53. številka.
i zet petek 3. maja 1895
(v Trstn, v četrtek zvečer dne 2 maj* 1895.)
Ttvaj XX.
„EDINOST"
izhaja po trikrat ua ledin v i«?sti)i u-innjih oh torkih, Aetrtklh
m tobotah. /jutranji; izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, »pčcrno pa ob 7. uri tecer. — Itbo.jnu izdan j«- ntanf : '.« Jnlnan.« ■«.• . r. —.;«», mvi»n Avstrije f. 1 -K za tli mezre . . , |.M> , . „ I za pol li la . . . S,— • » • .">.— za vm leto . . „ 10— . . „H.— M« narocbe beri priloiene naročnine te
ne jealje ozlr. PoHaiuićuo itorilke »h dobivajo t pro-iajalnlcali tobaku v lratu po a n»i„ izven Trat* po S nvć. Sobotno *e6erno .zdanje v 7r*tn 4 n*., uren Trsta S nč.
EDINOST
OlM
110 «loven»keg[a političnega društva
O^lam -o ratuue po :*rilu » petitu, ta nax)ov< i dcb limi Orkani so plajui« prostor, kaUkor ob««jf< i aTalmh vratie. i'o-lauii. i»nmriti>Ct> in javnoz^hTale, do-mafi oblati) >rd. »o *t«'unajo po pogodbi*
V«i dopisi u,«j pn*i|jajj iradnittru : ulit'« t'nsertn i *t. 13. V »ako piorun mora biti fraukOTADO, kor nefrank^vana ne n,» »pre -majo. Rikopi-i 40 n.- »racajo.
Naročn 110. reklamacra 10 «(I«M »pra-jeina 11pruvniitvo ulioa Mulino pif-coto hit. 3, I! nadut, Odprto roklamaejo •o pro.te poAtnino.
Prtmorako. M,
Še nekoliko premišljevanja.
Nazori, ki jih širijo socijalno-demokra-tiški voditelji med našimi delavci, so toli nesmiselni, da si ne moremo kaj, da ne bi se še nekoliko bavili z istimi. Dolžnost, ki im s veže v to, je tem nujnejSa, ker so nauki socijalističke stranke ne le brezmiselni, ampak tudi pogubni tol; za ves narod kolikor za delavce same. Pogubni so za ves narod, ker odvajajo delavce od skupnega dela za srečno bodočnost naroda, za delavce same pa so pogubni še posebej, ker jim motijo pojme o položenju delavstva in o njega resničnem razmerju do drugih stanov.
Ali si moremo misliti pogubnejšega nauka, nego je ta, da delavec mora poznati le samega sebe ter da mora vreči o d s e b e s 1 e h e r 11 i o z i r do drugih stanov, njih potreb in njih želja.
V prvi vrsti so voditelji mednarodnega socijalizma izrekli svoje prokletstvo nad narodno idejo in ljubeznijo do lastil e g a r o d u i 11 domovine, pojma patri-jotizma nimajo ti ljudje v svojem slovarji. Ali ni naravnost brezpainetno zanikovati idejo, toli silno, da je provzročila velikanske prevrate po vsej Evropi ? Moč te ideje je zapisana lapidarnimi črkami v zgodovini sedanjega stoletja. So-li mar ti .voditelji" prespali zgodovino sedanjega stoletja ? Ne, tega si ne moremo misliti, ampak veliko verojet-nejše je, da oni možje, ki si prisvajajo voditeljstvo delavskemu stanu, vedoma varajo isti delavski stan vzbnjevaje v istem domnevanja in r.adeje, ki ni najmanje ne odgovarjajo resničnim odnošajem. Narodna ideja prošinja in oživlja milijone src iz vseh stanov ; to dejstvo stoji in s tem dejstvom mora ra-čuniti tudi delavski stan v svojo lastno korist. Delavci naj pomislijo, da za vspešno rešenje socijalnega vprašanja treba dobrohotnega sodelovanja vse človeške družbe. A kako bi mogli delavci zahtevati od drugih stanov složnega sodelovanja v označeni namen, ako oni sami hočejo prestopiti na dnevni red preko vprašanj, ki so milijonom iz drugih stanov istotako pri srcu, kakor je pri srcu delavcem ugodna rešitev ouega vprašanja, ki je v tesni zvezi z njih stanovskimi koristmi ?1 Krivo je povsem ineuenje, da morejo delavci dospeti do svojega cilja preko drugih stanov in njih teženj. Tako domnevanje je krivično in tudi — nedosledno. Krivično je, ker krati ne-delavskiin stanovom svobodo v njih prizadevanjih, in nedosledno je se stališča socijalistov samih, ki propovedujejo v jednomer j e d n a-kost vseh ljudi j, a v isti sapi bi hoteli pogaziti v prah najsvetejše idejale ostale človeške družbe. Za svoje težnje in nazore zahtevajo socijalistički vodje pozornost vsega sveta, v isti hip pa odrekajo pravico do ob-
PODLISTEK. Z Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI veka.
