•o
Its ¡o
-O
:t-»
im
¡VI im
-t-» ¡r--
90,6 95,1 95,9 100,3
Gasilec ji je rešil življenje
Št. 38/Leto 66/Celje, 17. maj 2011/Cena 1,10 EUR
Tuševe črpalke v madžarskih rokah
□
u o
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Mladostno, ustvarjalno
Maj je bil od nekdaj mesec mladih. Eni so konec tedna nosili štafeto modrosti in z njo začeli dneve mladih, drugi so se v celjskem parku družili aktivno in kreativno, tretji so plesali na državnem tekmovanju srednjih šol (na sliki).
V Lučah še vedno na dveh bregovih glede obvoznice
Zakaj sploh pokojninska reforma?
Zima ni bila naklonjena zgornjesavinjskim želodcem
Kmalu Klinični center Celje?
Izjemen povratek Anje Valant
Zakaj sploh
pokojninska
reforma?
Eden tistih nujnih ukrepov, ki pri nikomer ni priljubljen, a brez njega ne bo šlo - Podaljševanje življenjske narekuje tudi podaljševanje delovne dobe
»Pokojninska reforma je nujna, da se zaustavi padanje pokojnin in zagotovi izplačevanje le-teh tudi vsem prihodnjim generacijam. Sprejetje oziroma nesprejetje reforme na referendumu bo tako imelo neposreden učinek na prav vse državljane,« je najkrajši možen povzetek argumentov, ki jih nizajo tako zagovorniki novega zakona kot strokovna javnost. Ekonomisti še opozarjajo, da je zakon, o katerem bomo odločali 5. junija, celo »preblag«, da bi ga morali še bolj pogumno zastaviti in čim prej tudi v celoti uveljaviti.
Nazadnje je bil zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spremenjen leta 1999. Od leta 2000 se tako v Sloveniji lahko starostno upokojujejo moški
pri 63 in ženske pri 61 letih, dejanska upokojitvena starost pa je zaradi prehodnega obdobja še vedno pod 60 let za oba spola. Po novem naj bi za oba spola veljalo 65 let, vendar je spet določeno prehodno obdobje, ki se bo za moške izteklo leta 2021 in za ženske leta 2025. A tisti, ki so začeli delati zgodaj, ne bodo delali do 65. leta: moški se bodo lahko upokojili pri starosti 60 let in 43 letih pokojninske dobe, ženske pri starosti 58 let in 41 letih pokojninske dobe. A pozor - pri teh pogojih se dokupljena pokojninska doba ne upošteva. V celoti naj bi nov zakon zaživel leta 2026, v prehodnem obdobju do leta 2025 pa bo upokojitev mogoča ob izpolnitvi 40 let pokojninske dobe za moške
oziroma 38 let pokojninske dobe za ženske pri starosti, ki se bo vsako leto nekoliko poviševala. Zaradi vse daljše življenjske dobe in nizke stopnje rodnosti se prebivalstvo Slovenije vse bolj stara. Zato se tudi razmerje med upokojenci in delovno aktivnim prebivalstvom iz leta v leto slabša: leta 2009 je za enega upokojenca »delalo« 1,67 zaposlenega, v letu 2025 bo to razmerje že 1:1,3 in okrog leta 2040 izenačeno (1:1), v kasnejših letih pa bo upokojencev več kot zaposlenih ljudi.
Na podlagi dogovora s socialnimi partnerji pred zadnjo pokojninsko reformo se je leta 2000 odmerni odstotek, ki je ključen za višino pokojnine, začel zniževati s 85 na 72,5 odstotka. To pomeni, da se začetne pokojnine iz leta v leto znižujejo in bodo, če spremembe ne bodo uveljavljene, v letu 2025 nižje za približno 12,5 odstotka. Nov zakon uveljavlja enotno 80-odstotno odmero. To pomeni, da se začetne pokojnine ne bodo več zniževale, ampak bo odmerni
Od »stanja« javnih financ oziroma višine javnega dolga so v veliki meri odvisne tudi ocene tujih bonitetnih hiš, znižanje bonitetnih ocen pa neposredno vpliva na konkurenčnost gospodarstva (kar lahko pomeni še več brezposelnih, težje zaposlovanje mladih, manj pobranih prispevkov od delodajalcev in delavcev, posledično pa še višje pritiske na pokojninsko blagajno) in zvišanje obrestnih mer za kredite državljanov (višji mesečni obroki za odplačevanje nepremičnine ali avtomobila).
odstotek ves čas enoten, obračunsko obdobje pa se bo s sedanjih 18 let postopoma podaljševalo na 34 let, vsako leto bo za eno leto daljše.
In še nekaj - sedanji pokojninski sistem omogoča prejemanje pokojnine tudi tistim, ki v pokojninsko blagajno niso vplačevali ali so plačevali le malo. Nov sistem bo bolj pregleden, saj bo vzpostavil jasno povezavo med vplačanimi prispevki in višino pokojnine. Posameznik bo lahko zase preverjal višino plačanih prispevkov,
Ključni ukrepi predlagane pokojninske reforme so podobni rešitvam, ki jih je večina evropskih držav že sprejela. Gre za prilagoditev pokojninskega sistema na postopen in za posameznika - kolikor je to sploh mogoče - dokaj neboleč način, saj tisti, ki so tik pred upokojitvijo, sprememb niti ne bodo občutili.
seznanjen pa bo tudi z višino pokojnine, ki jo lahko pričakuje. Tako bo postavljena ločnica med pokojnino - pra-
vico posameznika, ki izhaja iz njegovega dela - in ostalimi socialnimi transferji.
IVANA STAMEJČIČ
Od stabilnosti javnih financ, na katero vpliva tudi položaj pokojninske blagajne, je odvisen prav vsak posameznik v Sloveniji. Ta stabilnost je porok, da dobijo vsi upokojenci vsak mesec redno pokojnine, da se jim izplačujejo varstveni dodatki, staršem otroški dodatki in nadomestila za starševstvo, dijakom in študentom štipendije ...
5. junij -
referendumska
nedelja
Državna volilna komisija (DVK) vsem gospodinjstvom razposlala brošuro z besedili vseh treh zakonov, o katerih bomo glasovali na referendumih - Da bomo vedeli, o čem odločamo
Če kaj, potem bi v naslednjih dneh do 5. junija resnično veljalo prebrati brošurico DVK, ki smo jo te dni prejeli v vseh gospodinjstvih po Sloveniji. Zato da bomo vedeli, o čem bomo odločali! V času kampanje pred referendumsko nedeljo je namreč slišati toliko apelov in polresnic, da si samo na njihovi osnovi volivec zagotovo ne bo zmogel ustvariti prave podobe o tem, kaj se spreminja v zvezi z delom in zaposlovanjem na črno, varovanjem arhivskih gradiv in načinom upokojevanja v Sloveniji. In če bomo že volivci tisti, ki bomo odločili, potem je prav, da vemo, kaj se skriva za našim »za« ali »proti«, ki ga bomo obkrožili na vsaki od treh glasovnic.
V Novem tedniku bomo v tej in naslednjih številkah na kratko predstavili, kaj prinašata nova zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Glede na omejenost našega prostora bomo bolj ob strani pustili tretji referendum; tudi glede na to, da se je vlada zaradi tematike referendumskega vprašanja, ki terja strokoven pristop in čim manj politizacije, odrekla sodelovanju v kampanji pred referendumom o spremembah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Ob preostalih dveh referendumskih vprašanjih bomo pogledali, katere so tiste ključne spremembe, ki jih nova zakona prinašata in zakaj so sploh potrebne, novinarsko bomo poročali z dogodkov, ki se bodo vrstili v referendumski kampanji, in dali tudi priložnost za soočenje različnih mnenj.
Uredništvo
ANKETA
Podpora - da ali ne?
O tem, kaj ljudje menijo o pokojninski reformi, smo povpraševali na celjskih ulicah.
Lojzka Borovnik, Celje, upokojenka: »Seveda podpiram pokojninsko reformo. Želim, da bi imeli večje pokojnine. Preveč nam gre na tesno in tudi živimo zelo težko. Prebijamo se iz dneva v dan. Tega si nismo zaslužili na stara leta.«
Jože Pajtler, Celje, upokojenec: »Odločil sem se, da je ne podprem, saj je potrebna celovita reforma, ki ne bo zajela samo upokojencev. Pred kakšnimi tremi tedni sem bil še malce v dvomih, potem pa sem poslušal ministre, drugega za drugim, ki so govorili državnim usluž-
bencem, če ne bo uspela, da bodo imeli manjše plače.«
Harald Flis, Celje, upokojenec: »Ne podpiram pokojninske reforme. Načelno bi jo, ampak najprej bi morali narediti gospodarsko reformo, zato da mladi dobijo delovna mesta. Zakaj bi bili mladi na čakanju, starejši bi pa delali? Mladi so brez službe. Že tako se starejši zaposleni držijo na delovnih mestih, mladi so zagotovo bolj sposobni.«
Tadeja Jevšenak, Breg pri Polzeli, zaposlena: »Ne podpiram pokojninske reforme. Fant je nor na politiko, sama pa se ne spoznam preveč na to. Ampak sem za to, da
Harald Flis
naj starejši zaključijo z delom prej, ne pri sedemdesetih. Naj dobijo priložnost za delo mladi, saj jih je preveliko z diplomami in magisteriji v rokah, pa nimajo dela.«
Tadeja Jevšenak
Tamara Jakovac, Celje, brezposelna: »Nikakor ne podpiram pokojninske reforme. Ne podpiram ničesar glede vlade, saj ne mislim delati do 65. leta. Naj dobijo priložnost mladi za zaposlitev, ki imajo nove, sveže ideje, starejši pa se naj upokojijo.«
Jaka Ribič, Vojnik, dijak: »O, ne ne. Ne podpiram, ker s pokojninsko
SREDA
Tamara Jakovac
reformo narod nič ne doseže. Samo na škodi smo v bistvu vsi. Dlje bi morali delati, pokojnine bi se sčasoma ukinile, ker država tisto, kar ti plačaš za pokojnino, tako za vse ostale stvari potroši. Ne gre za neko reformo, gre za to, da bi primanjkljaje dobila nazaj od drugih po isti meri.«
ANJA ŠROT, foto: TimE
ČETRTEK PETEK
Lojzka Borovnik
Jože Pajtler
Jaka Ribič
m E3M ESm EDEEl E
Obvoznica mimo Luč nič bližje
Tudi po obisku ministra za promet Patricka Vlačiča v Lučah še niso zbližali stališč
Po petkovem obisku ministra za promet Patricka Vlačiča v Lučah ni nič bolj jasno, kaj se bo dogajalo z obvoznico skozi kraj, ki sicer nujno potrebuje boljšo prometno ureditev. Še bolj nujen pa je nekakšen dogovor, saj postaja vse bolj očitno, da vprašanje gradnje obvoznice povzroča veliko hude krvi, krajani so precej razburjeni in vse bolj sprti.
Spomnimo, da je za gradnjo obvoznice mimo Luč že sprejet državni prostorski načrt (DPN), gradnji pa močno nasprotujejo v tamkajšnji
Minister Patrick Vlačič, ki se je sicer šele na občini podrobneje seznanil z načrtovano obvoznico, v Lučah ni tujec. Njegov dedek namreč izvira iz kraja, zato so mu domačini že pred časom podarili rodovnik v dokaz, da ima lučke korenine. Verjetno je bilo tudi zato moč opaziti njegovo nekoliko večjo sproščenost med obiskom, ko je po pogovorih pozdravil nekaj krajanov v najbližji gostilni. Vlačič je obisk nadaljeval na Ljubnem, kjer so ga pozdravili pripadniki stranke, nato pa se je ustavil še v Nazarjah.
da gre cesta mimo naselja, kar je zame nova in zanimiva situacija. Predstavnikom CI sem povedal, kakšen je njihov položaj in tudi odgovornost. Menijo predvsem, da je bila obveščenost premajhna, postopki pa so, vsaj po moje, potekali zakonito. Zato je treba nekaj stvari še razmisliti in najti rešitve, seveda pa je velik problem, če nekdo ne želi obvoznice,« je po ločenem srečanju z občinsko upravo in predstavniki društva povedal minister Vlačič. Novinarji smo bili že vnaprej
obveščeni, da niti župan Ciril Rosc niti predsednik društva Alojz Selišnik ne
bosta dajala izjav. Seveda je na mestu sklep, da verjetno nista želela še dodatno razburkati že tako precej segretega ozračja.
»V kraju se bo treba še veliko pogovarjati, mislim pa, da se bo dalo zbližati stališča. Ne da bi strašil, je treba vedeti, da če bo projekt zastal, je za njim še 16 kandidatov za evropska sredstva,« je opozoril Vlačič. Kot je še navedel, postopki za gradnjo obvoznice niso ustavljeni, ob doseženem dogovoru bi jo lahko začeli graditi prihodnje leto, vrednost gradnje pa ocenjujejo na približno 5 milijonov evrov.
US
Minister Vlačič se je s predsednikom društva Alojzom Selišnikom pogovoril tudi na samem.
civilni iniciativi, Društvu luč - združenju za trajnostni razvoj Luč. Nekaj krajanov je namreč prepričanih, da je treba najprej urediti obstoječo cestno povezavo in se bolj temeljito dogovoriti o bodočem prostorskem razvoju kraja. Obvoznici nasprotujejo tudi zato, ker niso dorečene ureditve in ker bi uničila najboljše kmetijske površine, predvsem pa jih moti, ker naj bi bil DPN
sprejet brez temeljite javne obravnave.
Tudi zato so nekateri pričakovali, da bo minister v vlogi mediatorja našel izhod. To se ni zgodilo, je pa ministra pričakal prometni zama-šek oziroma bližnje srečanje dveh tovornjakov, ki naj bi dokazalo, kako nujno kraj potrebuje obvoznico. Kot se je med domačini govorilo kasneje, je bil prometni za-mašek »odigran«.
Še veliko pogovorov
»Luče so mali kraj, v katerem bi bilo dobro, da se odločitve sprejmejo s konsenzom. Je prvi primer, da nekdo želi,
Potem ko smo aprila večkrat poročali o dogajanjih, bolje zapletih okrog trase 3. razvojne osi med Šentrupertom in Velenjem, se je o trasi prenehalo govoriti. Vemo, da se je ministrski trojček, okoljski Roko Žarnic, kmetijski Dejan Židan in prometni Patrick Vlačič, odločil za revizijo izbora trase, nato pa je vlada imenovala posebno medresorsko skupino. Uradno gre za skupino za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju državne ceste od priključka na avtocesti A1 pri Šentrupertu do priključka Velenje jug. Kot je v petek napovedal minister Patrick Vlačič, naj bi včeraj prejel prvo poročilo medresorske skupine. Glede na to napoved lahko računamo, da bo v prihodnjih dneh okrog trase oziroma hitrocestne povezave med Velenjem in avtocesto še veliko govora.
Evrosong
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašajte in za vas bomo poiskali odgovor! Pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Vi vprašate, mi najdemo odgovor.
PREVENTIVNA AKCIJA: HITROST - POČASNEJE JE VARNEJE
Slabo stanje prometne varnosti je na slovenskih cestah povezano predvsem z neupoštevanjem omejitev hitrosti in velikokrat nizke prometne kulture. Zato bodo organizacije, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo v času preventivne akcije HITROST - POČASNEJE JE VARNEJE, ki bo potekala v dveh obdobjih, s programi prispevale k implementaciji izboljšanja prometne varnosti. Z akcijo se želi vplivati na zavedanje ljudi, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ naredijo sami. Avto šole so od 18. do 29. aprila in bodo od 27. junija do 4. julija 2011 organizirale brezplačna predavanja, na katerih se bo posebna pozornost nameni problematiki hitrosti.
Upravna enota Celje, bo v ta namen v prostorih Izpitnega centra za vozniške izpite Celje, na Ljubljanski cesti 37, omogočila brezplačna testiranja cestno-prometnih predpisov vsem zainteresiranim občanom. Testiranja se bodo organizirala v sredo dne 25. 5. 2011 in četrtek 26. 5.2011 od 8. do 10. ure ter od 28.6. do 30.6.2011 od 8. do 10. ure.
Vse voznike vljudno vabimo, da se v omenjenih terminih zglasijo v prostorih izpitnega centra na Ljubljanski cesti 37, ter preizkusijo svoje znanje cestno prometnih predpisov.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
»Če se vlada tule ni naučila, kako se deli in pridobiva točke, potem ji pa res slaba prede!«
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
Št. 38 - 17. maj 2011 -——
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Tuševe črpalke v madžarskih rokah
Po številnih ugibanjih in napovedih je v petek precej odjeknila novica, da je Mirko Tuš, uradno sicer Tuš Holding, prodal vseh svojih 19 bencinskih servisov oziroma verigo Tuš Oil, tretjo največjo verigo bencinskih servisov v Sloveniji. Tuš Oil je prevzela madžarska energetska skupina Mol, ki zaposluje preko 32 tisoč ljudi po celem svetu in ima sedaj v Sloveniji 37 poslovalnic. Cena nakupa uradno ni znana.
V Tušu, od koder so sami sporočili novico o prodaji, pojasnjujejo, da so strateško odločitev izpeljali s ciljem dolgoročne optimizacije in stabilizacije svojih dejavnosti. Tako so uresničili eno od pomembnih potez zastavljene strategije razvoja Tuš Holdinga. »Tuš Oil je do sedaj popolnoma izpolnjeval naša pričakovanja, danes pa je na točki, ko potrebuje novo dimenzijo, ki jo bo lahko uspešno uresničil z novim lastnikom,« so pojasnili v Tušu. Veriga bencinskih servisov Tuš Oil je z 19 poslovalnicami, ki so razporejene po vsej državi, po velikosti tretja največja veriga bencinskih servisov v Sloveniji za Petrolom in OMV. Poslovne enote imajo tudi na Celjskem, in sicer na avtocestnem izvozu Dra-
Na Tuševih črpalkah bo poslej visela Molova tabla.
mlje, v Slovenskih Konjicah, Mestinju in Celju.
Mol bo v ponudbi ohranil bonitete Tuš kluba, ki so jih bili kupci na servisih Tuš Oila vajeni do sedaj, hkrati pa so obljubili, da bodo prevzeli vse zaposlene. Proces prodaje je vodilo svetovno uveljavljeno podjetje The Blackstone Advisory Partners iz Londona, s podpisano pogodbo pa se je začel postopek prehoda bencinskih servisov k novemu lastniku. Cilj skupine Mol pri tem prevzemu je
povečati tržni delež v maloprodaji in uresničiti načrte v povezavi z rastjo podjetja v Sloveniji, kjer bi radi v prihodnjih petih letih dosegli vsaj 10-odstotni tržni delež v maloprodaji.
Ugibanja o prodaji bencinskih servisov so se že večkrat pojavljala v javnosti, sploh zaradi govoric o zadolženosti. Tuš Holding je že prodal vse supermarkete v Srbiji, saj naj bi banke v zameno za reprogram dolgov Tušu naložile odprodajo dela premoženja. Družba
Petkovšek z najbolj varčno hišo
Na celjskem sejmišču so v četrtek pripravili Dan energetske varčnosti, na katerem so precej pozornosti namenili energetski sanaciji različnih objektov.
Udeleženci so lahko prisluhnili različnim predsta-
vitvam, med drugim tudi podrobnostim o letošnjih finančnih spodbudah Eko sklada ter konkretnim izkušnjam pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb. Dogajanje so zaključili z razglasitvijo energetsko naj-
bolj varčnih stavb. Komisija je nagradila pet objektov oziroma njihovih lastnikov, posebej pa jo je navdušila nova hiša enega najboljših slovenskih telovadcev Mitje Petkovška. Kot so zapisali v obrazložitvi, je Petkovšek
Popravek navzgor
Svetovni finančni trgi so doživeli popravek navzgor. Vlagatelji so se pozitivno odzvali na pozitivne makroekonomske in poslovne rezultate podjetij. Največje svetovno gospodarstvo je prejšnji mesec ustvarilo 244 tisoč novih delovnih mest, kar je največ v zadnjih 11 mesecih.
V začetku tedna je trge nekoliko zanihala informacija o morebitnem odhodu Grčije iz evro območja, ki pa se kasneje ni izkazala za verodostojno. Ne glede na to pa bo Grčija za poplačilo terjatev in nižanja primanjkljaja potrebovala dodatno pomoč.
PREGLED TEČAJEV V		' OBDOBJU	MED 9.5. IN 13.5.	2011
				
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR	% spr.
CICG	Cinkarna Celje	90,00	41,40	0,00
CETG	Cetis	18,10	0,00	0,00
GRVG	Gorenje	10,80	80,87	0,00
PILR	Pivovarna Laško	8,15	7,69 ^	-9,44
JTKG	Juteks	23,95	0,00	0,00
ET0G	Etol	79,00	0,00	0,00
naj bi tako poleg Tuš Oila poskušala prodati še nepremičnine v državah nekdanje Jugoslavije in Tušmobil. Vseeno v Tušu poudarjajo, da so lani dosegli načrtovanih 830 milijonov evrov prihodkov, kar je kljub krizi več kot v letu 2009. Letošnje leto je za podjetje pomembno zaradi realizacije številnih pomembnih poslovnih ciljev, kot pa omenjajo, naj bi v Tuš Holdingu še naprej načrtovali razvoj širokega spektra dejavnosti.
US, foto: SHERPA
V nadaljevanju tedna so se trgi ponovno obrnili navzgor na račun dobrih podatkov o kitajskem zunanjetrgovinskem presežku in poslovnih rezultatov družb. Kitajski zunanjetrgovinski presežek se je aprila povzpel na 11,4 milijarde dolarjev. Ta rezultat je predvsem posledica rekordnega izvoza, s čimer so dvignili delnice rudarskih družb. Pomembna novica je prišla tudi z ameriškega trga. Microsoft bo za 8,5 milijarde dolarjev prevzel ponudnika internetne telefonije Skype, kar je največji prevzem največjega proizvajalca programske opreme na svetu v njegovi 36-letni zgodovini. V skladu z dogovorom bo Skype postal nova poslovna enota Microsofta. S prevzemom bo pod okrilje ameriškega tehnološkega velikana prešlo po vsem svetu priljubljeno komunikacijsko orodje, s katerim bo Microsoft lažje okrepil svoj položaj na hitro rastočem trgu pametnih mobilnih naprav povezanih z internetom.
	INDEKSI MED 9.5. IN	113.5.2011	
			
Indeks	Zadnji tečaj		%spr.
SBI20	769,04		0,04
namesto prevelike in prepo-tratne hiše zgradil ravno prav veliko pasivno hišo, na katero je vgradil še sončne celice, ki proizvedejo dvakrat toliko električne energije, kot jo družina Petkovšek porabi za vse svoje energetske potrebe v hiši.
US
Foto: SHERPA
Največji svetovni indeksi so minuli teden pridobili na vrednosti. Po več kot štiriodstotnem padcu evra se je ta počasi ponovno začel krepiti, vendar ne za dolgo. V sredo se je dvignil na 1,4420 v razmerju do dolarja, vendar končal pri 1,4280. Kako se bo tečaj gibal v prihodnje, bo precej odvisno od reševanja grške problematike glede zadolženosti. Podobno kot evro se je tudi nafta po močnem padcu okrepila in v sredo dosegla 103,5 dolarja za sod, vendar se je s krepitvijo dolarja v nadaljevanju pocenila na 100,4 dolarja. Objave nekaterih pomembnih podatkov za ameriški trg bodo gotovo prevesile tehtnico na trgih.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Poleg podelitve priznanj in aktualnih razprav je dogajanje na sejmišču dopolnila še razstava izdelkov in storitev za učinkovito rabo energijo.
Srbi podpirajo Gorenje
Srbski minister za gospodarstvo Nebojša Ciric in direktor Gorenjevega podjetja v Valjevu Mirko Meža sta v petek podpisala aneks k pogodbi o delitvi sredstev za neposredne investicije.
Gorenje je tako prejelo 400 tisoč evrov finančne spodbude, ki je namenjena zaposlitvi 200 oseb za nedoločen čas. Sicer je srbska vlada s 340 tisoč evri že podprla 170 zaposlitev v tovarni v Valjevu. Gorenje je tovarno odprlo pred petimi leti, naložba pa je bila vredna 20 milijonov evrov. V Valjevu dnevno izdelajo 800 hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki dopolnjujejo produktno paleto velenjske tovarne, z njimi pa na trgu EU in zunaj nje izboljšuje svojo konkurenčnost tudi v nižjih cenovnih razredih. Poleg proizvodne hale in skladišča je v tem industrijskem kompleksu še sodoben razstavno-prodajni studio, kjer je na voljo celotna Gorenjeva ponudba opreme za dom. Velenjčani so valjevski kompleks od tamkajšnje občine dobili v 99-letni najem za okoli 700 tisoč evrov.
Nova dražba za Gradis
Stečajni upravitelj Gradisa Celje Zlatko Hohnjec bo poskusil prek javne dražbe prodati več zemljišč in poslovni objekt na Teharjah in v Bukovžlaku ter betonarno.
Do zapletov je prišlo pri izklicni ceni zemljišč, kjer je sodni cenilec tržno vrednost ocenil na dobre tri milijone evrov. Upnica Abanka Vipa pa je predlagala razpis dražbe v višini pet milijonov evrov, kar je utemeljila na cenitvah iz leta 2006. Čeprav naj bi bila cena po Hohnječevem mnenju nerealna, je izklicno ceno določil v predlagani višini, predvsem zaradi upoštevanja načela hitrosti in racionalnosti stečajnega postopka. Pri tem je upravitelj izpostavil, da ima Mestna občina Celje predkupno pravico na predmetnih nepremičninah. Betonarno je stečajni upravitelj skušal prodati že lani za 160 tisoč evrov, zdaj pa je izklicna cena določena pri 112 tisoč evrih.	US
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Kmalu Klinični center Celje?
Zdravstveni svet RS še vedno tuhta o robotski kirurgiji, medtem ko bi ta lahko rešila še več življenj ...
CELJE - »Celjska bolnišnica je tretja največja bolnišnica v Sloveniji, daleč za nami je >vakuum<,« je bilo slišati v petek, ko se je njeno vodstvo sestalo z ministrom za zdravje Dorjanom Marušičem. Kljub temu da priznavajo celjski bolnišnici visoko strokovnost in jo omenjajo kot »jasno začrtano bolnišnico na evropskem zemljevidu«, pa še vedno bode v oči, da sploh ni zanimanja za delo strokovnega direktorja ...
