'■>0° V'C,ico r^rtSKI DNEVNIK PRI fcntnina plačana v gotovini _ . ob-postale i gruppo Cena oOO lir 0$ Jj6 Leto XXXVIII. Št. 167 (11.295) TRST, torek, 10. avgusta 1982 PRIMORSKI dnevnik je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je ti3kal v tiskarni »Doberdob* pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VČERAJ SO BILE NA VRSTI DELEGACIJE KD, KPI IN PSI Predsednik republike začel posvetovanja KPI zahteva nove prijeme pri sestavi vlade KD pripravljena podpreti vse ukrepe, ki so potrebni za premostitev krize - Craxi: ni mogoče vladati, ko so kršitve sporazumov na dnevnem redu, zato zahteva PSI spremembo r~ Predsednik repnblike tMMr^T ,e ,sinoči končal prvi dan Hi . t0Vani s političnimi osebnostjo^.* delegacijami strank, da bi d«. P ®andat za sestavo nove vla-drianfi zaeetkom posvetovanj je Poglavar jasno in nedvoum-časni *** sv°je nasprotovanje predan n>. j^PPsdtvi zbornic in razpi-}j, J^edcasnih volitev in dejal, da L' Ba vse načine prizadeval, da K« PrePreetl- nr.j določa ustava je Pertini naj-l 1 sprejel nekdanjega predsedni- ®r«lS!tUce Leoneja (nekdanji 1 Rimi* ^aragat ni utegnil priti •ata v nato pa ^ predsednika se-•lanslr an^anija in predsednico po-»• hit* z*K>rnice Nilde Jotti. Za tem w,j,,e Ba vrsti delegacije treh naj-” naUjanskih političnih strank, t0r’ vpt in PSI. Pertini bo posve-bo ,„la nadaljeval danes zjutraj, ko kane . socialdemokrate, republiko,^?, ^ radikalce ter liberalce. Spre;'i e ko predsednik republike lami,! ^ Predstavnike manjših parna ,^7™^ skupin, zadnji pa bodo p]/s“ Predstavniki SVP. PubliL-P°®ovoru s predsednikom re-Ciria„e Je demokristjanski tajnik eh1,, 0 Pe Mita, ki je vodil delega-lčan,Lyoje stranke dejal, da se kr-6a nni* demokracija zaveda težke-taii.v0 , aJa v katerem se nahaja I-na področju javnega re- Jjatako T0 ,na Področju gospodarstva. PerbV ^kristjani povedali tudi °dločnJU’ kateremu so izrazili tudi časni!!0 nasprotovanje stranke pred-itliod ■ volitvarn- M ne morejo biti žai= lz. seda|ijega težavnega polo-litev’ hnJ večina, k5 bi šla iz vo-sti tj • a zelo verjetno podobna ti-do. tJe Podpirala Spadolinijevo vla-cijo ai’ nadeva krščansko demokra-dločno S^ec^nia obvezuje, da bo o-pe, i.0 Podprla vse. prav vse ukre-sejuj’ so potrebni za premostitev j^ojih težav demokri V? je tudi povedal, da je 1» drža anslia delegacija predlaganj avnerr>u poglavarju naj poveri vannii za sestavo nove vlade Gio-n° n ’j Spadoliniju. ki ima trenut-pr J.Ved šans za sestavo vlade, di c t predčasnim volitvam so tu-dil tair!!'Sti' tk-degacijo KPI je vo-stj d?« Enrico Berlinguer, v njej •ih d* načelnika obeh parlamentar-(nunis,upln Perna ‘n Napolitano. Ko-PubKu1 so izročili predsedniku re-odobpif dokument, ki ga je včeraj je del!0, sodstvo partije. V njem. ^trtin ' °erlioguer po pogovoru s tazlož!Je-m 30 Jasll° in izčrpno ob-«rn0 n?! ,vs’ razlogi, zaradi katerih lltvam, :110 Proti predčasnim vo-ve ”• ki bi bile toliko bolj škodlji-*e ng^bntnem položaju v katerem di oKr!a!a (talija. Komunisti so tu-'trank , smela vplivati tajništva •mer,: ter odnosi med njimi. Po ••orji.komunističnih predstavnikov •e jdr*1 nov« vlada odraz odgovoren , Predsednika vlade, ki naj ‘Judi sposobne, ugledne in poštene Sarlanf1 "at ne bodo nujno iz vrst Eli ^PUrcev. S tako vlado bi me •bofm .Prečiti predčasni razpust v Sabi i!!n razpust volitev, poleg te-1 i vzlx>stavili svolxxlno dia ^mentl!n, PPstruktiven dialog v par stičn0 U nove odnose s komuni-tPent Partijo. Komunistični doku-Tnj-8 3e zadnje gospodarske bi naT!(,ki jili označuje za zgrešene ffedvst ^'" ''iljive, saj so nepravični bv,id m zato, ker prizadenejo de “•ne D,azred in najbolj revne druž tla?adtefa'Sti: P°leg tega pa so tudi Po m v nasprotju s potrebo kvnih .Pranju inflacije in znižanju Pen^atkov. pljuči,' Prvi dan posvetovanj glisti,-., s arečanjem z delegacijo so ®«tti(,0 p stranke, ki jo je vodil Se Cittoiv?*! in v kateri sta bila S°*ovniillni 'n Labriola. Ob koncu ■da a S pertinijem je Craxi pove-Jiilistj P111 J« obrazložil zakaj so so Jli vi8J,rt‘vzeli odgovornost in spro-, ti. ko"° br'zo- Ni ve<5 mogoče vla Večins|.j 30 kršitve sporazumov med k n ’ strankami na dnevnem > ’0, mogočne skupine lahko vsi-s Proth 1)0 svojih privilegijev v ► °jalnn ,.S sPl°šnim interesom, ko fšli vi ,t prostostrelcev lahko po j tzozik, 'n i° prisili, da povleče %jj. !Je zaključke, kot se je v se- Tat 0noc'Hji dobi zgnilo že dru-k41* ntit° s,e ie spet zelo jasno prika-kak608 P° reformi inštitucij, ulovit ne t*0 mogoče obnoviti t *i uz,l,!st demokracije in zagoto-H no/Pkovito viado. Reforma je i v ter 00,18 za rešitev finančnih te-t druži,.Za Premostitev gospodarske kile krize, ki ima zelo zaple- V t^PPekte. sk4ki jp. Po6°jih. je dejal tajnik PSI nujno in potrebno marsikaj h z za, 'n spremeniti. Zato gleda H ^dsed, Paniem na slelienio pobudo ■klijem "ka republike in bomo v se k Ust« i tičnem položaju ocenili i sttic„ 0 kar bo izšlo novega in ko- Pertini je včeraj sprejel delegacije treh največjih strank: demokristjane je vodil De Mita, komuniste Berlinguer, socialiste pa Craxi (AP) RAZGOVOR PODPREDSEDNIKA ZIS Z UREDNIKOM AGENCIJE TANJUG DRAGAN0PiREtm VPRAŠANJU NEZAPOSLENOSTI V JUGOSLA VIJI Med nezaposlenimi mnogo mladine s srednjo in višjo izobrazbo - Problem podeželja BEOGRAD — «Odpiranje novih delovnih mest je pogoj za ublažitev posledic nezaposlenosti, te najbolj drastične oblike družbene neenakosti, ki resno vpliva na stabilnost jugoslovanskega družbeno-politične-ga sistema. Lahko rečemo, da je to poleg zaostrenih problemov zuna nje likvidnosti v tem trenutku najslabša točka družbeno-guspodarske-ga razvoja države. Tudi dolgoročno gledano bo imelo zaposlovanje zanesljivo osrednje mesto v gospodarskem in družbenem razvoju Jugoslavije, ker je treba mlademu, šolanemu rodu dati možnost, da prispeva k napredku gospodarstva in družbe.» Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan je v pogovoru z urednikom Tanjuga poudaril, da se obračun z nezaposlenostjo začenja na široki fronti. Eden izmed vzrokov za pritiske na razmeroma malo prostih delovnih mest, je selitev s podeželja na industrijska področja in v mesta. Zaposlitev iščejo dijaki, študentje, ljudje srednjih let, matere, ki so vzgojile otroke. Na manj razvitih območjih poleg veliko več j ega prirastka na tempo zaposlovanja vpliva tudi stopnja zaostalosti in neugodna struktura gospodarstva, v katerem prevladujejo objekti, ki niso primerni za hitro rast zaposlovanja in dohodka. 0-mejene možnosti družbenega sektorja, glavnega nosilca zaposlenosti neugodno vpliva na sprejemanje mladih kadrov. To pa je, kot poudarja Zvone Dragan, z družbenopolitičnega in gospodarskega stališča najpomembnejše. Konec prvega trimesečja letos je bilo med nezaposlenimi 53 odstot kov ali 460 tisoč mlajših od 25 let. Podrobnejša analiza kaže, da je 73 odstotkov nezaposlenih ali 635.000 oseb mlajših od 30 let. Zaradi kasnejše zaposlitve ima družba veliko gospodarsko škodo. Zunaj proizvodnega procesa ostaja najbolj vitalen del prebivalstva, katerega znanje se s tem krči. V strukturi nezaposlenih se povečuje število ljudi s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev ter strokovnjakov ^ t2 novega sedanjega političnega o- ®*®**®*®®*®®***®®®*®*®*®®®®®®®®®®®®***®*®®®**®®*®****®®***®*®®**** *** *****®®*®******®®*®***i*®R*®®®*®**®*®^“--<**®9*®*,*i®®**-***mi®m******iRi*8>*iiiiititMiiiiiiniiiitiiginnnmmtiiiiiiin*n f iim iMiaiaiitiiiiiiiiiiifitiiitvigiiiflaiiiniiiitftiiiiiiiiitiKfiiKiiiitiiiiiiitiiiiiBiniiiiiiiiiiMmiiišUfuinmntimganMimiiKtaitiBtflft iiimniiiniiimiiimtiiiiiinniiiinm ■ nv i n MEDTEM KO SE JE TUDI VČERAJ NADALJEVALO BOMBARDIRANJE ZAHODNEGA BEJRUTA V IZRAELU PROTISLOVNE REAKCIJE NA HARIROVE PREDLOGE Premier Begin sprejema prihod mednarodnih mirovnih sil pred popolno evakuacijo palestinskih borcev, obrambni minister Šaron pa ne popušča BEJRUT — Ameriški državni tajnik Shultz je od izraelske vlade zahteval, naj Phiiipu Habibu