SpUal A. Seno«.
Vili.
Oba ta gospoda težko sta se klanjala gostij Klari, seveda vsak na svoj način. A bilo je tudi komu klanjati se. Pri visokem oknu pisanega stekla, pred katerim se je raz-pinjal brsljan lik zelenej zavesi, sedvlu je na niehkej naslanjači gospodinja. Moglo jej je biti kakih dvajset, morda več let. Žena bila je visoka bujna; zlati kodri padali so jej čez tilnik izpod kape belili biserov.
Visoko gladko čelo razodeval« je ne-običeu um, a ravni tanki nosić, kataremu so živahno igrale rožne nosnice, sivkaste, ali nenavadno sijajne oči bile so znak vrlo hitrih mislij. A srce, a čuvstvo ? Težko je reči. To gladko fino lice časih se je /.ažarelo v
stanka težnjam in stremljenjem drugih stanov. Kje je jednakost, kje je jednakopravnost ? Tak nauk ni nauk jednakosti, ampak nauk terorizma in nasilja.
S«bi vse drugim nič, ne gospoda — to načelo ne sme veljati pri skrbi človeštva za rešenje raznih velikih vprašanj. Kakor se mi poleg narodnega zanimamo tudi za socijalno vprašanje, tako smemo zahtevati od uelav-skega stanu, da isti ne zameće narodnega vprašanja. In ako zahtevamo, naj se hitro reši narodno vprašanje, ne delamo tega zato, da bi hoteli kakor si bodi zapostavljali socijalno vprašanje marveč zato, da se po reše-nju jednega perečega vprašanja ugladi pot drugemu vprašanju.
In ali je res, kar trde naši socijalisti, da je narodno mišljenje tiezdiuž|jivo z brigo za socijalne reforme. Mar se mora delavec res odpovedati svojemu rodu, ako hoče postati dober — „socijalist* ? Kako neresnična je ta trditev, se osvedočimo takoj, ako le pogledamo v našo poslansko zbornico. DA, tamkaj se uverite lahko, da so razširjenju volilnega prava — tej najakutneji zahtevi delavskega stanu — najbolj nasprotne uprav one stranke, ki so postavile načelo, da morajo mirovati narodna vprašanja! Ali vidite, spoštovani „tovariši", v kako družbo ste zašli se svojim zanikovanjem narodne ideje! Nasprotno pa vidite, da one stranke, ki visoko drže prapor narodne ideje, najodločneje zahtevajo, da se širšim masam podele polltiške pra-vice ! Tako dela češki klub, tako delata tudi naša poslanca Spinčid in L a-gin j a. Na vseh shodih, ki sta jih priredil, ta dva poslanca v zadnjem času, vnemala sta srca za splošno volilno pravo in na vseh teh shodili, kojih so *e udeležili duhovniki in kmetje, vsprejele so se resolucije v dosego tega cilja. Dejstva nam kažejo torej, kako krivične so deklamacije socijalističkih voditeljev o škodljivosti narodne ideje za socijaluo gibanje.
Narodna ideja je celo koristna socijalnomu gibanju, ker hoče postaviti vzgojo ljudstva na pametno narodno podlago, k«r kaže pot, po kateri jedini more priti ljudstvo do prave in splošne izobražbe. In mi menimo — oprostite, ako se motimo — da se socijalno gibanje more veliko lepše razviti med pi osvetljenim in zavednim ljudstvom, nego pa nevednim in nezavednim.
Dovolite nam še jedilo odkritosrčno be-| sedo Socijalistički vodje govore vedno o po-trebuh »ljudstva«, a mislijo pri tem vedno le na delavca, in v prvi vrsti industrijalnega delavca. Mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli zanika vati veliko važnost tega sloja človeške družbe, ali temu moramo oporekati najodločneje, da bi se delavci smatrali kot jedini predstavitelji .ljudstva". To nikakor ne gre.
plainenitej navdušenosti, časih izrazilo -mu-peni poiiueh, časih zložilo v zmagonoien smehljaj, časih ostrmela lik hladnemu marmorju, ie polne, polodprte ustne, le nemirno kretanje života, da je v tej ženski žive krvi. Kdor je videl polni, kakor mleko beli rameni, ki ste se kradli izza bruseljskega paj-čuluiia, kdor je gledal, kako se polna nedra dvigaiu ter po sili otimljejo jarmu modre svilene halje, kako je okiogle, sijajne roke znati izza širokih rokavov, kako se male nožice v pletenih čeveljčkih nestrpljivo pre-mečo po medvedjej koži — kdor je vse to videl, moral je reči: — ta žena zagledala je svet za ljubezen, ta žena hoče, mora ljubiti. A je li ljubila? To so vedeli razni gospodje, le tepcasti pokojnik ni vedel tega.