»Danes ni niti finančnega niti strokovnega izziva za takšno delovno mesto, kajti napori, ki so potrebni pri ra-
zvoju dejavnosti, vedno naletijo na ovire. Pri nas je to sistem zavarovanja, ki ovrže marsikakšno željo, da bi šli z razvojem naprej. In to je torej ovira, ki jo strokovni direktorji težko prenašajo,« je dejal vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice mag. Marjan Ferjanc. Kot je znano, ga svet zavoda SBC ni imenoval za direktorja predvsem zaradi slabših poslovnih rezultatov. Delo vršilca dolžnosti strokovnega direktorja pa trenutno opravlja Dragan Kovačič.
Oba upata, da bodo »ovire« padle predvsem pri priznanju robotske kirurgije v Ce-
lju. Uvedli so jo lani v urolo-giji, gre pa za robotski sistem da Vinci, ki je pri operacijah prostate že nepogrešljiv, sistem pa bi lahko uvedli še pri drugih operacijah. Postopek za priznanje robotske kirurgije namreč še vedno ni končan. Medtem ko bi lahko z robotom rešili še več življenj, zdravstveni svet Republike Slovenije še vedno tuhta, kakšen bo dokončni sklep, vse pa je - kako žalostno -vedno povezano z denarjem in stroški. »Še veliko naporov bo, da se takšna kirurgija umesti v zdravstveni sistem, ampak prepričan sem, da bodo v zdravstvenem svetu
»Zahtevamo pravičen meter«
CELJE - Okrog 80 sindikalnih zaupnikov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območne organizacije Savinjska, je v petek prisluhnilo svojemu predsedniku Dušanu Semoliču, ki jim je v Celju spregovoril o argumentih sindikata proti pokojninski reformi. Novemu zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o katerem bomo državljani odločali na referendumu 5. junija, nasprotujejo zato, ker so prepričani, da se je država reforme lotila na napačnem koncu.
»Ta reforma bi praktično pomenila, da večina delavcev in delavk pogojev za polno upokojitev ne bi mogla izpolniti in bi zato imeli izrazito nizke pokojnine. Dejstvo je, da že zdaj delodajalci nimajo delovnih mest za starejše, da je 30 odstotkov dolgotrajno brezposelnih starejših od 50 let. Zaradi tega prisila ni dobra,
je le pot k še večji brezposelnosti starejših,« je prepričan Semolič, ki še opozarja, da je s staranjem med delavci več bolniških odsotnosti, več bi bilo invalidskih upokojitev. Prava pot bi zato bila skrb za boljše pogoje delavcem, da bi bili bolj zdravi, tako kot so v severno evropskih državah, kjer si lahko privoščijo višjo upokojitveno starost. »Reformo bi morali začeti na začetku, ne na koncu. Ustvariti bi morali pogoje, da bi se zaposlilo 110 tisoč brezposelnih, da bi delo dobili mladi in bi se povečala vplačila v pokojninsko blagajno. Za nas ni dilema, ali reforma da ali ne. Spremembe so potrebne, a ne takšne, ki so izrazito neprijazne do delavcev,« je še opozoril Se-molič in dodal: »Potrebne so strukturne reforme - ne pri zniževanju standardov socialne države, ampak takšne, ki bi zajele banke, finančni sektor, kapitalske trge. Kapital se
Kdaj bo robotske operacije krila zdravstvena zavarovalnica?
temu povsod po Evropi upira, zato tudi konflikti s sindikati. Tako ni samo pri nas.«
Svetovalka za ekonomska vprašanja pri zvezi svobodnih sindikatov Andreja Poje je ob tem še opozorila, da je trenuten javnofinančni položaj posledica ravnanj vlade v preteklosti in tudi sedanjih odločitev. »Celo breme krize hočejo prevaliti na najbolj občutljive. Za čas krize ni nič posebnega povečanje socialnih transferjev. Menimo, da vlado najbolj skrbi za ugled in izpolnitev obljub, danih tujini. Denar bi lahko dobila drugje - v Sloveniji bi lahko dvignili prispevno stopnjo delodajalcem, lahko bi omejili sivo ekonomijo, uvedli dodatno stopnjo dohodnine za najvišje dohodke, prepovedali odpis plačevanja oziroma odloge plačevanja socialnih prispevkov in izboljšali pobiranje davkov.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
prepoznali njene prednosti,« je dejal minister Dorjan Ma-rušič. Dodal je še, da bo v Celju treba nadgraditi program. »Dostopnost storitev mora biti primerljiva z ostalimi, na nekaterih področjih so namreč še vedno daljše čakalne dobe.«
Do leta 2015 naj bi po vsej Sloveniji zaživela mreža ur-gentnih centrov, kar vključuje seveda tudi celjsko bolnišnico. Gre za to, da se bo urgentna služba bolnišnice združila z urgentno dežurno službo zdravstvenega doma. V ta namen je ministrstvo za zdravje že dobilo 30 milijonov evropskega denarja. »To povezovanje bo treba opraviti čim prej, urgentna služba pa
bi se izven bolnišnice izvajala le v tistih krajih, kjer bolnišnice ni,« dodaja Marušič.
Je pa celjska bolnišnica vedno bližje nazivu klinični center. »Od leta 2004 imamo vlogo za priznanje kliničnega oddelka za kompleksno obravnavo poškodb, tudi za intenzivno medicino. To je samo priznanje, da ta bolnišnica dela na visokem nivoju. Naša želja in realni načrt sta,
da to okronamo z nazivom kliničnosti in se pogajamo za terciarna sredstva, torej za denar, ki je temu namenjen. Ker če naši ljudje delajo enako kvalitetno kot v Ljubljani in Mariboru, ne vem, zakaj ne bi dobili tudi temu namenjen denar,« je dodal vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Kovačič.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Podatke, ki kažejo na izgubo celjske bolnišnice, zaradi katere Ferjanc ni dobil zelene luči za direktorovanje, pa je Marušič komentiral: »Naj bo tak rumen karton v poduk ne le generalnemu direktorju, ampak tudi ostalim, da je treba zavod upravljati tako, da je zadovoljstvo državljanov največje .«
»Ključno razhajanje med nami in vlado je v tem, da je vlada ves čas vztrajala, da se pogoji za polno pokojnino zaostrijo tako, da bi ljudje praviloma delali tri leta dlje. Mi zahtevamo pravičen meter - za moške 40 in za ženske 38 let delovne dobe,« poudarja Dušan Semolič - z leve: Andreja Poje, Vojko Korošec in Mirko Hirci.
KREDITI ZA OSEBNO POTROŠNJO
S kreditom za osebno potrošnjo boste hitreje uresničili svoje želje po brezskrbnih počitnicah. Prepričajte se o ugodni ponudbi v najbližji poslovalnici Banke Celje.
Več na www.banka-celje.si
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
S štafeto modrosti v Dneve mladih in kulture
Štafeto modrosti je kot zadnja prinesla na prizorišče uvodne festivalske prireditve študentka Alja Cigale.
VELENJE - V petek so se začeli 21. Dnevi mladih in kulture. Gre za prvi študentski festival, ki je nastal v samostojni Sloveniji, osnovna ideja pa ostaja dati priložnost mladim ustvarjalcem
ter poiskati kulturne in
umetniške vsebine, ki so sicer največkrat spregledane. Uradno otvoritev festivala je popestril prihod štafete modrosti, ki so jo na Velenjski grad prinesli iz Kumrovca.
Študentje so letos že petič prinesli štafeto modrosti iz Kumrovca v Velenje. Ideja štafete sega v bivšo Jugoslavijo, ko so mladi 25. maja, na dan mladosti, skozi večja mesta Jugoslavije ponesli Titovo štafeto. »Čeprav današnja štafeta nima političnega pridiha, smo za začetek vseeno izbrali Titov rojstni kraj. Namen štafete je ponovno povezati in združiti. To nam je tudi uspelo, saj smo se pri predaji štafete povezali še s petimi študentskimi klubi v Sloveniji, vsak klub je pretekel del poti. Sodelovalo je 21 tekačev, ki so skupaj pretekli 96 km dolgo pot. Študentje premoremo dovolj modrosti,
da znamo gledati kritično na stare čase in seveda prepoznati tudi nekatere vrednote tega časa. Od tod tudi izvira ime - štafeta modrosti,« je po-
vedal vodja projekta Matija Glinšek.
Zbrane je ob otvoritvi pozdravil in nagovoril velenjski podžupan Srečko Meh, ki je
poudaril pomen Šaleškega študentskega kluba in njegove vloge na področju aktivnega delovanja mladih v Velenju. Ob otvoritvi festivala so
predstavili tudi novo številko študentske revije Racionalno izbrane teme (RlT). Časopis, je povedala urednica Nastja Stropnik Naveršnik, izhaja
od 20. obletnice delovanja kluba, tokrat pa v njem pišejo o eMCe Placu, podjetništvu, prostovoljstvu, turizmu, glasbi, fotografiji, umetnosti, kritično so se lotili tudi medijev. Na ogled so v petek postavili fotografsko razstavo Titovo Velenje šestih avtorjev, ki se predstavljajo z dvanajstimi fotografijami, dogajanje pa je s koncertom popestrila skupina Jazz Statino quartet.
Festival Dnevi mladih in kulture se bo nadaljeval še ta teden vse do 22. maja. V četrtek se tako obetajo gra-fitarska delavnica, ob 19. uri predavanje Joca Žnidaršiča na temo Nekoč je bil Tito, ob 19.30 pa še Dan kitare. V petek bodo izvedli še Skate Contest, Stand up in Kitarijado, v soboto Beach Party s športnimi igrami, ki jim bo zvečer sledil klubski koncert skupin Idem in Red five point star. V nedeljo bodo sadili drevesa, ob 16. uri otvorili kiparsko razstavo Anžeta Severja, ob 18. uri pa predstavili plošče Roberta Jukiča Dobrote iz skrinje zarote.
PM
Foto: JOŽE MIKLAVC
Aktivno in kreativno v parku
Deseta Ulična četvorka
CELJE - V petek bo tako v Celju kot drugod po Sloveniji jubilejna deseta Ulična četvorka.
Na Prešernovi ulici, ki bo jutranjih ur pa vse do 13. ure, za promet zaprta od zgodnjih bo točno opoldne okoli 1.800
Tako je bilo lani na Prešernovi ulici, ko so celjski maturantje zaplesali na Ulični četvorki.
Izjemna pohorska trma
CELJE - Vse bolj topli dnevi in bližajoči se zaključek šolskega leta v Mestni park Celje spet pritegnejo številne srednješolce. Ti so park, pa naj nam bo to všeč ali ne, vzeli za svojega. Da bi jih obveščali o kakovostnem preživljanju prostega časa ter jim hkrati ponudili aktiven ter zdrav način tega preživljanja, pa so v parku od petka prisotni tudi prostovoljci Celjskega mladinskega centra. Spet se je pričelo Kreativno v parku in tako bo vse do konca šolskega leta.
Mladinski center pripravlja projekt, ki ga podpirajo tudi celjska občina, ministrstvo za šolstvo in urad za mladino, že šesto leto zapored. Mladi so se na prisotnost prostovoljcev že dodobra navadili, vsako leto se jih zato več udeleži ponujenih aktivnosti. S projektom Kreativno v parku želi mladinski center med mladimi spodbuditi večjo okoljsko in družbeno odgovornost ter jim omogočiti aktivno in ustvarjalno druženje s športnimi in družabnimi igrami, kreativnimi delavnicami in nagradami. Tako bodo vsak petek do 17.
junija v parku prostovoljci med 11.30 in 15.30 ponujali rekvizite za odbojko, badminton, nogomet, frizbi, twister in za slackline ter pripomočke za risanje na platno in grafiti-ranje. V parku bo postavljena tudi informativna stojnica, na kateri bodo mlade spodbujali, da počistijo za seboj, v sodelovanju z zavodom za zdravstveno varstvo pa jim bodo predstavili preventivne programe za zmanjševanje porabe alkohola. 17. junija bo sledilo še žrebanje nagrad za najboljše tekmovalce.
PM, foto: SHERPA
ZREČE - Med številnimi občinami, kjer upravlja s kabelsko razdelilnim sistemom podjetje Elektro Turnšek, je bila Občina Zreča edina, ki se je povišanju cene mesečne naročnine upirala vse od lani poleti. Dolgotrajne pohorske trme je zdaj konec.
Po devetih mesecih se je občinski svet na zadnji seji strinjal s podražitvijo naročnine za kabelsko televizijo za dva evra na mesec, kar pomeni od prvega junija 14,49 evra.
»Za televizijske programe se moramo pogajati vse od Londona do Bolgarije in tudi za določene slovenske programe moramo plačevati provizijo, kar se prej ni dogajalo,« je v Zrečah utemeljeval predlagano povišanje predstavnik celjskega podjetja Jernej Kenda, ki je svetnike končno uspel prepričati. Zrečani s svojo podražitvijo, ki bo začela veljati prihodnji mesec, zamujajo za drugimi občinami kar za devet mesecev.
celjskih maturantov sinhro-no zaplesalo Straussovo če-tvorko. Glavni organizator dogodka bo tudi letos plesna šola Plesni val, ki bo poskrbela, da bo zadnji šolski dan za maturante minil kot dan brez alkohola, zato bodo vsem plešočim razdeljevali brezalkoholno pijačo.
MK
Foto: GrupA (arhiv NT)
Pri tem so nezadovoljni v krajevni skupnosti Stranice, kjer si želijo širitve omrežja kabelske televizije. Po dogovoru med krajevno skupnostjo in Elektrom Turnšek bodo na prihodnji seji sveta KS, ki se je bo udeležil predstavnik kabelskega operaterja, ugotovili, koliko je sploh interesentov. V Elektru Turn-šek poudarjajo, da mora biti naložba ekonomsko upravičena.
BJ
Mladim je treba v parku ponuditi alternativo, so prepričani prostovoljci Celjskega mladinskega centra.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Zbogom, podrtije!
Z odlokom nad nevzdrževane objekte - Občina bo lahko sama naročila obnovo in lastnikom izstavila račun
PREBOLD - Strešniki, ki nevarno visijo s strehe, »cvetoča« pročelja stavb, odpadajoča opeka ... Takšnim in podobnim prizorom so v Preboldu šteti meseci. Občina bo namreč kmalu imela vzvod, s katerim bo lahko »pritisnila« na lastnike nevzdrževanih objektov. Sprva s pozivom, če ta ne bo zalegel, pa se lahko celo zgodi, da bodo lastniki ostali brez svoje nepremičnine.
Na Občini Prebold so namreč pripravili nov odlok o nevzdrževanih objektih, ki so ga svetniki minuli teden sprejeli v prvi obravnavi in ga posredovali v 30-dnevno javno razpravo. Nekaj slovenskih občin takšen odlok, ki ga omogoča Zakon o graditvi objektov, že ima. Prva v državi ga je lani sprejela
Občina Zreče, zdaj se je za ta korak kot ena prvih na Celjskem odločila tudi preboldska občina. Kot pravi župan Vinko Debelak, je v kraju kar nekaj objektov, celo v samem središču, ki s svojim videzom kazijo okolico in ogrožajo varnost ljudi: »Lastnike smo že na različne načine poskušali prepričati v obnovo, tudi z gradbeno inšpekcijo, a zaman. Zato smo se odločili za nov ukrep, sprejetje odloka, ki je nujen pogoj za nadaljnje ukrepanje.«
V skrajnem primeru hipoteka
Z odlokom lahko občina »v imenu javnega interesa zaveže lastnika stavbe k izvedbi vzdrževalnih del, če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da ta zaradi izrabljeno-
sti, zastarelosti, vremenskih vplivov ... zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja ali krajine in so te pomanjkljivosti posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine«. Na podlagi meril, ki so določena v odloku, bo morala občina za vsak posamičen primer pripraviti elaborat in sprejeti odlok. Nato bo lastniku z odločbo naložila, katera dela mora na objektu opraviti in do kdaj. V kolikor lastnik stavbe v določenem času ne bo obnovil, bo to lahko storila občina in nato lastniku izstavila račun. Če lastnik zneska ne bo poravnal, bo občina na nepremičnini pridobila zakonito hipoteko v višini stroškov obnove. V skrajnem primeru se tako lahko celo zgodi, da bo lastnik ostal brez svoje lastnine.
Tudi v Celju je kar nekaj objektov, potrebnih obnove, ki ne le da kazijo podobo mesta, ampak tudi ogrožajo mimoidoče. Bo občina ukrepala?
Nekoliko manj pristojnosti celo rušitev. To dvoje namreč ne bo pa mogla sama naročiti
bo imela občina v primerih, ko bodo stavbe že tako dotrajane, da vzdrževalna dela ne bi zadostovala in bi bila potrebna rekonstrukcija ali
zahteva gradbeno dovoljenje, ki pa ga lahko pridobi samo lastnik objekta. Občina bo sicer lahko odredila rekonstrukcijo ali rušitev stavbe,
del in nato računa izstaviti lastniku.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Običajno je največja težava z nevzdrževanimi objekti tam, kjer je lastnikov več in se glede obnove ne morejo dogovoriti. Tudi v Preboldu je to eden glavnih razlogov za propadanje objektov, opaža župan Debelak. Zavedati pa se je treba, dodaja, da nekateri lastniki obnove svojih nepremičnin tudi ne zmorejo. Tem bo občina pri obnovi pomagala in bo v ta namen tudi zagotovila sredstva v proračunu.
V nekdanjem sijaju pred koncem maja
ROGAŠKA SLATINA - V obsoteljskem mestu nadaljujejo obnovo osrednjega Zdraviliškega parka, ki je zaščiten kot kulturni spomenik. Park, okoli katerega so zgrajeni najpomembnejši hoteli, je simbol tega zdraviliškega kraja.
Med prvo fazo, ki so jo izvedli lani in predlani, so med drugim zamenjali tlakovane površine ter na zahtevo spomeniškega varstva vgradili pocinkane robnike. Za obnovitvena dela v prvi fazi je bilo treba odšteti več kot tristo tisoč evrov, od česar je ministrstvo za kulturo prispevalo tretjino, simbolični znesek pa je prispevala tudi lastnica parka, družba Zdravilišče Rogaška. Med drugo fazo, ki bo stala 360 tisoč evrov, bodo med drugim poskrbeli za hortikulturno ureditev, fontano z vodometom ter številne starinske svetilke. Drugo fazo financirajo v celoti z denarjem iz občinskega proračuna. Med občino in hotelirji iščejo glede vzdrževanja in urejanja Zdraviliškega parka že dolga leta skupni jezik, vendar se vedno ustavi pri sofinanciranju.	BJ
TDPFIT
Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 034281440
polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 253 €
Učenje od zibelke do groba
ŽALEC - V Domu II. slovenskega tabora so v četrtek s slovesnostjo začeli 16. teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki je namenjen ozaveščanju o vseprisotnosti in pomembnosti učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema.
»Znanje je bogastvo, ki izboljša kakovost življenja vsakega posameznika,« je poudaril žalski župan Janko Kos. Žal na tako pomembno vrednoto, kot je znanje, prevečkrat pozabljamo oziroma se je premalo zavedamo. Podatki kažejo, da se v vseživljenjsko učenje bolj vključujejo tisti ljudje, ki so že na formalni ravni dosegli neko višjo stopnjo izobrazbe. »Zato je eden od ciljev, da v aktivnosti vseživljenjskega učenja vključimo tudi tiste generacije, ki si na področju formalnega izobraževanja v času mladosti niso uspele pridobiti visoke ali višje izobrazbe. Prepričan sem, da nam bo v naslednjih letih tudi s projekti, ki jih podpira ministrstvo za šolstvo in šport, to uspelo,« pa je dejal generalni direktor direktorata za srednje in višje šolstvo na šolskem ministrstvu ter predsednik nacionalnega odbora TVU Vinko Logaj.
Pri TVU, ki ga usklajujejo v Andragoškem centru Slovenije, že od začetka sodeluje tudi UPI - Ljudska univerza Žalec ter tako aktivno prispeva k promociji izobraževanja in učenja v Spodnji Savinjski dolini in širše v savinjski regiji. TVU uradno traja od 16. do 22. maja, sicer pa se bo do konca junija po vsej Sloveniji zvrstilo približno 5.500 festivalskih, izobraževalnih, promocijskih, informativno-svetovalnih, kulturnih, družabnih, športnih in drugih dogodkov. UPI - Ljudska univerza Žalec letos kot regijska koordinatorica TVU koordinira delo več kot 30 partnerskih organizacij v Spodnji Savinjski dolini, skupno pa bodo do konca junija izvedli več kot 70 brezplačnih prireditev. Osrednja tema letošnjega tedna je prostovoljstvo, pri čemer so organizatorji dogodke posvetili tudi drugim aktualnim temam: mednarodnemu letu gozdov, branju za življenje, tradiciji lokalnega okolja, sožitju generacij, varovanju okolja in medijem.
Na otvoritveni slovesnosti v Žalcu so podelili tudi priznanja Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja za leto 2010. S celjskega območja je priznanje prejel župan Solčave Alojz Lipnik.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
Nekdo mora plačati
SLOVENSKE KONJICE - »Lani so se roki za plačila naših občanov podaljšali. Pri izterjavah neplačanih računov smo dosledni, zato so se terjatve lani znižale za pet odstotkov,« pravi direktor Stanovanjskega podjetja Konjice Tomaž Rihtaršič. Občani stanovanjskemu podjetju plačujejo med drugim položnice za stanovanjske najemnine ter ogrevanje.
Največji dolžnik stanovanjskega podjetja, ki se ukvarja med drugim z upravljanjem in vzdrževanjem stanovanjskih stavb ter s proizvodnjo in distribucijo tople vode, so fizične osebe, še posebej zaradi neplačane stanarine. V stanovanjskem podjetju, ki je imelo lani okoli 1,7 milijona evrov skupnih prihodkov in odhodkov, so imeli kar 1,4 milijona evrov terjatev, od tega milijon zapadlih. Med milijonom zapadlih terjatev so predstavljale terjatve za fizične osebe kar tri četrtine zneska, ostalo so dolgovali pravne osebe in proračunski porabniki. Znesek za finančno stabilnost stanovanjskega podjetja ni hudo zaskrbljujoč, saj pobirajo stanovanjske najemnine tudi za druge lastnike. Tako je imelo stanovanjsko podjetje lani celo 12 tisoč evrov čistega dobička.
»Večino od tega denarja je seveda mogoče izterjati,« pripominja direktor Rihtaršič. Po drugi strani se pojavlja zastaranje, prav tako so lani opazili več osebnih stečajev. To stanovanjsko podjetje veliko stane, saj je treba plačati odvetniške stroške ter je zato dohodek družbe nižji.
BJ
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
ŽALEC - Akcija bralna značka za odrasle, ki so jo letos v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili že četrtič, ima iz leta v leto več udeležencev. Če je prvo leto v njej v šestih spodnjesavinjskih občinah sodelovalo 90 bralcev, se je letos njihovo število povzpelo že na 185, kar je nad pričakovanji. Vsi udeleženci akcije so na slavnostnem zaključku bralne značke za odrasle tudi prejeli priznanja in simbolna darila.
»Vsako leto se zelo sistematično in načrtno lotimo priprave bralnega seznama, saj želimo zadovoljiti čim več bralnih okusov. Na seznam vključimo tudi domače avtorje. Letos so to Ervin Fritz, Sonja Porle, ki je na zaključno prireditev prišla naravnost iz Anglije, kjer živi, Igor Karlovšek in pesnik Marko Repnik. Prav tako smo dodali nekaj poezije, skratka različne zvrsti, tako da je seznam res pester, saj je letos obsegal 25 naslovov,«
Pot v gozd je pot domov
ŽALEC - Pod tem naslovom je v medobčinski splošni knjižnici do 31. maja odprta razstavo fotografij Mirana Orožima, posvečeno mednarodnemu letu gozdov. To je njegova enajsta samostojna razstava, sicer pa je sodeloval že na več kot 250 skupinskih doma in po svetu.
Avtor fotografij, kandidat za mojstra fotografije pri Fo-
tografski zvezi Slovenije, se je s fotografijo srečal že v času študija. Kot gozdarski inženir je ves čas povezan z naravo. Tako vedno znova nastajajo fotografije, ki z ujetimi trenutki dokazujejo neizmerno lepoto narave. Tokrat lepoto gozdov. V programu, ki ga je povezovala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, je z zvončki sodeloval in navdu-
Ni umetnost izdelati, temveč negovati
Izdelovalci zgornjesavinjskih želodcev so imeli letos težave s sušenjem
Z leve: Ervin Fritz, Sonja Porle, Igor Karlovšek, Marko Repnik in Irena Štusej, ki se je pogovarjala z avtorji.
Savinjčani berejo vsako leto raje
je ob koncu akcije povedala direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik. Nekateri bralci so prebrali vse knjige, za priznanje pa je bilo dovolj, če so jih prebrali vsaj pet.
Železnikova opaža, da pri bralni znački za odrasle prednjačijo ženske, sicer pa je struktura bralcev zelo raznolika, od mlajših do upokojencev ... Ljubitelji knjig se tako že veselijo začetka pete sezone skupnega branja, ki se bo začela novembra.
BA, foto: TT
REČICA OB SAVINJI - Letošnja zima za izdelovalce zgornjesavinjskih želodcev ni bila ugodna. »Vsak dan sem jih hodil gledat, obračat, strgat, večkrat sem jih prestavljal ...« je v soboto pripovedoval eden izmed izdelovalcev, ki je s svojo suhomesnato specialiteto sodeloval na 21. ocenjevanju, ki ga je na Rečici pripravilo Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca.
Sicer so ocenjevalci letos pisali nekoliko drugačno zgodbo. Trije izdelovalci so se namreč odločili za cerfiticiranje, ki bo zaključeno prihodnji mesec, njihovi izdelki pa se bodo ponašali z nazivom Zgornjesavinjski želodec 2011 z geografsko označbo. Večina izmed 46 ocenjenih vzorcev pa si je pridobila naziv Kvalitetni domači želodec 2011. Kakor je opozoril predsednik komisije Stanko Renčelj, bodo morali izdelovalci zaradi specifičnih pogojev, prevelikega tveganja in za bolj profesionalno izdelavo stopiti korak naprej oziroma razmisliti o urejanju sušilnic, s katerimi bodo lahko uravnavali pogoje za sušenje. Kot so omenjali letošnji ocenjevalci, v vseh izdelkih niti kakovost mesa niti dodatki niso bili sporni, vendar pa je bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer kar nekaj presušenih, presuhih in prečvrstih izdelkov.
»Glede na ceno želodca, ki je najdražji tovrstni izdelek, je treba napake odpravljati, saj se slab glas hitro razširi,« je poudaril Renčelj in ponovno pozval izdelovalce k skupnemu nastopu in promociji.
