GROBIŠČE IZ DOBE PRESELJEVANJA NARODOV V DRAVLJAH MARIJAN SLABE L ju b lja n ski regionalni zavod za spom eniško varstvo, Ljubljana M aterialni dokazi — najdbe, ki naj bi p rip ad ali obdobju preselje­ v a n ja ljudstev ozirom a začetkom zgodnjega sred n jeg a veka na lju b ljan ­ skem območju, so tako po številu kot tu d i po sam em gradivu razm erom a skrom ni.1 Iz prejšnjega stoletja sta poznani dve g robni najdbi, ki naj bi po m nenju poročevalcev spadali v ta čas. In sicer zidan obokan grob z za­ nim ivim inventarjem , odkopan ob zahodnem delu em onskega obzidja,1 2 te r skeletni grob, prav tak o s pridevki iz neposredne okolice N arodnega m uzeja v L jubljani, ki naj bi bil m erovinškega m orda celo alem anskega porekla.3 Iz časa Šm idovega odkrivanja ostankov Em one izvira dom nevno o d k ritje langobardskih a rh itek tu rn ih ostankov v insuli X IX .4 Začasno b ivanje langobardskega življa n a lju b ljan sk ih tleh pa naj bi potrjevala tu d i najdba germ anskega groba iz enega glav n ih em onskih pokopališč ob današnji Titovi cesti.5 6 Na obm očju Em one pa so bili odkopani še bizantinski novci za vlad e Ju stin a I. (518— 527), na podlagi k aterih je J. Klem enc dom neval obstoj sicer osirom ašene Em one tudi v času p re­ seljevanja narodov.8 N arodni muzej p a h ran i tu d i na L jubljanskem gra- 1 Okvirno poročilo je bilo prebrano na Zgodnjesrednjeveškem kolokviju v Kranju, v času, ko raziskave še niso bile povsem zaključene in vsebuje le nekaj načelnih ugotovitev, sicer pa je zgolj informativne narave. 2 P. Hitzinger, Mitt. d. Hist. Ver. f. Krain 11, 1856, 22. 3 K. Deschmann, Führer durch das Krainische-Landes Museum Rudolfi- num in Laibach (1888) 116. Za drugo literaturo kot tudi druge najdbe, ki naj bi pripadale temu času na območju mesta Ljubljane, glej: J. Sašel, Emona. RE Suppl. 11 (1968) 560. 4 W. Schmid, Ausgrabungen in Emona. 25. Ber., Laibach. Zeit. 6. 9. 1912, 1947. W. Schmid, Emona. Jahrb. f. Altkde. NF 7, 1913, 170; J. Rus, Johannes zadnji škof panonske, prvi istrske Emone. Glasnik Muz. druš. za Slovenijo 20, 1939, 153. 5 W. Schmid, Römische Forschungen in Österreich 1912—24. 15. Ber. RGK 1923-24 (1925) 204, ter J. Klemenc, Zgodovina Emone v Zgodovini Ljubljane 1 (1955) 344, op. 13. A. Dimitz je tudi menil, da naj bi na Frtici na Mirju pričakovali ostanke trdnjave iz langobardskih časov (Iv. Vrhovnik, Trnovska župnija [1932]. 227, 226). 6 J. Klemenc, ibidem 353. du slučajno najdeno polihrom no jagodo, k atere izvor lahko po m nenju J. K orošca z večjo ali m anjšo verjetnostjo pripišem o tej epohi.7 V sta­ rejši čas pa verjetno spada grobna najdba iz leta 1964 na v rtu N arodne­ ga m uzeja v L jubljani.8 S tem i zgolj osam ljenim i najdbam i, za k atere pa danes zaradi po­ m an jk an ja različnega dokaznega gradiva n i mogoče jam čiti v celoti o njihovi prav iln i k u ltu rn i kot tudi kronološki interpretaciji, se je torej zaključevalo dosedanje poznavanje m aterialn e ku ltu re iz tega obdobja n a tem prostoru. Ta vrzel je bila zapolnjena, lahko bi rekli, šele spom ladi 1968. leta, ko je bila po n ak lju čju od k rita nekropola — o naselbini do danes še ni sledov — ob zaselku L akotence p ri vasi D ravlje, v severozahodnem delu predm estja L jubljane.9 Tu se je nekdaj razp ro stiral obširen prostor z n ji­ vam i in travniki. V zadnjem času pa se je z izredno naglico povečala gradbena dejavnost, k i krči in dopolnjuje prazen