„Tristo gromov,* počel je KimUmaul hripauui glasom, .gospa moja, vaš zidani šator vrlo je lep, a velik, da bi lahko cela vojska v njem zimovala. Bog nedaj, tla /ajdo turški psi v te kraje; bilo bi greh; gorje
Trgovec, obrtnik, kmet itd imajo tudi sv^a koristi in — nadloge in svoje bede. Toda, kaj naj rečemo o onem siromaku, ki se je tudi kaj nčil v svojem življenju in ki se mora po suženjski ubivati od zore do mraka včasih za borih 60—80 nvč. na dan — kaj naj rečemo o siromaku dijurnistu ? Mar ti ne spa-ulajo '"»d „ljudstvu" V 1 Stanje delavca je gotovo najneugodnejše, toda isti ne sme bili toliko ozkosrčen, da bi v skrbi za-se pozabljal ua druge, ki istotako trpe na sedanji splošni bedi, nastavši po vseobči gospodarski krizi. Ali z drugo besedo: socijalno gibanje se da rešiti le po poštenem ko m p r o-m i s u, to je, da spravimo v soglasje koristi in prizadevanja različnih slojev človeške družbe, trdno uverjeni, da potrebujemo drug drugega in da jeden brez drugega živeti ne moremo. Kakor je delavec dobrotnik gospodarju, tako je pošten gospodar velik dobrot-lik svojemu1 delavcu.
Posebno pa tudi delavci ne smejo pustiti rt vida ozirov do skupnosti, v prvi vrsti do one skupine, koji pripadajo po rojstvu in po krvi — do svojega naroda. Kolikor boljše je ; a vso skupino, tem boljše je za nje posamične člene — torej tudi za delavski stan. ZaLo pa je členom dolžnost, da po svoji moči pripomorejo skupnosti do sreče in blagostanja — gmotnega in tudi duševnega. Nikari pozabiti, da koristi posamičnih stanov posesajo jedna v drugo kakor členi verige ; ako raz-I iješ ^ jeden sam člen — razbita je veriga.
SSe jedenkrat torej obračamo do se delavcev, naj nikar ne verujejo, da so oni svet m	di» jin j« Iskati sreče le v vias-
protstvu do drugih stanov ter da morejo uveljaviti svoje po veliki večini opravičene težnje le tedaj, ako gazijo v nič — idejale človeštva.
Politiške vesti.
Volilna preosnova. Zvezda nesreče plava očevidno nad koalicijo glede nje glavne naloge : volilne preosnove. Posebnim naglasom so javila oflcijozna glasila v svet, da se odsek za vol. preosnovo snide v dan 30. aprila, na predvečer delavskega praznika. Torej že z ozirom na dobo, v kateri se je sešel odsek, pričakoval je vsakdo važne in odločilne objave o stanju te zadeve. In kaj smo čuli ? Nič drugega, nego kar smo čuli že toliko-krati in kar živ krst več no veruje: da se posvetovanja v pododseku že jako napredovala ter da je pričakovati dotičnoga poročila v .nedaljnji bodočnosti*. Po tej izjavi načelnika odseku za volilno preosnovo si lahko vsakdo sešteje na prstih, da so gospoda tam, kjer so bili takrat, ko so strmoglavili grota Tanffe-a: da pač vedo, da volilne preosnove nočejo, da pa no vedo, kako
vašemu lepeuiu dvoru, a še bolj gorje vam, lepa gospa; k.ijti vedite: te poganske grdobe ne znajo božji ga zakona!" pa zavihal si je rjave brke
,Oj gospod polkovnik!" zavrnola gaje Klara, porogljivo smije se, ,vi me imate za strahopetna, kakor vidim. Nič ne de. Opra-ščam vam od srca. Vidiva se danes prvikrat. Da ste bolje poizvedovali pri svojem prijatelju generalu, ne bi vam uhajal v srce ta turški strah za me. Je li tako, gospod Ser-vačij ?B
.Tako je, do pičice tako, lepa gospa!* poklonil se je neokretno general ter pulil robec belega ovratnika, .med lepo gospo Klaro in generalom, brate polkovuiče, razlika je le ta, da n >si general oklop, a n.iša domaćica suknjo •*
„Nemara je še drugih razlik," nasmijala se je zlobno Klara, „da bi namreč vaša domaćica znala našteti več zmag, nego li marsikateri vaših generalov. Da, gospod Kiuds-
bi to povedali Do zdaj vsaj smo videli, da so bili koalirana gospoda jako gostobesedni, kadar so imeli res kaj povedati in tudi v tem slučaju bi gotovo ne govorili tako diplomatiško prikrito, ako bi imeli kaj konkretnega poročati o „napredovanj« posvetovanj".