Med ocenjenimi vzorci se z najvišjo oceno ponaša Franc Čretnik iz Lok pri Mozirju, ki, čeprav se z izdelavo želodcev ukvarja »samo« sedem let, na zadnjih ocenjevanjih dosega najboljše rezultate. »Mislim, da temu botruje ljubezen do kakovostnega izdelka oziroma dobrega želodca v pravem pomenu besede. Pred leti sem si rekel, da znam tisto, kar imam rad, sam najbolje narediti. Oziroma, ker hočem to pošteno delati, se držim načela, da česar sam ne maram, tudi drugi nimajo radi,« je omenil Čretnik, ki pred leti zaradi bolezni suhomesnatih izdelkov ni jedel, sedaj pa se, v mejah normale seveda, svojim izdelkom ne more upreti. »Ni umetnost izdelati želodec, umetnost ga je donegovati. Veste, poleg najboljših sestavin in izdelave v primernih prostorih je nega tista, ki da piko na i kakovostnemu izdelku. Včasih me je žena spraševala, kaj neki kar naprej počnem v sušilnici. Priznam, da letos brez te ne bi zmogel.«
US
šil glasbenik Marjan Novak. Z recitacijo in razmišljanjem o gozdovih je prireditev prijetno popestrila Andreja Hu-tinski. Odprtja se je udeležilo izjemno veliko obiskovalcev, med njimi tudi mednarodna delegacija, ki je bila v okviru mednarodnega projekta Širimo semena učenja gostja UPI Ljudske univerze Žalec.
TT
Člani komisije in združenja so v petek podelili priznanja izdelovalcem. Med prejemniki je bil tudi Franc Čretnik (desno), ki se letos ponaša z najboljše ocenjenim želodcem.
Največji som Štefanu Klopotanu
CELJE - Somi v Šmartinskem jezeru v soboto niso bili pretirano razpoloženi za vabe, ki so jim jih ponujali ribiči. Nekaj jih je vendarle prijelo, ribiška sreča pa se je tokrat najbolj široko nasmehnila Vitanjčanu Štefanu Klopotanu.
Ribiška družina Celje je v soboto na Šmartinskem jezeru pripravila tradicionalno somijado, tekmovanje za pokal trgovine Lovec. Udeležba ribičev je bila bolj skromna, vseeno pa jih je vabe v jezeru namakalo okoli 20. Tudi tokrat so ti prišli iz vse Slovenije. Morda je na some vplivalo tudi spreminjajoče se vreme, na kar so ribe še posebej občutljive, vsekakor pa so tisti največji primerki ostali bolj kot ne na dnu jezera. Klopotan, član celjske ribiške družine, si je »svojega« soma nagledal že v dopoldanskih urah, a riba ni in ni hotela prijeti, dokler popoldne ni Štefan zamenjal vabe. Kot bi mignil, jo je meter dolg in 6,5 kilograma težek som zagrabil. Iz vode so sicer potegnili še enega približno metrskega soma, a je bil lažji. Čeprav so se ribiči trudili še vse do 23. ure, se jim podobna sreča ni več nasmehnila.
Rekorder letošnje somijade na Šmartinskem jezeru z ribičem Štefanom Klopotanom
DanfOto
mli * "
9.00-14.00 SEJEM
AIR PHOTO
9.30
10..11..12.
PM
foto: TimE
Sejem rabljene in nove fotografske opreme
Bojan Plevčak, mehansko vodeno fotografiranje z balona Vodeni ogledi
10.30	CENTER PLESA CELJE Ulični ples
10.45	Skupina CHATEAU Predstavitev nove zgoščenke, fotografiranje
za plakat
Josephine collection. Happening (predstavlja Miss Slovenije), Quick Silver, Adrenalinček Predstavitev modnega oblikovanja frizur Najlepša slovenska DJ-ka Predstavitev poročnega para, izbranega za sanjsko poroko 2011 v Dubrovniku 12.30	MODNA REVIJA	Oblačila in otroški vozički naših prednikov
13.15	MIHAPOZNIČ	Ulični ples
Fotoshooting Miss Slovenije »Dekle v starem avtomobilu« Ob tem pa še:
fotografska instalacija dijakov Srednje Medijske šole Celje, razstava fottoreporterji Novega tednika predstavitev make up Avrelja Kompan, javljanja Radio Celj, predstavitve delavnic in fotopotovanj, predstaviev fotodogodka24 ur fotografije za 24 nagrad v ftafcoštam^, A/ frenky, ionglerji lajnar, uliiniglasbeniki s/ado/edno presenečenje, Arus/f/ava sfcusq'ava...
Telefon : 03 426 01 30 www.fotosalon.si, info@fotosalon.si
PELIKANOV FOTOGRAFSKI ATELJE CENTER PLESA CELJE Skupina CHATEAU
MODNA REVIJA
KRISTJAN STYLING TASHA
SANJSKA POROKA
MODNA REVIJA MIHA POZNIČ SANDRA ADAM
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Junija bodo začeli prenavljati vrtec na Lipi, ki mu bodo dogradili še prizidek.
V Štorah zdaj tudi denar za gradnjo vrtca
Predviden podpis pogodbe z izvajalcem del, podjetjem CM Celje - Začetek gradnje junija
ŠTORE - Občinski svetniki so prejšnji ponedeljek na prvi izredni seji v tem mandatu soglašali, da za rekonstrukcijo in gradnjo prizidka k Vrtcu Lipa namenijo malo manj kot 1,35 milijona evrov.
Kot je znano, ne na prvem ne na ponovljenem razpisu nihče od gradbincev ni bil pripravljen vrtca graditi za
Za otroke le najboljše
PODČETRTEK - »Danes je praznik za Občino Podčetrtek in slovenske vrtce,« je med slovesnim odprtjem novega vrtca zbrane nagovoril minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. V novem, nadstandardnem vrtcu imajo med drugim talno gretje ter klimatizirane prostore.
Dosedanji vrtec, ki so ga zgradili pred desetletjem in pol, je ves čas deloval brez uporabnega dovoljenja ter na manj primerni lokaciji, v prostorih nad zdravstveno postajo. Po ureditvi vrtca v Pristavi pri Mestinju pred petimi leti ter opozorilu šolskega ministrstva, da podčetrteški vrtec deluje brez uporabnega dovoljenja, se je občina lotila še naložbe v Podčetrtku. Ob osnovni šoli je zgradila prizidek, ki delno služi za šolske potrebe, saj sta v spodnji etaži kurilnica in garažna hiša. V srednjem delu prizidka je vrtec, na vrhu ostaja možnost za ureditev dodatnih prostorov, ki jih bodo v zavodu v prihodnjih letih najbolj potrebovali. »Dobro smo sejali in verjamem, da bomo veliko poželi,« je bil v nagovoru ob odprtju dva milijona evrov vredne naložbe zadovoljen župan Peter Misja. Iz šole so županu podarili fotografiji otrok iz prve generacije v podčetrteškem vrtcu, med katerimi je bil tudi sam. Slovesno odprtje vrtca se je nadaljevalo s praznovanjem pod šotorom, kjer je dišalo po golažu, za dobro voljo pa so dodatno poskrbele Vesele Štajerke.
BJ
dnjo v tem letu in tudi cene na gradbenem trgu ne padajo, so se svetniki odločili, da znotraj obstoječega letnega proračuna prerazporedijo denar in tako zagotovijo manjkajočih 127 tisočakov. Že v torek so iz občinske uprave obvestili oba doslej najugodnejša ponudnika in če se podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine ne bo pritožilo nad izborom, bodo s prvim najugodnejšim - družbo CM Celje - pogodbo podpisali že v tem tednu.
Na prvi razpis, s katerim so v Štorah iskali izvajalca del, se je januarja sicer prijavilo sedem gradbincev, a najnižja ponujena cena - malo več kot 1,54 milijona evrov - je krepko presegala finančne zmožnosti občine. Projektanti so tako nekoliko oklestili prvoten projekt rekonstrukcije obstoječega vrtca in gradnje prizidka, a tudi na ponovljenem razpisu v marcu nihče od štirih ponudnikov še ni bil pripravljen graditi za denar, ki so ga imeli v Štorah na voljo. Tako so se v občinskem vodstvu odločili za neposredna pogajanja s ponudniki, ki pa tudi niso bila uspešna. Sploh ker se na vabilo občine niso odzvali v celjskem Remontu, ki je bil sicer na ponovljenem razpisu s postavljeno ceno malo manj kot 1,34 milijona evrov najugodnejši. Tako so iz popisa
predvidenih del v dogovoru s projektanti še dodatno črtali opremo nove kuhinje in med preostalima ponudnikoma izbrali najugodnejšega. Zdaj ko so s prerazporeditvijo denarja med proračunskimi postavkami svetniki zagotovili še potreben denar, bi se dela, najprej preureditev obstoječih igralnic in zatem gradnja prizidka, lahko začela že junija.
Seveda svetniki niso z lahkoto podprli prerazporeditve 47 tisočakov s proračunske postavke urejanja športnega parka pri Osnovni šoli Štore, še manj pa odvzema 80 tisoč evrov za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest. A vse le ni tako črno, je prepričan župan Miran Jurkošek. »Gradnja vrtca in urejanje športnega parka, ki si ga občani močno želijo in ga nujno potrebuje tudi šola, sta tesno povezana. Menim, da v proračunu ostaja še dovolj denarja za zagotavljanje našega deleža pri urejanju športnega parka. Prav tako bomo skušali s ponovnim preverjanjem vseh proračunskih postavk poiskati še vse morebitne skrite rezerve in privarčevati tam, kjer se le še kaj da, da bi ob rebalansu proračuna >vrnili< del denarja občinskim cestam.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE
V programu ob slovesnem odprtju vrtca v Podčetrtku so nastopili tisti, ki jim bo nova stavba služila.
predvidenih malo več kot 1,2 milijona evrov.
Ker imajo v Štorah zagotovljen evropski denar za gra-
Denar za kulturo in šport
VOJNIK - Občina Vojnik namenja za sofinanciranje dela društev s področja ljubiteljske kulture in športa v letošnjem letu slabih 70 tisoč evrov.
Denar med društva razdelijo na osnovi javnega razpisa, namenjen pa je za izvedbo programov društvenih dejavnosti, sodelovanje na območnih, medobmočnih in državnih srečanjih ter tekmovanjih, izobraževanju strokovnih kadrov ter za pripravo različnih prireditev in akcij. Na razpisu, ki se bo za obe področji končal 23. maja, lahko sodelujejo društva, ki imajo svoj sedež na območju vojniške občine, njihove prijave pa bo obravnaval občinski odbor za družbene dejavnosti, ki bo tudi odločal o dodeljenih zneskih posameznim društvom. Za ljubiteljsko kulturo imajo v Vojniku rezerviranih 23 tisoč evrov, za področje športa pa dobrih 43 tisoč evrov. Pri tem je treba opozoriti, da je ta denar namenjen zgolj za sofinanciranje dejavnosti kulturnih društev in ne tudi za redno vzdrževanje oziroma urejanje društvenih prostorov. Na področju športa pa k prijavi na razpis ne vabijo zgolj društev in zavodov, temveč tudi športnike posameznike, ki so usmerjeni v kakovosten in vrhunski šport.
IS
Premalo prostora
ŽALEC - Prvi podatki o končanem vpisu otrok v žalske javne vrtce za prihodnje šolsko leto kažejo, da je praktično v vseh vrtčevskih enotah, razen v Šempetru, preveč vpisanih otrok in da bo morala o sprejemu malčkov v vrtec odločati komisija, ki bo na podlagi pravilnika določila prednostni vrstni red za sprejem otrok.
»Jeseni bo žalske vrtce zaradi vstopa v šolo zapustilo 176 otrok, medtem ko je vpisanih novincev kar 268,« je s podatki postregla v. d. ravnateljice Natalija Starič Žikič. Glede na trenutne prostorske zmožnosti v žalskih vrtcih je torej preveč vpisanih kar 139 otrok, vendar vsi zagotovo ne bodo ostali brez varstva. Starič Žikičeva pričakuje, da se bodo te številke do septembra še spreminjale. Nekateri starši namreč za svojega otroka dobijo varstvo kje drugje in zato umaknejo vlogo za vpis v vrtec. Ne glede na to si v vrtcu z Občino Žalec prizadevajo, da bi zagotovili mesto za vse oziroma za čim več vpisanih malčkov. Tako nameravajo do jeseni urediti dodatne prostore za vrtčevsko dejavnost. V Novem Celju načrtujejo novo enoto s tremi oddelki za približno 42 otrok. Nove oddelke za več kot 50 otrok pa bodo do leta 2012 uredili tudi v novozgrajeni griški šoli. S tem, upajo, da bo prostorska stiska v žalskih vrtcih rešena.	BA
» tiž
POBUDO
□ElDOGCl
vstopnine m!
Vojnik, 19. 6. 2011 od 14. ure
Pred Vodnim stolpom v Celju je v četrtek letni koncert odigral Extra band Glasbene šole Celje s solisti. Tokrat so bili to pedagogi, ki v tej šoli poučujejo v nadstandar-dnem programu džeza. »To bo pravi kamikaze koncert,« je pred začetkom obljubljal dirigent Bojan Logar in obljubo izpolnil.
Extra band je pravi klasični big band, ki je v zadnjih letih v silovitem vzponu in šoli ter glasbenim pedagogom v čast. Na letnih in drugih koncertih so prikazali širok spekter glasbe, ki je značilna za big bande, ob igranju pa so se glasbeniki lahko tudi dodobra razživeli, saj jim je dirigent vselej puščal dovolj svobode za improvizacije in sole. Tokrat je bilo, a le za kanček, drugače. Ob odličnem orkestru s čvrsto ritmično osnovo, ki se je vlekla skozi koncert kot brzovlak, so blesteli predvsem solisti - džezovski pedagogi. Pevka Jadranka Juras, saksofonist Jaka Kopač, trobentač Jernej Senegačnik in pianist Milan Stanisavljevic so dokazali mojstrstvo, v spominu ostaja zlasti občuteno in prefinjeno soliranje Senegačnika (na hornetu) in Kopača (s saksofonom), pa občuten, nežen in poetičen duet Stanisavljevica in Jurasove v skladbi The man I love.
»Za tako zasnovo koncerta smo se odločili, ker smo želeli predstaviti svoj nadstandardni program, hkrati pa pokazati tudi znanje pedagogov, ki v tem programu poučujejo. Sicer pa je bil koncert zasnovan podobno kot prejšnja leta - igrali smo vsega po malem - džez,
Fokus v prerezu
Fotografije mentorjev delavnice Celje Fokus v Galeriji Plev-nik - Kronkowska
Jadranka Juras je navdušila tako v duetu s pianistom Milanom Stanisavljevičem kot v skladbi, ki jo je odpela z Extra bandom.
Pritegnili še ptički
Izvrsten letni koncert Extra banda Glasbene šole Celje
funk, pop, latino ... Poskrbeti moramo za manj in za bolj zahtevne obiskovalce. Razlika je le v tem, da sta tako izbor skladb kot izvedba vsako leto na višji ravni. Letošnja je bila na najvišji doslej,« je odločitev o izboru solistov in izbiri sporeda komentiral Logar.
Čeprav je Extra band tokrat izvajal manj znane skladbe in z aranžmaji tudi manj posegal v druge glasbene zvrsti, kar so sicer zadnja leta redno počeli, vročih ritmov ni manjkalo. A krivično bi bilo, če ne bi zapisali, da so tudi stalni člani Extra banda dobili svoje minute in svoje sole. »Vsak, ki se je hotel javno izpostaviti in se dokazati, je dobil svojih pet minut,« je povedal Logar. In tako so se ponovno izkazali saksofonist Žiga Vešligaj, trobentač Aljoša Jurkošek, kitarist Leon Firšt, pianist Urban Ulrych in tudi nekateri drugi člani orkestra, posebej pa že omenjena ritem sekcija.
Prav veseli smo lahko, da je prvi od letošnjih ledenih mož - Pankracij - v četrtek zatajil. V prelepem toplem večeru in v prijaznem okolju Vodnega stolpa smo tako lahko odličen koncert bigbandovskega džeza, ki so ga z navdušenim soliranjem spremljali tudi mestni ptiči, doživeli na prostem, v res glasbi prijaznem in očem ter duši lepem okolju. Videli smo odličen koncert, ki ga je bend končal filmsko - z duhovito temo iz Kremenčkovih.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE
Še do 27. maja si lahko v celjski Galeriji Plevnik - Kronkowska ogledate razstavo fotografij Fokus v prerezu, ki so jo pred letošnjo delavnico Celje Fokus pripravili mentorji te vse bolj ustvarjalne in prodorne fotografske delavnice Simon Chang, Emina Dju-kic, Gašper Domjan, Nik Jarh, Peter Koštrun, Katarina Sadovski in Antonio Živkovič.
Gre za skupinsko pregledno razstavo, ki je zastavljena kot prerez delovanja ustvarjalcev, ki se aktivno in tudi poklicno ukvarjajo s fotografijo, na vsakoletnih delavnicah Celje Fokus pa z individualnim in s skupinskim delom z udeleženci svoje znanje in notranje vzgibe, ki jih silijo k izražanju s fotografijo, nesebično delijo z udeleženci.
»Gre za zelo dobro pregledno razstavo, na kateri vseh sedem avtorjev predstavlja svoja avtorska dela in razmišljanja pri izražanju skozi fotografijo. Razstava je tako primeren uvod v novo delavnico, ki bo med 19. in 23. julijem. Hkrati je dokaz, da s Celje Fokus spodbujamo predvsem avtorski pristop. Tudi tako želimo spodbuditi avtorsko razmišljanje udeležencev pri fotografiranju. Bolj
Matija Plevnik in Matej Gorjup pred fotografijami Simona Changa
spodbujamo vsebino, kot da bi učili briljantnih tehnik fotografiranja in obdelave fotografij,« je ob razstavi povedal eden od pobudnikov in gonilnih sil akcije Celje Fokus Matej Gorjup.
»Prav se mi zdi, da smo v galeriji pripravili to zgoščeno predstavitev sedmih avtorjev, od katerih jih je šest že sodelovalo v delavnici Celje Fokus, sedmi, tajvanski fotograf Simon Chang, ki živi v Sloveniji in je tudi letošnji nagrajenec natečaja Slovenija press foto, pa bo letos prvič tudi mentor udeležencem delavnice. S to razstavo avtorji prepričljivo predstavljajo široko polje fotografije,« je povedal galerist
Matija Plevnik.
Fotografija, ki je z digitalizacijo postala obče dostopna, je vse bolj priljubljena med ljudmi, tako v avtorskem smislu kot tudi drugače. »Ima pa tudi širok izrazni spekter in zato se zdi, da v sodobni umetnosti vse bolj prihaja v ospredje. Za razmeroma majhen denarni vložek omogoča mnogim lastno izražanje. Vse je sicer stvar okusa, a zdi se mi, da se vzpon fotografije še ni končal. Imamo odlična društva, tudi v Celju s Svitom, Fokusom, Celjskim fotografskim društvom, Fotosalonom ... Vsak se najde v enem od teh društev in dodaja svoje h kakovostnemu vzponu fotografije,« je povedal Plevnik.
BRST, foto: TimE
Godbeniki pod zemljo
Za glasbeno poslastico so z zadnjim letošnjim abonmajskim koncertom poskrbeli godbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki so prvič v zgodovini Premogovnika Velenje v četrtek koncert pripravili v rovih velenjskega Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju, 180 metrov pod zemljo.
Za koncerte zelo nevsakdanje okolje se je izkazalo za izredno akustično, kar je le še dodalo čar dogodku. Godbeniki Premogovnika Velenje so pod vodstvom dirigenta Matjaža Emeršiča koncert začeli s skladbo Janeza Marina Graditeljem Velenja, nato
pa nanizali slovenske in tuje uspešnice, pri čemer sta se kot solista predstavila odlična Gorazd Topolovec in Sara Beriša. V tem okolju je, namenjena rudarjem, še posebej nostalgično izzvenela legendarna Privškova Tam, kjer sem doma. Odličen in že zaradi prizorišča nenavaden koncert so velenjski godbeniki sklenili s Koračnico rudarjev, pesmi pa so pritegnili tudi številni obiskovalci. Še na eno zanimivost velja opozoriti - prenos koncerta si je občinstvo lahko ogledalo tudi po svetovnem spletu in tako so ga lahko videli tudi tisti, ki so ostali brez vstopnic.
TMJ
NE ZAMUDITE ...
... Fantazij pod celjskim stropom, ki jih v četrtek ob 19.30 v Pokrajinskem muzeju Celje že šestič pripravlja Hiša kulture Celje. Tradicionalni koncert tokrat pripravljajo v čast 560-letnici knežjega mesta, z domačimi glasbeniki, profesorji glasbenih šol iz Celja in Žalca, ki svoje redno delo dopolnjujejo tudi z izpopolnjevanjem in muziciranjem na starih glasbilih. Baročni glasbeni večer je edini tovrstni tematski glasbeni večer v mestu, ki vsako leto glasbenikom iz mesta, domovine in tujine nudi možnost predstavljanja stare glasbe, ki sicer ni stalnica celjskih in slovenskih koncertnih odrov. S programom del skladateljev Dowlanda, Corellija, Reutterja, Planyavskyja in Melanija, ki jih je le redko slišati na celjskih koncertnih odrih, se bodo predstavili Irena Glušič (sopran in citre), Maruša Mirnik (lutnja in kitara), Dejan Podbregar (sopranska trobenta), Kristian Kolman (rebec) in čembalistka Irena Kralj. Vstopnina 5-18 EUR ...
... koncerta Mihe Alujeviča z gosti, ki bo nocoj (torek) ob 20. uri v Celjskem domu. Koncert režiserja, ki zna odlično peti in pevca, ki se lahko pohvali z odmevnimi režijami in avtorskimi besedili, je sklepno dejanje letošnjega abonmaja Plus Zavoda Celeia Celje. Alujevič napoveduje glasbo, ki vam bo segla v srce. Koncert bo izpeljal ob pomoči pianista Urbana Ulrycha in harmonikarja Zmaga Štiha, v goste pa je je povabil temperamentno pevko, tekstopisko, kolumnistko, manekenko, plesalko in TV-voditeljico Andjo Maric. Alujevič je po končanem šolanju v Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani na oddelku za jazz in zabavno glasbo nadaljeval šolanje na dunajski glasbeni šoli. Poslušalce navdušuje z interpretacijo glasbe iz znanih muzikalov, s francoskimi in drugimi šansoni. Nastopa z različnimi big bendi, revijskimi orkestri, simfoničnimi orkestri, s pianisti, z manjšimi zasedbami pri nas in na tujem. Kot gledališki režiser je magistriral na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Vstopnina 15 EUR .
Koncert 180 metrov pod zemljo, v nekdanjih rudniških jaških, je navdušil.
Dijaki Mešanega mladinskega pevskega zbora so prepričani, da jih bo ljubezen do petja povezovala tudi v prihodnosti.
Posluh za sočutje
Dijaki Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju, ki ga vodi Tomaž Marčič, so v torek v Narodnem domu pripravili tradicionalni majski koncert z gosti, ki pa je bil tokrat poseben, saj je imel dobrodelno noto.
Denar od prodanih vstopnic so namenili bivšemu dijaku, rokometašu Dejanu Mijoviču, ki je doživel nesrečo, podarjeni prispevki pa mu bodo olajšali rehabilitacijo v Švici: »Zahvalil bi se vsem dijakom, I. gimnaziji v Celju, profesorjem, ki so pomagali organizirati ta večer, in vsem gostom, ki so me prišli podpret.«
Koncert je privabil veliko občinstva, ki je zapolnilo dvorano do zadnjega sedeža. Tomaž Marčič je še s čisto svežimi občutki po koncertu povedal, da je z odzivom občinstva zelo zadovoljen. »V zadnjih dveh letih, odkar vodim zbor, so me dijaki dobro sprejeli in tudi vzdušje na samih vajah je odlično.«
Na I. gimnaziji poučujejo številne tuje jezike, med njimi s posebno skrbjo tudi francoskega, zato so na koncertu nastopili tudi solisti francoskega krožka, ki jim je priskočila na pomoč Carmen Deržek.
AŠ
Foto: GrupA
Dekleta se med seboj odlično razumejo, kar je bilo začutiti tudi v njihovih skladbah. Med seboj so spletle vezi prijateljstva.
Svež pomladni utrip
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein je v četrtek pripravil tradicionalni letni koncert z gosti. Več kot 60 deklet, ki prepevajo v zboru, je zadovoljnih s sezono, v kateri so osvojila srebrno odličje na Mednarodnem pevskem festivalu v Celju in uspešno gostovala v Nemčiji.
V uvodnem delu koncerta je zapela gimnazijska fantovska skupina Fa-Vo-Za, ki se pod vodstvom Gregorja De-leje že lahko pohvali s prvimi uspehi. Aprila je namreč na Festivalu ruske glasbe Krilate gugalnice osvojila 1. mesto
v kategoriji pesmi Rusije. Klasičnem programu dekliškega pevskega zbora je sledil program popularnejših skladb, ki so jih s svojimi nastopi popestrili The Šlager's pod vodstvom dirigenta Saše Šonca in solistka Anka Frece. Slišali smo zimzelenčke od Mladih oči do Šuštarskega mostu. S tem koncertom so se od zbora poslovile tudi četrtošolke, v njihovem imenu se je za leta v zboru zahvalila Barbka Rode in se hkrati opravičila za kakšno zamudo na vajo.
AŠ
Foto: TimE
Ljubezen pred smrtjo
Čeprav nimam nič proti debelim knjigam - problem je le, ker jih ne morem pogoltniti v eni noči - sem tokrat, tudi zaradi avtorja, Gabriela Joseja Garcie Marqueza, z veseljem posegla po drobni knjižici s pomenljivim naslovom Žalostne kurbe mojega življenja. To je ena tistih, ki sem jo pri Gabeju doslej spregledala.
»Memoria de mis putas tristes« - kot se ji reče v izvirniku - je izšla leta 2004 in pripoveduje o ljubezni in osamljenosti hkrati. Kako gre to dvoje skupaj? Komaj nekaj več kot sto strani dolg roman je izpoved staromodnega, malce sramežljivega novinarja, ki ima pri devetdesetih eno samo željo: spati z devico. Zaveda se, da mu življenje počasi polzi iz rok in sam ob mački - ki so mu jo
ščemi ga nekaj, česar v življenju še ni začutil. Ljubezen? »Staram se,« je rekel, »stvar je v tem, da tega navznoter ne čutiš, na zunaj pa to opazi ves svet.«
In njuna ljubljenja v zakotni sobici bordela se ponavljajo, vse pogostejša so in naposled tudi Rosa ugotovi, da se je med njim in Delga-dino vnela ljubezen. Dekle sicer služi tudi z drugimi strankami, medtem ko jo njen devetdesetletnik zasipa z najrazličnejšimi darili. Se njuna zveza obnese?