ponudi še 48 ur časa, da poskusi po mirni poti rešiti libanonsko krizo. Ta poziv je židovski premier Begin sprejel, njegova vlada pa je obenem «ublažila» nekatere pogoje, ki jih je bila postavila za dosego sprejemljivega sporazuma. Gre predvsem za sklep, da se mednarodni mirovni sili dovoli prihod v oblegani zgodni Bejrut in to pred popobio evakuacijo palestinskih borcev. Kot poročajo dobroobveščeni telarivski krogi, je Izrael pripravljen sprejeff prihod mednarodnega kontingenta vojakov v zahodni Bejrut, a pod pogojem, da mesto zapusti štiri do šest tisoč oboroženih pripadnikov PLO in vseh tisoč sirskih vojakov, ki so Palestincem priskočili na pomoč.' V mestu sme «začasno» ostati kvečjemu 2500 palestinskih borcev. Od držav, ki bodo prispevale k sestavi mirovnih sil pa Izraelci zahtevajo «čvrsto obljubo«, da bodo te Palestince s silo evakuirale, če ne bodo hoteli zapustiti mesta ali pa da bodo to nalogo prepustile izraelski armadi. Ta zahteva vzbuja sicer precej zaskrbljenosti, saj je jasno, da države, katerih vojaki bi morali zajamčiti varen umik Palestincev iz Bejruta, še zdaleč niso pripravljene pognati svojih enot v boj proti palestinskim borcem, kot je tudi malo verjetno, da bi preprosto dovolile Izraelcem, da nadaljujejo s pokolom prebivalstva libanonske prestolnice. V samem Izraelu prihajajo medtem do izraza čedalje večja nesoglasja v vladi, čeprav nihče ne od-siopa od osnovnega cilja, to je popolne evakuacije Palestincev iz Bejruta in Libanona sploh. Šušlja se, da je premier Begin sporočil ostalim članom vlade, da sta bila zadnja dva napada na Bejrut izvedena brez njegovega izrecnega dovoljenja. Predsednik izraelske vlade, naj bi celo obtož.il obrambnega ministra šarona, da ukrepa izključno po lastni presoji. Tem nesoglasjem daje izraelski tisk velik poudarek, pri čemer soglasno ugotavlja, da je Begin naposled razumel to. kar je i-zraelska javnost že uvidela: da Ša ron preprosto ne želi mirne rešitve krize. Medtem ko je sam premier v govoru kadetom vojaške akademije izrazil «previden optimizem« in upanje, da bodo Palestinci mirno zapustili Bejrut brez posega izraelske vojske, je namreč Šaron odločno izjavil. da sporazuma Habib pravzaprav sploh ni dosegel in da člani PLO ne morejo zapustiti mesta, ker OB ODLOŽITVI ZASEDANJA ORGANIZACIJE AFRIŠKE ENOTNOSTI Črna celina ne ljubi Gadafija jih razen Jordanije ni nobena arabska država pripravljena sprejeti. Zaradi protislovnih izjav izraelskih voditeljev .ie tako nastala pre cejšnja zmeda, ki je tudi ostale za mteresirane strani ne znajo lazvoz-lati. Libanonski funkcionarji nam reč še naprej trdijo, da je uo spe razuma zagotovo prišlo in da se bodo Palestinci začeli umikat: že v četrtek. PLO za sedaj ni izdalo nobenega sporočila, arabski .-.vet pa se še ni otresel zadrege, v katero jo je libanonska kriza pahnila. Člani arabske lige se na primer pre reka.jo o tem. kje naj bi pravzaprav potekal «vrh» te organizacije (v Tuniziji ali Maroku) na katerem bi obravnavali palestinsko vprašanie, zmenili pa se za sedaj še niso. Diplomatska prizadevanja pa medtem niso zmanjšala izraelskega vo jaškega pritiska na zahodni Bejrut Letala z Davidovo zvezdo so včeraj spet bombardirala predmestje in nekatera sirska oporišča v ka terih se skrivajo Palestinci. Izraelska vojska je tudi zasedla bejrutsko pristanišče, da bi preuiečila •»predčasni« prihod mednarodnih mirovnih sil. ki jih bodo bržkone sestavljale ameriške, francoske in italijanske enole. Trdi se. da bo libanonski premier Vazan že danes zahteval njihovo pomoč, italijanski obrambni minister Lagdrio oa je že sporočil pripravljenost da sure ime poziv. •iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiMimiiiiiiiiinniiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiitmimi NAJHUJŠE TERORISTIČNO DEJANJE ZADNJIH LET V FRANCIJI ŠEST MRTVIH IN ENAJST RANJENIH V ATENTATU NA NEKO ŽIDOVSKO RESTAVRACIJO V PARIZU Neznanci z brzostrelkami streljali na goste in na mimoidoče - Gibanje za osvoboditev Palestine obsodilo krvavo dejanje - Zaskrbljenost francoskih oblasti PABIZ — Šest mrtvih in enajst ranjenih oseb, med katerimi se osem bori s smrtjo, je začasni obračun včerajšnjega atentata v pariški židovski četrti Al Marais enega najhujših po atentatu na pariško sinagogo, ki je oktobra 1880 terjal življenje štirih oseb. Po prvih ugotovitvah francoske policije je komandos štirih Okrvavljeno truplo žrtve atentata na pariško židovsko restavracijo «Jo Goldenberg« (Telefoto AP) (Dopisnik Dela za Primorski Inevnik) NAIROB1 — Prvič v 19-letni zgodovini svojega obstoja se Organizacija afriške enotnosti (OAE) konec minulega tedna ni mogla sestati na svojem rednem letnem vrhunskem srečanju, v libijski prestolnici Tripoliju, ker se je črna celina razpolovila ob navidez postranskem, proceduralnem vprašanju: ali j- bilo zakonito sprejeti še ne suvereno državo, kot je Saharska arabska demokratična republika, tned polnopravne članice OAE. Toda če povrtamo globlje, vprašanje ni tako postransko, kot se kaže. Vprašanje se je s tolikšno ostrino zastavilo predvsem zato, ker je bilo vrhunsko srečanje OAE predvideno v Libiji, katere voditelj, polkovnik Moamer Gadafi, bi moral za leto dni prevzeli predsedstvo vseafriške organizacije. Ko bi ne bilo saharskega spora, bi se verjetno zaostril drugi, to je čadski. In ko bi ne bilo ne enega ne drugega, bi se najbrž zastavilo vprašanje, ali bi bil nepredvidljivi libijski voditelj pripravljen delovati v okviru tistih zakonitosti, ki jih začrtuje ustanovna listina OAE. To pa j« po vsemu sodeč tudi poglavitni razlog za slepo ulico, v kateri so se v Tri poliju najprej znašli afriški zunanji ministri, zadolženi za pripravljanje dnevnega reda za vrhunsko konferenco, za njimi pa še tisti afriški voditelji, ki so se odločili priti. Ne eni ne drugi niso zmogli zbrati potrebnega dvotretjinskega kvoruma, da bi lahko skli cali regularno srečanje, ker je očitno več kot tretjina afriških držav slej ko prej mišljenja, da bi se pod libijskim vodstvom temelji OAE utegnili preveč nevarno omajati. že v preteklosti si je libijski voditelj Gadafi pridobil sloves politika, ki se ne ozira preveč na eno izmed temeljnih načel OAE. to je načelo o nevmešavanju v notranje za deve afriških držav, m kar opozarjajo primeri iz Ugande. Centralnoafriške republike (oziroma tedaj še cesarstva) in nazadnje Čada. Vrhu tega je bila njegova z islamom prežeta tretja teorija javno označena kol «.univerzalna» to je namenjena za izvoz, tudi drugam v Afriko. Afrika se je zato razdelila, ne toliko «za» in tprotfa sprejemu saharske arabske demokratične republike v OAE, ampak «za» in sproti* libijskemu prevzemu vodstva vseafri- ške organizacije. Koliko so bili prt tem v ozadju razni zunanji, to je «imperiaUstičnv> ali mmeriški manevri», kot trdijo Libijci, je za zdaj še težko reči. Verjetno pa so se zunanje sile znale oleoristiti z razkolom, ki je zavladal v afriških vrstah, da bi tako razširile svoj vpliv na celini, a po vsej priliki ga same niso povzročile, kot je bilo slišati v Tripoliju: ni bil Reagan tisti, ki je sprejel saharsko republiko februarja v Adis Abebi v OAE ter s tem izzval protestni odhod 19 delegacij na čelu z Marokom. Toda za zdaj, kot je. bilo rečeno v Tripoliju. OAE še ni mrtva, ampak samo paralizirana. Voditeljem petih držav so naložili, naj poskušajo najti kompromisno rešitev, ki bo omogočila sklicanje vrha v Tripoliju pred koncem leta. P nasprotnem primeru pa je polkovnik Gadafi že opozoril, da bo sklical svoj vrh. to je vrh napredne Afrike, ki bo znala vsiliti svoja stališča ostalim, leajti sokoli zmeraj zmagajo v boju z golobi, to pa bi seveda pomenilo, da bo . OAE razpadla prej, preden bo dočakala svoj jubilejni 20. vrh. predviden za prihodnje leto v gvinejski prestolnici Kcmadgju. TIT DOBERŠEK oseb, ki se je nahajal v najbolj znani pariški židovski restavraciji «Jo Goldenberg«, ob 13.15 vstal od mize in začel z brzostrelkami streljati po