V istej seji odseka vršila se j« tudi volitev jednega člana v pododsek mesto odstopi vega barona Dipaulija, a se ni izvršila, ker ni bilo navzočih potrebno število članov. Od 36 členov manjkalo jih je 15 in med temi so bili vsi členi Ifbhenvvartovega kluba, izvzeinši grofa Hohenwarta samega in pa posl. Lopula. Odsotnost konservativcev
v	tako važni seji je slabo znamenje za koalicijo, kajti tolmačiti j« isto le tako, da je večina konservativcev na strani Dipaulija, ki je rajše izstopil iz pododseka. nego da bi nemškemu liberalizmu na ljubo privolil, da se zvijačno vzame volilna pravica petakar-jem, da se torej ti) pravo še zoži mesto da bi se razširilo. Hrez konservativcev pa ni potrebne dvetretjinske večine za .volilno preosnovo" po koalicijskem ukitsu in brez te preosnove je nemogoča — koalicija. Polom je torej neizogiben.
Različne vesti.
I. maj in pa „delavski praznik" v Tratu.
Poetiški majnik mesec duhtečaga cvetja in - kakor pravijo nckaterniki, inesec ljubezni — kani nas m-Mida 0IMI0 odškodovati za vse vremenske neprilike, ki nam jih je prerado-darno naklanjal muhasti njegov preduik april. Prt k rasen dan /.vabil jc Se zjutraj na vse zgodej mlado in staro, veliko in malo iz golega mestnega zidovja v zeleno — slovensko okolico. Posebno pa je prišla v gozdič ua tisoče in tisoče ljudij, pri vrvi vših v trumah iz najoddaljenejših kotičkov mesta. To je že stara tradicijonalna navada tržaškega ob činstva, da se zbere na dan 1 majnika zjutraj za rana pri zvoku glasbe v svežem gozdiču : krasni spol na ta dan obleče prvikrat svoje pomladanske obleke — dandanes, žal, prava estetiška nezmisel po strogih ukazih „mode" — a občudovalcev krasnega spola pri majniškem zjutrajnem sprehodu seveda tudi ne nedostaje, kakor ne — zavidnih .prijateljic". — O Veliki uoči že slavimo vstajenje prirode, toda duhteči maj nam še-le prikaže pravo spomlad v vsej nje krasoti. 1. dne maja človeški rod od davna že pokazuje svoje obožavanje do prirodne krasote.
Tržaški delavci pa so bili včeraj različnega meneiija: nekateri so praznovali« drugi pa se niso ozirali ua .delavski praznik", ampak ua delo, ki jim daje zaslužka. Naše mesto imelo je torej včeraj, izvzemši šetalce iz nedelavskih krogov, približno navadno svoje lice. V večini večjih industrija!-
mani, tako je. Naj le pride kak paša, naj pride sam car carigrajski! Hudo bi ga vspri-jela. Ali mislit«, da žena nima volje in moči P Ima, vere mi," vzdignola je Klara ponosno glavo, „žena ima culo nekaj, kar vas lahko vsa možke glave v zrak raznese — hitra glava. Znate li ono bajko o Herkulu ?■
„Hm!" odvrnol je smeteno Uindsinaul, „ne. znam. Kdo pa naj tudi ve vse te babj« bajke! Ako je Herkul bil general, sram ga bodi, da se je dal od ženske premamiti."
.Povem vara jo jaz," odmiolaje Klara, prezirno smijć se. „Herkul je bil najveći junak v starih poganih, junak veči, nego li
vi	vsi skupe. Urez puške, brez oklopa zmagal je velikane, leve, zmaje. Nikdo ga ni mogel premagati, ni človek ni bog. A kaj se je zgodilo ž njim ? Žena ga j« prisilila, da je predel na preslici, da je razbil svoj kij ter žnjim podkuril.*
(Dalje prili.)
nih zavodnv delalo sf jo včeraj kakor navadno, tako n. pr. v mlinu .Kconomo*, v čistilnici riža, v čistilnici olja itd. Praznovali so le v LloydovHn arzenaln in v raznih livarnah ; v raznih drugih zavodih pa sn -d napravili lu-kateri delavci v lastno svojo škodo praznik na »svoju mko*. V tehniškem zavoda prišlo je na ilelo od 8<>0 delavcev le 120; v ladijestavbarski zavod od IfS'iO le 180. Nekoliko nad 100 delavce? šlo je včeraj zjutraj k .Lovcu', od koder so se vrnili v rne-ito okolo polndue v manjših tmpab in pevaje. Izgredov ni hilo nikakoršnili.
Delavcem v pomislek. I/ delavskih krogov nain pišejo: ,O sp urednik! Izjavili ste sicer že v lepem Člauku umestno svoje mnenje o takozvanem »delavskem prazniku", vendar pa mi dovolite kratko pripomnjo o „ praznovanju" 1. ranja. Na milijone je v delavskih krogih takih zaslepljencev, ki .praznujejo-' prvi majitik samo zaradi te^a, ker to želijo — razni razgreti socijalistički kolovodje. In Segava je pri tem škoda in če-gava korist? Koristi o takem .praznovanju" gotovo nima nihče, la/.un menda kreraarji, ogromno škodo pa trpi pri tem delavski stan. Ako računamo, da zasluži vsak delavec na dan samo 1 gld.t že so izgubljeni vsled „praznovanja44 na delavnik milijoni zaslužka. Vrlin tega pa vsak tak delavec, k i t a d a n u i č e s a r ne z a s 1 u ž i, gotovo še potroši 1 gld., če ne već! Torej zgubi vsak praznujoči delavec, ki »praznuje" 1. mnjnik, gotovo svoja 2 gld.!! Mar ni to v celokupnosti ogromen kapital?! ("'emu neki praznovati na delavnik — ako že »delavski praznik-' najnovejše iznajdbe mora biti —, ko imamo vendar za take demonstracije na izbero dovolj praznikov?? — Naj bi moji tovariši to nekoliko premislili, in prepričan sem, da jih mine volja praznovati na delavnik — v lastno svojo škodo."