To razkrivajo zadnje strani knjige, ki vam vmes, čeprav redkobesednega in zgoščenega jezika ponudi kar nekaj gradiva za razmislek o življenju tukaj in zdaj. Na primer: »V petem desetletju sem si začel predstavljati, kaj je starost,
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Z veseljem ga bomo objavili.
podarili kolegi iz novinarske redakcije, v kateri je preživel življenje - se sprašuje, kaj bi si sploh še želel narediti zdaj, čakajoč na smrt. In si odgovori: »Tisto leto, ko sem dopolnil devetdeset let, sem si zaželel noč strastne ljubezni z deviškim dekletom.«
Starec živi v mestnem predelu rdečih luči, kjer se ljubezen z ulice skriva za obzidji in nad njo bdi ostarela zvodnica, madam Rosa Cabarcas, tudi njegova prijateljica, ki mu je v življenju vedno skrbno izbirala ženske za eno noč. Zaupa ji svojo željo in ta mu jo uresniči na predvečer njegovega devetdesetega rojstnega dne, ko ga v temačni sobici pričaka mlada, nedolžna in speča Delgadina. Za nekaj kubanskih pesosov je pripravljena podariti svoje devištvo starcu, ki - kot vidimo ob koncu knjige - pričakuje smrt, a prvič v življenju najde ljubezen.
Prvo noč se starec z Delga-dino ne ljubi, samo opazuje njeno nedolžno in speče telo. Madam Rosi je neprijetno, ker si ni privoščil nore nočne strasti, za katero je tudi odštel veliko več denarja kot sicer, zato mu organizira ponovno srečanje z Delgadino. Po ljubljenju starec ugotovi, da je še vedno mlad po duši, in za-
ko sem opazil prve luknje v spominu. Prebrskal sem celo hišo, da bi našel očala, in odkril, da jih imam na nosu, da sem z njimi šel po prho ali pa sem si nadel tiste za branje, ne da bi si snel tiste za na daleč.« In konec koncev - rdeča nit knjige s pomenljivim naslovom je tudi sklepna misel: »Da ne boš umrl, ne da bi odkril, kako čudovito je nabijati z ljubeznijo.«
O AVTORJU
Gabriel José García Márquez, znan tudi kot Gabo, je kolumbijski pisatelj, ki je večino življenja preživel v Mehiki in Evropi, karirero pa je začel kot poročevalec in urednik regionalnih časopisov v Cartegeni; delal je tudi kot dopisnik iz Rima, Pariza, Barcelone, Ca-ravasa in New Yorka. Svetovljan, ki je zaslovel z novelo Pripoved brodolomca, ki je najprej izšla kot časopisni podlistek. Knjiga je bila objavljena šele dvajset let pozneje. Med njegovimi deli so tudi v slovenščino prevedene Kronika najavljene smrti, Ljubezen v času kolere, Sto let samote ... Leta 1982 je García za svojo kratko prozo in romane prejel tudi Nobelovo nagrado za književnost.
BISERKA POVŠE TAŠIC
Daleč najstarejši košarkarici med tistimi, ki so igrale na zadnji tekmi, Nati v Celju lila kri iz zlomljenega nosu, pa vendar je igrala do konca, v petem p ekipo do naslova. V dvorani Gimnazije Celje - Center ji je na pomoč pri! Mišo Arandelovič. Ob njima stojita Nika Barič (levo) in Ana Turčinovic.
Grgič: »Odlo so izkušnje«
Poraz na peti tekmi finala in zaključek k
Izjemen povratek Anje Valant Velepec
Mamica dveh predšolskih otrok z zmago v troskoku pripomogla k slavju celjskih atletinj
Atletinje celjskega Kladivarja so zmagale na ekipnem državnem prvenstvu v Ljubljani. V soboto se je na tekmovališča vrnila Celjanka Anja Valant Velepec in imenitno nastopila v troskoku, saj je preskočila 13,80 metra. V nedeljo je ostala v Celju, kajti ponoči se je nesrečno poškodovala; nameravala je skakati v daljino. V suvanju krogle je zmagala Monika Lebeničnik, v skoku v višino Mariša Černjul in preko visokih ovir Marina Tomič. Celjski atleti so bili četrti.
Anja Valant Velepec je osebni rekord, 14,69 m, dosegla 4. junija leta 2000 v grški Kalama-ti. S tem skokom je bila sedem let slovenska rekorderka, nato pa ji je rekord odvzela Marija Šestak. Na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydne-yju je Anja osvojila deveto mesto, dve mesti višje pa je bila leto pozneje na dvoranskem SP v Lizboni. Že leta 1997 pa je v finskem Turkuju osvojila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu do 23 let. Pogovor smo začeli s vtisi po vrnitvi na tekmovališča.
»Zadovoljna sem s prvim mestom naše ekipe in seveda tudi z mojim osebnim rezultatom. Vesele smo bile.«
Za vami sta dva poroda, koliko časa je preteklo od njiju?
Otroka sta stara pet let in pol ter tri leta in pol.
Kdaj ste nazadnje nastopili pred sobotno tekmo v Ljubljani?
Resneje sem trenirala in tekmovala še leta 2004, dve leti kasneje pa je sledila še poslovilna tekma na Mitingu celjskih knezov. Torej minilo je že pet let.
Kdaj pa ste začeli razmišljati o vrnitvi, kako dolgo se že pripravljate pod vodstvom trenerja Hrvoja Fižuleta?
Z gibanjem nisem nikoli prenehala, ostala sem v športu rekreativno. Vseskozi sem tekla, kolesarila, pozimi alpsko smučala, tekla s smučmi, tudi pohodništva ni manjkalo. Lani septembra pa sem se odločila, da bom začela bolj intenzivno zahajati na štadion. Pridružila sem se atletski skupini, ki jo vodi Hrvoje Fižuleto. Sprva
sem trenirala trikrat na teden, sedaj pa, če je čas in če imam srečo, sem pri vadbi tudi do petkrat na teden.
Ste bili zelo zadovoljni z rezultatom v troskoku?
Predvsem sem bila izjemno presenečena. Vedela sem, da sem dobro pripravljena, toda tako dobrega rezultata vseeno nisem pričakovala. Ko so mi povedali, da sem se odrinila precej pred desko in »poklonila« vsaj 25 cm, sem bila še boljše volje. Očitno je namreč, da imam še kar nekaj rezerv. Ni kaj, rezultat je zelo dober in me je razvedril.
Kako pa je prišlo do poškodbe v soboto zvečer, kajti v nedeljo v skoku v daljino niste nastopili?
Doma sem se po nesreči udarila v pohištvo, z mezincem na nogi, ki je otekel. Poškodba sicer ni hujša, tekmovati pa ni bilo smiselno in se izpostavljati brez pravega razloga.
Ali pri 33 letih razmišljate tudi o nastopu na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah, ko vemo, da bo treba za južnokorejski Daegu skočiti normo A, kar 14,30 m? To je le 39 centimetrov manj od vašega osebnega rekorda ...
S tem se ne obremenjujem. Zbrati moram misli, pogledati posnetke svojih skokov. Videli bomo. Pustimo se presenetiti ...
In kako se počutite, ko očitno doživljate svojo drugo mladost?
Izkušnja je zanimiva, upam, da bo še naprej vse teklo po načrtih in željah. Se ob tem spominjate razlogov za vaš zgodnji zaključek oziroma prekinitev atletske kariere?
Relativno zgodaj sem jo zaključila, bolje rečeno prekinila. Kot mladi tekmovalki so se mi vrstile poškodbe, kar tri sezone zapored. Zaradi njih nisem mogla vaditi in tekmovati tako, kot sem si želela. Zato nisem več videla smisla v takšnem udejstvovanju, ko ne moreš pokazati tistega, česar si sposoben.
DEAN ŠUSTER
Anja Valant je bila na višku svoje kariere pred skoraj desetletjem.
Ni še konec
Osvojena točka CM Celja v 33. krogu 1. SNL v Lendavi lahko predstavlja zadnji kamenček v mozaiku boja za obstanek. Dva kroga pred koncem ima Celje štiri točke več od predzadnjega Triglava in tri več od osme Nafte, boljše je v medsebojnih dvobojih tako od Gorenjcev kot od Prekmurcev. V finišu prvenstva bo gostovalo v Kopru in pričakalo Primorje.
V Lendavi golov ni bilo, Celjani pa so imeli najlepšo priložnost, toda Gorazd Zajc, ki se je sam znašel pred domačim vratarjem, ni uspel zadeti. Nastopili so zelo oslabljeni. Že mesece manjka po oceni strokovnjakov najboljši igralec kluba Mario Močič, prvo
LESTVICA 1. SNL
1.MARIBOR	34 19 12 3	61:24 69
2.	DOMŽALE	34 19 7 8	54:33 64
3.	LUKA KOPER	34 16 9 9	55:41 57
4.	OUMPIJA	34115 10 9	58:37 55
5.	HIT GORICA	34 13 8 13	42:52 47
6.	RUDAR	34 11 9 14	54:50 42
7.	CM CELJE	34 9 10 15	39:51 37
8.	NAFTA	34 9 7 18	45:62 34
9.	TRIGLAV	34 8 9 17	34:58 33 10. PRIMORJE (-2)	34 7 7 20	38:70 26
tekmo kazni je odslužil Se-bastjan Gobec, v seštevku sezone najboljši »grof«, na tribuni je bil zaradi rumenih kartonov najboljši strelec Roman Bezjak, poškodba pa je zaustavila najboljšega branilca Sergea Akakpoja. Na ogrevanju pred tekmo je poškodbo obnovil Miroslav Radulovič ... Zato pa je bil spet zelo razpoložen vratar Amel Mujčinovič; edini v
celotni ligi je odigral prav vse minute! V soboto na Bonifiki poleg Gobca ne bo še Danijela Breziča in Saše Bakariča.
Trener Damjan Romih je moral biti zadovoljen s točko. Med odmorom je upravičeno rohnel v slačilnici, na srečo je delovalo: »Težave se kar kopičijo. V prvem delu je imela Nafta več žogo v svojih nogah, naši fantje pa bi sko-
raj vse trud zadnjih tednov in mesecev vrgli stran v 45 minutah. Potem so zaigrali bolje in vzpostavili ravnotežje na igrišču. Na Obali bomo spet zdesetkani.« Vse tekme predzadnjega kroga se bodo v soboto začele ob 18.00, zadnjega pa v nedeljo, 29. maja, ob 17.00 (CM Celje - Primorje, Gorica - Rudar).
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Košarkaricam celjskega At-hletea ni uspelo osvojiti naslova državnih prvakinj. Na peti, odločilni tekmi finala končnice so bile v Kranjski Gori boljše domačinke s 73:64.
V petek zjutraj, deset minut pred osmo uro, je telefon zbudil Ano Turčinovic. Bivši trener Celjank Željko Ciglar jo je vabil k zagrebški Lupi promotion! Na dan pete tekme finala DP. Predsednik ŽKK Athlete Celje Urban Majcen se je nato s kolesom odpravil v Kranjsko Goro, za kar je potreboval dobro polpeto uro. V dvorani Vitranc je bil odločilni obračun dolgo izenačen, tudi zaradi štirih trojk Turčinovice-ve, toda pri 56:52 je zgrešila čisti »zicer«, nato pa storila četrto osebno napako. Po trojki Radulovičeve so Gorenjke ušle za devet točk ... Pri gostjah je bila najbolj učinkovita Teja Oblak, ki si jo v prihodnji sezoni želijo v Celju: »Ja, ne vem ... (smeh) Bom še videla, kje bom nadaljevala kariero.« Trener Ce-ljank Damir Grgič, ki še nima pogodbe za naslednjo sezono, je priznal: »Gorenjke so zasluženo prvakinje. Mi smo dobili
prvo tekmo v Kranjski Gori in imeli priložnost na drugi za 2:0, toda doma je nismo izkoristili. Definitivno so odločile izkušnje, njihove igralke so starejše, morebiti tudi karak-terno močnejše, zdelo se je, da so si bolj želele zmage. Sicer sem zadovoljen s sezono, dobro smo se upirali in izsilili peto tekmo. Imperativa po naslovu ni bilo, toda vseeno sem prepričan, da je bilo psihološko breme za moje varovanke preveliko, čeprav so si ga naložile kar same.« Nika Barič je bila potrta ob svojem slovesu od celjskega dresa: »V Celju sem se v štirih letih veliko naučila, hvaležna sem vsem v klubu in tudi vsem soigralkam. Želim si, da bi v Španiji ali Italiji postala še boljša košarkarica.« Z njo se poslavlja tudi Tjaša Gortnar, ki je zaradi poškodbe le na kratko, a srčno pomagala Athleteu: »Čestitke Kranjski Gori, ki je tekmo izpeljala s petimi igralkami, mi pa nismo znali izkoristiti daljše klopi.« Rebeka Abramovič bo skupaj z Baričevo in Gortnar-jevo nastopila na mladinskem SP v Čilu: »Četrto tekmo smo odigrale fantastično, tokrat pa
CM Celje (4-3-1-2): Mujčinovič - Medved, Krajcer, Kapič, Bakarič - Beršnjak, Brezič, Popovič - Pavlovič - Zajc, Firer. Igral je še Mo-čivnik.
V Lendavi je imel najlepšo priložnost Gorazd Zajc.
NA KRATKO
Senzacija v Rdeči dvorani!
Velenje: Izjemno prijetno so presenetili mladi celjski rokome-taši. V osmem krogu lige za prvaka so v okrnjeni postavi s 30:29 ugnali Gorenje. Bili so brez poškodovanega Kokšarova, kaznovanega Prieta ter Toskica in Alilovica, ki ju je celjski klub posodil v Katar, kjer poteka svetovni klubski pokal. Jutri bodo brez Žige Mlakarja (rdeč karton) gostovali pri vodilnem Kopru.
Najboljša tudi med policisti
Pariz: Judoista celjskega Sankakuja Petra Nareks in Rok Drakšič sta se udeležila evropskega policijskega prvenstva v francoski prestolnici. Zlahka sta premagala vse tekmice in tekmece in se domov vrnila z zlatima medaljama.
Dobovec četrti
Rogatec: Igralci kluba malega nogometa Dobovec niso bili uspešni v boju za tretje mesto v državnem prvenstvu. Na prvi tekmi v Rogatcu so sicer s 5:3 premagali Oplast, povratni obračun pa so v Kobaridu izgubili s 6:1.(DŠ)
Olimpiji »pivovarski« derbi
aši Radulovič, je na četrtem dvoboju a z masko na obrazu popeljala svojo skočil fizioterapevt celjskega kluba
>čile
r
lubske sezone
smo bile premalo zbrane za uspeh.« Celjski klub je ostal pri sedmih naslovih državnega prvaka; z večinoma najstniško zasedbo je osvojil drugi mesti v domači konkurenci (tudi v pokalu) in tretje v Jadranski ligi. Usmeritev ostaja enaka, mlade slovenske košarkarice se šolajo na I. gimnaziji v Celju, se kalijo v mednarodni konkurenci in postajajo vrhunske igralke.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Košarkarji Zlatoroga so v 12. krogu lige za prvaka na domačem parketu izgubili proti Unionu Olimpiji. Hopsi so bili visoko poraženi v Novem mestu, Elektra pa šele po podaljšku pri Geoplinu Slovanu.
Do konca lige za prvaka ostajata samo še dva kroga. Prvi je na sporedu že danes, drugi pa v soboto, ko bosta dokončno znana para polfi-nala. Vse bolj kaže na to, da bosta para Krka - Zlatorog in Union Olimpija - Helios.
»Imeli smo preveliko željo«
Laščani so tokrat proti Uni-onu Olimpiji slavili uvrstitev v Jadransko ligo, ki so si jo po petih letih priborili z zmago proti Hopsom. Vstop v dvorano je bil prost, tekmo pa je pospremil sila zanimiv spremljevalni program. Pospremil pa ga je tudi izjemno slab kriterij sodnikov Mateja Boltauzerja, Damirja Javorja in Damjana Gajška. Potrdili so besede trenerja Krke Aleksandra Džikica, da je Olimpija zaščitena s strani sodnikov. Čeprav Laščanom proti Ljubljančanom nikakor nista stekla igra in met (za dve točki 16:36, za tri 2:16), so jim delilci pravice s spornimi odločitvami »zatrli« še zadnje upanje po presenečenju. Olim-pija je na koncu zasluženo slavila, vendar pa so bili protesti gledalcev nad sodniško trojko povsem upravičeni. Že v prvi četrtini se je poškodoval Luka Lapornik, v nadaljevanju pa je močan udarec prejel Mitja Nikolič Smrdelj. V uvodu tretje četrtine je Vladimir Panic prejel četrto osebno napako in trenerju Alešu Pipanu je bilo
težko najti peterko, ki bi dihala za ovratnik gostom: »Čestitam Olimpiji za zasluženo zmago. Fantje nocoj niso bili pravi. Bilo je preveč napak, premalo zbranosti in skakanja pod obema obročema. Več kot častnega poraza nismo uspeli iztržiti.« O sodnikih bi se lahko zopet še dolgo govorilo, a strateg Zlatoroga je zatrdil: »O njih ne smemo govoriti, kajti skozi ce-
Ples navdušuje tudi srednješolce
V petek je bilo na Gimnaziji Celje - Center državno tekmovanje srednjih šol v plesu. V projektu Šolskega plesnega festivala je sodelovalo 130 dijakov.
Gimnazija Celje - Center je v sodelovanju s Plesno zvezo Slovenije organizirala zadnje letošnje tekmovanje za srednješolce v plesu. Dijaki 25 srednjih šol so se merili v hip hopu, popu, latinu, čačačaju, svingu, salsi in angleškem valčku. Špela Lužar, profesorica športne vzgoje, vodja tekmovanja ter mentorica celjskim gimnazijkam Emi Žurej, Saši Juvan in Maši Karlovšek, ki so v solo plesih zasedle 6., 9. in 13. mesto, je bila nad izvedbo tekmovanja navdušena. »Vesela sem, da se dijaki odločajo za tovrstno tekmovanje. Letos smo imeli v solo plesih kar 113 tekmovalcev, dvanajst plesnih parov, pet parov, ki so plesali samo angleški valček ter tri plesne produkcije.« Ker želi PZS vsako leto festivalu dodati nekaj novega, so letos kot posamezno kategorijo latinskoameriškim plesom dodali en standardni ples, to je angleški valček. Od celjskih srednjih šol so se tekmovanja poleg Gimnazije Celje - Center udeležile še Srednja ekonomska šola Celje, Šolski center Velenje - poklicna in tehniška šola za storitve, Poslovno-komercialna šola Celje ter Splošna in strokovna gimnazija Velenje.
Dijakinja celjske gimnazije Saša Juvan je nastopala tako v parih kot v solo plesih. S soplesalcem Mitjo Rističem sta osvojila tretje mesto med pari, prav tako sta si priplesala bron pri angleškem valčku.
»Zelo sem vesela tega uspeha. Med solistkami sem bila sicer deveta, vendar je to zame veliko priznanje, saj sem amaterska plesalka in že sama uvrstitev na državno tekmovanje je zame uspeh,« pove simpatična dijakinja 1. letnika. Prvi dve mesti sta odšli v Ivančno Gorico, pri angleškem valčku pa sta se na 4. mesto zavihtela še Maša Karlovšek in Juš Kustec z Gimnazije Celje - Center, peta sta bila Petra Tekavc in Josip Mijatovic s Srednje ekonomske šole Celje. Pri solistkah se je od »naših« plesalk najbolje odrezala dijakinja ŠC Velenje Maja Milosavljevic, ki je
Pri gostih se je po tekmi razgovoril Vladimir Boisa:
»V prvem delu smo super odigrali v obrambi, imeli tudi manjši padec, a mislim, da smo odigrali zelo korektno. Mi se sedaj borimo, da bi bili drugi, čeprav nam je vseeno, kdo bo nasprotnik v polfinalu. Lahko smo tudi tretji ali četrti, najpomembneje je, da bomo prvaki. Olimpija mora biti na koncu prva. V Treh lilijah se odlično počutim. Vesel sem, da sem se vrnil v to dvorano, vesel sem tudi, da zopet nosim dres Olimpije. Po poškodbi sem v redu in nadejam se, da bom vse boljši.« Domači kapetan Miha Čmer je pripomnil: »Olimpija je bila veliko bolj čvrsta v obrambi, v prvih treh četrtinah pa nikakor ni bila tako razpoložena v napadu, zato bi lahko tukaj z našim učinkovitejšim metom poskrbeli, da bi bili blizu. Ostajata še dve tekmi v ligi za prvaka, kjer želimo vknjižiti dve zmagi. Elektri smo marsikaj dolžni in moramo se maščevati za poraz.« Svoje misli je strnil še Luka Dimec: »Vidi se, da smo že malce utruje-
ni in da smo se po uvrstitvi v regionalno ligo sprostili, potem ko smo izpolnili cilj, ki smo si ga zastavili pred sezono. Ljubljančani so tokrat dokazali, da so kvalitetnejši. Če bi morda zadeli kakšen met več, bi lahko bili morda blizu, a sedaj je, kar je. Bliža se polfinale končnice, kjer je težko govoriti, koga si želiš za nasprotnika. Tam ni favorita na papirju, zato se lahko pripetijo presenečenja.« Zlatorog bo drevi gostoval pri Elektri, ki je v 6. krogu lige za prvaka v Laškem slavila s 85:83.
Odličen odpor Elektre, visok poraz Hopsov
Šoštanjčani so gostovali na Kodeljevem pri Geoplinu Slovanu, odločitev o zmagovalcu pa je padla šele v podaljšku. Elektra je v 29. minuti vodila z 52:42 ...
Krka je v domači dvorani za 31 točk premagala Hopse, ki so ob polčasu zaostajali le za štiri točke, danes pa bodo gostovali še pri Unionu Olimpiji.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Vladimir Panic je na zadnji tekmi Mariborčanom nasul 29 točk, tokrat pa je proti Ljubljančanom močno zaostal za svojim povprečjem.
lotno sezono nam iz vseh strani grozijo. Zato so tukaj novinarji, da povejo kaj več o tem.« V dresu Zlatoroga je zablestel center Alen Omic, ki je v 19 minutah dosegel 15 točk in z odličnimi potezami navdušil občinstvo: »Imeli smo preveliko željo. Če bi igrali pet dni, ne bi zmagali, saj nam igra in met nista stekla. Sedaj moramo premagati Elek-tro in Helios.«
Vsi tekmovalci ŠPF-ja plešejo enake koreografije, ki jih vnaprej na seminarjih pripravijo slovenski koreografi. Druga z desne je Saša Juvan, ki se je tovrstnega tekmovanja udeležila prvič.
osvojila bronasto kolajno.
V tekmovalne plesne kategorije so šteli še nastopi ekip in plesnih produkcij. Sodniki, med katerimi sta bila nekoč vrhunska plesalka Meta Zagorc in Matevž Česen, ki je plesal tudi z Duffy in Pussycat dolls, so ocenili, da je imela Gimnazija Celje - Center najboljšo tehniko pri plesni produkciji, ekipno pa se je v solo plesih odrezala kot tretja najboljša ekipa na državnem tekmovanju.
MOJCA KNEZ Foto: TimE
PANORAMA
MALI NOGOMET
1. SL, 2. tekma za 3. mesto: Oplast - Dobovec 6:1 (1:1); Drobne (15).
NOGOMET
1.	SL, 34. krog: Rudar - Triglav 0:0, Nafta - CM Celje 0:0, Maribor - Koper 1:1 (0:1), Hit Gorica - Domžale 2:1 (1:0), Olimpija - Primorje 5:0 (4:0).
2.	SL, 25. krog: Dravinja
-	Aluminij 0:0, Šmartno 1928
-	Roltek Dob 0:2 (0:1). Vrstni red: Aluminij 45, Interblock 41, Dravinja 40, Dob 38, Drava 36, Bela krajina, Mura, Krško 30, Šenčur 21, Šmartno 19.
3.	SL - vzhod, 22. krog: Bistrica - Zreče 2:1 (2:0); Čander (73), Kovinar - Malečnik 2:0 (1:0); Čater (17), Kuljanac (80), Simer Šampion - Šentjur 3:0 (1:0); Žagar (24), Baskera (80), Kožar (90). Vrstni red: Odranci
51,	Simer Šampion 44, Kovinar 38, Tromejnik 35, Dravograd 33, Čarda 31, Grad, Malečnik 28, Stojnci 27, Bistrica, Paloma 26, Zreče 25, Veržej 19, Šentjur 18.
Štajerska liga, 22. krog: Koroške gradnje - Rogaška 1:0 (0:0), Šmarje - Ormož 6:1 (3:1); Firšt (13, 68-11 m), Neskič (25, 39, 60), Vraničar (55), Mons Claudius - Gere-čja vas 2:1 (1:1); Krivec (7), Peer (86), Podvinci - Šoštanj 2:1 (1:1); Filipovič (11). Vrstni red: Zavrč 62, Šoštanj
52,	Šmarje 43, Pesnica 38, Pohorje 37, Marles hiše 30, Peca 26, Podvinci 24, Koroške gradnje 23, Rogaška, Poljčane 22, Ormož 19, Mons Claudius 16, Gerečja vas 15.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 12. krog: Zlatorog - Union Olimpija 55:70; Omic 15, Panic 8, Božo-vic 6, Kovačevič, Atanackovic, Dimec, Pelko 4, Nikolič Smr-delj 3, Lapornik 2, Brodnik 1; Ilievski 14, Gregory, Markota 10, Geoplin Slovan - Elektra 77:74; Dapa 30, Zadnik 12;
Bilič, Nuhanovič 18, Lekič 10, Jeršin 9, Horvat, Vidovič 7, Bukovič 5, Krka - Hopsi 95:64; Ikonic 26, Krivec, Pa-vič 13; Vrsaljko 17, Mijajlovic 12, Podvršnik 11, Kobale 10, Sviridov 7, Sebič 5, Godler 2. Vrstni red: Krka 24, Union Olimpija, Helios 20, Zlatorog 19, Geoplin Slovan 17, Hopsi 16, Elektra, Maribor 14.
1. SL (ž), končnica, 5. tekma finala: Kranjska Gora
-	Athlete Celje 73:64; Oblak 23, Komplet 18; Gortnar 22, Turčinovic 18, Barič 12, Abra-movič 7, Tavic 3, Jagodič 2.
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 8. krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 29:30 (16:13); Bezjak 10, Cehte 6, Medved 4, Golčar 3, Manoj-lovič, Miklavčič 2, Musa, Štefa-nič 1; Razgor 8, Žvižej 6, Mlakar, Marguč 5, Rnic 3, Metličic 2, Poteko 1. Vrstni red: Cimos 51-9, Gorenje 49-11, Celje 3822, Loka 37-33, Maribor 32-28, Trimo 29-31.