prisotnih. V restavraciji, v kale, o zahajajo tudi nežidovski gostje, je bilo več mrtvih in ranjenih. Med streljanjem je komandos zapustil lokal in zbežal po glavni ulici židovske četrti. Tu je četverica ponovno odprla ogenj na mimoidoče, več o-seb ranila in se nato razbežala pred prihodom policije. Takoj po atentatu je židovsko pre bivalstvo četrti stopilo na ulice, da bi izrazilo svoj prolest za krvavi a-tentat, ki so ga takoj naprtili »motilcem iz vrst PLOs>. Predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije v Parizu Ibrahim Sus pa je takoj po atentatu izjavil, da njegova organizacija «odločno obsoja seda nji atentat, obžaluje žrtve in izraža sožalje svojcem«. Sus je tudi spomnil, da «v tem trenutku, ko izraelska vojska v Bejrutu mori palestinsko in libanonsko ljudstvo, PLO obsoja vsako slepo nasilje«. Težko sprejemljive verzije o palestinskem protižidovskem atentatu niso trenutno sprejeli niti v Izraelu, kjer pa trdijo, da je to rezultat «antisemit ske gonje zaradi dogajanj v Bejrutu«. V teh za palestinsko ljudstvo tragičnih trenutkih koristijo podobni atentati predvsem izraelskim cio-nistom, da je malo verjetno, da bi kaka skrajna palestinska organiza cija izvedla atentat, s katerim bodo skušali cionisti še bolj škoditi Pa lestincem. Pariška policija išče storilce v vseh smereh, saj ne izključuje, da so atentat izvedli «domači>; skrajneži. Skrajnodesničarska organizacija »Action Directes je včeraj zanikala izjave nekega neznanca časopisu «France - Soir«, da so atentatorji njeni pripadniki. «Action Directe« je v prejšnjih dneh izvedla vrsto atentatov proti imovini raznih židovskih osebnosti, a je vedno pazila, da je povzročila le gmotno škodo. Vsekakor pa so francoske oblasti skrajno zaskrbljene. Ob raznih an-ticionističnih dejanjih, ki odražajo nasprotovanje izraelski agresivni politiki na Bližnjem vzhodu, se v Franciji vedno bolj širi antisemitizem desničarskega kova. Na prizorišče atentata je takoj prispel generalni tajnik predsedstva republike Jean Luis Bianco, medtem ko je notranji minister Gaston Def-ferre prekinil svoj obisk v Marseillu in se vrnil v Pariz. Oblasti so že ukazale ojačiti nadzorstvo nad izraelskimi predstavništvi in židovskimi ustanovami. LONDON — Ob 11. obletnici sprejetja izrednih policijskih ukrepov na Severnem Irskem, so bile včeraj po vsem Ulstru manifestacije in neredi, ki so povzročili precejšnjo materialno škodo in več ranjenih Norodom Sihanuk bo obiskal SFRJ BEOGRAD — Predsednik demo kratične Kampučije princ N modom Sihanuk bo od 11. do 14. avgusta gost predsedstva SFRJ Med prija teljskim obiskom v Jugoslaviji se bo princ Sihanuk Dogovarjal s predsednikom predsedstva SFRJ Petrom Stamboličem o mednarodnih vprašanjih, o aktivnosti neuvrščenih dežel, posebno pa o naporih za politično in miroljubno rešitev' kampučijskega problema ter tudi o so delovanju Jugoslavije in Kampučije. RIM — Ameriški dolar je včeraj v Italiji osvojil nov rekord, saj je bil vreden 1411.25 lire, 11 lir več kot v petek. Podobno se je ameriškemu dolarju godilo tudi na drugih valutnih tržiščih, kjer so morale poseči osrednje banke. Predsedstvo SFRJ o Bližnjem vzhodu OHRID - Predsedstvo SFRJ je na seji, ki je bila v nedeljo v Olu-idu pod vodstvom Petra Stamboliča, proučilo nekatera mednarodna vprašanja, med temi tudi položaj na Bližnjem vzhodu. Poudarjeno je bilo, da še vedno traja surova izrae) ska agresija na Libanon, ki je usmerjena na uničenje Palestincev in Palestinske osvobodilne organizacije in ki zahteva velikanske človeške žrtve libanonskega in palestinskega prebivalstva. Predsedstvo je o stro obsodilo te poskuse genocida in pozvalo vse medna rodne faktorje, še posebej pa OZN, naj energično in učinkovito ukrepajo, da bi zaustavili to vojno in zagotovili legitimne pravice palestinskega ljudstva do lastne identitete, do samoopredelitve in neodvisnosti pod vodstvom svojega edinega legitimnega predstavnika Palestinske osvobodilne organiza cije. Predsedstvo SFRJ ocenjuje, da neobrzdana izraelska a-gresija v Libanonu še bolj poslabšuje zelo zamotan in težak mednarodni položaj in o-nemogoča pravično in trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Poudarilo je, da je skrajni čas zaustaviti ta nevarni razvoj in da je treba najti rešitev libanonske krize na te melju že sprejetih principov v resolucijah 0234 in v dokumentih sestankov neuvrščenih držav. sploh. Približno 70 odstotkov brezposelnih je brez delbvnih izkušenj, m uradu pa čakajo od enega do treh let. To je brez dvoma potrditev neskladij med potrebami in možnostmi zaposlovanja, oziroma demografske in gospodarske rasti, paradoks je, da je v času velike nezaposlenosti vsalco leto nezasedenih 301.000 delovnih mest in sicer v gospodarskih vejah, kot so gozdarstvo, rudarstvo, kmetijstvo itd. Mladi se ne radi odločajo za tako delo, ker spada na področje strukture, izobraževanja in pridobivanja dokončnih kvalifikacij. Bistveno je, da ne prevlada ekspanzivno zaposlovanje, ki bi s časoma lahko pomenilo nasprotja zdravemu gospodarskemu razvoju, je dejal Zvone Dragan. Obseg organizirane emigracije med republikami in pokrajinama, je manjši od potreb in možnosti m se giblje od 6.0C0 do 10.060 oseb na leto. Kljub temu so pogostejši odhodi brez posredovanja iz manj razvitih republilc in Kosova v Slovenijo in Hrvaško. Zato je nujno boljše obveščanje o prostih delovnih mestih in pogojih za zaposlitev. Tisti, ki iščejo delo, imajo ustavno pravico, da se pod enakimi pogoji zaposlijo na celotnem ozemlju Jugoslavije. Od 800.000 zaposlemh v Sloveniji jih je na primer 15 odstotkov iz drugih republik in pokrajin. V zadnjih letih rtujci» pomenijo skoraj četrtino na novo zaposlenih. V sedanjem petletnem obdobju računajo s 660.000 novimi delovnimi mesti, ali milijon 264.000, če upoštevamo tudi tiste, ki se sprostijo zaradi upokojitev in iz drugih razlogov. Letna stopnja ra- Okoli 880.000 ljudi išče delo, več kot 700.000 ljudi pa je na začasnem delu v tujini, kar nedvomno opozarja na gospodarska, družbena in politična razsež.ja zaposlovanja. Med tistimi, ki Iščejo delovno mesto so tudi taki, za katere ne bi mogli reči. da so brez dela. ker si lahko na drug način in ne ravno z zaposlitvijo v družbenem sektorju zagotorij« olistoj. Novi družbeni dogovor bo vsekakor rešil tudi taka sporna vprašanja. Številni zavračajo ponujene zaposTtve, ker ne ustrezajo njihovim željam, neradi pa zapuščajo tudi mestna središča. Po lanskem popisa je bilo od vseli nezaposlenih 52,4 odstotka ali 400.600 takih v 42 večjih mestih. Zato tudi ni opravičila, da bi precejšnje število evidentiranih uvrstili med nezaposlene. Od celotnega števila nezaposlenih jib je lani 19.000 ali 2,2 odstotka prejemalo denarno nadomestilo. Pravice do zdravstvenega varstva ima 216.000 nezaposlenih oseb, ali 30 odšlo; kov. (dd) sti zaposlenosti bi znašala 2,2 odstotka. Očitno je, da gospodarska politika in drugi ukrepi v preteklosti, niso namenili dovolj pozornosti demografskim, regionalnim in drugim dejavnilcom, nerazviti poklicni in teritorialni mobilnosti ljudi. Vse rešitve v sistemu gospodarjenja m v gospodarski politiki, ki ne bi u-postebale zaposlovanja bi imele ne-slutene posledice. Da bi c lakih okoliščinah dosegli preavideno 2.2 odstotne stopnjo rasli zaposlenosti, ie nujno podpreti gospodarsko upravičene naložbe, posebej tiste, ki dajejo možnosti za nova delovna mesta, za hitrejšo prestrukturiranje gospodarstva m za bolj dinamičen razvoj številnih delavno intenzivnih in drugih dejavnosti. zlasti tistih, ki sa obenem tudi tehnološko upravičene m lahko ne le prispevajo k večjemu zaposlovanju, ampak tudi k reševanju plačil bilančnega položaja. Nezaposlenost k v precejšnji meri posledica neskladja med izbiro poklica in potrebami združenega deta. Rešitev bi lahko iskali tudi n dokvalifikacijah i« ti prekvalifikacijah. Lani je bilo usposobljenih in ru-purtenih 66.500 oseb, kar je sfcrotn-\a v primerjavi s številom ljudi, ki