Ministarski predsednik — stotnik. Jako zanimivo premaknjeiije je čitati v poslednjem naredbenein listu za c. kr. domobranstvo: Ministerski predsednik dr. Alfred knez VV i n d i s c h g r ii t z, ki je bil došle, v evidenci 8. domobranskega polka (v Pragi) kot nadporočnik, je premaknjen v isti evidenci stotnikom H. razredu.
Na verujte obrekovalcem! Kakor smo poizvedeti iz zanesljivega vira, troši i o po Škofijah (županije Milje) drzni obrekovalci, da je državni poslanec g. Vekoslav S p i n ć i č govoril na I) u n a j u proti u s t a-n o v i t v i š o I e v Škofiji. To je vendar toli nesramna laž, da si drznejše ne moremo misliti, kajti gola in naga resnica jo ta, da je gospod Spineič govoril za šolo. Kdor ne veruje, se lahko prepriča na naj-pristojnejšem mestu — v stenogriifiških zapisnikih. Slaba mora biti res stvar, ki ne pozna nobenega drugega orožja, nego laž in obrekovanje; umazana mora biti roka ki rabi tako orožje in črna mora biti vest, ki se ne sramuje takega orožja! DA, da: črna mora biti vest nasprotnikov našega Spitičiča in Laginje! Sram jih bilo! bi vskliknili, ako ne hi vedeli, da so se te črne duše Je davno odvadile — sramovanju!
.Picculova- pozabljivost ali kaj? Včerajšnja „Ailria" objavila je dopis, kateri zopet označuje postopanje „Piccolovega* uredništva nasproti nesrečne Ljubljani. Ne moremo si kaj, da bi tega dopisa ne priobčili tudi našim čitateljem v točnem prevodu Ta dopis slove: »Dva ali tri dni po katastrofi, ki je zadela Ljubljano, odposlala sta dva pomorska kapitana po javnem postreščku štev. 59 nove zadruge 5 gid. uredništvu »Piceola*, kot prispevek za one, ki so trpeli škodo vsled potresa na Kranjskem. Ne dvomeča, da je bila dotična svota že, ali da bode odposlana na svoje mesto, želiva znati, zakaj to uiedništvo, katero vendar objavlja c e 1 <5 desetice, p o d a r j e n e »Legi N a z i o n a 1 e", do sedaj niti ni o ui e-n i 1 o darila, katero sva j riposlala. Darovatelja trdiva odločno, da sva zaman prebirala vrste tega lista, ne d.t bi bila našla dotično izjavo". Tako „Adria". 1z tega dopisa vidimo. da je človekoljubje gospode pri „Pic-colu" zares — nepresežno.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani se je nabralo za darovano pivo v Divači 40 uvc., v pušici gospice Pi-tamic 1 gld. 1'2 nvč., Lorem: 50, gospa Vili 40 in gospi ca Delkot 50 nvč. Gosp. Avgust Praprotnik je daroval 5 gld. mesto venca na grob gospici Bozaliji Fabijani. Ta svota
se je razdelila med žensko in možko podružnico. Prisrčna hvala vsem darovateljem!
K položaju v Ljubljani Pomožni odbor za LJubljano in okolico v Ljubljani je imel ilne 30. m. m. plenarno /.bolovanje ter vzel z odobravanjem na znanje, da se je posrečilo spora z ii m n o delovaje z velikim Dunajskim pomožnim odborom. O tej priliki je naznanil predsednik kranjske hranilnice, da je kranjska industrijska družba podarila za Ljubljano 3000 gld., za okolica po 2000 gld., na čemei- se je predsednik pomožnega odbora, dr. liačič, toplimi besedami zalivali.
V	isti odbor so še na splošno željo definitivno vstopili: stolni vikarij Andr. Kalan, ravnatelj kranjske hranilnice dr. Jos. Suppan in poslanec dr. Ivan Tavčar.
Oledč cenitve škode v ril se dogovor med deželno vlado in mestnim magistratom v ta namen, da bi pregledovalne komisije prevzele zajedno i cenitev škode. Deželna vlada je naročila svojemu referentu, da izdela zakonski načrt z a n o v i stavbeni red v Ljubljani, kateri načrt se pred* loži deželnemu zboru, ki bode sklican v kratkem.
