marčno pivo in pivo Bock
(prve vrste) Kuhinjo urejuje gospodinja sama.
Svoji k svojim !
Plombiranja zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine
v zobozdravnlškem kabinetu
Dr. 1 Čermak •.» Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, P. najsi.
-I- (MIC Miim 4-
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: TELEFON štev. 813 "
Kirurgrižno orodje, ortopedlčni aparati, Moderei, umetne roke in noge, berjflje,
klini pasi, elastični pasi in nosrovice, eleLtroterapcvtične priprave, aparati .za inhalacijo. ///////'
SKLADIŠČE potrebioln xa kirurglona zdravljenja. Ifotrebiolno iz gumija ln noprodlrnogft
Prodajalnica in pekarna
|e preložena iz uiice Giulia 76
v Vrdelo štev. 490
Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejžnjeg« lastnika Jos. Wran, je zopet dovoljena
aedanjamu lastniku P. PETERNEL
Namizno vino prve vrsto
pridelek iz posestev grofa Dr. Venler v
Novemgradu, v buteljkah ali sodih, v vsaki koli-kosti po 64 stotlnk liter, brezplačno na dom, —proti takojšnjemu plačilu. -----—
Tropinouec po Kron 160 liter
pr^aja ^ngelo JVichelto
lastnik gostilne „Nichetto" v Rocolu in mesnice na Goldonijevem trgu štev 6. - TELEFON st. 9«3.
Gostilna v Rocolu ima na razpolago drc^mnm
klubom, za prireditve plesov ali društvenih /aD^
(Vo dogovornih cenah) elegantno ple^o dvorano 1 6 BV |n kegljišče.
argrEt
Dober potoualec::
prva moč
se iščfl za večjo dunajsko tovarno kmetijskih strojev in oprav. Prosilci, koji so že potovali in obiskovali državna posestva ter kmetijska drušba po Štajerskem. Tirolskem, Kranjskem, Istri in Gor. Italiji, ter so zmožni slovenskega, nemškega in laškega iezika imajo prednost. Ponudbe po šifro: ,.UMSATZ' na An-noncen- Expedition Heinrich Scnalelt, -== Dunaj I. Woll»eile 11. -