iščejo delo. V tej luči k treba gledati tudi na dogajanje na podeželju, 'lam je leta 1981 živelo tri milijone 364 tisoč aktivnih kmetovalcev ali 66.000, oziroma 2 odstotlca manj vit leta 1980. V primerjavi z letom 1975 se ie število kmeti valcev :manjšalo za pol milijona. Pri kmetovalcih prevladujejo ostareli in ljudje srednjih let tako da zdaj m več kot 1.5 milijona kmetov popolnoma sposobnih za delo. Čutiti je tudi pomanjkanje ljudi, ki bi znosili kmetijstvo«. Vedno manj kmetov vajenih kmečkih opravil utegne postati omejitveni element v razvoju kmetijstva. Zaposlenosti ni mogoče reševati ločeno od problemov celotnega razvoja jugoslovanskega gospodarstva Vsak tak prishrp bi bil nerealen, ker nas čakajo korenite spremembe razvojne strategije, posebej izvoznega gospodarstva s kar največjim opiranjem na lastne mo či in intenzivnejšim gospudark-njem, je ob koncu rekel podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan, (dd) TRŽAŠKI DNEVNIK TUDI V TRŽAŠKI OBČINI Globe za prometne prekrške bodo danes opolnoči krepko povišali Za prepovedano parkiranje bo treba v prvih 15 dneh odšteti dvanajst tisoč lir, pozneje pa kar 25 tisoč - Odbornik Trauner o problemih parkirišč v mestnem središču Globa za nekatere prekrške izven naseljenih območij (npr. nespoštovanje prednosti ali parkiranje v ovinka) bo ostala nespremenjena: 50 tisoč lir v roka 15 dni, 100 tisoč pa pozneje. NA POBUDO KOORDINACIJSKEGA ODBORA RAZLAŠČENCEV Sestanek Križanov o gradnji avtoceste Sesljan - Fernetiči Težave izhajajo tudi iz razdelitve vasi na tri občine PREKRŠEK Globa sedanji znesek Globa novi znesek v roku 15 dni med 15. in 60. dnevom v roku 15 dni med 15. in 60. dnevom nedovoljeno parkiranje 5.0C0 5.000 12.000 25.000 vožnja po nlicah, ki so zaprte za promet 2.000 5.000 12.000 25.000 nespoštovanje semafora 5.000 10.0«fl 25.000 50.000 nevarna vožnja 5.000 10.000 25.000 50.000 nevarna vožnja skozi križišča, v ovinkih Itd. 12.000 25.000 62.500 125.000 nespoštovanje pravila 0 vožnji po desni 2.000 5.000 12.000 25.000 nespoštovanje prednosti 2.000 5.000 12.000 25.000 nevarno prehitevanje 5.000 10.000 25.000 50,0D hrup 5.000 10.000 25.000 50.000 nedovoljeno trobljenje 2.000 5.000 12.000 25.000 parkiranje na križiščih, v predorih, itd. (v mestu) 10.000 20.000 50.000 100.000 Kriški koordinacijski odbor lastnikov zemljišč, ki jih bodo v kratkem razlastili za gradnjo avtoceste Sesljan - Fernetiči, proučuje v teh dneh vso zapleteno problematiko, ki je povezana z razlastitvami. Ta vprašanja so namreč v prvi vrsti povezana z zemljepisno specifiko kar zadeva še nekatere odprte probleme (na primer nadvozi nad bodočo avtocesto), so zastopniki kriških razlaščencev prejšnji teden priredili informativno srečanje, ki so se ga udeležili zgoniški župan Guštin, devinsko - nabrežinski župan Škerk, tajnik Kmečke zveze in izvedenec zgoniške občine. Župan POPOLN USPEH PARTIZANSKEGA POLETNEGA PRAZNIKA Živahno in prisrčno srečanje bivših partizanov v Boljuncu čjafki^ kofznano ra^efjeno^m^ škerk in Guštin sta gostitelja po- , _ v. , .. v v. • v« jM/\KnA nA^nnmln c ptoIipoi OirAlln 11- tremi občinami (tržaško, zgomsko in devinsko - nabrežinsko), vsaka od teh si je logično začrtala svoje urbanistične načrte in smernice razvo ja na tem področju. Križ je torej v bistvu danes tako-rekoč stičišče treh občinskih regulacijskih načrtov, kar ne postavlja ta kraj v zavidljiv položaj in v marsičem ovira, oziroma preprečuje kakršenkoli urbanistični razvoj v korist krajevnega prebivalstva. Pri tem je treba poudariti, da sta tako zgoniška kot devinsko - nabrežinska uprava pokazali doslej precej razumevanja za ta vprašanja in dovolili marsikateremu domačinu, da je zgradil hišo na ozemlju občine, medtem, ko tržaška občina že dolga leta vztraja na svojih stališčih, ki se gotovo ne ujemajo s stvarnimi potrebami krajanov. Spričo te posebnosti, ki gotovo ne bo vplivala na razlastitveni postopek, ima pa svojo težo Kot so včeraj potrdili na tiskovni konferenci, ki jo je sklical občinski odbornik Trauner, bodo tudi v tržaški občini krepko povišali globe za prometne prekrške. Nove, «me-ga» globe, kot so jih nekateri poimenovali, bodo temeljito izpraznile žepe nepazljivih voznikov, veljati pa bodo začele danes opolnoči. Za najobičajnejši prekršek, kot je nedovoljeno ali nepravilno parkiranje, bo treba odšteti kar 12 tisoč lir, za pozabljive voznike, ki bodo čakali na Izplačilo več kot petnajst dni, pa se bo znesek podvojil. Paziti bomo torej morali kar dvakrat. Odbornik Trauner je včeraj obrazložil, da ni v pristojnosti občine ka korkoli spreminjati predvidene poviške. saj jih določa (za vse italijansko ozemlje enako) zakonski odlok iz leta 1981, torej tisti, ki je znižal ali črtal zaporne kazni za manjše prekrške in petkratno povišal denarne Se bodo vozniki ob tem hudem udarcu spametovali, tako da bodo za svoje opravke v mestu raje izkoristili javni prevoz? Vodja mestnih redarjev Vezzani je bil včeraj precej skeptičen. «V prvih dneh morda, čez teden dni pa bo vse po starem,* je dejal. Tudi odbornik Trauner je mnenja, da globe ne bodo pomagale, novih parkirišč zaenkrat pa ni na vidiku. Šele čez leto dni bo nared parkirišče v zgradbi nekdanjega silosa (800 mest), v srednjeročnem času bodo verjetno preuredili tudi večjo pristaniško stavbo v bližini Doma prista niških delavcev. Ob tem naj še omenimo, da se znesek za odvoz avtomobila, ki sedaj znaša 30 tisoč lir, ne bo spreme nil Lani je bilo odvozov približno osem tisoč, vseh prometnih prekrškov pa okrog 121 tisoč, od katerih je bilo kar 94.312 glob zaradi nedovoljenega parkiranja. V priloženi razpredelnici so razvidne razlike med sedanjimi in no vimi globami. Omenjeni so prekrški, ki jih — po mnenju redarjev — tržaški vozniki najpogosteje zakrivijo. Parkiranje je postalo draga hazardna igra Vest o “buh. Poleg tega je bil v globok. Jeza vesti, tako da so ga sprejeli < oddelku za oživljanje tržaške boinice. Včeraj pa se je njegovo stanje znatno izboljšalo, tako da so ga pre mestih v urološki oddelek. petje mladinskega moškega zDora «Fantje treh vasi* iz Mirna ',e vzbudilo odobravanje občinstva. Pred večerno plesno zabavo so sledili politični govori: najprej je Rafko Dolhar, prinesel pozdrave po krajinskega tajništva Slovenske skupnosti in napovedal, da bodo septembra...pr.vič. organizirali _«Naš praznik* tudi v Barkovljah. Zgoniški občinski svetovalec Jošku Gruden .je v svojem posegu med dru gim opozoril na nekatere nerešene probleme, kot je v prvi vrsti prilagoditev občinskega regulacijskega načrta, ki naj omogoči socialno-gos» podarski razvoj v zgoniški občini. Domačini morajo imeti zagotovi je no bivališče in delo na svojem o-zemliu, preprečiti pa ie treba nadaljnja priseljevanja. Z utrditvijo gospodarstva, predvsem kmetijstva in valorizacije teritorija, pa bodo imeli domačini boljše življenjske pogoje, ie dejal Gruden. Deželni svetovalec Drago Štoka .ie končno poudaril, da imajo slovenski politiki težko življenje, saj bi hoteli italijanski politikanti sami odločati tudi o naših zadevah. Slovenska skupnost bo vedno zagovarjala slovensko pot. v obrambo enakopravnosti in osnovnih pravic. Še naprej se bo vztrajno borila, da ne bodo naši ljudje potisnjeni le v folkloro, kulturo in cerkev. B S. Na sliki: nastop nabrežinske godbe (Foto Magajna). l.iuncu ob zvokih godbe Breg tfž maknili k spomeniku padlim, k' so položili venec predstavniki v* ze borcev iz Boljunca, predstavi« ki sekcije ANPI iz Campagnole » predstavniki taborniške družine a mega Brega. Množica se ie v sprevodu pomaknila na onre® veni prostor, kjer se je odvil « ’ tek kulturni program. Pozdrave PJ-so prinesli: pokrajinski tal VZPI-ANPI Dušan Košuta, Pr^, stavnica Združenja aktivistov-Anica Udovič, predstavnik »K Jože Koren, dolinski župan . Švab. posebno občuten .je bil P’ zdrav župana iz Campagnole D ma Sghedonija, zaključne besed ^ je spregovoril predsednik ZZp balnokraške regije Marjo A°r ' Med