1. SL (ž), za razvrstitev od 5. do 8. mesta, 6. krog: Ce-Ije Celjske mesnine - Velenje 26:29 (11:11). Končni vrstni red: Celje 26, 6. Velenje, Izola 25, Olimpija 18.
1. SL (ž), za razvrstitev od 9. do 11. mesta, 6. krog: Piran
-	Žalec 32:27 (16:15). Vrstni red: Piran, Ajdovščina 17, Žalec 5. (MiK)
SPORTNI KOLEDAR
Torek, 17. 5.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 13. krog, Ljubljana (Stožice): Union Olimpija - Hopsi (19), Šoštanj: Elektra - Zlatorog (20).
Sreda, 18. 5.
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 9. krog, Koper: Cimos - Celje Pivovarna Laško (19.30).
14
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
80 let reševanja v Kamniško-Savinjskih Alpah
SOLČAVA - V turistično informacijskem centru, ki ima prostore v Rinki v Solčavi, so v soboto odprli razstavo ob 80-letnici Gorske reševalne službe (GRS) Postaja Celje - društvo. Poleg vidnejših so se je udeležili tudi štirje najstarejši člani, vsi izkušeni alpinisti in reševalci, dr. Jože Četina, Dušan Ku-kovec, Lojze Golob in Elč Prezelj.
Začetki organiziranega reševanja segajo v leto 1931, ko je savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva ustanovila prvo tako imenovano rešilno postajo v Celju ter oddelke v Lučah, Solčavi in Logarski dolini. Prvi načelnik postaje je bil Andrino Kopinšek. Ob skromni reševalni opremi, pomanjkanju tehničnega znanja in komunikacij so bili reševalci polni idealizma in skrbi za ponesrečene planince. Najstarejši člani se spominjajo, da so kmalu po ustanovitvi postaje zahtevali, da reševal-
Spomine na reševanje v gorah Kamniško-Savinjsih Alp so med drugim obujali najstarejši člani celjske postaje gorskih reševalcev Elč Prezelj, Dušan Kukovec, dr. Jože Četina in Lojze Golob (z leve).
ci poleg poznavanja gorskega sveta in strokovnega obvladovanja reševanja naredijo tudi tečaj in opravijo izpit iz prve pomoči in se tako usposobijo
za reševanje v gorah. Časi, ko so reševalci prihajali iz vrst izkušenih domačinov, poznavalcev razmer in terena, lovcev, kmetov in pastirjev,
ki so pomagali drug drugemu in obiskovalcem, so bili tako mimo. Mimo pa so tudi časi, ko so novice o nesrečah prihajale po ovinkih, so do
prihoda reševalcev minevale dolge ure ali celo dnevi, o resnejši medicinski oskrbi ni bilo govora, poškodovane pa so v dolino prenašali v vrečah in z reševalnimi drogovi. Tudi prirejeno reševalno vozilo »leteči kozolec« in kasneje »modra ptica«, s katerima so hiteli na pomoč, sta le še lep spomin na neutrudno in bolj kot ne od milosti narave odvisno delo. Nadomestili so ju dobra opremljenost in stalno izpopolnjevanje znanja reševalcev, hitrejši prenos informacij s pomočjo mobilnih telefonov in pred dobrim desetletjem začetek helikopterskega reševanja. V osemdesetih letih so reševalci opravili več kot 460 posredovanj od hrvaške meje do Okrešlja ter na območju Pohorja in Zasavskega hribovja. Največkrat so posredovali na območju Okrešlja, pogoste nesreče, največkrat zaradi snežnih plazov in zdrsov, sta terjali tudi Brana in Turska gora. Ne le pot v gore, v zadnjih letih
so pogosta reševanja ponesrečencev zaradi adrenalinskih športov, pri čemer domišljija ne pozna meja.
Osemdesetletno delo celjskih gorskih reševalcev so zaznamovali trije načelniki, in sicer ustanovitelj in prvi organizator reševalcev Andrino Kopinšek, za razvoj in kvaliteto dela je kasneje skrbel Stane Veninšek ter Danijel Kopušar kot neumoren novi organiziranosti GRS Slovenije. Današnji načelnik postaje je Brane Povše. V njej je več kot 40 članov, od tega jih je v stalni pripravljenosti 26. Letos so posredovali v šestih primerih, pri čemer se je pomoč planincu pri sestopu s Turske gore in jadralnemu padalcu nad pobočjem Lisce končala tragično. Z razstavo ob jubileju bodo reševalci gostovali na širšem celjskem območju in drugod po Sloveniji, novembra pa jih čaka osrednja proslava v Celju.
MATEJA JAZBEC Foto: MJ
Modrijani po gozdni učni poti
VOJNIK - Prav v mednarodnem letu gozdov so v Vojniku s priložnostno slovesnostjo tudi uradno odprli Gozdno učno pot Modrijanov, ki so jo na kratko poimenovali kar Gump. Od kod kratica? »Je izpeljanka in premetanka malce daljšega imena poti. Pomeni namreč gozdno učno pot modrijanov in Modrijanov. Zato ker smo modrijani vsi, ki želimo spoznati kaj novega, ponosni pa smo tudi, da so nas pri oblikovanju te poti s posebnim koncertom podprli tudi v glasbeni skupini Modrijani,« pojasnjuje Mila Kočevar iz društva Izvir.
V društvu so o ureditvi poti začeli razmišljati leta 2008, leto kasneje so kandidirali za evropski denar in skupaj s
partnerji - Geodetskim zavodom Celje, Občino Vojnik, ki je pomagala s premostitvenim posojilom, in neprecenljivim prostovoljnim delom članov Planinskega društva Vojnik - septembra lani začeli urejati 2,9 kilometra dolgo učno pot. Opremljena je z 22 informativnimi točkami, obiskovalci se z bogastvom gozdnega sveta lahko podrobneje seznanijo na treh označevalnih tablah, še najbolje pa je, če se za pot po njej odločijo v spremstvu katerega od osmih posebej za ta vodenja usposobljenih vodnikov. Če bi se z gozdnim svetom radi spoznavali sami, pa bo v veliko pomoč zloženka, ki so jo v okviru projekta, ocenjenega na 25 tisoč evrov, izdali v društvu Izvir. »Primeren čas za ogled je vse leto, gozdna učna pot ima
Med postankom na gozdni učni poti je skupina pohodnikov prisluhnila vodniku.
izhodišče pri cerkvi sv. Florjana v Vojniku, konča pa se pri
GOLAZIJADA
MOZIRJE, 21. MAJ OB 10. URI
planinskem domu na Tomažu, tik pod cerkvijo sv. Tomaža. Primerna je za vse; od otrok iz vrtca naprej. Pot je razgibana in »planinsko« obarvana, saj se delno prekriva z obstoječo planinsko potjo,« pravi Mila Kočevar in dodaja, da so ob njej postavljene tudi klopce in na bolj strmih mestih tudi varovalna ograja.
Gump je ob slavnostnem odprtju najlepše pozdravi-
la množica pohodnikov, ki je lahko občudovala tudi 20 novo posajenih dreves. »Gre seveda za avtohtone vrste, ki rastejo v tem okolju. Na novo pa smo drevesa posadili zato, da jih ljudje lahko opazujejo neposredno s poti,« pravi Mila Kočevar in našteva priložnosti, ki se gozdni učni poti ponujajo za prihodnost. »Radi bi, da bi pot prehodilo čim več ljudi, hoja po njej, ki
traja kakšni dve uri, je lepa priložnost tudi za druženje. Po njej bi se lahko sprehodili skupaj s starejšimi ali pa pripravili pohod družin,« pravi in dodaja, da so z ureditvijo te poti letos na svojstven način zaokrožili tudi tradicionalni, že 6. teden prijaznosti, ki je zaživel v okviru društva Izvir. »Tokrat smo prijazni do narave in prav je tako.«
IS, foto: PETRA KERK
^ ■ J
\ www.mozirie.eu
i; . a w ^
x A
' V- V
ZA NAJBOLŠEGA KUHARJA JUŽNE ŠTAJERSKE
Bogate nagrade za obiskovalce
Šport in zabava
LAŠKO - Ob svetovnem dnevu gibanja in svetovnem dnevu športa bodo od 20. do 22. maja organizirali 1. športni vikend. Osrednje prizorišče dogajanja bo v zdraviliškem parku in pri kulturnem centru, kjer bo ob večernih urah tudi živa glasba.
Dogodek organizirata STIK Laško in Športno društvo Celjan. V treh dneh se bo zvrstilo več kot 20 različnih športnih aktivnosti in tekmovanj, primernih za vse starosti. Dogodek bo namenjen tako športu kot tudi zabavi. Na sporedu bodo med drugim kolesarski vzpon na Šmohor, nordijska hoja, teki za zdravje, ki bodo namenjeni otrokom in odraslim, pohod na Hum, tekmovanje v balinanju ... Vrhunec dneva bo nočni tek, ki bo edini tek v Sloveniji, ki bo speljan skozi hotel. Ker Laško postaja vedno bolj priljubljena turistična destinacija, si želijo, da bi prireditev postala tradicionalna, kot je na primer Pivo in cvetje.	AŠ
NOVI TEDNIK
PROSTOVOLJSTVO
15
Prostovoljstvo kot izziv tekmovalni družbi
Tako imenovana »zdrava« tekmovalnost je danes ena bolj razširjenih metod izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah, prisotna pa je tudi na mnogih delovnih mestih ter v splošnih življenjskih situacijah. Tega kot zelo netekmovalna oseba nikoli nisem dobro razumela.
Eva Žgajner: »Navsezadnje pri prostovoljstvu ne gre le za pomoč soljudem, temveč tudi za osebni razvoj in iskanje samega sebe. Jaz bi kakšen predmet, vezan na prostovoljstvo, vnesla kar v reden šolski pouk. Zagotovo bi se sodelovanje med ljudmi s tem povečalo, dijaki bi postali bolj strpni drug do drugega in imeli vse življenje precej boljše medsebojne odnose. Vsaj meni osebno je prostovoljstvo zelo pomagalo in spremenilo razmišljanje o svetu, zato se imam namen z njim ukvarjati tudi v prihodnje.«
Tekmovanje je vendar razdruževalen odnos in nas navadno pripelje do (v sodobni družbi žal cenjenega) individualizma. In ta naprej do uspeha, slave, blišča, za-želenosti, denarja, visokega družbenega statusa ... Če povem drugače: predvsem do narcizma, materializma, egoizma, egocentrizma in končno do tega, da se na neki točki svojega življenja znajdemo sami, v svojem velikem lepem stanovanju, z lepim predimenzioniranim pohištvom, v najlepših oblačilih ter, zelo pomembno, s še »lepšim« bančnim računom.
Kaj lahko nadarjen posameznik, ki živi le za svoj razvoj in uspeh, naredi za družbo? Lahko odkrije zdravilo za raka, a kaj, ko tisti pravi izobraženci živijo odmaknjeni od sveta, česar dandanes, ko so vrednote človeštva najbrž slabše od tistih, ki jih je imel avstralo-pitek, v bistvu ni tako težko razumeti.
Ker tako rekoč nihče ne razmišlja o preživetju človeške vrste, ampak le o preživetju sebe kot individuuma, smo kot družba v duhovnem smislu že zdavnaj propadli. Človeške lastnosti oziroma tisto, kar v kakšnih prastarih slovarjih najdemo pod
geslom človečnost, so se razblinile neznano kdaj. Besede, kot je prostovoljno, sploh ne bi smele več obstajati, so že preveč zastarele za sodoben leksikografski tisk. Ali pošiljanje SMS-sporočil Unicefu morda šteje kot dejanje pomoči? To je le učinkovito slepilo, da delamo dobro za svet okrog sebe. Za sočloveka lahko nekaj zares storimo šele takrat, ko se ne izogibamo stiku z njim, ko lahko začuti našo neposredno pomoč. Takšna dejanja prinesejo prave občutke človečnosti ... Tudi sama sem jih doživela le nekajkrat, a vendar si upam trditi, da so mnogo lepši od iluzij sreče, ki nam jo nudijo denar, televizija, internet, seks, droge in vsi ostali nesmisli, s katerimi nas uspešno zavajajo moderni mediji ter sodoben način življenja. Ravno zaradi obsedenosti z materialnim in oprijemljivim smo se znašli v tej na videz brezizhodni družbeni krizi. Dosegli smo dno duhovne (ne)razvitosti, ki je globlje, kot si lahko predstavljamo. Preobremenjeni smo z lastno, individualno evolucijo, ki v družbi deluje retrogradno. Prišli smo do tiste kritične točke, ko imajo manj razviti več možnosti za
Nimam časa, ne utegnem in še kakšen izgovor o tem, zakaj se ne lotimo prostovoljstva, lahko najde vsak. In tudi ga. V tem hitečem, velikokrat brezobzirnem svetu, v katerem smo zasuti s kopico opravil in neodložljivih obveznosti, se vsakomur zgodi, da si mora priznati, da bo razdajanje v dobro skupnosti vendarle odložil na malo kasnejši čas. Toliko bolj pomembno je, da se pomena prostovoljstva zato navzamemo že v rosnih letih in morda zrastemo z njim. Zato se nam je zdel tudi zanimiv razmislek predstavnice mladih, Eve Žgajner, dijakinje 2.a Gimnazije Celje - Center o tem, zakaj je prostovoljstvo njena izbira. Postavlja jo v okvir današnje družbe tekmovalnosti, v katero smo bili pahnjeni, ali pa še bolje - smo se morda vanjo brezglavo podali tudi Slovenci.
preživetje. Ukvarjanje z drugimi (če ne gre za škodova-nje) je postalo nezaželeno, nekateri ljudje pomoči tudi sprejemati ne znajo več. To počasi vodi tudi v fizičen propad in uničenje človeške vrste. Česa drugega tudi ne moremo pričakovati, saj je večina ljudi preveč zadovoljnih in preobremenjenih s sabo, da bi sploh opazili kakšne zunanje težave.
Agonija vseh, ki se problematike zavedajo in želijo kaj spremeniti, pa postaja večja in večja, zlasti ko vidijo, da pri svojih prizadevanjih ostajajo sami. Mnogi preprosto obupajo, drugi ne najdejo pravih rešitev. Le kaj nam sploh še preostane, razen brezmejne praznine, ki se nam ponuja z vseh strani? In kaj lahko storimo? Seveda lahko napravimo nekaj, s čimer bi ustavili ali upočasnili takšno dogajanje. Za
začetek bi lahko na primer razbili svoje televizorje in se namesto po brezsmiselnih nakupih podali v knjižnico. Naučiti bi se morali vsaj minimalno spoštovati soljudi ter se sami truditi za to, da bi živeli v sožitju. A, roko na srce, le redki so dovolj trdni in empatični, da bi se bili pripravljeni ukvarjali z nečim, od česar sami (vsaj navidezno) ne bi imeli koristi. Če je človek nekoč bil med vsemi živimi in neživimi stvarmi poseben zaradi vrednot in občutij, ki presegajo golo eksistenco individuuma, potem je najbrž napočil čas, da v bioloških učbenikih spremenimo klasifikacijo vrst, kajti danes se večinoma bojujemo le še za prvinske nagone, odete v osamljen plašč nečimrnosti in stremljenja po ugodju ...
EVA ŽGAJNER Foto: SHERPA
V Novem tedniku smo se pridružili evropskemu letu prostovoljstva 2011 z geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Eden od ciljev evropskega leta je tudi dvig zavesti o koristih in pomembnosti prostovoljstva za boljšo družbo. Koledarsko pomlad tudi v časopisu odmerjamo podpori duha prostovoljstva v naši družbi.
Velika družina z rdečega otoka
Misijonarji z Madagaskarja so se tokrat zbrali na srečanju v Dobju
DOBJE - Življenje nas uči, da so pomanjkanje, beda in stiska besede z relativnim pomenom. Medtem ko nekaterim skoraj nič ne izbriše nasmeha z obraza, drugim tla spodnese že samo misel na negotovo prihodnost. Ljudje, ki so iz takih ali drugačnih razlogov življenje ali del njega posvetili misijonarjenju, na svet gledajo drugače. Pred dnevi so se tisti, ki so na ta način okusili Madagaskar, zbrali na srečanju v Dobju.
Tamkajšnji dušni pastir, pomočnik domačega župnika, Janez Puhan je večino svojega življenja preživel kot misijonar na Madagaskarju. Gre za otoško državo v Indijskem oceanu ob vzhodni obali afriške celine, kjer deluje zelo močna skupnost slovenskih misijonarjev. V Sloveniji imajo srečanja že deset let. »Vsako leto enkrat se dobimo,« pove Puhan. »Zberemo se vsi, ki smo bili nekoč, vsaj nekaj let na rdečem otoku, kot mu pravijo.« Pridružijo se jim tudi tisti misijonarji, ki so ravno v tistem času na počitnicah v Sloveniji. Med humanitarnimi popotniki na Madagaskarju je bilo tudi veliko laikov, ki so si kasneje ustvarili družine. Danes so srečanja pravi medgeneracijski dogodek. »Trije naši laiški misijonarji so si z Madagaskarja pripeljali tudi življenjsko družico, tako da smo danes kar pisana druščina. Je pa lepo videti, da se naši laiški misijonarji odločajo za veliko otrok. Verjetno ima tudi na to vpliv Madagaskar.«
Kot vsako leto se je tudi to srečanje začelo s skupno mašo v treh jezikih - slovenščini, malgaščini in francoščini. Darovali so jo za pokojne misijonarje in vse tiste, ki se soočajo z zdravstvenimi težavami. »Ena od naših ta čas hodi na kemoterapijo. Predvsem pa se skupaj zahvaljujemo za dar, da smo doživeli drug svet in v njem ustvarili čudovite medsebojne odnose, ki jim tudi čas ne pride do živega.«
Janez Puhan zadnja leta »misijonari« v Dobju, kjer so ga domačini že zdavnaj vzeli za svojega. Srečanje njegovih mal-gaških prijateljev je bil poseben dogodek za cel kraj. »Za vse misijonarje je bilo to tudi prvo srečanje s Kozjanskim. Občudovali so razgibanost pokrajine in spoznali dobroto in preprostost ljudi na tem območju. Gotovo se bodo ob kakšni priložnosti z veseljem vrnili,« zaključi Puhan.
StO
Tri družine so letos žal manjkale. Vseeno pa je bilo srečanje v Dobju s spomini na Madagaskar zelo prisrčno. - Št. 38 - 17. maj 2011 -
^	■ |	■■■	Vl| V ■ | ■	■
Gasilec ji je rešil življenje ...
Žensko je oživljal na hodniku do prihoda reševalcev
Kako oživljati?
V primeru, če oseba ne diha in nima srčnega utripa, takoj začnite z zunanjo masažo srca. Ne izgubljajte časa z iskanjem mesta masaže srca po metodi tipanja rebrnega loka, temveč mesto masaže srca določite na sredini prsnega koša. Dlan ene roke položite na mesto masaže, dlan druge roke na prvo roko in sklenite prste. Na spodnjo tretjino prsnice pritiskate z iztegnjenimi rokami s težo svojega telesa, pravokotno na podlago.
Pravilna tehnika zunanje masaže srca prsnico vtisne za približno 1/3 globine prsnega koša (približno 3 do 4 cm), masažo izvajate s frekvenco 100 pritiskov na minuto, pri čemer rok ne odmikate s prsnega koša. Po 30 pritiskih prsnice osebi nagnete glavo nazaj, s tem sprostite dihalno pot, s palcem in kazalcem leve roke zatisnete nosnici, po sistemu usta na usta dvakrat vpihnete zrak. Pri tem opazujte, ali se prsni koš dviga ob vpihih in spušča, ko usta odmaknete stran. Tak način oživljanja izvajajte vse do prihoda reševalcev.
V petkovih večernih urah se je v Ulici frankolovskih žrtev v Celju odvijala prava drama. Nekaj minut čez 21. uro so pred enega od stanovanjskih blokov v strnjenem naselju prihrumeli gasilci, policisti in reševalci. Pred vhodom številka 30 se je le v nekaj minutah nagnetlo tudi ogromno »firbcev«, ki so spremljali akcijo, v kateri so gasilci preprečili tragedijo in tudi rešili življenje ženske, stare okoli 40 let. Iz njenega stanovanja je namreč dlje časa uhajal plin ...
Gasilce in policijo naj bi o tem, da je na hodniku in tudi že pred blokom mogoče zaznati močan vonj po plinu, obvestili sosedje. Ker se na klice in trkanje po vratih iz stanovanja ni odzival nihče, je bilo treba odreagirati hitro. Vodja intervencije in 3. izmene celjskih poklicnih gasilcev Milan Kroflič se je z ekipo odločil, da bodo morali vdreti v stanovanje. Izmerili so tudi vsebnost plina na hodniku in tik pred vrati stanovanja. Medtem ko so vdirali vanj, so bili ves čas pripravljeni tudi z vso opremo in ročnimi gasilskimi
Do spuščanja plina iz jeklenke pa je prišlo v nedeljo tudi v Migojnicah v Grižah. Lastnik stanovanjske hiše je uspel pravočasno zapreti ventil na jeklenki, kljub temu so morali posredovati še prostovoljni gasilci iz Griž. Ti so jeklenko pregledali in prezračili prostore.
Zatem ko so v Celju ustanovili Zvezo Feniks, v katero so vključeni sindikat carinikov, sindikat policistov, sindikat ministrstva za obrambo, sindikat Vladne agencije in Konferenca sindikata Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, so se Feniksovi predstavniki v sredo srečali še s premierjem Borutom Pahorjem. Vodenje Feniksa so prevzeli celjski predstavniki Sindikata policistov Slovenije.
V Feniksu je zdaj združenih več kot 20 tisoč pooblaščenih uradnih, uniformiranih in drugih javnih
aparati, pri vhodu so namestili tudi posebne ventilatorje, s katerimi so v blok dovajali svež zrak. Po vdoru pa so v stanovanju našli žensko sprva v nezavestnem stanju, ki bi lahko umrla. Samo gasilcem gre zahvala, da so jo rešili, saj je Kroflič oškodovanko na hodniku bloka začel oživljati. Prvo pomoč ji je nudil vse do prihoda ekipe nujne zdravniške pomoči, ki jo je odpeljala v celjsko bolnišnico.
V primeru, da se v bloku, stanovanju ali hiši čuti vonj po plinu, je treba odpreti okna, prezračiti prostore, zapreti dovod plina, tudi glavni plinski ventil. Naslednji korak je izklop elektrike. Za nujne primere je na voljo številka 112.
uslužbencev in kot takšni so tudi grožnja vladi. Ustanovitev takšne zveze »je odgovor na njihov neurejen položaj in nespoštovanje stavkovnega sporazuma, ki ga je vlada s sindikati podpisala oktobra lani«. Feniks tako opozarja, da še niso končana usklajevanja o napredovanjih in o odpravi anomalij v plač-nem sistemu. Nedorečene so stvari tudi na področju vrednotenja nezdružljivosti dela uniformiranih in pooblaščenih uradnih oseb, kot so pravice in prepovedi opravljanja dodatnega dela, prepovedi članstva v političnih strankah in podobno. V
Po naših podatkih neposredne nevarnosti za eksplozijo ni bilo. Če bi se v petek izkazala ta možnost, bi morali evakuirati ves blok, takoj izklopiti elektriko v vseh prostorih, če bi v bloku bil dovod zemeljskega plina, pa se z distributerjem dogovoriti o takojšnjem izklopu dovoda. Smrtno nevarno bi bilo, če bi vsebnost plina dosegla tako imenovano eksplozivno mejo, takrat bi bil
Plinske jeklenke ne smejo bili poškodovane ali načete z rjo. Po določenem obdobju uporabe morajo distributerji jeklenke testno preizkusiti. Če zaznajo kakršno koli napako, jeklenke ne smejo nikakor dati v prodajo.
kolikor se te zadeve ne bodo uredile, je mogoče pričakovati najostrejše oblike sindikalnega boja, pravijo v zvezi. »Bistvo našega sestanka z Borutom Pahorjem je, da so v vladi vendarle spoznali problematiko pooblaščenih uradnih oseb, da se je socialni dialog začel in da so se s tem sprožile prve aktivnosti v zelo kratkem času. Gre za to, da se bo vlada čimprej sestala z našimi predstavniki, da bodo strokovno ugotovili pomanjkljivosti in nedorečenosti statusa pooblaščenih uradnih oseb, da se s drugimi sindikati doseže kontekst in da se v doglednem času
Vodja 3. izmene gasilcev Poklicne gasilske enote Celje Milan Kroflič je ženski v petek rešil življenje z oživljanjem.
za tragedijo dovolj le vklop stikala za elektriko. Ker vsa stanovanja nimajo vgrajene eksplozijsko varne električne napeljave, bi bila dovolj le iskrica v stikalu, če bi ob tem puščal plin ...
V zadnjem obdobju so morali gasilci na podoben način nekajkrat posredovati na našem območju. Bolj kot napake na plinski napeljavi ali jeklenkah so pogosti poskusi samomorov zadušitve s plinom. V primeru napak pa se te lahko pojavijo na dovodu zemeljskega plina do stanovanj, saj cevi, po katerih se odvaja plin, niso več tako »nove«. Vendar takšnih napak ni veliko.
Nepazljivi in neprevidni pa so tudi občani. Nekateri na-
Sindikat policistov Slovenije se je ostro odzval tudi na projekt Libra, ki ga izvaja Generalna policijska uprava. Gre za združevanje nekaterih policijskih uprav, med drugim tudi slovenj-graške s celjsko, o čemer smo že pisali. Združitev naj bi izpeljali junija. Med policisti še vedno vre, saj menijo, da vodstvo ni upoštevalo mnenja lokalnih skupnosti, ki so takšnim združitvam večinoma nasprotovala. Zadostovali naj ne bi niti dokazi obeh policijski sindikatov, ki po njihovem kažejo na to, da naj bi se zvišali stroški policije. Te dni naj bi zaposleni v upravah, ki se bodo združevale dobili v podpis anekse k pogodbam o zaposlitvi. Sindikat policistov Slovenije zdaj poziva, da zaposleni aneksov ne podpisujejo in tako proti odločitvi vodstva policije o združevanju protestirajo.
- upoštevaje ekonomsko situacijo - uredi in popravi njihov status, to pomeni, da se jim prizna tisto, kar je bilo s strokovnim sporazumom podpisano,« je o sestanku povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič.