Druitvo „Austria" za Ljubljano. Javili smo že, da priredi tukajšnje društvo „Austria" nocoj v gledališču „Armonia" koncert in gledališko predstavo v pri l Ljubljani Od te veselice je pričakovati lepega vspeha, kajti včeraj že bile so vse lože in vsi sedeži pokupljeni.
Darovi, prlposlani »Edinosti" za Ljubljano.
V	poslednjem izd. izkazanih 'J4I5 kron 38 st. Na novo so darovali naslednji, ki se niso mogli udeležiti veselice bral. društva
pri sv. Ivanu: Rodb. Suban 9 , — , Rudolf Tatenru .... 2 „ — »
Josip Šlrca...... — 70 „
Skupno 2H7 kron 08 s t.
Darovi trlaikih Slovanov za Ljubljano. Na drugem mestu izkazanih uredu. »Edinosti" pripo-
slanih....... 11 , 70 st.
S že izkazanimi .... 7292 kron 28 , Skupno 7303 krou 08 st.
Pomot Ljubljani. Gitdje se tudi Sason-ska, da pomore našim bednim bratom na Kranjskem. V Draždanih se je ustanovil pomožni odbor, kateremu sloje na čelu župayi največjih sasonskih mest: Draždaui, Lipski in Kameniški. — Gmotna pomoč prihaja vedno še v veliko tolažbo vseh človekoljubov, iz vseh krajev Avstrije. Večjo svote so darovali vnovič: Nj. ces. in kr. Vis. nadvoj. Ferdinand in soproga 400 gld., kardinal kno/.oiiodškof Grusclia 800 gld. ; obč. svet v Oloniucn 100 gld,, obč. svet v Znojniu 260 gld., 17. pešpolk »baron Kuhn" v Celovcu 180 gld.; obč. svet v St. Polten 200 gld.; groflnja Buttler v Gradci 100 gld.; grof Stubenberg v Gradcu 100 gld.; ga. pl. Wiener na Dunaju 200 gld. ; tvrdka Doktor na Dunaju 200 gld.; častniki lovskega ba-talijona št. 7 v Gorici 100 gld.; žensko pomožno društvo „Rdečega križa" v Celovcu 200 gld ; upravni svet av.-og. banke na Dunaju :iOuO gld ; dr. Sclioiner, odvetnik v Pragi 600 gld.; . Obzor" je nabral vnovič 218 gld. 20. nč.; mestni zastop v Zagrebu bOO gld.; občinski svet Dunajski 10 000 gld.; Umski 500 gld.; deželni odbor gališki looo gld.; avstrijsko uradniško društvo 1000 gld. itd.
Groflnja Wodzicka je stopila na čelo odboru, ki nameruje prirediti po vsej Galiciji koncerte iu slavnosti v prid Ljubljani.
Vab lo na domačo zabavo katero priredi veselični odsek »Uojaaiskega pos. in konsum. društva" v društvenih prostorih v Rojanu v nede jo dne 5. maja 1895. Čisti dobiček je namenjen ponesrečencem po potresu v Ljublaui. Vspored: 1. F. S. Vilhar : »Pozdrav Samoboru" — zbor. 2. Jos. Stritar »Slovenska Lizbona" — deklaniujc gospica Olga Mikelič. 3. F. S. Vilhar: „Srcu" — samospev baritona s spremlje vanje m glasovira.
»Planinska roža* — četverospev. , Krojač Fips" —• veseloigra v enem dejanju. 6. Šaljivo srečktinje z mnogimi dobitki. 7. Svobodna zabava. Ker je čisti dobiček te veselice namenjen v olajšavo trpečim bratom v slovenski prestolnici, priporoča podpisani od vsem zadružnikom in druzemu slovenskemu občinstvu, da poleg itak nizke vstopnine prispejo /. inuogoštviltiimi darovi za ponesrečence, koji darovi se pozno zabile/.ijo iti objavijo. Vstopnina k veselici 30 kr. za
v okroglih šte-St-ooo
kron.
25.000 12 000
800 2.300 240
osebo; »edeii 20 kr.; številke za srečkanje
po lo kr. Začetek ob 7>/i uri zvečer.
V	mnogoštevilno vdeležbo vabi uljudno
Veselični odsek. Iz Podgrada nam pišejo dne 2o. aprila: Prišel sem danes po opravku tu sem in obiskal tudi posojilnico in hranilnico. Gospodje bili so tako prijazni, da so mi pokazali knjige in pojasnili njih dosedanje delovanje ter dovolili, da si izpišem glavne svote.
Posojilnica ne deluje niti 3 mesece, a ima jako lep vspeh. V dokaz zapišem tu samo nekatere svote — vilkali: Promet Dana posojila Hranilne vloge Predplačene obresti Deleži Pristopnina ki jo je vplačalo 120 zadružnikov.
Ni Ii to lep vspeh v tako kratkem času ? Kje so Kastelic in Marotti in vsi tisti, ki se bratijo z najhujšim nasprotnikom našega narodnega napredka, z glasovitim Maatinolichem !