gosti partizanskega P°letntu(ij praznika v Boljuncu so bili generalni konzul SFRJ Štefan goj, predsednik zveze vojni« 1 ^ lidov Dušan Furlan, predstav" ZZB iz Kopra in Sežane in druri. Največje pozornosti pa s<> bili ležni gostje iz Campagnole, ki se po programu, ki ga je s kraj \ koncertom zaključila godba Breg vodstvom Viljema Slavca, le st bj. poslovili. O svojih vtisih ob sku dolinske občine nam je zUj"t. Dimmo Sghedoni takole pove ■ • «Bili smo priča nenavadnemu b stoljubju vaših ljudi. Sprejeli so čudovito, z veliko toplino to ^ nosom pa so nam tudi razkazo* lepoto vašega kraja, bogastvo . še kulture in umetnosti in PleI V-tzročib vaše zgpdovine F^h; varjali smo se o vaših promj-'1 ^ • Miljska občina rporoča, da je na občinskem tajništvu na ogled za 20 dni oris 8. variante k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki zadeva pristanišča in priveze v pristaniščih miljske občine. Kdor bi imel morebitne pomis'eke k načrtu, jih lahko sporoči, da bi načrt občina še izboljšala. ki postajajo tudi nam vse — jemljivi, kolikor bolj spoznav , njihovo specifičnost. Vendar ^ bodočnostjo nisem črnogled, ker vse bolj poglablja tudi naše P L teljstvo, ki naj bi kmalu r0° ,e konkretne sadove. V tem srtl . naš namen organizirati tu pn 0 in z vašim sodelovanjem semin® ekonomiji, predvsem o kmetij® vprašanjih, ki naj bi sc ga u0 j. žili tudi voditelji naše dežele lje-Romagne. Seminar naj bi resen dokaz, da želimo stvaren P hod od besed k dejanju.* ^ Drugi poletni partizanski Pra7'*L v Boljuncu je v nedeljo zvečer živel poln, bogat obisk tudi iz sta. Lepo vreme, prijetna glasb ■ specialitete na žaru ter dobra mača kapljica so pomagali k j bremu razpoloženju, kjer se je starimi borci utrnil tudi ma. v0, spomin na hude čase v borbi. na g°: nar za ar^ varu povedal tov. Boris, je "“1'gli praznika tudi v tem, da Prež! * borci in aktivisti s svojo P^jpo nostjo pokažejo, «da so še ve -ostali to, kar so bili — borci mirno sožitje, napredek in na nostne pravice.* ,lt- Za danes napovedujejo orga" torji poseben dan, ki naj bi j£j, minjal na boljunsko pustno tra°(jo-jo. V programu je povorka z rice* na prireditveni prostor z n,eS nom in harmoniko na čelu. za “jg. bodo igrali Veseli godci, kot spe ^ liteto bodo razdeljevali polen10 vamrie. ||lt, Na sliki: sprevod k spo®e,u padlim. (Foto Magajna) Dne 8, t.m. je nenadoma preminil GIUSTO UDOVIČ Pogreb bo jutri, bolnišnice. 11. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice g'avn« Žalostno vest sporočajo: žena Ivanka, sin Boris, snaha Dano-n, Metka in drug" sorodstvo Trst, 10. avgusta 1982 Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče, nono in brat MIRKO BENČINA Tvoje življenje zgled doslednosti, poštenosti, dela. Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 10.3® iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo hči D®**“ na, vnuk Franko, Paolo, brata O" skar In Danilo, sestra Aliče, svaki' nja Nada ter drugo sorodstvo. Trst. 10. avgusta 1982 Trg Volontari Giuliani še čaka Qa gredice, rastline in klopce Giulia ***** Giuliani med Ul. fostnr*.111. ^vedotom že 19 let ni ao lS?n.. javnosti. Zaprli so ga, ko ce*i z gradnjo podzemske že- leznice, med deli pa je služil za bazo železniške ustanove. Potem ko so lani poleti podzemsko železnico končno dogradili, so >ll'»ill"ilittil|lllllllllltl1lltlMltlllllIIII.. iiiiiinii miiltniiii MiMiiiMiiniiniiiiiiiiiii m ilpiiiili slovensko Kttmmse DRUŠTVO Tabor »»»s™ domu ^ do 15. avgusta 1982 TABOR 82 12. avgusta 20.30 odprtje Tabora 82 in razstav: SELE SELAKOVIČ - • Ukf iz Zadra: BOGOMILA * ALBERT DOLJAK - kra-r® Uffletna obrt «BOR»; u- pdna beseda: Franko Vec-nastop čelista Iztoka "driča, J. S. Bach - suita • 3 za violončelo solo Gledališča Issasra S*. skrbništvo sporoča, da da-linfe’ aySusta za pade-rok za vla-Zj vu?^nj na šolskem skrbništvu Mtnt« v posebni seznam su- I983.g4v v šo'skem letu 1982-83 in 11 i it m * ."ANPl, ANED in ANPP1A CfiSDi aJ°- da bosta urada v UL $ w' zaPrta do 31. avgusta žara etne8a počitka. Danes ob 20.30 bo četrta predstava Straussove operete »Valčkov sen». Dirigent Oskar Danon, režiser Giu-lio Chazalettes. Orkester in zbor gledališča Verdi vodi Andrea Gior- Kino Ariston 21.15 »Papocchio*. E. Ar-bore, R. Benigni, Andy Luotto, le soreile Bandiera, I. Roselli. Eden Zaprto. ' Ritz Zaprto za počitnice. Grattacielo 17.00 21 00 »Via col ven-to». C. Gable. V. Leight. L. Ho-ward. O- De Havilland. Penice Zaprto za počitnice. Nazionale 16.00—22.15 »Bruce Lee: lotta di titarii*. B. Lee. Mignon 16.30 «Alta tensione*. Režija Mel Brooks. Filodrammatico 15.00—22.00 «11 dia-volo nella signora Jones*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 18.00 «Un mercoledi da leo-ni». Cristallo Zaprto za počitnice. •Moderni? 16.tl - 22106 »AlttM*. Canitol 18,00 «1 predatori deli'ar ca perduta*. Lumtere 2aprto"za počitnice. Radio 15.30 -rChristine: la follia del sesso*. Čestitke k^es In ;:es Praznuje naša draga mama dai,Ta MILENA LEBAN rojstni * >nnogo srečnih let ji želijo V^la jn Anucia z družinama, »ja »,nrn se pridružuje tudi nečaki-ar>na z družino. ^raj-danes ®anes, TOREK, 10. avgusta Ve . LOVRENC 20.22 Vzid° ob 5.59 in zatone ob b* v,-7 dolžina dneva 14.23 — Lu-TT ob 23.15 in zatone ob 11.31. utrL SREDA, 11. avgusta v ALEKSANDER ^,9^i„v^e.rai: na j višja temperatura 27 3W;DlnT oajnižja 22,2, ob 18. uri Ven7, zračni t*ak 1015,5 mb. u-vzhodn’ifVe7er I® km na uro severo-PoobijS*’ vlaga 48-odstotna, nebo morje rahlo razgibano, atUra morja 24,4 stopinj. Izleti VvTV.:: ' kit:- Združenje Union Podlonjer • Sv. Ivan priredi enodnevni izlet dne 15. avgusta v Škocjanske jame in na piknik v Lipico. Informacije v Ui. Valdirivo 30, II nadstropje. Vpisovanje danes in v četrtek, od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858. Odhod ob 8.30 z Oberdankovega trga. KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da bo izlet v bolnico Franjo 29. av gusta 1982. Obalno planinsko društvo Koper vabi na izlet od 14. do 22. avgusta na Durmitor v Črni gori. Odhod bo v soboto. 14. 8. ob 6. uri izpred Ukmarjevega trga v Kopru. Cena izleta za odrasle je 2.000 N din. za mladino pa 1.000 N.din. Obvezno je predplačilo v višini 1.500 N. din. Vodja izleta je tov. Sandi Blažina. S seboj je treba vzeti šotor, kuhalnik in poskrbeti za prehrano vsak zase. SPDT javlja, da je še nekaj prostih mest za 9-dnevni izlet na Durmitor (Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20). Odhod avtobusa v soboto, 14. avgusta, ob 6.15 z Oberdankovega trga. začeli trg ponovno urejati, da bi ga čimprej odprli Tržačanom. Podjetje, ki je imelo dela v zakupu, je že postavilo podlago za asfaltno bazo, zatem pa so se preurejevalna dela kar na mah ustavila. Razlog za novi zastoj gre pripisati dejstvu, da so ukinili ustanovo Nuove co-struzioni ferroviarie, ki je skrbela za preureditev trga, in sicer zato, ker je bila družba na spisku odvečnih ustanov. Dokončna ureditev trga, s postavitvijo gredic, rastlin in klopi bo tako mogoča šele potem. ko bodo iz Rima poverili tržaškemu železniškemu uradu nalog, da izpelje delo do konca. • V Ul. Crispi bo na strani lihih hišnih številk, od hišne številke 39 do Ul. Gatteri, ob delavnikih, od 8. do 17. ure prepovedano parkirati vozila zaradi popravil enega od tamkajšnjih poslopij. Obvestilo Primorskega dnevnika Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male ogla se. čestitke, raznovrstna obve stila, darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedel e) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli. Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 22.00) Prosimo za razumevanje. *0n>JSTVA IN SMRTI Atfaivrl S0 SE: David Suffer, "»ti -p Lonoiani, Valentina Zerbi- n C*. J: TlnHin C o rf 1 Prispevajte za DIJAŠKO MATKO . ' 'faiSI BANCA DI ■‘C R EDITO Dl TRlEStEjp T R Ž A Š K A -KREDIT N A BAN K A . s.r.A. ' e’:- -;'- TRGI - ULICA T. FILZMO • BV^G 9. 8. 1982 Ameriški dolar 1.405.— Kanadski dolar 1.100.