prostor z novim i sta­ novanjskim i in drugim i kom unikacijskim i objekti. Ko so se z gradbenim i posegi približali neposredno tu d i obm očju ozirom a predelu, k je r se razteza zaselek Lakotence, se je ob zem eljskih delih pojavilo večje število grobov, a so jih s strojnim izkopom v celoti uničili. O hranilo se je le nekaj ostankov k o sti skeletov in frag m en tiran železen nož. Po dan ašn jih ugotovitvah je bilo ta k ra t uničenih najm anj deset grobov, verjetno p a še več.1 0 1 1 Istočasno pa je bila močno poško­ dovana tud i statig rafija tal, k jer se je grobišče raztezalo. Na srečo je najd b e km alu opazil bližnji stanovalec1 1 in jih p rija v il Zvezi borcev in K rajev n i skupnosti D ravlje, ki sta takoj, ko sta zvedeli za grobove, prepovedali začasno vsak n a d a ljn ji zem eljski poseg n a tem m estu in s tem onem ogočili nad aljn je stihijsko uničevanje grobišča. Na podlagi raznih virov, ki govorijo o žrtvah zadnje vojne v tem k raju , se je nam reč pojavilo m nenje, da skeleti predstavljajo ostanke žrtev Črne roke.1 2 D a pa bi tudi uradno potrd ili te dom neve, je Zveza borcev D ravlje poklicala sodnom edicinski in štitu t iz L jubljane, da bi strokovno ugotovil pravo poreklo grobišča. Dr. F urlan, vodja ekipe je z delavci odkopal (nekaj pa so jih v e r­ jetn o tudi okoličani sam i) na svojstven način več predvsem bolje zaznav­ 7 J. Korošec, Arheološke najdbe iz dobe selitve narodov in zgodnjega srednjega veka v Zgodovini Ljubljane 1 (1955) 427, op. 2. Primerjaj tudi B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev. Dela SAZU 7 (1952) 415, op. 138. 8 V. Stare, Varstvo spomenikov 9, 1962—64 (1965) 198—199, T. 9. 9 Iz draveljskega območja poznamo doslej le dve arheološki odkritji. Obe pripadata rimski epohi. Prva, najbližja predstavlja najdbo srebrnikov iz 3. stoletja pri cerkvi sv. Roka v Dravljah (P. Hitzinger, Mitt. d. His. Ver. f. Krain 9, 1854, 96), druga pa ostanke studenca (Slatek pri Kamni gorici), ki je po ceveh napajal prek današnje Šiške antično Emono s pitno vodo. J. Klemenc, ibidem 349 in navedena literatura pod op. 102. 1 0 V zadnji fazi raziskav smo ugotovili, da so na grobove naleteli že prej in sicer ob vkopu jarka za kabel. Koliko je bilo takrat uničenega, ni mogoče reči, vsekakor pa je bilo več grobov, ki smo jih kasneje odkrili, prav zaradi tega vkopa precej prizadetih. 1 1 Jože Moltara, Lakotence, št. 17, Dravlje, Ljubljana. 1 2 O tem je poročalo tudi dnevno časopisje. nih in nekoliko plitk eje v kopanih grobov. Toda km alu se je pojavil dvom v resničnost p rejšn jih trd itev . Zato je dr. F u rlan o n ajdbi obvestil M est­ n i m uzej, ta pa Zavod za spom eniško varstvo L jubljana, ki je takoj p ravno zaščitil ogroženi teren . R aziskave so se pričele s finančno pomočjo Skupščine občine L jub- ljana-Š iška, kasneje pa je vse stroške v zvezi z raziskavo in proučeva­ n jem grobišča k ril u p o rabnik zem ljišča poslovno združenje GIPOSS L ju b ljan a.1 3 Sl. 1. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Pozla­ čena bronasta ločna fibula iz groba št. 1 Fig. 1. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Fibule à arc en bronze doré de la tombe n° 1 V letu 1968 je bilo raziskanih šestindvajset grobov — večje število je bilo precej poškodovanih — od k a te rih je p ra v gotovo eden najpo­ m em bnejših, po in v e n ta rju p a najbogatejših od vseh raziskanih, prvi odkopani grob št. 1 z ostanki zlate vezenine n a glavi,1 4 dvem a pozlače­ n im a fibulam a (sl. 1), pozlačeno bronasto pasno spono (sl. 2), zlatim p rstanom z vloženim i kam ni n a razširjenem delu, prevrtanim bronastim novcem te r drugim i predm eti, ki so spadali k delom n ak ita ozirom a oblačila.1 5 Č eprav tako bogatega groba kasneje nism o več našli, pa n ekateri d ru g i grobovi po pom em bnosti grobnega in v en tarja ne zaostajajo za tem 1 3 Denarno pomoč pa sta za nadaljevanje raziskav nudila tudi Zavod za spomeniško varstvo SRS in Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana. 1 4 Podoben okras se pojavlja npr. tudi na nekropoli v Kranju. Primerjaj grob 43. W. Schmid, Das Gräberfeld von Krainburg. Mitt. d. Musealver. f. Krain 18, 1905, 89, ter J. Werner, Die Langobarden in Pannonien. Abhandl. d. Bayer. Akad. 55 A (1962) 127 (odslej J. Werner, Die Langobarden in Panno­ nien). 1 5 Grobni inventar navajam le sumarno. Sl. 2. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Pozlačena bronasta pasna spona iz groba št. 1 Fig. 2. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Boucle de ceinture en bronze doré de la tombe n° 1 SI. 3. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Pozla­ čena srebrna ločna fibula iz groba št. 15 Fig. 3. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Fibule à arc en argent doré de la tombe n° 15 pokopom. Naj om enim samo grob št. 15 z dvovrstnim koščenim glavni­ kom in dvem a pozlačenim a srebrnim a ločnim a fibulam a, ki se razlik u ­ jeta od fibul p reje om enjenega groba (sl. 3), ali pa grob št. 19 z ozkim enoreznim m ečem v razpadli leseni nožnici, železno pasno spono ter trem i železnim i noži (sl. 6). G rob št. 25 pa je vseboval poleg bronaste pincete še m ajhno srebrno spono te r ploščato polihrom no pasno spono (sl. 4) itd. Izkopavanje grobišča se je n adaljevalo in zaključilo spom ladi 1969. leta. V tem času je bilo o d k ritih še triin d v a jse t grobov, skupno torej d evetinštirideset. Sl. 4. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Polihromna pasna spona iz groba št. 25 Fig. 4. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Boucle de ceinturon polychrome de la tombe n° 25 Ti poslednje odkriti grobovi se po svojih p rid atk ih deloma razli­ k u jejo od grobov, izkopanih v prejšn jem letu. Iz te faze so m ed drugim tu d i trije skeleti s p arn im i bronastim i u h an i s prirezanim i m asivnim i kockam i (grob 29, 31, 34); grob št. 33, v k aterem je bil najden tu d i p ar bro n astih uhanov s steklenim poliedrom (eden fragm entarno ohranjen), ploščata okrogla bro n asta fibula, zlom ljen b ro n a st prstan itd.; n ad alje grob št. 41 s pozlačeno srebrno ločno fibulo z enakom erno široko nogo (sl. 5) itd. Sl. 5. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Pozla­ čena srebrna ločna fibula z enakomerno široko nogo iz groba št. 41 Fig. 5. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Fibule à arc en argent doré avec un pied de largeur égale de la tombe n° 41 Od drugega grobnega in v en tarja naj om enim še zlat p rstan z vlo­ ženim poldragim kam nom , več frag m en tiran ih koščenih glavnikov, že­ lezne nože, steklene in ja n ta rje v e jagode, različne pasne spone, tri antič­ ne novce, železno zapestnico, nekaj kosov antične keram ike itd. N ekropola b i na podlagi števila pokopov spadala v vrsto sred n jih naselbinskih grobišč. Tip naselbine bi bil glede na grobni in v en tar