SŠol Foto: GrupA
mreč ne preverijo dobro, ali so tesnila pri priključitvi na plinske jeklenke še dobra in sploh uporabna. Do uhajanja plina pride namreč tudi zaradi poškodovanih ali močno obrabljenih tesnil in slabo nameščenega plinskega re-
Gasilci morajo ob takšnih posredovanjih biti ustrezno opremljeni. Njihova obleka mora biti iz negorljivega materiala, vsi morajo imeti tudi dihalne aparate. Takšne intervencijo so namreč nevarne in ogrožajo tudi njihova življenja.
gulatorja. Čeprav tesnila po smešno nizkih cenah (stanejo le nekaj deset centov) ponujajo na vseh bencinskih črpalkah, se ljudje redko odločijo za nakup. Pa so lahko življenjskega pomena. Zgodi se tudi, da gasilce kdaj pokličejo občani, ki niso prepričani, ali so plinsko jeklenko dovolj natančno in dobro priključili. »Takrat se odzovemo in preverimo. Ni pa takšnih klicev veliko,« nam je pojasnil Kroflič. Kljub ogromni količini dela in požrtvovalnosti se gasilci torej odzovejo tudi na takšne klice.
SIMONA ŠOLINIČ
Umrla mlada voznica
V torek se je na glavni cesti izven Tekačevega zgodila hujša prometna nesreča. 27-letna voznica avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti v blagem levem ovinku izgubila nadzor nad vozilom, trčila v prometni znak in zapeljala s ceste. Hude poškodbe je dobila pri padcu iz vozila, ko se je to prevračalo po strmi brežini. Kot so dan kasneje sporočili s celjske policije, je 27-letnica zaradi posledic nesreče umrla. To je četrta smrtna žrtev letos na našem območju.
Izginilo 2,5 tone pločevine
V	noči na petek je v Pondorju nekdo iz kesona poltovorne-ga avtomobila ukradel dve motorni žagi, vredni tisoč evrov. Na Koroški cesti v Velenju pa so neznanci vlomili v prostore ograjenega skladišča podjetja, od koder je izginilo kar 3,5 tone jeklene pločevine! Škode je za več kot dva tisoč evrov.
Vozil brez
vozniškega
dovoljenja
V	petek sta se na Celjskem zgodili dve hudi prometni nesreči. Na glavni cesti izven Mestinja je 18-letni voznik v levem ovinku izgubil oblast nad avtomobilom, zapeljal s ceste, trčil v odbojno ograjo mostu, nato pa v jarek. Voznik in sopotnik sta se huje poškodovala. S hudimi poškodbami voznika avtomobila se je končala tudi nesreča izven Blata pri Slovenskih Konjicah. 64-letnik je namreč zapeljal na levi vozni pas in trčil v žensko, ki je pripeljala nasproti. V soboto pa jo je v Velenju skupil 27-letni motorist. Med vožnjo preko hitrostne ovire na cesti je izgubil oblast nad motorjem, trčil v betonski robnik in padel. Pri padcu je dobil posebno hude telesne poškodbe. Vozil je neregistriran motor in brez vozniškega dovoljenja.
SŠol
Predsednik sindikata uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Frančišek Verk, predsednik Sindikata carinikov Slovenije Dušan Pečnik, predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič in predsednik Sindikata Ministrstva za obrambo RS Darko Milenkovič.
Feniks pri Pahorju
Manjšine Guangxija - delo na polju in pop pesmi
Nekaj kondicije bi potrebovali, da prepotujete najbolj izjemne domače kraje narodnostnih manjšin Guangxi province. A vendar ne tako zelo veliko kondicije. Zasopsti morate v žametne hribe in blažene vasice Sanjianga, kjer do-mujejo mojstrski graditelji lesenih palač, Dongi.
Sprehoditi se morate med vasicami iz blata zgrajenih hiš Baiku Yao ali Belohlačih Yao v okolici Nandana: med hipnotično zelenimi hribi ter modrimi rekami, kjer se tipično belo-modro-rde-ča ženska krila, razprostrta kot parazoli, sušijo na gr-movjih in kjer se kvadratni meter terasastega polja še vedno obdeluje ročno z lesenim orodjem. Oditi morate do Longlina, oh, Longlina, kjer domuje pet živopisnih podskupin Miao manjšine, skupaj z Gelao, Yi, Zhuang in Han narodnostmi, in kjer je nepredstavljiva gostoljubnost prvi ter poglavitni zakon. In morda še do Napa, kjer najdete Hei Zhuang oziroma Črne Zhuange, skrite v prelepih klasičnih vasicah - hiša: osnova kamen, potem pa nadstropja v lesu, spodaj živijo živali, v srednjem nadstropju ljudje, zgoraj se sušijo pridelki - in kjer lahko poslušate njihove, za moja ušesa otožne, a pretresljivo »polne« ure dolge antifonalne pesmi ... Seveda, ko vidite to, še vedno niste videli ničesar. To je, priznam, problem.
Množica običajev, jezikov in ver
V Guangxi provinci živi 12 shi ju, »staroselskih« narodnosti - Han Kitajci so ena od teh - torej 11 narodnostnih manjšin. Tole je hitri presek: Jingi prebivajo le na treh nekdanjih otokih blizu FangChenganga, so potomci priseljenih Vietnamcev, preživljajo se z ribarjenjem in so prav zaradi tega ena najbogatejših manjšin Kitajske.
Starci iz manjšine Dong v Sanjiangu
Mulam in Maonan prebivajo relativno blizu velikih mest in so pretežno »asimilirani«.
Podobno Zhuangi, sicer najštevilčnejša manjšina Kitajske - z opombo. Ne le, da »na tradicionalen način« še vedno živijo Črni Zhu-angi, tudi sicer v mestnih družinah ima tradicija svojo »moč« - poleg tega je velik del Zhuang tradicije, od xiu qiu »pletenih žogic« do legende o pevki Liu Sanjie in še česa, del »pop kulture« Guangxija. Hui manjšina je asimilirana in vendar popolnoma samosvoja zaradi religije - islama, ki mirno koeksistira z »barbarskimi kitajskimi ateisti«. Shui manjšina ima le še malo pripadnikov v Guangxi provinci, a so posebni po svoji - glede na malo število pripadnikov manjšine - izredno kompleksni ter stari pisavi. Gelao manjšine, ki je - in morda do neke mere še -oboževala »drevesnega boga sredi vasi« - je v Guangxiju prav tako malo, kakšnih 3.000 ljudi. Narodnostne noše in odnosi do življenja
so večinoma skriti v vasicah nepreglednih hribov okolice Longlina. Dongi so zanimivi: pripojeni, potencialno turistično orientirani, a v nedrjih drugih hribov, ki že mejijo na provinco Guizhou, samosvoji - način lesene gradnje se ohranja in gradnja (piramide, specifični mostovi vetra in dežja) predstavlja njihovo duhovnost. Podobni so Miao, »mojstri izjemno kompleksnih ter pisanih oblačil«, z neštetimi podskupinami ... Čeprav to pomeni kockanje z revščino ter žejo, ohranjajo nedostopnost, samobitnost, samosvojost. Vlada pomaga, gradi rezervoarje, šole. Starši otrok včasih ne pustijo v šole. Yi manšina s svojo izjemno dolgo, pestro ter dobro dokumentirano zgodovino in slavnim »praznikom bakelj« (Torch Festival) je v Guan-gxiju spet manj zastopana; še dobro, kajti njena raznovrstnost zahteva mnogo svojih poglavij. V Yunnanu so bili pripadniki nekoč znani kot sužnjelastniški »črni ter beli Loloji«. In potem so tu Yao, kjer domišljija ter besede
odpovedo. Nekateri viri navajajo 16 podskupin, drugi 30, spet tretji celo 300. Dva milijona in pol jih je, a zdi se, kot da jih je deset milijonov. Daban Yao, GuoShan Yao, Baiku Yao, Pindi Yao, Xiao-ban Yao ... razpršeni so po vsej provinci (in dlje), mnogokrat s povsem ohranjenim enakim življenjem kot pred več sto leti, vključno z narodnostnimi nošami, ki jih nosijo v vsakdanjem življenju.
Včasih ne vedo, kam sodijo
Nemogoče je opisati vse podrobnosti vsake manjšine in podskupin v vsakem okolišu. Pomembno je slednje: Guangxi (in Kitajska) združuje v relativno harmonijo zares veliko različnih običajev, jezikov, ver. Res je, da ravno pripadniki manjšin mnogokrat živijo v oddaljenih in najbolj nerazvitih območjih - najrevnejše območje je sicer okolica Napa, kjer Yiji v planinah živijo s 60 do 70 evri na leto - toda tega se ne sme prosto dramatizirati ali pri tem
iskati nepravičnosti. Težava je predvsem v oddaljenosti in smiselnosti vlaganja, ne v tem, kdo tam živi. Tudi predstavniki Han Kitajcev so lahko zelo revni ali brezposelni. In predstavnike vsake manjšine je možno srečati v mestih, premožne, na odgovornih službah; ali takšne, ki se šolajo v Pekingu ali Londonu. Pri šolanju imajo namreč prednost pred Han Kitajci: glede na to, kateri manjšini pripadajo in kje živijo, se jim pred odhodom na univerze avtomatično prištejejo dodatne točke, kar poveča kvaliteto izbrane ciljne univerze. In še en pomemben ter relativ-
no manj znan podatek: spet glede na pripadnost ter lokacijo doma se jih tiče »sproščena« oblika politike enega otroka. Zhuangi lahko imajo dva, katera druga manjšina še več otrok. Da ne omenjam, da je v mnogih oddaljenih predelih število otrok nemogoče nadzorovati.
Zabaven podatek je, da so vse te razdelitve, opredelitve mnogokrat manj pomembne za pripadnike manjšin kot za zahodnjake. O, slišal sem ponosne izjave v smislu: »Jaz sem pravi Gelao!«, a še večkrat sem slišal slednje: »Uh, ne vem točno, katera podskupina sem, oče mi ni povedal.« Ali: »Starši so me pozabili vpisati kot pripadnico manjšine.« Jaz: »Ampak to ti da dodatne pravice!« Skomig z rameni, le rahla osramočenost: »Uh, ja. Pač.« Jaz: »Ti na fotografiji so tudi Yao, ampak iz severa Guan-gxija.« »Ja, vem, nas Yao ljudi je veliko - ampak poznam jih pa res ne, oprosti.«
Naše vneto »iskanje nepravičnosti« včasih izpade kot povečava majhne konfliktne točke na račun makroskopskega pogleda in včasih bolj služi občutku, da »imamo odlične rešitve za vse«, kot objektivnemu pogledu na resničnost.
PETER ZUPANC Foto: PZ
V naslednji torkovi številki Novega tednika nam bo Peter Zupanc, poznavalec in ljubitelj Kitajske, povedal zgodbo o Xiao Qin.
Teki (za otroke, družine, ženske, nočni tek na 10 km), pohodi, kolesarjenje, triatlon, plavanje, strelska tekmovanja, ribiška tekmovanja, gasilski turnir, balinanje, nordijska hoja, preizkus hoje na 2 km, meritve telesne maščobe, sladkorja, tlaka ..., Škratove otroške ustvarjalnice, zabava z ansambli Razigrani muzikanti, Fantje izpod Lisce, Pravi fantje... Več na www.stik-lasko.si. Informacije: TIC Laško, T: 03 733 89 50, E: info@stik-lasko.si
Organizatorja:
sttK
STIK - CENTER ZA ŠPORT.TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Medijski pokrovitelj:
I \
[relax]	RELAX911	JI	mm
Z Novim tednikom in Radiem Celje ter turistično agencijo Relax BREZPLAČNO na dopust
na Brač
14. septembra!
Izpolnite kupon in ga pošljite na
naslov: Novi tednih Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Gremo na Brač ali ga prinesite 19. junija do 14. ure na piknik Katrce Radia Celje! Izžrebali bomo srečneža, ki bo z nami potoval brezplačno, vsi ostali pa se lahko prijavite v poslovalnici turistične agendje Relax v Celju! Vsi prijavljeni na izlet do 19. junija boste avtomatsko sodelovali v nagradni igri.
18
0TR05KI ČA50PI5
Zbirali papir šolo v Indiji
V letošnjem šolskem letu, ki je tudi leto prostovoljstva, so učenci in dijaki 25 slovenskih osnovnih in srednjih šol zbrali več kot 3.600 evrov. Ta denar so prislužili z odprodajo zbranega odpadnega papirja v okviru okolj-sko-humanitarne akcije Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji.
Denar so namenili za gra- ke ustanovila Slovenka Mojca dnjo šole Piali Ashar Alo, ki jo Gayen. V akciji so uspešno soje v Indiji za najrevnejše otro- delovale tudi štiri celjske šole,
NOVI TEDNIK
za
in sicer Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, Osnovna šola Frana Kranjca, I. gimnazija v Celju in Gimnazija Lava. Največ papirja so zbrali na Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru in si za nagrado prislužili računalnik za šolsko knjižnico. Že tretje leto je pokroviteljica akcije poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj.	TO
Dragica Milojevic (levo), koordinatorica akcije na OŠ Frana Kranjca Celje, z učenko 7. b razreda Klaro Drofenik, v družbi ravnateljice zmagovalne koprske šole Gabrijele Dolinšek, predsednice društva Luč upanja Tadeje Brankovič Likozar, Mojce Gayen, dr. Romane Jordan Cizelj in prvega sekretarja indijskega veleposlanika v Sloveniji Surinder K. Datta.
Posadili smo drevo
Zdrav življenjski slog poskušamo učencem vsakodnevno kar najbolj približati in predstaviti. V ta namen smo tudi delovno soboto, 7. maja, s pridom izkoristili ter dodobra spoznali navade, s katerimi lahko sami čim bolj poskrbimo za svoje zdravje ter dobro počutje.
Šolski dan smo pričeli s krosom v bližini šole. Učenci so bili navdušeni, saj se jih je večina prvič srečala s to vrsto teka. Nadaljevali smo z zdravo malico: polnozrnati kruh ter skutni namaz z j ajci se nam je po teku dobro prilegel. Božena Kosu s Turističnega društva Gomilsko je k nam v goste pripeljala Mitjo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, ki nam je predaval o ekološki pridelavi hrane ter nam pomagal posaditi drevo - hruško, ki so jo učenci poimenovali Vilma Veličastna. Ob pogovoru in igrah na temo zdrav/nezdrav način življenja je tudi sobotni šolski dan minil hitro in predvsem zelo poučno.
MONIKA VASLE, OŠ Gomilsko
V	planinski šoli v naravi
V	tednu od 18. do 22. maja so četrtošolci OŠ Vojnik preživeli prečudovit teden v Gorenju nad Zrečami.
Program šole v naravi je nudil učencem pestrost na naravoslovnem, družboslovnem in športnem področju. Učenci so spoznavali vodovje, kamnine, prst, živalstvo in rastlinstvo Pohorja, se učili preživetja v naravi (gradili bivake, kurili ognje, spoznavali vozle), se orientirali v času in prostoru. Z navdušenjem so se spoznavali z osnovami lokostrelstva in plezanja po plezalni steni. Po pestrem dnevnem dogajanju je sledil še sproščujoč zabaven večer.
Otroci so naravo doživeli v vsej svoji lepoti, nepozabna pa so bila tudi druženja s sošolci in učitelji. Četrtošolci so se prvič preizkusili na poti k samostojnosti in se odlično izkazali.
NČ
Tehniški dan - živimo
varno
V Osnovni šoli Dobrna smo imeli tehniški dan. Zbrali smo se v svojih matičnih učilnicah, kjer smo se razredniki pogovarjali o evakuaciji. Obnovili smo znanje o tem, kaj sploh evakuacija je, kje so eva-kuacijske poti, kako hitro in varno zapustimo šolsko poslopje v primeru požara ipd.
Vsi razredi smo evakuacijo tudi uspešno izvedli. Sledila je malica in po tem se je vsak razred ukvarjal z izbrano temo. Prvošolci so se o varnosti pogovarjali v delavnici Jurčku bomo pomagali, drugošolci v delavnici Halo 113, tretješolci so se pogovarjali o človekoljubnih organizacijah, četrtošolci pa so se pripravljali na kolesarski izpit. Petošolce so v družbi prijetnih štirinožcev obiskali kinologi, šestošolce pa najprej potapljač, ki je predstavil opremo in zanimivosti o potapljanju, zatem pa tudi kinologi. Sedmošolci so spoznali delo radiovezistov in se preizkusili v iskanju »lisic«. Osmošolce so obiskali predstavniki Srednje zdravstvene šole iz Celja ter jim predstavili teoretične in praktične osnove prve po-
moči. Tudi sami so se lahko preizkusili v oskrbi poškodb, povijanju udov in oživljanju. Za devetošolce je bila pripravljena delavnica Mladost naj bo radost - tudi v prometu.
V zadnjem delu tehniškega dne smo se vsi zbrali na šolskem igrišču, kjer so se predstavili policisti, gasilci in reševalci. Radovedno smo najprej prisluhnili predstavitvi igre s policijskim psom, nato pa tudi prikazu napada policijskega psa na ubežnika. Bilo je zelo razburljivo. Ogledali smo si lahko policijski
avto, opremo, motor in »marico«. Najpogumnejši smo tudi preizkusili, kako je biti zaprt v policijski »marici«. Lahko smo sedli na policijski motor, si nadeli specialno opremo in si natančno ogledali opremo policijskega vozila za odkrivanje in sledenje prehitrih voznikov. Ogledali smo si tudi reševalno vozilo in hitro oskrbo ponesrečenca ter gasilsko vozilo in njegovo opremo. Preživeli smo pester in zelo zanimiv dan.
Člani novinarskega krožka
Jeziki so se predstavili
Že drugo leto zapored so učenci OŠ Ljubečna predstavili pisano mavrico jezikov, s katerimi se srečujejo v šoli.
S pesmijo, z glasbo, s plesom, z igricami in lastnimi literarnimi stvaritvami so predstavili slovenščino, angleščino, nemščino, francoščino, bosanščino in se celo naučili nekaj besed v albanščini. Iskanje zvezdice, angleške otroške pesmi, šaljive igrice, nemški rap in francoski kankan so le delčki programa, katerega cilj je bil zabavati občinstvo in hkrati pokazati, da je lahko učenje tujih jezikov še kaj več kot le pusto ponavljanje slovničnih pravil in besed iz slovarčka.	DAC
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Morda naslov zveni prevzetno, toda dejstvo je, da letos kar trije kajuhovci, dijaki I. gimnazije v Celju, potujejo na mednarodno matematično olimpijado (MMO), ki bo julija v Amsterdamu.
105 držav sodeluje letos na tem največjem matematičnem tekmovanju srednješolcev. Pot do Amsterdama je trnova. Mihaela Pušnik, dijakinja 2. letnika, ter sošolca - maturanta Neža Žager Korenjak in Aleš Omerzel so si po maratonskih kvalifikacijah za uvrstitev v slovensko ekipo, ki šteje šest članov, pošteno zaslužili nastop na prestižnem tekmovanju.
Kvalifikacije so bile pod okriljem društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) Slovenije. Kar 4-krat so se na izbirnih testih, ki trajajo po štiri ure in pol, morali pošteno pre-potiti, da so dosegli svoj cilj. Pa to ni bilo dovolj. Končni uspeh je bil dosežen na državnem tekmovanju, kjer je Mihaela dosegla 1. mesto (v konkurenci drugošolcev), Neža in Aleš pa
Olimpijski prvak Luka Čepin
V italijanskem mestu Rovereto je bila od 4. do 6. maja 10. mednarodna AutoCAD olim-pijada, na kateri so letos sodelovali dijaki italijanskih, avstrijskih in slovenskih gradbenih šol. Domače barve so branili dijaki gradbenih šol iz Novega mesta in Celja.
Tekmovanja so se tako udeležili Luka Čepin, Simon Plemenitaš in Boštjan Kopinšek, vsi dijaki Šolskega centra Celje, Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja. Dijaki se izobražujejo po programu gradbeni tehnik, skozi znanje računalniškega programa AutoCAD pa jih vodi in usmerja mentorica Lidija Jurički. Dijaki so odlično zastopali tako Šolski center Celje kot mesto Celje in Slovenijo. Domov so
Debatni klub GCC na Kitajskem
Udeleženci državnega tekmovanja iz matematike pred I. gimnazijo v Celju. Zadaj: Neža, Aleš, Mihaela in Maruša, spredaj Jan in Taja.
»Kajuh« -olimpijska šola
V okviru evropskega projekta »Razpravljaj, razumi ... Spremeni!« se je med 22. aprilom in 2. majem v kitajski prestolnici Peking mudila mednarodna delegacija, v kateri je sodeloval tudi Debatni klub Gimnazije Celje - Center, ki sta ga zastopala drugo-šolec Sašo Vozlič in mentor kluba Miha Gartner.
Nepozabno izkušnjo sta delila še s šestimi dijaki in tremi slovenskimi mentorji ter kolegi iz Litve, Tajske in Kitajske, ki so od začetka leta sodelovali v številnih javnih debatah, blogih ter pisanju esejev na temo evropsko-kitajskih odnosov, okolja, človekovih pravic in gospodarskega razvoja ter tako dobili možnost, da se odpravijo na to potovanje.
Obisk ni bil le nagrada, ampak predvsem nadaljevanje projekta, ki ga vodi Zavod za kulturo dialoga Za in proti v okviru programa »Mladi v akciji«, ki poteka pod okriljem Evropske unije.
Pomemben del programa so bile debate, povezane z aktualnimi problemi Kitajske ter njenim pogledom na svet, kot so skrb za starejše, odnosu koloniziranih držav do nekdanjih kolonialnih držav, dileme pri nadaljnji gospodarski rasti držav v razvoju, vprašanja sprememb študijskih programov ... Četudi teme, kot so svoboda govora, svoboda združevanja, verska svoboda in vprašanje Tibeta, niso bile del uradnega programa, so se vendarle mnogi pogovori do-
taknili tudi teh, za kitaj ske gostitelje neprijetnih vprašanj.
Del obiska je bil namenjen tudi ogledom znamenitosti v Pekingu ter izletu do Kitajskega zidu, ob koncu pa so imeli dijaki možnost sodelovati na dvodnevnem študentskem de-batnem tekmovanju, kjer so v mešanih ekipah debatirali proti najboljšim kitajskim študentom. Sašo Vozlič je tekmoval skupaj z Dominikom iz Litve ter Bigom s Tajske. Ekipa se je uspešno prebila v finale in tako so Slovenci ponovno dokazali, da lahko v debati konkuriramo najboljšim na svetu.
Projekt se nadaljuje vse do poletja, in sicer z internetnimi debatami, likovnim natečajem ter razpisom esejev na izhodiščne projektne teme, zadnja izmenjava v okviru projekta pa bo avgusta v Litvi.
MG
sta dosegla 2. oziroma 4. mesto (v konkurenci četrtošolcev).
Še trije kajuhovci so dosegli izjemne rezultate na državnem tekmovanju. To so dijakinja 2. letnika Maruša Pečovnik, ki je dosegla 2. mesto, ter sošolca Taja Kuzman in Jan Geršak, ki si delita 5. mesto v konkurenci prvošolcev.
Da tako izvrstni rezultati na I. gimnaziji niso nobena izjema, potrjujeta še dve zaporedni uvrstitvi dveh dijakov na evropski naravoslovni olimpijadi, lani na Švedskem in letos na Češkem. Lani je sedaj drugošolec Anže Godicelj dosegel bron, letos pa prvošolec Nejc Kejžar. Še več, lanska maturantka Iva Jurov je lani sodelovala na kar dveh mednarodnih olimpijadah, biološki in geografski, in na obeh je dosegla bron! Njen uspeh je v nekaj manjši meri dopolnil sedaj že študent matematike Tomaž Stepišnik Perdih, ki pa je na lanski MMO v Kazahstanu dosegel pohvalo.
AB
že drugič v zadnjih dveh letih prinesli največjo mednarodno lovoriko.
Luka Čepin je zmagal na mednarodni olimpijadi in postal olimpijski prvak v znanju arhitekturnega risanja s programom AutoCAD. Uspeh pa sta zaokrožila tudi odlična rezultata Simona Plemenitaša in Boštjana Kopinška, ki sta osvojila 6. in 7. mesto.
V prihodnje si organizator in vsi sodelujoči želijo, da bi se tekmovanje še razširilo, s čimer bi skozi prijetno izkušnjo ter druženjem čimbolj povezali dijake evropskih šol, njihovo znanje pa nagradili z bogatimi nagradami, kot vsako leto doslej
AB
Bralce zabavala Janja Vidmar
Boštjan Kopinšek, Lidija Jurički, Luka Čepin, Simon Plemenitaš
»Branje je edino potovanje, s katerega se zagotovo vrneš živ, zdrav in bogat,« je nekje zapisala Janja Vidmar, letošnja osrednja gostja na sklepni prireditvi bralne sezone v Srednji zdravstveni šoli Celje. V torek, 12. aprila, je pisateljica kljub virozi s svojo neverjetno mladostno energijo napolnila telovadnico, kjer so se zbrali dijaki prvih letnikov, člani Bralnega kluba SZŠ Celje in drugi ljubitelji branja. Dijake je navdušil nekonvencionalen nastop, kjer so spoznali vso nagaji-vost, neukrotljivost in zgovornost priznane pisateljice. Moderator mag. Zoran Pevec je iskrivi gostji le s težavo uspel prevzeti besedo, da ji je zastavil nekaj vprašanj.
Vidmarjeva je poudarila, da moramo knjige predvsem brati, in nam prizna-
la, da se o svojih delih težko pogovarja ter jih analizira. Izpostavila je tudi pomen branja knjig pri oblikovanju kritičnega razmišljanja v mladosti. V pristni mariborščini je prebrala le en odlomek iz knjige Pink in navzoče ob tem do solz nasmejala. Dijaki so uživali ob poslušanju mladostnih anekdot, manj zavzeto pa so prisluhnili kritiki, da se morajo bolj aktivno vključevati v življenje okoli sebe. »Mladost hitro mine, potem pa je človek dolgo časa star, živeti pa še vedno mora. Ne smete dopustiti, da bodo o vaši prihodnosti odločali samo drugi!« je pozvala dijake Vidmarjeva.
Ravnateljica Katja Poge-lšek Žilavec je v uvodnem govoru povedala, da si v Srednji zdravstveni šoli Celje prizadevamo, da bi naši dijaki uspeli razviti
visoko bralno kulturo ter da bi (p)ostali bralci za vse življenje. K branju jih vzpodbujamo na različne načine, vsako leto aprila pa organiziramo srečanje z literarnim ustvarjalcem, kjer podelimo bralna priznanja. Letos se je našemu vabilu odzvala tudi podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije mag. Tilka Jamnik. Dijake je prijazno nagovorila in jih opozorila na pomen branja knjig. Pohvalila je celotno organizacijo in izvedbo bralnega kluba skozi vse šolsko leto, saj je le-ta tako vzorčna, da bi jo veljalo predstaviti širšemu slovenskemu prostoru. Za nagrade bralcem nam je društvo podarila 70 knjig, ki so jih bili naši mladi bralci zelo veseli.