— Švicarski frank 652.— Danska krona 157.— Norveška krona 204.— švedska krona 220,— Holandski florint 502,— Francoski frank 198.— Belgijski frank 25,— Funt šterling 2.380,— Irski šterling ' 1.900,— Nemška marka 556,— Avstrijski šiling 79 — Portugalski escudo 16,— Pezeta 12.— Jen 4,50 Avstralski dolar 1.300— Drahma 19,— Debeli dinar 23 — Srednji dinar 23,75 MENJALNICA vseh tujih valut .UiiRrrTesa Grandi, Hana Sagrati. »ich vh 864etna Maria Maras-ftriz0 ,.yidulli, 65-letni Ferruccio hna V5'etni Giovanni Coretti, 90-rHetnj ^n'nla Tiozzo vdf. Pezzoli, vetij,. Giuseppe Drascich, 49-letna "tiia »a Antoni por. Muiesan, 87-J"tna «/aria Zalar vd. Stefani, 77-»tni ti ar'a Badamai vd. Marši, 85-»» c [»ncesco Turco, 77-letna Giu-Arigein Z« Vfl- Crizmancich, 59-letni i!*bbriv AP°'lonio, 61-letna Marina ?»bicu »d- Rupeno, 54-letni Pietro Ueppi ’ 75-letna Maria Prelaz por. 6N®VNA SLUŽBA LEKARN *Vl n„.(od 8.30 do 20.30) Vrn i??' 2- Trg Venezia 2, Ul. F. (^’ Milje ' ®a'amont* 50, Zgo- Ol8-3* d" 13.00 In od 16.00 do 20.30) _ ttoma 15 UL Ginnastica 44. ^NA SLUŽBA LEKARN .Bi. l°d 20.30 dalje) ^°Rik °]y^a ^5. Ul. Ginnastica 44, . Nup,V5rV,h:NA DEŽURNA SLUŽBA jgl 732 R aluiba od 21. do 8. ure ‘L . • predpraznična od 14. do ^i Ui T Praznična od 8. do 20 68 441 DRAGULJI Mali oglasi telefon (040) 7946 72 V VATIKANU SO BAJC It ODLOČILI V PRIČAKOVANJU NOVEGA GORIŠKEGA NADŠKOFA Moi namenjen vodenju goriške nadškofije se baje intenzivno uči slovenski jezik Ob pogrebu pokojnega goriškega nadškoja msgr. Pietra Cocolina smo ugotavljali kakšna vrzel je ostala po njem, še posebej na našem območju, ki je zelo delikatno zaradi odnosov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom ter verniki in tudi zaradi odnosov med italijansko katoliško cerkvijo in katoliško cerkvijo v Sloveniji in v Jugoslaviji na splošno. Pokojni msgr. Cocolin je bil namreč odposlanec italijanske škofovske konference pri sosednji jugoslovanski ustanov. . K stvari smo se povrnili pred nekaj tedni,, potem ko je tednik goriške nadškofije «Voce isontinav, objavil dva uvodnika v pričakovanju novega nadškofa. Ta list je v naslednjih tednih objavil še dva taka članka ter iz njih je bila čutiti želja, da bi bil moral biti novi nadškof domačin ali vsaj tak, ki dobro pozna tukajšnjo realnost. Zdi pa se, da ne bo novi nadškof domačin. V nekaterih goriških krogih se širijo govorice, da so v Vatikanu že določili cerkvenega dostojanstvenika, ki bo zasedel goriški nadškofijski prestol. To naj ne bi bil domačin, marveč iz osrednje Italije, in baje se ta mož že intenzivno uči slovenščino, saj so v Vatikanu pravilno mnenja, da mora mož, ki bo vodil cerkve v narodnostno mešanem in obmejnem območju, obvladati slovenski jezik. Zgodilo naj bi se isto kot v Trstu, kjer se je škof Bellomi naučil slovenščino še pred prihodom v to mesto. V Gorici ugibajo kje naj bi se ta dostojanstvenik učil slovenščino. V kakem samostanu v Sloveniji ali pa kar v Rimu. Stvar pa je skrivnostna in nikomur ni uspelo izvedeti, kje naj bi se nahajal ta cerkveni dostojanstvenik in kdo bi t0 bil. Kdaj in kako ter koga bo Vatikan imenoval na tako pomembno mesto ni še znano. Baje je v zadnjem času administrator goriške nadškofije msgr. Ristits bil kar trikrat v Rimu in najbrž so tam tudi govorili o stvari. Novega nadškofa pričakujejo v Gorici vsi, od vernikov pa do ljudi, ki so angažirani na političnem, narodnostnem in tudi časnikarskem področju. Če pride do imenovanja takega nadškofa, ki bo poznal naš jezik, upošteval naše potrebe in tudi navdihoval dobre sosedske odnose z Jugoslavijo, kot je to delal pokojni nadškof msgr. Pietro Cocolin, ki je k vsemu temu dodajal tudi osebno prijateljstvo z nekdanjimi gojenci slovenske narodnosti v goriškem semenišču, potem bomo Slovenci zadovoljni. Ne bodo pa z nami soglašali tisti, ki so še prežeti z zastarelim nacionalizmom in ki želijo titalijan- 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111114 V ponedeljek 16. avgusta zaprti nekateri uradi KZE Ravnateljstvo krajevne zdravstvene enote sporoča, da bodo uradi in ambulante bivše SAUB v Geriči (Ulica Vittorio Veneto in Ulica Roma), v Gradišču ob Soči in v Tržiču, zaprti v ponedeljek, 16. avgusta. To ker je ta dan za uslužbence bivših bolniških blagajn praznični in ker zanje veljajo, kljub temu, da so v novi službi, prej obstoječa pravila. skega» nadškofa, misleč z besedo «italijansko* človeka z nacionalistično mentaliteto. Ti ljudje se še vedno zaganjajo v nekatere nadškofe slovenske narodnosti, ki so vodili goriško nadškofijo v preteklosti, in v neki knjigi, ki je izšla komaj pred nekaj tedni, najdemo tak namig združen z napadom na avstrijsko državo, ki da je hotela s takimi cerkvenimi dostojanstveniki uničiti italijanski značaj Goriške. Kot da bi bilo sploh treba takrat uničiti kak drug nacionalni značaj dežele razen slovenskega, saj sta v njej takrat bili nad dve tretjini prebivalstva slovenskega. ERSA ima v načrtu številne posege Na prihodnji seji upravnega sveta ERSA bodo razpravljali o dodelitvi jamstev za posojila v višini 400 milijonov lir v koristi cvetličarsko -povrtninskih in živinorejskih zadrug. Nekaterim drugim zadrugam bodo namenili pomoč na podlagi deželnega zakona št. 9/82. Med ostalimi predvidenimi posegi ERSA je ureditev parka v vili Chiozza v Červi-njanu, dokončanje del pri pripravah za analizo mleka v Codroipu in u-reditev centrale Friulvini v Porcii. Delegacija sindikalnih zastopnikov pristaniške družbe iz Tržiča se je prejšnji dan sestala s pokrajinskim predsednikom Cumpeto in odbornikom za prevoze Bressanom. Prista-niščniki jima so opisali razloge za dolgotrajni spor, ki ga ima kategorija na vsedržavni in lokalni ravni, da bi osrednje oblasti prepriča-1 govalci OD 2. DO 5. SEPTEMBRA V GORICI Na tekmovanju Seghiszi 15 zborov iz 25 držav Iz Jugoslavije bosta nastopila zbora Sve-tel iz Maribora in Abraševič iz Beograda Od četrtka, 2., do nedelje, o. septembra, bc v Gorici 21. mednarod no tekmovanje pevskih zborov, ki ga prireja pevski zbor Seghizzi. Udeležilo se ga bo 25 zborov iz 15 držav, ki se razprostirajo na treh kontinentih, v Evropi, Aziji in A-triki. Prireditelji zagotavljajo, da bo kakovost letošnjega tekmovanja boljša od lanske in da bode nekateri zbori presegli lansko muziciranje zbora s Filipinov in sovjetskega zbora iz Rostova na Donu. Letošnji udeleženci so namreč zina-mednarodnih in državnih la o nujnosti naložb v pristaniški sektor. pevskih tekmovanj. Med prijavljenimi mešanimi zbo- BiiiiiifiiiHiiiiiitfiiiiiiiimnmiiiiiiHimiiiiiimHiiiiiifiilHMiHiiMMiMiimiiiiiiiiHiiiiiiiiliHiiiiMMniiHiMiinmiiiiMniTiiiHiiiiiiiiiHitiiiifiiHmiiiiniiiiiiiiiHiniiim REŠITI JE TREBA LE ŠE TEHNIČNE TEŽAVE Čez nekaj dni gotovo v veljavi nove globe za prometne prekrške V nekaterih primerih globe petkrat bolj slane kot doslej • Slabo oblikovan zakon je povzročil (in še povzroča) precej dvomov in netočnosti NOVE GLOBE ZA PROMETNE PREKRŠKE ’ PREKRŠEK v roku 15 dni med 15. in 60. dnevom dosedanje globe nedovoljeno parkiranje 12.000 25.000 (5.000 - 10.000) ustavljanje na ovinku 50.000 100.000 (10.000 — 20.000) neupoštevanje rdečega semafora 25.000 50.000 (5.000 — 10.000) prepovedana vožnja po enosmernih ulicah 12."00 25.000 (5.000) nevarna hitrost 2.000 50.000 (5.000 — 10.000' nevarna hitrost na ovinku 62.500 125.000 (12.000 — 20.000) izsiljevanje prednosti 50.000 100.000 (2.000 — 5.000) prepovedano prehitevanje opnščena revizija 25.000 12.000 50.000 25.000 (5.000 — 10.000) (2.000 — 5.000) zapadlo zavarovanje 1 milijon in zaplemba avtomobila zaporna kazen nedovoljena hitrost (do 10 km/h) 10.000 20.000 ( ) nedovoljena hitrost (nad 10 km/h) 150.000 300.000 ( ) varnostna razdalja 25.000 50.000 (5.000 - 10.000) zapadlo vozniško dovoljenje 125.000 250.000 (15.000 — 40.000) Tudi goriški šoferji bodo morali biti odslej previdnejši kot sedaj, to ne samo zato, ker se ne ve nikoli, kje te lahko doleti nesreča, pač pa ker bodo morali