Gospodje odborniki se žrtvujejo. Mnogo časa in truda jih stane njih delovanje. Ali oni delajo z veseljem v zavesti, da koristijo narodu neizmerno s tem, ako ga rešijo onih pijavk, katero zahtevajo od svojih dolžnikov poleg denarja še poštenje, da je prodajejo našim sovražnikom
Še nekaj. Mnogo je denarja pri tujih zavodih a!i pa leži brezobrestno v skrinjah.
V	posojilnico ž njim! Trojna krorist bo: za tistega, ki uloži, ker dobi	obresti, za tistega, kateremu se pomaga v sili in za še lepši razvoj posojilnice in hranilnice.
Iz letian nam pišejo: Iz Kozine smo dobili zadnjo številko lista »II Giovine Pen-siero\ v koji je čitati, da je dne 23. aprila t. I. pri volit vi volilnih mož v Jelsanah zmagala italijanska stranka, a o gosp. Pipu piše isti list, da se je tudi on združil z G a š p a r j e ni K a s t e 1 c e m in Fran-češkom M a r o 11 i j e m proti naši lirvat-sko-slovenski stranki, a za italijansko šare-njaško stranko. Mi poznamo v dušo v Jel-šanah izvoljene može, a mi poznamo v dušo tudi g. Pipa in smemo sporočiti puljskemu lažitorbi in njegovema prijateljema Marotti-Kastelcu: ostanite le daleč od nas! Imel je g. Kastelic sicer res nekoliko prijateljev pri nas, a pobrativši se z najhujšim dušmanom našega naroda, propal je pri nas za vedno. Fran Marottija poznamo dobro že od popred. Cenimo ga toliko, kolikor ga cenijo v Ka-stvn. Italijanski list jako vara sube in druge, ako meče v jeden koš gosp. Pipa z bratotra Marotti-Kastelic. Volilni možje iz Jelšan z g. Pipom vred so vsikdar glasovali za slo-vensko-hrvatsko stranko, in tako bode tudi sedaj. Zapomni si torej „Giovine Pensiero", da v Jelšanah ti ui jednega samega prijatelja, kajti g. Pip in vsi naši volilni možje so narodni poštenjaki.
Strašna smrt. Iz Ribnice nam pišejo:
V	noči od 20. na 30. m. m. je umrl strašne smrti 201etni krasni mladenič, Franjo Češa-rek vulgo Slemenc, sin vrloljubljenega meščana g. Fr. Češurka. Zvečer odpeljal je z jednim konjem nekega človeka v vas Sodra-žica, Vračaje se okolu polunoči domov, zaspal je nu vozu, a konj je zagazil v jamo. Voz se je prevrnil in nesrečni mladenič je padel z voza, voz pa nanj. Vzlic strašnim naporom ni se mogel rešiti izpod voza in umrl je grozne smrti.
Nesreča je bila ta, da je tudi konj padel, ko se je prebrnil voz, in tako ni uboga živai mogla povleči voza, da bi tako svojega gospodarja rešila gotove smrti. Okolo 4 ure zjutraj našli so ljudje nesrečnega mladenča mrtvega, konj pa je ležal, zapleten v jermena in ves razbit. — Konja so doveli v Ribnico, na lice mesta pa ju odšla sodna komisija /. zdravnikom.
Za umrlim mladeučcni, ki je bil izvrsten narodnjak, tamburaš in pevec, ne žalujejo samo roditelja in dve sestri, ampak žaluje vsa Ribnica ter moli Roga, da podeli večni mir zlati duši ranjega mladenča. Hladna mu
zemlja !	L. L.....n.
Policijsko. Natakarja Karla Aleša iz Trsta so zaprli, ker je na sumu, da je po noči na 29. min. meseca ukradel trgovskemu pomočniku Celestu V. v neki gostilni v ulici Pe-troiiio 215 gld v gotovem denarju in druge vreduostne; papirje. — Posestnik Gušpar Sancin v Skednju, prijavil je policiji, tla mu je te dni ukradel neznan tat 3 kokoši j vredne 5 gld. — 201etnega kurllca Ljud.
.Tuvana, stannjočega v ulici deli' Olmo hit. 10, so zaprli, ker se je neravno pretil svoji materi.
Najnovejše vesti.
Dunaj 2. (Poslauska zbornica) Zbornica nadaljuje razpravo o preosnovi davkov. Generalni govornik K i a m a r predlaga v zmi-slu predloga poslanca Laginje, naj bi se davek, ki ga plačujejo železnice v Istri, pripisal občinam, kjer teko železnice, (l)osedaj je ves ta davek — ako se ne motimo, kakih 16.000 gld. — dobivalo mesto Poreško kot namišljeno glavno mesto dežele. Jasno je, da se je s tem godila krivica vsem občinam ob železnici. Op. ured.)
Dunaj 2. Bankir M. A. Spitzer hotel seje danes usmrtiti. Vzrok temu činu so baje borzne diference.
Dunaj 2. Cesar je podelil višjemu finančnemu svetniku Probu Fabriziju naslov in dostojanstvo dvornega svetnika.