SUZANA KASTELIC, mentorica Bralnega kluba na SZŠ Celje
IŠČEMO TOPEL DOM
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; in-ternetni naslov www.zon-zani.si
mmjioritednilLMm
Bačo je star 3 mesece in bo srednje rasti. Našli so ga v Celju
Mila je plaha, a prijazna psička manjše rasti, ki išče skrbnega gospodarja. Stara je 1,5 leta.
Jon je mešanec, podoben pasmi nemški ovčar, star 11 mesecev.
.com
DELOVNI ČAS
pon.-pet.7.-19.ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Fido je mešanec, star 11 mesecev. Našli so ga v Žalcu. Je srednje rasti, prijazen in išče skrbnega gospodarja.
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uei
in male
le ffodpodlnie!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod i
(+ poštnina). \
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).	!
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
Podpis:
Torek, 17. maj: Malo po 13. uri bo nastopila polna Luna v znamenju škorpijona. Ta vpliv boste najbolj intenzivno občutili rojeni v škorpijonu in biku. Čustva bodo močnejša od razuma. Potrudite se, da jih boste izrazili v zelo pozitivni obliki! Zvečer bo vstopila Luna v ognjenega strelca in bo v kvadratu z Neptunom. Pod tem vplivom ne sprejemajte nobenih pomembnejših odločitev, saj moč presoje ne bo najboljša.
Sreda, 18. maj: Pred vami je dan, v katerem boste lahko na delovnem področju zelo uspešni, zato ne mirujte. Skladen položaj Lune z Uranom bo pospešil razvoj dogodkov, utrne se vam lahko tudi kakšna odlična ide-
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR Z DDV,
in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
ja. Saturnov položaj z Luno pa je poroštvo za pridnost, delavnost, disciplino in povečano odgovornost.
Četrtek, 19. maj: Luna v pozitivnem aspektu z Jupitrom bo omogočila, da boste s svojimi načrti in idejami odlično napredovali. Razpoloženje bo optimistično, zato delujte na vseh ravneh! Večerni vstop Lune v Kozoroga in njen položaj z Neptunom bo umiril energije in močno povečal intuitivno zaznavo. Ne spreglejte namigov svoje podzavesti, dobro vam lahko »svetujejo«.
Petek, 20. maj: V zadnj em dnevu delovnega tedna bo prisotnih veliko medsebojnih položajev planetov. Zaradi vpliva Marsa boste kar prekipevali od energije, še zlasti biki, device in kozorogi. Uspešni boste pri dogovarjanju, delu, tudi pri nakupih, in sicer po zaslugi Venere in Merkurja. Zaradi vpliva Saturna se ne boste zanašali na nikogar, razen na sebe. Pluton vas lahko spodbudi, da boste tokrat vi tisti, ki boste vodili igro!
Sobota, 21. maj: Že v nočnih urah bo nastopila konjukcija Merkurja in Marsa, kar vas bo lahko vodilo v prehitro in pretirano ravnanje. Previdnost velja tudi v komunikaciji! Aspekt Venere s Plutonom je krasen
položaj za ljubezen, ki jo lahko v tem dnevu doživljate res intenzivno. Sonce bo menjalo svoj položaj in bo vstopilo v znamenje dvojčka. Potreba po komunikaciji bo povečana, tempo življenja se bo pospešil, želja po raznolikosti bo prav tako imela prednost.
Nedelja, 22. maj: Luna bo že v zgodnjih jutranjih urah vstopila v znamenje Vodnarja in bo skladna s Soncem. Krasen aspekt za druženje, harmonijo v odnosih, ki ga boste najbolj intenzivno občutili vodnarji, dvojčki in tehtnice. Temu vplivu bo nasprotoval vpliv Sonca v kvadratu z Neptunom, ki bo nastopil v dopoldanskih urah, zato je bolje uporabljati razum pred čustvi! Tudi s pomočjo humorja se vedno najde rešitev, prišepne vam jo lahko Uranov vpliv. Večerne ure bodo manj prijetne. Kvadrati Lune z Venero, Marsom in Merkurjem bodo prinesli povečano notranjo napetost, celo konfliktno energijo. Ohranite kontrolo nad svojim položajem!
Ponedeljek, 23. maj: Luna bo skladna s Saturnom že v nočnih urah, zato boste lahko ob začetku tega tedna naredili veliko koristnega. Dan pa ne bo potekal izključno samo z mislimi na obveznosti, saj se bosta v dopoldanskih urah srečala Venera in Mars v znamenju bika. Prekrasen aspekt za druženje, uživanje v vsem, kar življenje ponuja, in predvsem za ljubezenska razmerja.
Astrologinji GORDANA IN DOLORES
PRAV(N)I KORAKI
ROŽICE IN CAJCKI
Vračilo stroškov za dom
Vprašanje: Bralčeva mama je bila lastnica manjše kmetije. Pred smrtjo je bila šest mesecev v domu za varstvo odraslih. Bralec in njegovi bratje, ki so vsi dediči po mami, zanjo niso plačevali oskrbe. Oskrbo je plačevala občina. Bralca zanima, če bo občina zdaj zahtevala vrnitev plačila in ali si kmetijo lahko razdelijo po parcelah.
VEDEŽEVANJE ODSLEJ SE CENEJE
Vas zanima Ijutežen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupile minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje.
Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju en&ga leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko hre; dodatnih stroškov. Minute lahko plačale po povzelju, v elektronski banki ali z moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
Odgovor: Da, občina bo vsekakor zahtevala povračilo vseh stroškov inštitu-cionalnega varstva za vašo pokojno mamo. Zakon o dedovanju (čl. 128) celo določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, last občine. Kako velik bo solastniški delež občine, je odvisno od višine prejete denarne pomoči. Zagotovo bo tudi v vašem primeru občina zahtevala povračilo dane pomoči. V praksi bo zadeva izgledala tako, da bo občina v zapuščinskem postopku po vaši mami priglasila terjatev. Ne glede na zgoraj navedeno zakon dopušča, da lahko sodišče
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
VELIKA NAGRADNA IGRA
si
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Vsako sredo
ob 12.15 Radiu Celje
na
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
KUPON
za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:.
tus
95.1 959 100 3 90.6 MHz
Naslov:.
Št. Tuš klub kartice: annnnni]
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
odloči, da ste dediči samo vi trije (in ne tudi občina). Takšna odločitev sodišča bo mogoča, če se boste sporazumeli z občino in se vi trije kot dediči zavezali, da občini poplačate to terjatev. Od vas dedičev je torej odvisno, ali boste dedovali celotno mamino premoženje ali ne. V primeru, da se dediči zavežete poravnati terjatev občini, le-ta pridobi zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. To pomeni, da občina pridobi hipoteko na kmetiji vse do dokončnega plačila terjatve. Če se boste z občino sporazumeli tako, da boste samo vi dediči, si zapuščino seveda lahko razdelite po parcelah že v času zapuščinskega postopka, čeprav bi imela občina vknjiženo hipoteko. V tem primeru bo po sklepu o dedovanju vsak izmed vas dobil tiste parcele, kot se boste dogovorili. Vsaka parcela pa bo, če se boste vsi trije zavezali poravnati dolg do občine, tudi obremenjena s hipoteko v korist občine. Takšen način razdelitve zapuščine je mogoč, če so parcele že geodetsko odmerjene, torej da ima vsak kos zemljišča, vsaka parcela, že svojo parcelno številko. V kolikor ni tako, bo treba najprej izvesti parcealcijo, ki jo naročite pri geodetu. Razdelitev po parcelah je mogoča tudi kasneje. Opozoriti pa vas moram, da v primeru, če dolga ne bi poravnali, kot bi se v zapuščinskem postopku zavezali, lahko občina kot zastavni upnik predlaga, da se nepremičnina proda, občina pa se poplača iz izkupička. Ali povedano drugače: temu, da bi občini povrnili dolg, se nikakor ne boste mogli izogniti. Zato vam svetujem, da se v zapuščinskem postopku poskušate dogovoriti z občino o načinu in rokih plačila dolga tako, da bo za vas najbolje.
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
HUJSAIMJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Naredimo svojo mešanico provansalskih zelišč.
Provansalska
■ ■ v v
zelišča
Ko brskam po spletnih receptih za pripravo marinad, ribjih, zelenjavnih in mesnih jedi, enolončnic, omak za testenine, speci-alitet z žara in podobno, pogosto naletim na nasvet, naj tem jedem za piko na i dodamo provansalska zelišča (Herbes de Provence).
Gre za znamenito mešanico posušenih in zdrobljenih zelišč oz. začimb, ki so tipična za južnofrancosko pokrajino Provanso. Če bi želeli v vaše pomladanske in poletne jedi vnesti nekaj mediteranskega pridiha, je ta mešanica kot naročena za vas. Zdaj pa končno izdajmo, katera zelišča imajo čast, da sestavljajo to čislano mešanico, ki je na trgu že dobrih štirideset let. V prvi vrsti so to timijan, rožmarin, lovor, šetraj in majaron. V razširjeno verzijo lahko dodamo še janež, baziliko, luštrek, kre-buljico, žajbelj, sivko, peh-tran, dobro misel, komarček in brinove jagode. Če te mešanice niste ali vam je niso prinesli z izleta po Provansi ter je niste kupili v kakšni od bolje založenih trgovin ali na spletu, si brez večjega naprezanja lahko pripravite svojo mešanico, ki bo prav tako spodobno vnesla vonj in okus Provanse v vašo kuhinjo. Pa začnimo!
Potrebujemo eno žličko posušenega timijana, eno žličko mletega rožmarina, eno žličko šetraja in eno žličko majarona. Po svojih željah in potrebah lahko dodamo še pol žličke sivke, eno žličko posušene bazilike, pol žličke posušenega žajblja in pol žličke posušene dobre misli. Sestavine zmešamo, temeljito stremo v možnarju oz. terilniku in jih shranimo v nepredušno zaprti posodi. Uporabimo jih po želji, najbolje pa se obnesejo v omakah za testenine, za »ratatouille« (mešanica bučk, jajčevcev in paradižnika) in kot dodatek jedem, za katere se nam zdi, bi morale imeti okus po morju. Dobro
Piše: PAVLA KLINER
se razume zlasti z ribami oz. jedmi iz njih. Mešanica se odlično izkaže tudi, če z njo začinimo olja in kise.
Začimbno vrednost provansalskih zelišč smo že spoznali, na hitro pa omenimo še zdravilno. Posamezne sestavine omenjene mešanice so zelo dobro poznane in se veliko uporabljajo tudi v ljudskem zdravilstvu. Skupno jim je, da spodbujajo prebavo in imajo nasploh dober vpliv na želodec. Ti-mijan (Thymus vulgaris) poleg tega slovi kot močan antiseptik, ki mimogrede pomori raznovrstne bacile in viruse. Učinkovito lajša tudi vsakršne krče, kašelj in razbijanje srca. Žene tudi na vodo in koristi pri težavah z ledvicami in mehurjem, pri revmi in protinu. Učinkuje poživljajoče in krepčilno, zato se priporoča pri vsakršni oslabelosti organov, posebej še pri slabostih živčevja.
Rožmarin (Rosmarinus officinalis) je najbolj znan po tem, da krepi spomin, takoj za tem pa se ponaša z nazivom enega najučinkovitejših pomočnikov pri prebavnih motnjah, vetrovih in krčih. Ugodno deluje tudi na krvni obtok in poživlja, pomaga pri nizkem krvnem pritisku z neurejenim pulzom, zavira nastanek vnetij ter deluje kot antioksidant. Zmore poživiti delovanje jeter in izločanje žolča. Izogibati pa se mu morajo nosečnice. Z uporabo rožmarina tudi sicer ne gre pretiravati, saj je zelo močno zelišče.
O preostalih sestavinah mešanice provansalskih zelišč pa bomo spregovorili prihodnjič.
22
BORZA DELA - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
SORTIREC 2 - M/Ž; SORTIRANJE ODPADNIH MATERIALOV VSEH VRST, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.5.2011; DINOS D.D.; DINOS D.D., REGIJA VZHOD, CENTER ZA PREDELAVO CELJE, GAJI 37, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.5.2011; GO ING, PROJEKTIRANJE, IZVAJANJE, INŽENIRING, D.O.O., OPEKARNIŠKA CESTA 8 B, 3000 CELJE
DELO V PROIZVODNJI - M/Ž; PRIPRAVA SUROVIN, TEHTANJE, MEŠANJE, POLNJENJE PEČI, IZPUST TALINE IZ PEČI, SEJANJE, PAKIRANJE, ZLAGANJE VREČ., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.5.2011; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE
KUHAR III - M/Ž; POMOŽNA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.5.2011; TERME DOBRNA, TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D., DOBRNA 50, 3204 DOBRNA POLJEDELEC ŽIVINOREJEC KMETOVALEC - MOŠKI; DELO NA KMETIJI V HLEVU, DELO S KMETIJSKO MEHANIZACIJO, DELO V HMELJIŠČU, DELO S ŠKROPIVI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.5.2011; MOGOTA PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V TRNOVLJE 7, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL, PROUČITEV TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IN NAVODIL ZA DELO, PRIPRAVA NAPRAV, ORODIJ IN PRIPOMOČKOV, PREVZEM IN PRIPRAVA REPROMATERIALOV, VZDRŽEVANJE NAPRAV, ORODIJ IN PRIPOMOČKOV TER ODPRAVLJANJE MANJŠIH NAPAK NA NJIH, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 20.5.2011; KOVINAR LAŠKO KOVINSKO PREDELOVALNA STROJEGRADNJA D.O.O., GAJI 47, 3000 CELJE AVTOSERVISER
AVTOMEHANIK-AVTOSERVISER - M/Ž; DELO V POOBLAŠČENEM AVTOMOBILSKEM SERVISU., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.5.2011; AVTOHIŠA ŠKORJANEC D.O.O. PODJETJE ZA PRODAJO AVTOMOBILOV IN REZERVNIH DELOV, MARIBORSKA 115, CELJE, MARIBORSKA CESTA 115, 3000 CELJE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.5.2011; KITAJSKI DVOR, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., TEHARSKA CESTA 35, 3000 CELJE
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE
ZIDAR FASADER - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; ZIDARSKA, FASADERSKA IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.5.2011; NDERTIMI- ZIDARSTVO IN FA-SADERSTVO ZULFI MENA S.P., OBLAKOVA ULICA 30, 3000 CELJE
ORODJAR
ORODJAR I - CNC OPERATER, REZKAR, DELOVNO MESTO JE V CELJU - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE ORODJARSKEGA DELA, VZDRŽEVANJU IN POPRAVILU NA IZDELAVI ZAHTEVNIH ORODJIH ZA BRIZGANJE PLASTIKE, ZNANJE BRANJA NAČRTOV KONSTRUKCIJ ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE, KONSTRUIRANJE IN 3D MODELIRANJE IZDELKOV ZA PROIZVODNJO ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.5.2011; IKOS MP INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVSKA DELA - DELO JE V AVSTRIJI - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2011; GLOBALNA LOGISTIKA, GRADBENIŠTVO IN ŠPEDICIJA, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 29.5.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA
VZDRŽEVALEC - M/Ž; UPRAVLJANJE IN POSLUŽEVA-NJE VISOKOTLAČNIH, NIZKOTLAČNIH TER PARNEGA TOPLOVODNEGA KOTLA, VZDRŽEVANJE, KONTROLA KOTLOVNIH NAPRAV TER ANALIZA KOTLOVNE, NAPAJALNE VODE IN KONDENZATA, MANJŠA VZDRŽEVALNA IN REMONTNA DELA NA KOTLIH, KI SO IZVEN POGONA, SAMOSTOJNA VZDRŽEVALNA DELA ELEKTRO, STROJNE, KLJUČAVNIČARSKE IN VODOINSTALATERSKE USMERITVE, PRIPRAVA BAZENSKE IN PITNE VODE Z VZDRŽEVALNIMI DELI IN KONTROLA, REGULACIJA IONSKIH MEHČALCEV, ELEKTRO IN AVTOGENO VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.5.2011; TERME DOBRNA, TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D., DOBRNA 50, 3204 DOBRNA
PRODAJALEC
TRGOVEC ZA AVTOMOBILSKE REZERVNE DELE IN DODATNO OPREMO. - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA AVTOMOBILSKIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME. DELO POTEKA TUDI NA TERENU., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.5.2011; AVTOHIŠA ŠKORJANEC D.O.O. PODJETJE ZA PRODAJO AVTOMOBILOV IN REZERVNIH DELOV, MARIBORSKA 115, CELJE, MARIBORSKA CESTA 115, 3000 CELJE
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIKAR- MERILEC SPECIALIST - M/Ž; VEZAVA RAZ-DELILCEV, EL. OMAR IN SKLOPOV, IZVAJANJE MERITEV, PARAMETR. MERILNO REGUL.OPREME, REVIZIJE NA SN ELEKTR. NAPRAVAH, MONTAŽA IN SERVIS MER. - REG. OPREME, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.6.2011; KOMPO-ZIT EMRA, ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA, INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.O.O., TKALSKA ULICA 13, 3000 CELJE ELEKTRIKAR-ENERGETIK - M/Ž; VEZAVA ELEKTRO OMARIC, IZVAJANJE ZAGONA DOMA IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 18.5.2011; BOSIO PROIZVODNO - TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., OBRTNIŠKA CESTA 3, 3220 ŠTORE
EKONOMSKI TEHNIK
POMOŽNA DELA V ADMINISTRACIJI - M/Ž; POMOČ PRI LAŽJIH ADMINISTRATIVNIH DELIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. 30.4.2012, 18.5.2011; BENI TEHING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., KOMPOLE 62, 3220 ŠTORE
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE - ENERGETIK - M/Ž; IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, IZD. PROG. KRMILJA NAPRAV IN AVTOMATIZ. PROIZVODNEGA PROCESA, VEZAVA RAZDELILCEV, EL. OMAR, MONTAŽA, POPRAVILA, SERVIS ELEKTRO INSTALACIJE, IZVAJANJE MERITEV ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.6.2011; KOMPOZIT EMRA, ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA, INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.O.O., TKALSKA ULICA 13, 3000 CELJE
UELAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ROČNA DELA, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.6.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT DELAVEC BREZ POKLICA GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; DELO ZA TOČILNIM PULTOM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.5.2011; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST VOZNIK
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIK - M/Ž; STROJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE NA TERENU - LAŠKO - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 19.5.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA STROJNI TEHNIK
OPERATER CNC BRUSILNIH STROJEV - M/Ž; SAMOSTOJNI CNC OPERATER NA CNC BRUSILNIH STROJIH. OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO ZANESLJIVOST IN PRIPRAVLJENOST IZOBRAŽEVANJA., NEDOLOČEN ČAS, 21.5.2011; CAJHEN REZILNA ORODJA, PROIZVODNJA REZILNIH ORODIJ, D.O.O., SPODNJA REČICA 80 A, 3270 LAŠKO
UTmozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV Z OBHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU ... , VARNOSTNIK/VAR-NOSTNICA, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2011; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA ROGLO 11/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE
LIČAR
LIČAR - KLEPAR - M/Ž; KLEPARSKA TER LIČARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.5.2011; VULKANI-ZERSTVO AVTOKLEPARSTVO PRIMOŽ KOPINŠEK S.P., GABROVNIK 5 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OB-REZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.6.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE KLJUČAVNIČAR
STROJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VRTANJE,BRUŠENJE KOVINSKIH DELOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.5.2011; TEKOMA FERDINAND MARGUČ S.P., DRAŽA VAS 82, 3215 LOČE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.5.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNIRA-NJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS MERITEV V PC, KONTROLA MER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.6.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
ODREZOVANJE ODKOVKOV - M/Ž; DELO NA STROJIH ZA OBREZOVANJE ODKOVKOV, TOPLO OBREZOVANJE IN PREBIJANJE ODKOVKOV, KALIBRIRANJE, DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ, BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.6.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
VOZNIK - M/Ž; DELA IN NALOGE VOZNIKA V MEDNARODNEM PROMETU-EU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.5.2011; PREVOZI JANKO MARGUČ S.P., SPODNJE LAŽE 2, 3215 LOČE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
EKSTRUDER - M/Ž; PRIPRAVA MEŠANIC PO RECEPTURI IN DOZIRANJE MATERILA, NASTAVITEV, UPRAVLJANJE
IN KONTROLA DELOVANJA STROJEV, VODENJE PREDPISANE TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE, IZLOČANJE, RAZREZ IN MLETJE IZMETA, AVTOKONTROLA, PO POTREBI DRUGE NALOGE ZA KATERE JE USPOSOBLJEN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.5.2011; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE KUHAR
VODJA GOSTIŠČA - M/Ž; SAMOSTOJNO IN ODGOVORNO VODENJE GOSTIŠČA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.6.2011; GRADBENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE
KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC, PRIPRAVA RIBJIH JEDI, SOLAT, IZDELAVA IN PEKA PIC, JEDI NA ŽARU IN VSA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.6.2011; GOSTIŠČE »ZALEZNIK JANA« S.P., KRIŽEVEC 1, 3206 STRANICE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.6.2011; GRADBENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE EKONOMSKI TEHNIK
ADMINISTRATIVNI REFERENT - M/Ž; VODENJE ADMINISTRACIJE NA SKLADIŠČU, BLAGAJNE IN SKLADIŠČA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.5.2011; DINOS D.D.; DINOS D.D., REGIJA VZHOD, SKLADIŠČE SLOVENSKE KONJICE, OB POTOKU 9, 3210 SLOVENSKE KONJICE INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA KOMERCIALE- M/Ž;IZMEREPOTERENU,PRIPRA-VA PONUDB, PRIPRAVA SKIC ZA PROIZVODNJO,OBISK SEJMOV DOMA IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.5.2011; MONTIS, PVC OKNA IN VRATA, SAŠO FURMAN S.P., BEZINA 90, 3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA - M/Ž; ORGANIZACIJA IN KOORDINACIJA PROIZVODNIH PROCESOV, SPREMLJANJE PROCESOV IN ODPRAVLJANJE MOTENJ, VODENJE DOKUMENTACIJE IN SPREMLJANJE KAZALNIKOV USPEŠNOSTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.5.2011; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
ue Šentjur pri celju
DELAVEC BREZ POKLICA
KUHINJSKI POMOČNIK - M/Ž; POMOČ PRI ENOSTAVNIH DELIH V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.5.2011; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VZDRŽEVALNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2011; MONTEH PLUS MONTAŽA, SERVIS, TRGOVINA, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 32, 3230 ŠENTJUR ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, SUHOMONTAŽNA DELA, TLAKOVANJE, IZDELAVA OMETOV IN FASAD, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.5.2011; KOVIGRAD VINKO KODELA S.P. GRADBENIŠTVO, LOKA PRI ŽUSMU 123, 3223 LOKA PRI ŽUSMU
OBLIKOVALEC KOVIN
OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; POSLUŽEVALEC NA CNC IN KLASIČNEM STROJU, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2011; IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV GREGOR SELIČ S.P., CESTA NA RIFNIK 8, 3230 ŠENTJUR SLIKOPLESKAR
FASADER - M/Ž; SOBOSLIKAR,VGRADNJA TOPLOTNE FASADE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.5.2011; POSLOVNE STORITVE IN SVETOVANJA TATJANA BUDIŠA S.P., ULICA TONETA SELIŠKARJA 3 A, 3230 ŠENTJUR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.5.2011; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR CVETLIČAR
CVETLIČAR - M/Ž; IZDELAVA CVETLIČNIH ARANŽMAJEV, OSKRBA LONČNIC, REZANEGA CVETJA, PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 21.5.2011; CVETLIČARNA »MAJDA« MAJDA MAUER S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 43, 3230 ŠENTJUR
ue Šmarje pri jelšah
VARILEC
MONTER VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH IN JEKELNIH IZDELKOV, PLASTIKE IN DRUGIH MATERIALOV NA MONTAŽI. VARJENJE PRI POSAMEZNIH KOMPONENTAH PO PROJEKTU. OPRAVLJANJE MONTAŽE KOVINSKIH IN JEKLENIH IZDELKOV, PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ IN DRUGIH INDUSTRIJSKIH MONTAŽ., DOLOČEN ČAS DOKONČLANJA PROJEKTA, 9.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 30, 3250 ROGAŠKA SLATINA FREZALEC
REZKALEC - M/Ž; REZKANJE KOVINSKIH DELOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.5.2011; KOVINOSTRUGARSTVO KAROL KOREZ S.P., ZGORNJE NEGONJE 35 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA
STRUGAR
STRUGAR - M/Ž; STRUŽENJE KOVINSKIH DELOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.5.2011; KOVINOSTRUGARSTVO KAROL KOREZ S.P., ZGORNJE NEGONJE 35 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA
STROJNI MEHANIK
MONTER - M/Ž; SAMOSOTJNA MONTAŽA KOVINSKIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ, PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ, CEVOVODOV IN DRUGIH INDUSTRIJSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 30, 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER - POMOČNIK - M/Ž; POMOČ PRI MONTAŽI JEKLENIH IN KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, INDUSTRIJSKIH PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDISTRIJSKIH POSTRO-JENJ IN DRUGIH SORODNIH MONTAŽ NA PODROČJU INDUSTRIJSKE MONTAŽE, DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 9.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 30, 3250 ROGAŠKA SLATINA
MONTER CENTRALNIH KURJAV - M/Ž; NAPELJAVA IN OSTALA DELA PRI CENTRALNI KURJAVI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.5.2011; INGRA HI, TRGOVINA, STORITVE, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CELJSKA CESTA 34 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; IZVAJANJE ELEKTROIN-ŠTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2011; ELEKTROINŠTA-LACIJE, POSREDNIŠTVO IGOR ŠPOLJAR S.P., ULICA XIV. DIVIZIJE 60, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR
NATAKAR II. - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE, TOČENJE PIJAČ V TOČILNICI, SPREJEM GOSTOV OB VSTOPU
V	JEDILNICO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.5.2011; TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24, 3254 PODČETRTEK
PRODAJALEC
PRODAJALEC ZA BISTRICO OB SOTLI IN PODČETRTEK
-	M/Ž; PRODAJA, NABAVA, PREVZEM, PONUDBA DELIKATESE, ZARAČUNAVANJE, SKLADIŠČENJE TRG. BLAGA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 18.5.2011; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
LOGOPED
LOGOPED - M/Ž; LOGOPED - DELO Z OTROCI Z GOVORNO JEZIKOVNIMI MOTNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12.6.2011; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA
INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTER ORODIJ (M/Ž) - M/Ž; KONSTRUIRANJE ZAHTEVNIH ORODIJ IN PRIPOMOČKOV PO LASTNI ZAMISLI ALI PREDLOGU TEHNOLOGA, IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA ORODJA IN PRIPOMOČKE TER KONČNA KONTROLA, PREDPISOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA IZDELAVO ORODJA IN PRIPOMOČKOV, ODGOVORNOST ZA PRAVILNOST IN PRAVOČASNOST ZAHTEVANE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA ORODJA IN PRIPOMOČKE, NUDENJE STROKOVNE POMOČI IZDELOVALCEM ORODJA, SPREMLJANJE NOVOSTI NA PODROČJU RAZVOJA ORODIJ IN PRIPOMOČKOV IN PREDLAGANJE TER UVAJANJE IZBOLJŠAV V PROIZVODNJI, SPROTNO PROGRAMSKO IZOBRAŽEVANJE IN OPRAVLJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILU NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.5.2011; STEKLARSKI HRAM TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO
V	ZD ŠMARJE PRI JELŠAH, ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 22.5.2011; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
Uevelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNA ŠIVILJA - M/Ž; DELO PRI PROIZVODNJI USNJENIH IN TEKSTILNIH COPATOV, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE OZ. 31.8.2011, 20.5.2011; OBUTEV IN PAPIRNICA, PETER ROTOVNIK S.P., FLORJAN 276, 3325 ŠOŠTANJ
ZIDAR
ZIDANJE, OMETAVANJE - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE VSEH GRADBENIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.5.2011; ADERA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KOŽELJSKEGA ULICA 5, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ZIDAR, GRADBINEC I. - M/Ž; ZIDARSKA DELA IN POMOČ PRI ZIDARSKIH DELIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.5.2011; TOPZID, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TOPOLŠICA 114 B, 3326 TOPOLŠICA NATAKAR - M/Ž; DELO V BARU NA BENCINSKEM SERVISU TER OSTALA DELA NA BS, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.5.2011; ROMANA OGRAJŠEK S.P.; BS VELENJE GORENJE, ROMANA OGRAJŠEK S.P., PARTIZANSKA CESTA 15 A, 3320 VELENJE
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; DELO ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.5.2011; MLAKAR IN M, ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠTVO, D.N.O., PLEŠIVEC 39, 3320 VELENJE PROCESNI KONTROLOR - M/Ž; IZVAJA IN SKRBI, DA SO IZDELKI KAKOVOSTNI, KONTROLIRA IZDELKE V PROCESU IZDELAVE, VRŠI VHODNE, VMESNE IN KONČNE KONTROLE IZDELKOV, MATERIALOV IN NORMATIVOV VKLJUČUJE SE V PROBLEMATIKO DOSEGANJA KVALITETE, REŠUJE REKLAMACIJE NA VHODU IN IZHODU SVETUJE DELAVCEM PRI IZVAJANJU ZAHTEVNEJŠIH TEHNIČNIH OPRAVIL V SMISLU KAKOVOSTI, PRIPRAVLJA NAVODILA ZA POSAMEZNA DELA, SKRBI ZA VODENJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IN EVIDENCE ... , DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 18.5.2011; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE
-	M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 19.5.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA
KUHAR
KUHAR/KUHARICA - M/Ž; SAMOSTOJNI KUHAR, KI IMA SPOSOBNOSTI IN KUHARSKA ZNANJA S PODROČJA PRIPRAVE JEDI - PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU, PRIPRAVA POROČNIH MENIJEV, DNEVNIH MENIJEV IN KOSIL ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.5.2011; GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE MATJAŽ ZAJC S.P., CELJSKA CESTA 43, 3320 VELENJE NATAKAR
NATAKAR / NATAKARICA - M/Ž; NATAKAR, KI IMA SPOSOBNOSTI IN ZNANJA S PODROČJA STREŽBE HRANE, JE PRIJAZEN IN GA VESELI DELO Z LJUDMI., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.5.2011; GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE MATJAŽ ZAJC S.P., CELJSKA CESTA 43, 3320 VELENJE
STROJNI TEHNIK
KONTROLOR - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: PTIMIZI-RANJE SISTEMA KAKOVOSTI V PODJETJU NENEHNO IZBOLJŠEVANJE IN SKRB ZA PROIZVODNE PROCESE IZVAJANJE VHODNE, PROCESNE IN KONČNE KONTROLE MATERIALOV, IZDELKOV, POLIZDELKOV IN VODENJE ZAPISOV ODGOVARJANJE ZA KAKOVOST PROIZVODOV IZDELOVANJE POROČIL IN ANALIZ O KAKOVOSTI POROČANJE IN UKREPANJE V PRIMERU NEUSTREZNE KAKOVOSTI VODENJE IN NADZIRANJE REALIZACIJE KOREKTIVNIH IN PREVENTIVNIH UKREPOV REŠEVANJE REKLAMACIJ VZDRŽEVANJE SISTEMA KAKOVOSTI MERJENJE IZDELKOV IN VODENJE ZAPISOV TER EVIDENC DRUGE NALOGE PO NAVODILIH VODSTVA., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.5.2011; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST ZA TUJE TRGE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: PRIDOBIVANJE NOVIH POSLOV NA TUJIH TRGIH, SKRB ZA NABAVNE, PRODAJNE IN POPRODAJNE AKTIVNOSTI PREGLED IN IZDELAVO PONUDB, POGODB, CENIKOV IN ODGOVARJANJE NA POVPRAŠEVANJA IZVAJANJE RAZISKAV TRGA SKRB ZA USPEŠNO PRODAJO PROIZVODOV NADZOR IN REŠEVANJE REKLAMACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 20.5.2011; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA MARKETING (VS)
VODJA MARKETINGA IN PR - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: PRIPRAVO IN IZVAJANJE MARKETINŠKIH STRATEGIJ, KI VKLJUČUJEJO TUDI NAČRTOVANJE PRODAJNO POSPEŠEVALNIH AKCIJ TER ZASNOVO IN PODPORO SPLETNIH STRANI IN DRUGIH INTERAKTIVNIH ORODIJ IZVAJANJE IN USKLAJEVANJE KORPORATIVNIH KOMUNIKACIJSKIH DEJAVNOSTI PODJETJA IZVAJANJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI, NEDOLOČEN ČAS, 20.5.2011; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
VODJA PROJEKTOV - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: ORGANIZIRANJE, VODENJE, USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE PROJEKTA ISKANJE NOVIH TRŽNIH MOŽNOSTI PRIPRAVO PODLAGE ZA IZDELAVO PROJEKTNIH NALOG IN PONUDB SPREMLJANJE POTEKA DEL, NADZIRANJE KAKOVOSTI OPRAVLJENEGA DELA IN ZAGOTAVLJANJE REŠITEV MOREBITNIH PROBLEMOV, SPREMEMB ..., NEDOLOČEN ČAS, 20.5.2011; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; LAŽJA POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.5.2011; TERMO-TEHNIKA HLADILNI, OGREVALNI IN ENERGETSKI SISTEMI, D.O.O., ORLA VAS 27 A, 3314 BRASLOVČE SESTAVLJALEC - M/Ž; ROČNA MONTAŽA, SESTAVLJANJE MEHANSKIH IN ELEKTRO KOMPONENT, VIJAČENJE, POLAGANJE, LEPLJENJE, AVTOKONTROLA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.5.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD
POMOŽNA ELEKTRO DELA V PROIZVODNJI - M/Ž; POMOŽNA ELEKTRO DELA PRI SESTAVI TOPLOTNIH ČRPALK, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.5.2011; TERMO-TEHNIKA HLADILNI, OGREVALNI IN ENERGETSKI SISTEMI, D.O.O., ORLA VAS 27 A, 3314 BRASLOVČE ORODJAR
ORODJAR - BRUSILEC DELOVNO MESTO JE V CELJU- -M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE ORODJARSKEGA DELA NA IZDELAVI, VZDRŽEVANJU IN POPRAVILU ZAHTEVNIH ORODJIH ZA BRIZGANJE PLASTIKE, ZNANJE BRANJA 2D NAČRTOV KONSTRUKCIJ ORODIJ, REŠEVANJE PROBLEMOV PRI GRADNJI IN POPRAVILU ORODIJ, POZNAVANJE, POPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE DELA NA POSAMEZNIH STROJIH ZA MEHANSKO OBDELAVO
KOVIN.....DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.5.2011; IKOS
MP INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC
VODNIK
TOREK, 17. S.