v primeru, da jih policija ustavi zaradi kakega ^ppe^rška zoper pravila prometnega zj-jKpna, 'seči v" zep precej - globlje ko slej. Z odločbo državnega sveta je namreč tudi pri nas štopiT v~ veljavo zakon, ki so ga v parlamentu odobrili novembra lani, ki je krepko povišal denarne globe za celo vrsto prekrškov. Sprva ni bilo jasno, če ta zakon, ki je odpravil zaporne kazni za nekatere kazenske prekrške in jih nadomestil s slanimi globami, velja tudi za prometne prekrške ali pa ne. Tolmačenja so bila različna, vse dokler ni državni svet pred nekaj dnevi dal dokončni pritrdilni odgovor: nove zasoljene globe veljajo tudi za prometne prekrške. Prometna policija je iz Rima ze dobila navodila z novimi globami za posamezne prekrške. Iz tehničnih razlogov bo morda minil še kak dan, preden bodo nediscipliniranim šoferjem pričeli prisojati zasoljene globe, gotovo pa bo do tega prišlo pred koncem tedna. Drugače pa je za orožnike in mestne stražnike, tako eni kot drugi zaenkrat še spoštujejo stare norme, ker niso še prejeli uradnega obvestila o novin predpisih, Orožniki čakajo na ukaze poveljstva v Rimu, mestni stražniki pa, da jih prefektura po uradni poti seznani z vsebino novih predpisov. **....... Podobno je tudi v Tržiču, kjer je za prometno policijo zakon jasen in bodo zato prisodili nove globe brž ko se jim bo za to ponudila priložnost. Nekaj nejasnosti in nasprotujočih tolmačenj je nastalo, ker tudi v Tržiču orožniki in mestni stražniki še niso prejeli uradnih navodil. Vse pa kaže, da gre tako kot v Gorici le za nekajdnevno zamudo in da bodo že v prihodnjin dneh vsi organi, ki skrbijo za nadzorstvo na cestah, prisojali nove, v nekaterih primernih petkrat višje globe kot doslej. Za nedisciplinirane šoferje- so se torej pričeli težki časi. Nove globe gredo v primeru takojšnjega plači la ali vsekakor v roku 15 dni od 12 tisoč lir za lažje prekrške, pa do 150 tisoč lir za hitrost ki je za več kot 10 km na uro višja od dovoljene. Tudi pozabljivost ali raztresenost bo po novem stala precej drago: kdor se bo vozil z za «Paracadutisti» poveličujejo fašizem ! Of 'c/y/ fj> 'J BoliimEKAHNF v OKOLICI *J1. 29Rei»l tel 328 124, Bazovica: ISsek- . ! Opčine: tel 211001; ?®°nik- , ? 225 141; Božje polje %I21.' *fl 225 596; Nabrežina: tel. ’ ^sljan; tel. 209-197; Žavlje; . /r/. Vj /6y;7 OSM1CO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. Toči belo in črno vino. KUPIM knjige za prvi razred poklicnega zavoda — oddelek za monterje TV. Telefon 040/743784. PRODAM frezo za okopavanje trt. Telefon 0481/32850. PRODAM malo rabljen otroški voziček. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/228562. PRODAM novo (še v embalaži) peč na kerozen (13 tisoč kalorij). U-godna cena. Zainteresirani naj telefonirajo na št. (0481) 8^95 Elijana). PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/774581. RADIO • CB FOTO • VIDEO CANON - NIKON ■ LEICA HITACHI SONY TRST — Pasaža Fenlee 8 • Tel 732-897 V nekaterih bojevniških organizacijah je še vedno predominanten fašistični duh. To smo ugotavljali včeraj skupno v nekaterimi italijanskimi prijatelji na goriškem Verdijevem korzu pred vitrino «As-sociazione nazionale paracadutisti dTtalia*. ki je razobešena na steni stavbe Verdijevega gledališča. V vitrini je polno slik raznih grških otokov in El Alameina. Objavljeno je tudi vabilo na večdnevni izlet v te kraje. Do tu ne bi bilo nič neobičajnega, saj je znano, da nekdanji bojevniki z vseh celin radi obiskujejo kraje kjer so se nekoč borili. Kar pa nas moti je to, da so pobudniki tega izleta in seveda vodje organizacije bivših padalcev, dali na vidno mesto v vitrino uradnega glasila fašistične stranke «11 Po-polo d’Italia», katerega ustanovitelj je bil Benito Mussolini, in na katerem nam naslov če? celo stran pove, da so italijanski padalci za- vzeli nekega dne med zadnjo vojno grška otoka Kefalonija in Zakin-to6. Poleg mastno tiskane časopisne vesti je objavljeno še uradno poročilo vrhovnega štaba italijanske kraljeve armade o tem dogodku. čudimo se (ali najbrž tudi ne!), da se neka bojevniška organizacija, uradno priznana od rimske vlade, ki ji daje tudi redne prispevke (te plačujemo mi vsi z našimi davki), loti poveličevanja fašizma s tem, da objavi na vidnem mestu Mussolinijevo uradno glasilo, in tudi poveličevanja agresivne vojne, saj je znano, da je italijanska kraljevo t fašistična vojska napadla Grčijo, ne da bi pri tem imela uspeha, saj so fašiste Grki brcnili v zadnjico in če ne bi bili prišli Nemci na pomoč, bi bili kmalu zasedli tudi Albanijo. Poveličevanje fašističnega napada na otok Kefalonija pa žali tudi čustva tistih tisočev italijanskih vo- jakov in oficirjev, ki so se prav na tem otoku uprli, po 8. septembru 1943, prijateljem fašistov, t.j. nacistom, ki so jih hoteli razorožiti in ki so, v oboroženem spopadu z Nemci utrpeli zelo veliko izgub. Goriški voditelji «Associazione nazionale paracadutisti dTtalia* so z objavo fašističnih dokumentov na tako vidnem mestu kot je Verdijev korzo, pokazali kakšne barve so. Kar povejmo, da najdemo naslov njihove organizacije vedno med podpisniki vsake protislovenske izjave skupno z raznimi več ali manj pomembnimi borčevskimi organi-gacijami in drugimi združenji. Brez dvoma uživajo ti ljudje podporo tudi na županstvu, kjer so v zadnjem času na veliko obnovili proslave tega tipa. Najbrž na županstvu ne bo nihče imel takih pomislekov proti objavi takšnih fašističnih časopisov, kakršne je imel proti partizanski rdeči zvezdi in slovenskim zastavam pred spomenikom v Štan drežu. padlim vozniškim dovoljenjem b« namreč plačal 125 tisoč lir, kdor bo nozabij obnoviti obvezno zavarovanje pa milijon lir, poleg tega pa mu bodo še zaplenili avto. Tudi ne dovoljeno parkiranje bo precej dražje, saj bo stalo 12 tisoč lir. Poveljnik goriške cestne policije, podpolkovnik De Menech, ki .je včeraj sklical tiskovno konferenco, v kateri je seznanil tisk s podatki o delu policije za varnost na cesti v času dopustov (o tem smo že poročali prejšnji teden, nekaj Da bomo še v prihodnjih dneh) ter obrazložil stanje v zvezi z novimi globami. «0 novih globan je bilo veliko govora, vse prevečkrat pa so bili podatki netočni* je dejal poveljnik De Menech. »Nekateri časopisi in tudi televizijski dnevniki so dali pretirane številke. Če ie po eni strani res, da novi zakon predvideva v nekaterih primerih zelo stroge denarne kazni, .je tudi res, da če šofer poravna globo v 15 dneo, plača eno četrtino maksimalne kazni, med 16. in 60. dnevom pa polovico Vze mimo na primer nevarno Hitrost, kjer zakon predvideva globo od 25 do 100 tisoč lir. V prvih 15. dneh plača šofer 25, do 60. dneva Da 50 tisoč lir. Le v primeru, da tudi po dveh mesecih ne poravna globe, ga bo prefekt ki ie pristojen za tovrstne prekrške, lahko obsodil na pla čilo 100 tisoč lir.