tre ­ nu tn o težje določljiv. P om anjkanje določenega gradiva — predvsem orodja — v grobovih n av aja k mislim, da v tem prim eru verjetno ne bo šlo za naselbino s p rav im poljedelskim pom enom .1 6 E nostavne grobne jam e so bile vkopane v hum us in prod. V šte­ v ilnih grobovih je bilo zaslediti ostanke lesene konstrukcije. Zanim ivo, da v nobenem p rim eru ni bilo mogoče ugotoviti, da bi b il skelet zavit v »ponjavo«, kot je to npr. dokazano tu d i n a kranjskem grobišču.1 7 O stanki tkanine, ki so se pojavljali na n e k a te rih skeletih, so p red stav ­ ljali le fragm ente oblačil. Osnovna orientacija lege skeletov je zahod— vzhod, večinom a z večjim i ali m anjšim i odkloni. Vsi grobovi, razen enega, v katerem sta ležala dva skeleta, so im eli enojni pokop. D osedanje okvirno poznavanje gradiva kot tudi le nedokončane antropološke (te analize so že dokazale v več prim erih deform acijo lo­ banje), p rep arato rsk e in druge analize izkopanega gradiva in končno tu d i grobišča sam ega tren u tn o onemogočajo podrobnejšo obravnavo n e­ kropole. V endar določeni bistveni elem enti, izstopajoči v posam eznem grobnem in v en tarju že zatrjujejo, da ne bo mogoče govoriti o k u ltu rn i enovitosti ozirom a hom ogenosti grobišča. Tako lahko v grobnem gradivu zasledim o nekaj izrazitih znakov vzhodnogotske k u ltu rn e skupine. Dokaz za to trd itev ozirom a p redpo­ stavko je p ra v gotovo v posam eznih predm etih groba št. 1 s parom ločnih fib u l (sl. 1) in pasno spono (sl. 2) k ak o r tu d i v p aru srebrnih ločnih sponk iz groba 15 (sl. 3) in m orda tudi v polihrom ni pasni sponi groba št. 25 (sl. 4), ki jih lahko imamo za značilen ozirom a danes bolj ali m anj priznan elem ent im enovanega ku ltu rn eg a kroga.1 8 P ripadnost germ anski provenienci pa podkrep lju je tud i pojav ločnih fibul, ki nastopajo p a­ rom a.1 9 Fibula groba 41 z enakom erno široko nogo (sl. 5), določene podob­ nosti lahko sledim o npr. s fibulo groba 81/1907 s kran jsk e nekropole2 0 pa bo verjetno p ra v tako kot ta izhajala iz istega, to je frankovskega k ulturnega horizonta.2 1 Po K ühnu naj b i se fibula iz K ran ja uvrščala v frankovsko-alem anski tip.2 2 1 8 Če seveda ne upoštevamo nožev, ki pa imajo lahko dvojno funkcijo. 1 7 W. Schmid, Das Gräberfeld von Krainburg. Mitt. d. Musealver. f. Krain 18, 1905, 83. Primerjaj tudi J. Žmavc, Das Gräberfeld im Lajh bei Krainburg. Jahrb. d. Zent. Komm. NF 2, 1904, 238. 1 8 Za ločne fibule primerjaj: Aberg, Goten und Langobarden in Italien (1923) 13 itd.; H. Dolenz, Germanische Bügelfibeln aus Kärnten. Carinthia I 150, 1960, 727 itd. in Mitscha-Märheim, Bemerkungen zum frühmittelalterlichen Fundmaterial aus Kärnten, ibidem 750. Z. Vinski, Kasnoantična baština u grobovima ranoga srednjeg veka kao činjenica i kao problem. Materijali VI. Kongresa arheologa Jugoslavije 1 (1963) 103, 104 (odslej Z. Vinski, Materijali 1 [1963] ter L. Bolta, Rifnik, Arh. vestnik 18,1907,406. Za pasne spone: N. Aberg, ibidem 2 itd. G. Annibaldi, J. Werner, Ostgotische Grabfunde aus Acquasanta, Prov. Ascoli Piceno (Marche). Germania 41, 1963, 363, T. 41: 2 in str. 370. 1 9 D. Dimitrijević, Gepidska nekropola »Kormadin« kod Jakova. Rad Voj- vodj. muz. 9, 1960, 20, op. 28. L. Bolta, ibidem 406. 2 0 W. Schmid, Die Reihengräber von Krainburg. Jahrb. f. Altkde. 1, 1907, 65, Abb. 11. 2 1 J. Werner, Die Langobarden in Pannonien, 63, T. 23: 5. 