TiVu w lnaho braojavk«,
Lnlirnpaita. Piotii-a /.« jetrni 7 29 7 30 Pšenica za spomlad 1895 — <lo — — Oran /a j pse n 0.10—6 12 Ii>. 7.it osen K 32 «.34 Koruz* 7.U niaj-juui 7-15-7 7. ia juli-itvgust 7'llf—7.20
Pirili*-.; I.,IV« oj 71 kil. r. 7 30 -7-35 »t TJ kil. f. 7-35 740. o.l hO kil. t. 1 40 -7 55 Ml kil. r. 7*45 7 50, o.l »-J Lil. Tor 7-50—7 55. Ječm-iHt t»6-8 10. proso ti'20—rt'80 rž n 5.85—«»•—
Ponudbo pfienice dobre Pfodnj« 30'KM> mat. Btot. po 2- -5 nč. dražjo. Vreme: jako lepo.
Praga. Ni>rHl.nlri»ui sladkor /.» maj f. 12 70 novu lotitin If.05.
Prugu. CeniliCugu) novi, po.rtavljvn * Trti iti « iMr.ni> v rud, o.lp.iSiljtUev prečoj f. 28 —28-25. April
Hcpt. f. 28.50 -28.75 Concu»H<$ 2'j.--'—. ČelTorm
80 —. V glurali (sodili) 30 25
Havra. Km« Snuio-i jfcod «t rage ta maj 'J3.50 za j nli <«4 25.
Ha.-nVur;. shiiioh ifiHi.l »»i-rago z« mnj 77.25 h-plenih, r 7(i-— dcofimber 74. —.
Ounajskn bori*	a. mskja	
1B9B		
	včeraj	danes
Državni dolg v papirju . . .	. 1.01.60	101.3»
„ „ * srebru . . .	. 101 45	101.30
AvKtrijHku r«nla v tlani . ,	. 123-7H	123.76
- „ v kronali . ,	. 101 55	101.55
Ki cd II110 || krije......	. 400 25	«01 —
LoiiiIoii JO LnI.......	. 122.10	128 30
Napoleoni........	9.G97,	
20 mark .......	11. »4	11.5*
UJO italj. lir.......	4A.1»	4U-15
Bratje „Sokoli" S
V soboto, dne 4. maja t. 1. bode velika akademija v društveni telovadnici. Poživljamo Vas, da pridete na to veselico v društveni obleki. Priti pa Vam je to6no ob 8. uri zvečer, da se vsakemu odredi namenjena mu naloga
Na zdar!
OPBOU.
T
Točijo »o idomača
iu
[istraka izvrstna vina.
Josip latalan v Rojim
PRI
„Dvanajstih Murvah"
Priporoča «o «1. občinstvu /a obilen obiik,
|Dreher]evo
pivo. iKuliinja je J p r e ■ k r-Ibljena : Imrziini in gorkimi jedili.
VABILO
na veselico in ples
ki se bodo vršil dne J%. maju t. I. v Šmarjah pri Sežani
v novo otvorjeni in z vnem potrebnim proakrbljoni goHtilni. Uljudno vubi Biijak Jakob, gostilničur in posestnik.
Nič več kašlja!
B a I z a m k k i pntoralaki prali
ozdravi vsuk kuJelj, plučni in br mhijalnl kutiir, dobiva »o v ollikovani leknrni
PRAXMRRER „fti due Mori" Trst, veliki 1r|.
Poštno pošilji»t»e izvršujejo *e neutet(oina.
I. M. LAVRENClfi.
Nova Tržaška tvornica gai. vodft, ulica Hosnetti štev. 1 ^ dvorišča. Haapošilja po krč-mah v ineatu velike stekle-uice po S »»irA. in	-
po 3 nvć. pasaret« raz. baze po S nvć.
Slavnemu sloveuskemu ob-ćiustvu se prav toplo priporoča podpisani	^ I. M. Lavrenoio.
Tinct. etiinae nervotica comp.
Prof. dra. Liobora živco okrepčujuči LIK8IR. 1«
•ledino pravi h vnritvono znamko krii in sidro. Priprntjjen po pru.lpisu v lekarni Xax Fanta ▼ Traga Ta pripravu ju žo već let znana kakor
izvrstno / okropfujoće Hn-ilstvo. Steklenioa po |{ld. 1. 2 in 3m0. Dalje priporočajo sa želodaone kapljico s-/. Jakcba km večkrat izkušeno dotiiai*«' hio .nn .i. .S eklotiiau 60 nč. in i yld. ^U ni. lJo-'livn ho v l*>kiirniib lllavnn zsilo^a: Irkama 39-
raralls v Trstu ; daljo : lekarna Zanetti v Trstu ;
stara c. kr. vojaška leknrnu na Dunnju, Stef.iU«-plrttz, kitko, mli v drugih lnkaruuh.
Lastnik politično društvo .Ediuost*. — Izdavatelj in ogovorili uredui k: Julij Mi kota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.