10.00 Knjižnica Velenje
Bralni krožek in komunikacija za seniorje
krožek vodi Sonja Bercko
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča
15.00 Ljudska univerza Velenje Bodi prostovoljec - spreminjaj svet
predstavitvena delavnica
16.30 Hotel Storman Celje
Kemoterapija zdravi raka in Zemlja je ravna plošča
predava avtor knjige Lothar Hirneise
17.00 Ljudska univerza Velenje Naučimo se učiti z internetom
predstavitvena delavnica
17.GG ( in 18.3G) Glasbena šola Celje
Javni nastop
predstavljajo se učenci od 4. do 8. razreda
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Zaključna plesna produkcija
plešejo plesalci OŠ Petrovče in POŠ Trje
18.00 Velenjski grad
Rodoslovci
srečanje rodoslovne skupine
18.00 Ljudska univerza Velenje
Ali znamo pomagati drugačnim, osamljenim, ostarelim?
okrogla miza
19.00 Mestni kino Metropol Kitajski pogovori
družabni večer s Petrom Zupancem
19.00 Ljudska univerza Žalec
Predstavitev biodinamike
predava Majda Temnik
19.30 Narodni dom Celje
KUHAR
POMOČNIK KUHARJA - KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 20.5.2011; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTELI ŠTORMAN, RIMSKA CESTA 10, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA PIC IN JEDI IZ KRUŠNE PEČI, NEDOLOČEN ČAS, 20.5.2011; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTELI ŠTORMAN, RIMSKA CESTA 10, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KUHAR - M/Ž; PEKA PIC, PRIPRAVA JEDI, KUHANJE MALIC, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2011; D-COM, POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P., ČOPOVA ULICA 23, 3000 CELJE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2011; D-COM, POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P., ČOPOVA ULICA 23, 3000 CELJE INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNOLOG NA ODDELKU BRIZGANJA PLASTIKE - VODJA BRIZGA, DELOVNO MESTO JE V CELJU - M/Ž; NAČRTOVANJE IN ORGANIZIRANJE DELA NA ODDELKU BRIZGANJA PLASTIKE, SAMOSTOJNO KONCIPIRANJE IN PROJEKTIRANJE PROIZVODNIH SISTEMOV, SPREMLJANJE RAZVOJNIH TRENDOV NA PODROČJU BRIZGANJA PLASTIKE IN NJIHOVO UVAJANJE V PROIZVODNJO, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ IN MATERIALOV, NADZIRANJE IN KOORDINIRANJE DELA V SKUPINAH NA POSAMEZNIH IZMENAH, RAZPOREJANJE DELAVCEV NA ODDELKU ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.5.2011; IKOS MP INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC
VODJA OBRATOV ORODJARNA, BRIZGANJE PLASTIKE IN VZDRŽEVANJE DELOVNO MESTO JE V CELJU - M/Ž; VODENJE IN NADZOROVANJE DEL V ORODJARNI, NA ODDELKU BRIZGANJA IN VZDRŽEVANJU - POVEZAVA VSEH TREH ODDELKOV,SKRB ZA IZVAJANJE AŽURNEGA IZPISOVANJE IN IZPOLNJEVANJA PREDPISANE DOKUMENTACIJE (NPR. ZAKLJUČEVANJE DN, KONTROLNI LISTKI, SAMOKONTROLA.), PRIPRAVA MIKRO-PLANOV, ANALIZ IN POROČIL PREDVSEM ZA ODDELEK ORODJARNE, KOT TUDI ZA ODDELEK BRIZGANJA IN VZDRŽEVANJA V SODELOVANJU Z VODJI POSAMEZNIH ODDELKOV ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.5.2011; IKOS MP INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC
DIPLOMIRANI INŽENIR AGRONOMIJE (VS)
ODGOVORNA OSEBA ZA FITOFARMACIJO - M/Ž; ODGOVORNA OSEBA ZA FITOFARMACIJO, PRODAJALEC SKLADNO Z ZAKONOM IN PRAVILNIKOM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.5.2011; KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA Z.O.O. POLZELA, POLZELA 11, 3313 POLZELA
MmPZ Šolskega centra Celje
letni koncert
20.00 Celjski dom
Miha Alujevič z gosti
zaključni koncert Abonmaja plus
SREDA, 18. S.
16.30 Pri železniški postaji Zreče Oblikovanje gline
delavnica za otroke 2. triade
17.GG Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pomladna pravljica
gledališka predstava, nastopajo učenci OŠ Frana Krajnca
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Osnovna šola Lava
Skupina Prijatelji ter učenci OŠ Lava
odprtje razstave likovnih del
19.00 Glasbena šola Celje
Zaključni nastop
4. letnik srednje stopnje
19.00 I. osnovna šola Celje
Kako videti Boga - Brezosebna in osebna oblika
predava Tomaž Humar
19.00 Galerija Velenje
Dan muzejev - Simbol rdeče zvezde
okrogla miza ob razstavi fotografij Ikona/Zvezda
19.00 Velenjski grad
Javna vaja
petje v skupinah v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
19.19 Mestna knjižnica Velenje Une soirée à la française
literarni večer dijakov velenjske gimnazije
ČETRTEK, 19. S.
10.00 Knjigarna Mladinska knjiga Žalec
S čajem in knjigo
čajanko vodi Irena Štusej
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
23
Mednarodni dan muzejev -brezplačni ogledi Sreda, 18. 5.
9.00 do 17.00 Muzej Laško 9.00 do 18.00 Ekomuzej in Savi-nova hiša Žalec
10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje, Grad Podsreda, Velenjski grad, Muzej usnjarstva Šoštanj
KINO
PLANET TUS
Spored 17. 5. in 18. 5.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Rio - animirana družinska komedija, sinh. 3D 15.05, 16.30, 17.15 Rio - animirana družinska komedija, sinh. 16.15, 18.25
Hitri in drzni 5 - akcija 15.50, 18.30, 21.10 Vitez in sitnež - avanturistična družinska komedija 16.45, 18.55, 21.05 Thor - fantazijska avanturistična akcija 3D 19.00, 21.20
Duhovnik - akcijski znanstve-no-fantastični triler 3D 19.25, 21.25
Duhovnik - akcijski znanstve-
no-fantastični triler
20.40
Rdeča kapica - domišljijski romantični triler 16.25, 18.40, 20.50 Dekliščina - komedija 15.40, 18.20, 21.00 Cena resnice - triler 15.30, 18.00, 20.30
SREDA in ČETRTEK 21.00 Mammuth - komična drama
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja
12.00 KRMC in Knjižnica
Šolskega centra Velenje
Ženske v znanosti
odprtje razstave
12.00 Domačija Mraz v Loki pri Žusmu
Drevo leta 2011
prireditev ob
mednarodnem letu gozdov
15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec
Poznamo evropsko himno?
brezplačen obisk muzeja in glasbene delavnice (izdelava nunalce in muziciranje)
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic
pripoveduje Andreja Kolenc
16.00 eMCe plac Velenje
21. festival Dnevi mladih in kulture
delavnica grafitov
16.30 Narodni dom Celje
Sočutje in ustvarjanje vrednosti (dobička) v sodobni družbi
dobrodelni dogodek in druženje
STROJI
PRODAM
TRAKTOR Štore 4 * 4 super, letnik 1982, s kabino in traktorsko kosilnico Fela 175, trije diski, s cilindričnim dvigom, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041 793-891.	Š 196
KOSILNICO Gorenje Mula, okrogli priklop, s plugom za sneg ali brez, prodam. Telefon 041 511-304. 1904 SAMONAKLADALKO za seno in pajek Sip ter vz zgrabljalnik za seno Sip prodam. Telefon 051 673-752.	p
SEKULAR šrotar, ena faza, ampus, el. motor za puhalnik, 3 faze, prodam. Telefon 031 521-729. 1924
Kupim
PRODAM
Izvajam notranje strojne omete, pleskarska in fasaderska dela
Inf. gsm:
040 46 06 91 ali 041 72 63 98
Strojni ometi Kokot, Ul. Paherjevih 4, Miklavž
18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško
18.00 Vila Bianca Velenje
Laški ljubiteljski likovniki
odprtje razstave
21. festival Dnevi mladih in kulture
okrogla miza z Jocom Žnidaršičem Nekoč je bil Tito
18.00 eMCe plac Velenje
21. festival Dnevi mladih in kulture
predstavitev Fender kitar in tekmovanje Guitar hero
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Podoba otrok v Stari zavezi Svetega pisma
predava dr. Terezija Večko, OSU
*o *
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNTIK VCITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIK*KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
ODDAM
PROSTOR za priročno delavnico, skladišče ali podobno, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajemo v najem. Telefon 041 262-063.
1878
POSLOVNI prostor, približno 100 m2, v pritličju, na Mariborski cesti v Celju, ob Planetu Tuš, možnost raznih dejavnosti, dajemo v najem. Uvoz prek semaforja direktno na naše parkirišče. Telefon 030 657-318. 1878
STANOVANJE
PRODAm
HIŠO, v Celju na Hudinji, dvostanovanjsko, s poslovnim prostorom, prva v vrsti, samostojno grajena, vsi komunalni priključki, velika garaža in zunanja parkirišča, delno opremljeno, ugodno prodamo. V račun vzamemo manjši vikend. Telefon 040 213-518. 1901 V PREBOLDU prodamo vseljivo hišo - dvojček, 180 m2 površine, 400 m2 parcele. Cena 180.000 EUR. Telefon 040 252175.	1896 SAMOSTOJNO obstoječi poslovni prostor, približno 110 m2 (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot bivalni prostori. Brez bremen. Prijave za ogled, ki bo dne 26. 5. 2011, od 10. do 12. ure, po telefonu 041 692-017. Majcen Euroterminal, d. o. o., Vilharjeva ulica 3, Celje. n
ODDAm
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Plesne miniature
regijska plesna revija
Dr. Mladen Dolar
pogovor vodi Andreja Ažber
19.30 Pokrajinski muzej Celje Fantazije pod celjskim stropom
večer baročne glasbe
19.30 Glasbena šola Velenje
Duo Cellacord
nastop študentk Visoke šole za glasbo Franz Liszt, Weimar (Nemčija)
20.00 Knjižnica Kozje
26. čitalniški večer
gost Robert Friškovec, zaporniški duhovnik
KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, na farmi Darko Beci, Razbor 44, Loka pri Zidanem Mostu, vam nudimo od 20. do 22. maja. Cena: samo 1 EUR/kokoš. Telefon 031 717-775. n DVA bika, stara 4 mesece, prvovrstna, »pripuščeno« kobilo, vozno, ujahano, staro 10 let in kravo za zakol, težko 700 kg, prodam. Telefon (03) 5735189.	1910 OSLA, starega dve leti, pasma dalmatinec, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 563-353. 1906 JAGENJČKE, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 312796. 1897 BIKCA, črno belega, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882. Š 201
RDEČE vino jurka prodam po 0,80 EUR/l. Možna tudi dostava. Telefon 051 237673.	1895 CIPRESE za živo mejo prodam. Telefon (03) 5763-258. 1928
OSTALO
odkup
PRODAm
KUPim
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 832 SUHE in debele krave in telice, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. Š 191
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
BURSKE kozice, z rodovnikom, seno v kockah in suho koruzo, prodam. Telefon 041 649-414.	Š 188
BUKOVA metrska drva ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 051 614316.	Š 190 DRVA, metrska, bukova, razrezana, z dostavo, prodam. Telefon 041 574-703.
Š 202
MI I Kt KREDITI
CE, LJubtJantk« c. 71
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! zlatarna adamas
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
ZAPOSLITEV
IŠČEMO poslovodjo za izdajo gradbenega materiala. Informacije po telefonu 031 337-365. Roman Pešec, s. p., Hojnik, Leskovec 15, 3202 Ljubečna. 1846
Uo 4.500
|ü ügjgjga ■ a agjjgg ID'
L4.0 3.733 3.7
POLZELA. Dvosobno stanovanje, 50 m2, adaptirano, 1. nadstropje, opremljeno, prodamo za 60.000 EUR. Telefon 041 944-887.	p
STANOVANJE v Novi vasi, 52 m2, prodam. Več informacij po telefonu 041 861034.	1925
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
OPOZARJAM Jasno Podlogar iz Stantetove ulice 10 v Velenju, naj preneha z žalitvami, lažmi in nadlegovanji zoper mene, sicer jo bom predal sodišču. Franc iz Celja.	1847
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p
MOŠKI, 54 let, iz okolice Celja, s svojo hišo, želim spoznati pošteno žensko, staro od 40 do 50 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČA.
1921
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, v Celju, 35 m2, vseljivo takoj, bližina bolnišnice, oddam. Telefon 041 948401.	1879 DVOSOBNO stanovanje, 59 m2, dve parkirni mesti, v Škvarčevi ulici v Celju, oddam. Telefon 031 300-214. 1903 DVOINPOLSOBNO stanovanje, v pritličju, v centru Celja, blizu ZD in bolnišnice, oddam v najem. Stanovanje je obnovljeno in opremljeno. Telefon 041 759695. p
H!TRO NAROČITE
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. | Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | ■ 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
CD
FT »
v tudi letKiik 2011 /TTJ prilogoTV-OKNO! ^
fr
Va I
LJ
J_
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
l!M'ilH'l!IIH
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
novi tednik
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
radio celje
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
uredništvo
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
agencija
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

Poročno potovanje okrog ribnika
Pred kratkim sta v Občini Prebold ponovno potrdila svojo zakonsko zvezo Pavla in Dominik Kosmač, ki sta se v kraju pod Žvajgo poročila pred 50 leti. Njuno takratno poročno slavje je bilo kosilo v delavski menzi v preboldski graščini, »poročno potovanje« pa romantičen sprehod okoli preboldskega ribnika. Povsem drugačna in slovesna pa je bila njuna zlata poroka, ki sta jo okronala najprej s civilnim obredom v preboldskem hotelu, nato pa še v preboldski cerkvi sv. Pavla.
V preboldskem hotelu sta poročni obred ponovne zaobljube opravila preboldski župan Vinko Debelak in matičarka Upravne enote Žalec Mateja Kanovnik. K temu poročnemu slavju so svoje dodali številni sorodniki, sosedje in prijatelji, s pesmijo pa tudi Moški pevski zbor DPD Svobode Prebold pod vodstvom Bojane Hrovat. Slovesno je bilo tudi v cerkvi sv. Pavla, kjer je cerkveni obred opravil domači župnik Damjan Ratajc, svoje pa sta pridali tudi poročni priči, vnukinja Ana in vnuk Matija.
Zakonca Kosmač sta se spoznala na novoletni zabavi v Mojstrani, kamor je Pavla rada zahajala na očetov dom. Začela sta si dopisovati in se redno obiskovati in to svojo ljubezen v cvetu pomladi tudi zaokrožila s poroko in skromnim slavjem.
Pavla se je 11. aprila 1938 leta rodila v Celju. Oče je bil doma iz Mojstrane, mama pa
iz Prebolda. Ker je bil oče žandar, so tri leta preživeli v Ninu v Dalmaciji, med vojno in še tri leta po njej pa v Mojstrani. Leta 1948 so se preselili v svojo hišo v Dolenjo vas pri Preboldu, kjer sta si pozneje ustvarila družinsko gnezdo tudi Pavla in Dominik, nato pa še sin Matjaž s svojo družino, medtem ko je hči Mateja našla življenjskega sopotnika v sosednji vasi.
Dominikova življenjska pot se je začela 8. avgusta 1935 v Ledinskih Krnicah pri Idriji v kmečki družini z desetimi otroki. Že kot mlad fantič je okusil strahote vojne. Kot 17-letnik je prvo službo dobil pri Elektro Ljubljana, po odsluženju vojaškega roka pa se je zaposlil v Železarni Jesenice. Stanoval je v Mojstrani in tako spoznal svojo življenjsko sopotnico.
Po prihodu v Prebold se je zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delala tudi Pavla. Vsi, ki ju poznajo, pravijo, da sta že vse življenje zelo navezana drug na drugega, kar se odraža tudi na življenje njunih najbližjih. Imata tri vnukinje in vnuka, ki so jima prinesli novo radost v življenju. Za njih sta najboljša ata in mama na svetu. Že lep čas sta zlatoporočenca upokojenca in čas aktivno preživljata ob delu na vrtu in njivi, zelo rada pa se tudi udeležujeta izletov z društvom upokojencev. Srečna sta in si želita, da bi bilo tako tudi v prihodnje.
DARKO NARAGLAV
Skupna fotografija ob rojstnodnevnem praznovanju 103-letnega Janeza Božiča
Najstarejši občan Laškega dočakal 103 leta
13. maja so se v Laškem znova spomnili svojega najstarejšega občana in enega najstarejših Slovencev, Janeza Božiča, ki je prav na ta dan imel svoj 103. rojstni dan.
Janko, kot ga kličejo, že tretje leto jesen svojega življenja preživlja v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem Mostu, sicer pa je dolga leta živel v Rimskih Toplicah, kjer je v tamkajšnjem zdravilišču opravljal delo kurjača in na koncu nočnega čuvaja. Rodil se je
v Mirni Peči na Dolenjskem, v Ljubljani pa se je izučil za čevljarja.
Poleg župana občine Laško Franca Zdolška in predstavnikov Rdečega križa, ki so organizirali obisk, so ga prišli obiskati njegovi sokra-jani iz Rimskih Toplic z njihovo glasbeno skupino Stari časi. Pozornost so mu namenili predstavnik KS Rimske Toplice Danijel Pavčnik, predsednik Društva upokojencev Martin Frece s člani vodstva, iz Trubarjevega doma pa direktor Robert
Potočnik, socialna delavka Mojca Krošelj in vodja zdravstvene nege Zvonka Vidic. Obiskovalci so mu voščili, se zahvalili vodstvu doma, ker tako lepo skrbi zanj, nazdravili in razreza-li slavnostno torto. Janko se dobro drži, še vedno se posebej prijazno nasmeje ženskemu delu občinstva ... Nasmeh pa se mu je razle-zel čez obraz, ko ga je ena od članic glasbene skupine Stari časi prijela za roko, da ji je pomagal igrati.
VM
FOTO TEDNA Foto: GrupA
Kaj je bilo prej, kura ali jajce?
Tanja Jurko in Gregor Kramar
Poroke sedaj tudi v Schwentnerjevi
■ ■ v ■ hiši
Občina Vransko se je odločila urediti prostor za sklepanje zakonskih zvez. Svečani obredi bodo sedaj lahko v novi poročni sobi v Schwentnerjevi hiši na Vranskem. Objekt je v lasti občine in razglašen za umetnostni in arhitekturni spomenik. Je rojstna hiša Lavoslava Schwentnerja, založnika in mecena, v kateri je v celoti ohranjena notranjost meščanske hiše iz 19. stoletja. Prva sta zakonsko zvezo v njej sklenila Tanja Jurko in Gregor Kramar.
TT