2 2 H. Zeiss, Germania 14, 1930, 20-21. H. Kühn, Die germanische Bügel­ fibeln der Völkerwanderungszeit in der Rhein Provinz 1 (1940) 107 ss. B. Gra­ fenauer, ibidem 413. V sekakor p a je tren u tn o težje opredeliti grob št. 19 z ozkim eno- reznim m ečem (sl. 6), zlasti še k er tud i po d rugih grobnih p rid atk ih ne iz­ kazuje neke določnejše pripadnosti. M orda je ob tem , kolikor m enim o, da g re tu res za pokop vojščaka, potrebno p u d ariti le to, da se le ti do sedaj izredno redko, bolje rečeno izjem om a pojavljajo p ri Vzhodnih in Z a­ hodnih G otih na področju A peninskega te r P irenejskega polotoka kakor tu d i v Galiji. Seveda to pa ne drži za gepidsko, frankovsko, alem ansko in druge skupine.2 3 Sl. 6. Ljubljana, Dravlje (Gotska ulica). Grob št. 19 Fig. 6. Ljubljana, Drav­ lje (Gotska ulica). Tombe N° 19 P rav tako bo pom em bno p ri analizi nekropole upoštevati domačo staroselsko tradicijo, m očno prežeto z elem enti poznoantične dediščine- 2 9 2 9 Z. Vinski, Arh. vestnik 11-12, 1960-61 (1962) 232. Ozki enorezni meči naj bi predstavljali tipičen del orožja nekega konjenika iz obdobja preseljevanja ljudstev (Z. Vinski, Arheološki spomenici velike seobe naroda u Srijemu. Situla 2, 1957, 34 z opombo 169). Sledovi poznoantične um etnoobrtne tvornosti se kažejo na našem grobišču vsekakor v pojavu bronastih uhanov z m asivno kocko s topim i ozirom a odrezanim i vogali.2 4 Po K asteličevi shem i bi jih lahko u v rstili v tip A, skupino II.2 5 Ti uhani, ki im ajo zelo široko razprostranjenost in niso redek pojav tu d i v grobovih germ anskega porekla, se obdržijo p ri njih ponekod v nesprem enjeni obliki od 5. do 7. stoletja.2 6 Z nana je nam reč ugotovitev, da so si germ anski narodi, zlasti Vzhodni G oti po­ gosto p risvajali različne um etnoobrtne izdelke, jih po svojem okusu p re­ oblikovali ali pa jih uporabljali k ar v prv o tn ih oblikah.2 7 Tipu A, skupini I pa bi pripadal p a r uhanov z votlo kocko in ste­ klenim i stenam i,2 8 ki bi po W eecku p red stav ljali glede na uhane z m a­ sivnim i kockam i časovno m lajši elem ent.2 9 K astelic pa je m nenja, da je njihov razvoj potekal vzporedno.3 0 Za opredelitev okrogle ploščate fibule z vloženim i steklenim i plo­ ščicami b i lahko u p orabili tezo Vinskega, po katerem naj bi bile fibule takega tipa po svoji slogovni in terp retaciji in nam enu značilen del okra­ sa poznorim ske ozirom a rom anske žene 6. stoletja.3 1 Seveda pa n e smemo izključiti sekundarne uporabe, v tem p rim e ru m orda germ anske. O prisotnosti še živih antičnih običajev pa pričajo tud i sledovi antič­ nega pogrebnega ritu sa, kot npr. d ajan je novcev pokojniku v grob ali ostanki antičnih posod v grobni jam i.3 2 Ob tem je potrebno om eniti še dom nevo že prej om enjenega avtorja —■ ta je n ekje podobna W ernerjevi za k ran jsk o grobišče3 3 — da na ne­ kropoli v K ninu grobovi brez prid atk o v ali s sirom ašnejšim n ajv ečk rat železnim in v en tarjem pripadajo dom ačinom iz konca 5. stoletja te r v 6. stoletju.3 4 Za draveljsko grobišče bi b ila tak a trd itev vsekakor sprejem ­ ljiva, v en d ar dokler niso poznani rezu ltati antropoloških analiz, ki bodo p rav gotovo dopolnile in vskladile naše poglede tako v k u ltu rn em kot etničnem smislu, je tak a posplošitev v celoti mogoče p reu ran jen a. Pojav n ek aterih predm etov na grobišču pa bi bilo možno povezati z im portom . Tako b i lahko im eli pasno spono groba 25, ki je po svojem slogu in načinu izdelave po vsej verjetn o sti italskega izvora, m orda celo za pro d u k t italskih — vzhodnogotskih delavnic (sl. 4). P o trd itev za to 2 4 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SAZU 13 (1960) 16; Z. Vinski, Materijali 1 (1963) 105; glej tudi B. Marušič, Staroslovanske in neke zgodnjesrednjeveške najdbe v Istri. Arh. vestnik 6, 1955, 113 ter op. 97 z ome­ njeno literaturo. 2 5 J. Kastelic, ibidem 14 ss. 2 6 Z. Vinski, Arh. vestnik 11-12, 1960-61 (1962) 231. Z Vinski, Materijali 1 (1963) 105. 2 7 J Beloševič, Ranosrednjevekovna nekropola u selu Kašiču kraj Zadra. Diadora 4, 1968, 228. Z. Vinski, Materijali 1 (1963) op. 75, str. 114. 2 8 J. Kastelic, ibidem 14 ss. L. Bolta, ibidem 404. 2 9 W. Weeck, Die Alemanen in Würtenberg (1931) 53 ss. J. Kastelic, ibi­ dem 16. 3 0 J. Kastelic, ibidem 16. 3 1 Z. Vinski, Krstoliki nakit epohe seobe naroda u Jugoslaviji. Vjesnik Arh. muz. u Zagrebu. Ser. 3, 3, 1968, 112. 3 2 Posebno zanimiva je ugotovitev, da na celotnem grobišču ni bilo zasle­ diti nikakršne druge, razen omenjene antične keramike. 3 3 J. Werner, Die Langobarden in Pannonien, 126. 3 4 Z. Vinski, ibidem 137. bi lahko iskali v sorodnih značilnih elem entih pasne spone iz najdišča A cquasanta v Italiji.3 5 D rugo gradivo, kot so različne jagode, železne pasne spone, železni noži in glavniki, so pogost pridevek v grobovih tega obdobja, v en d ar pa so ko t sam ostojno gradivo bodisi zaradi atipičnosti ali pa zaradi slabe ohranjenosti in situ za utem eljevanje tipoloških in kronoloških stališč bolj ali m anj n ek arak terističn i.3 6 K akor smo v tipološkem ozirom a v k u ltu rn em opredeljevanju upo­ števali le okvirna in začasna m erila, ki tem eljijo le n a n ek aterih tipič- n ejših oziroma značilnejših elem entih, p rav tako m oram o tu d i p ri časov­ nem om ejevanju grobišča ugotoviti, da tren u tn o ni mogoče določiti natančnejšega časovnega okvira, m arveč se je tre b a zadovoljiti le z grobo časovno razm ejitvijo. Posam ezni in v en tar predvsem grobov št. 1, 15, 25 nam omogoča p rv e pokope na tej nekropoli d a tira ti na prelom ozirom a začetek 6. stoletja. Zgornjo časovno mejo, ki naj b i zaključevala obstoj grobišča, pa bo m orda tre b a iskati še v dru g i polovici istega stoletja. A li konec nekropole lahko vežemo za historično letnico 568, je danes težko ugotoviti, vsekakor pa po današnjem p oznavanju grobišča n asel­ bina s to nekropolo ni dočakala slovanskih vdorov. N ajdišče zasluži, ne sam o zaradi dokaj bogatega grobnega in ventarja, m arveč tudi zaradi svoje kom pleksne problem atike (sožitje vzhodno- gotskih, frankovskih te r avtohtonih bolj ali m anj rom aniziranih elem en­ tov) p rav poseben poudarek. Im am o pa ga lahko tu d i za prvo res do­ kazano najdišče iz časa preseljev an ja narodov n a ljubljanskem območju, ki z m aterialnim i dokazi p o trju je že tradicionalno strateško vlogo tega križpotja, tudi ko se p re k in ja večstoletna an tičn a trad icija in jo zam e­ njajo nove življenjske sile. S k ratk a je vezni člen v zgodovinskem raz­ voju ljubljanskega prostora in, kot že rečeno, izpolnjuje praznino, ki je doslej bila. RÉSUMÉ La nécropole de la période de la migration des peuples à Dravlje Les preuves matérielles des temps de la migration des peuples étaient jusqu’à ces derniers temps extrêmement modestes sur le territoire de Ljub­ ljana. Cette lacune n’a été comblée qu’au printemps de 1968, où l’on a dé­ couvert par hasard une nécropole — jusqu’ici on n’a pas encore trouvé de traces de la localité — dans la partie nord-ouest de la ville centrale de Slo­ vénie — - Ljubljana, près du village de Dravlje. La nécropole a été recherchée en entier et elle compte 49 tombes exa­ minées, alors que 10 tombes au moins ont été détruites lors des déterrements mécaniques. Les fosses tombales sont simples et enterrées dans l’humus et le gravier. Dans de nombreuses fosses tombales il a été possible de dépister des 3 5 G. Annibaldi, J. Werner, Ostgotische Grabfunde aus Acquasanta, Prov. Ascoli Piceno (Marche). Germania 41, 1963, 363 ter 370, T. 41: 2. 3 6 Primerjaj J. Beloševič, ibidem 226 ss. restes de construction en bois. L’orientation des squelettes est E—W, pour la plupart avec des écarts plus ou moins grands. Parmi les tombes les plus riches et les plus importantes, nous pouvons compter une tombe féminine avec des restes de broderie dorée sur la tête, deux fibules à arc en bronze doré (fig. 1), une boucle de ceinture en bronze doré (fig. 2), une bague en or, une pièce de monnaie en bronze, etc. A celle-ci nous pouvons joindre encore une tombe avec deux fibules à arc en argent doré (fig. 3) et un peigne en os, une tombe avec une épée en fer, deux couteaux en fer et une boucle de ceinturon en fer, ainsi que l’inventaire d’ une tombe avec une boucle de ceinturon pollychrome (fig. 4), une pincette en bronze et une petite boucle en argent. Ressortent également trois tombes avec des boucles d’oreilles en bronze avec un cube massif aux angles découpés, une tombe avec une paire de boucles d’oreilles en bronze avec un polyèdre en verre et une fibule plate ronde, etc. et un squelette avec une fibule en argent doré avec un pied d’une largeur égale (fig. 5) etc. Le mobilier funéraire restant représente des pièces de monnaie antique, diverses perles en verre et en ambre, des morceaux de céramique antique, des couteaux en fer, des boucles de ceinturon, des peignes en os, etc. La connaissance actuelle insuffisante des matériaux (le compte rendu a été fait quand les recherches n’étaient pas encore terminées), qui se trouvent en préparation et à d’autres analyses, ne permet pas pour le moment leur détermination typologique et chronologique. Cependant, nous pouvons con­ stater déjà maintenant que certaines différences essentielles dans les ma­ tériaux déterrés indiquent qu’il ne sera pas possible de parler d’une homogé­ néité culturelle de la nécropole. A côté des éléments du groupe culturel ostro- goth on observe aussi une composante franque. Il faudra consacrer une atten­ tion particulière au rapport envers les traditions des habitants primitifs et de l’antiquité avancée. Dans sa dernière phase, temporellement la nécropole remonterait peut- être encore à la seconde moitié du 6e siècle. Il faudra cependant chercher la limite temporelle initiale à la transition ou au début de ce même siècle. Nous pouvons considérer la nécropole comme la première localité vrai­ ment prouvée sur le territoire de Ljubljana de cette période. La signification de la nécropole pour le territoire de Ljubljana est avant tout dans la preuve que dans cette période animée non plus le rôle traditionnel de ce carrefour géographique et stratégiquement important n’a pas été négligé et que de ce fait il représente aussi un membre de liaison dans son évolution historique.