* Poveljnik prometne policiie nam je nato posredoval podatke za globe, ki jih bomo odslej plačevali za nekatere pogostejše vrste prekrškov in ki lih objavljamo v posebnem okvirčku. Celotna zadeva v zvezi z novimi globami je potemtakem jasna: za kon, ki predvideva zasoljene globe, je že v veljavi, v praksi pa ga bodo pričeli izvajati čez kak dan Ostaja le še en dvom’ ker te bila odločitev državnega sveta le interpretativnega značaja, zakon pa je v celoti v veljavi že od 29. maia dalje, obstaja možnost, da bo tre ba za vse globe od tega oatuma dalje poravnati še razliko med starimi in novimi globami, ki so v pravnem pogledu v veljavi že od 29. maja. Zdi se nam, da bi takšna rešitev bila malce krivična za šoferje, ki so v zadnjih mesec;h pla čali globe, poleg tega pa tudi težko izvedljiva v upravnem pogledu. U-pati .je, da bo notranje ministrstvo prejelo primerne ukrepe in tako rešilo še zadnjo težavo, do katere ie prišlo zaradi tega nesrečnega zakona. ri je žirija 'zvedla strogo selekcijo in jih sprejela samo 15, med temi tudi norveški zbor Grex vocalis iz Osia, ki ga ocenjujejo za najboljši evropski zbor v tem času. Med sosedi naj omenimo nastop mešanega zbora Abraševič iz Beograda, zmagovalca leta 1980 na jugoslovanskem prvenstvu, in ženskega zbora Heribert Svetel iz Maribora Z vzhoda bodo sodelovale Madžarska, Bolgarija in Češkoslovaška, z zanimanjem pričakujejo nastop filipinskega zbora Ave Maria Chorale, ponovno se bodo predstavile Avstrija, Romunija, Poljska in Francija. Švedska .ie vedno dobro sprejeta, veliko Da pričakujejo od mladinskega zbora Osnabrueck, ki jc zasedel prvo mesto na tekmovanju v Zahodni Nemčiji. Zanimanje nadalje vlada še ža japonski zbor Mukogawa z univerze v Nis-hinomiyi. Izmed domačih zborov naj omenimo Iliersberg iz Trsta in Claudio Monteverdi iz Rude, oba z odlično karakteristiko, pa Polifonica Udi-nese. Coro di Thiene in Palestri-na iz Messine. Omenjeni zbori so mešani, moški ali ženski, nastopili pa bodo tudi v folklorni kategoriji, kjer pričakujejo največji uspeh univerzitetnega mešanega zbora iz Luande v ngoli, ki bo s svojim recitalom istopil na sklepni prireditvi v ne->ljo, 5. septembra Žirija, ki bo ocenjevala pevske zbore, bo sestavljena iz 14 članov. i jo bo nekdanji umetniški vodja milanske Scale prof. Lueiano iy, v njej na bodo predstavniki iz raznih držav. Jugoslavijo bo zastopal Lojze Lebič, iz Argentine pa bo prišla Lučka Kralj - Jerman. Žirija bo razdeljena v dve skupini, da bi mogla suvereno ocenjevati zbore v vseh treh kategorijah (moški, ženski in mešani), ki bodo nastopili v polifoniji in v fol klori. Po poslovniku bodo odbili najviško in najnižjo oceno ter za končno oceni izbrali poprečje pe tih ocenjevalcev. Umetniško vodstvo, v katerem j« tudi Pevle Merku, je izbralo poli-fonska dela iz 16. stoletja, omogočilo je nastop solistom, pa tudi sodobne skladbe bodo našle svoj pr<» štor na letošnjem tekmovanju. S tem bodo ustregli občinstvu, ki .je pokazalo zanimanje za sodobne tendence v glasbeni umetnosti. Umor v Vrtojbi Že sredi prejšnjega tedna je prišlo v Vrtojbi do hudega zločina 40-letni Boris Šatej je z lovsko puško ustrelil soseda, 53-letnega Bruna Nardina v glavo, ta je takoj umrl. Šatej se je hudo razjezil nad Nardinom, ker je ta med obračanjem s tovorniakom zapeljal čez Šateje-vo zemljo. Zaradi tega je Šatej prihitel iz hiše z lovsko puško in ustrelil soseda. Potem pa je zbežal. Kino Gorivu. CORSO 17.30—22.00 «Mephisto». K. M. Brandauer. Barvni film. VERDI Zaprto VITTORIA Zaprto zaradi dopusta do 15. t.m. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 «Altrimen-ti ci arrabbiamo*. PRINCIPE 18.00—22.00 «La sai l'ul-tima sui matti*. /Voou i.urico m okolico SOČA 19.00-21.00 «Reka velikega aligatorja*. Italijanski film. SVOBODA 18.00—20.00 »Privatne lekcije*. Francoski film. DESKLE 19.30 »Venerin vrt*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italija 242, tel. 83 538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. POGREBI DANES Ob 9. uri iz splošne bolnišnice na pokopališčt v Pevmi — Sidoro Fe-letto; ob 10.30 iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v štan-drežu Sergio Bedin: ob 12.30 iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče — Savino Rubino. Smrtne posledice padca za 18-letnega vespista Komaj 18-letni fant je včeraj zjutraj izgubil življenje zaradi posledic prometne nesreče, ki se je pripetila ooli 7 30 v Ul. Brigata Pavia v Gorici. Pavel Marcocig je z vespo privozil iz Ul, Cordaioli, kjer je stanoval, v Ul. Brigata Pavia in nadaljeval v smeri proti Drevoredu XX. septembra. Iz nasprotne smeri je privozil fiat 128, ki ga je upravljal 24-letni Roberto Vizza-ri iz Ul. Gelsi 22. Vizzari je nameraval kreniti na desno v neko stransko ulico, toda pri zavoju se je pomaknil preveč na sredino cestišča. Marcocig, ki je tudi sam vozil po sredi ceste, je kar naen- krat zagledal pred seboj avto. Zavozil je na levo, da bi se izognil trčenju, kar mu je tudi uspelo, ni pa uspel ohraniti nadzorstva nad vespo, tako da je najprej trčil v pločnik na levi strani ceste, nato pa padel na tla. Pri silovitem padcu je nesrečni fant dobil hude poškodbe predvsem na glavi in prsnem košu. Z rešil-cem Zelenega križa so ga takoj peljali v splošno bolnišnico, kjer so se zdravnniki zaman prizadevali, da bi mu rešili življenje. Eno uro po prihodu v bolnišnico je nesrečni Marcocig izdihnil. Novost na knjižni polici Domobranstvo na Primorskem Avtor dela je Boris Mlakar, izdala pa ga je založba Borec Kljub temu, da imamo zgodovino našega narodnoosvobodilnega boja razmeroma dobro obdelano (s tem pa seveda ni rečeno, da smo to temo že izčrpali, nasprotno, odkrivanje novih in novih dokumentov ter pričevanj nam to temo samo poglablja, širi in objektivizira) pa lahko rečemo za zgodovino naše kontrarevolucije, da še zdaleč ni tako obdelana, čeprav zasluži tudi potrebno pozornost, obdelavo in obravnavo. Vendar pa je v tem kontekstu zagotovo prav domobranstvo na Primorskem sorazmerno malo obdelano in raziskano, čeprav že zaradi svoje specifičnosti, to je neodmevnosti in sorazmerno slabe odzivnosti na Primorskem med vojno, zagotovo zasluži obširnejšo in podrobnejšo obdelavo. In tako smo te dni dobili na naš knjižni trg delo zgodovinarja Borisa Mlakarja ^Domobranstvo na Primorskem*, ki je v bistvu znanstvena razprava, v kateri so na podlagi dosegljivih virov izčrpno in celostno obdelani nastanek, razvoj in konec primorske oblike domobranstva, kolaboracionistične in kontrarevolucionarne formacije pod okriljem policije nemškega o-kupatorja. Delo obravnava zelo malo znano temo, saj se doslej z njo ni praktično nihče ukvarjal ne raziskovalno ne publicistično ne memoarsko. S tem delom je naš pisec vsekakor zapolnil praznino v preučevanju kolaboracionizma in kontrarevolucije na Slovenskem. ze letnici v podnaslovu 1943-1945 jasno povesta, da gre za dveletno •lxlobje aktivnosti domobranstva na Primorskem ki je delovalo pod imenom Slovenskega narodnega varnostnega zbora (SNVZ) od kapitulacije Italije jeseni 1943. leta pa do konca vojne maja 1945. Pri-kaz nastanka, razvoja in usode domobranstva na Primorskem je sicer samo majhen del zgodovine slovenskega naroda med drugo svetovno vojno, vendar pa ie to liko bolj zanimiv in vred°n obdelave, ker je nastajal na specifičnem ozemlju naše slovenske domovine. na Primorskem. Kljub temu. da lahko rečemo, kako je v bistvu celotna Primorska, ki jc fašizem dolga leta najbolj občutila na lastni koži. skoraj stoodstotno vstala proti okupatorju, zlasti se po kapitulaciji Italije, ter se pri-družina narodnoosvobodilnemu boju, vseeno tudi v tako usodnih trenutkih ni bik mogoče tudi na Primorskem doseči popolne enotnosti v boju za osvoboditev. Iz razrednih. ideoloških in tudi psiholoških v '.rokov e tudi med Slovenci prišlo do pojavov narodnega izdajstva. kolaboracionizma in protirevolucije Pomensko so se ti pojmi pri nas največkrat prekrivali. Videti je. da so taka tragična razmerja v zgodovini zakonit pojav. in zadnja vojna v tem ni bila nobena izjema, prav tako se temu ni mogel izogniti slovenski narod. Vsaj v eni slovenski pokrajini je prišlo do nevarnosti državljanske vojne, pravzaprav se je zaradi različnih okupacijskih sistemov tudi oblika ter intenzivnost kolaboracionizma po pokrajinah zelo razlikovala. Primorska je v tem spektru pokrajine, kjer je bil ko-laborazionizem malo razširjen, izdajstvo v ožjem pomenu besede je bilo izjemen pojav. Tak položaj gre vsekakor pripisati primorskim posebnostim, ki so nastale predvsem zaradi usode te pokrajine po prvi svetovni vojni, med drugim pravilno ugotavlja avtor > uvodni besedi k svojemu delu. Po uvodu sledi v knjigi osem poglavij. ki sistematično in dokumentarno obravnavajo domobranstvo na Primorskem v letih 1943-1945. Najprej nas avtor seznanja z narodnoosvobodilnim gibanjem in njegovimi nasprotniki na Primorskem do kapitulacije Italije, sledi poglavje o kapitulaciji Italije ter položaju na Primorskem jeseni 1943. Tretje poglavje knjige je posvečeno domobranstvu v Ljubljani in ustanovitvi »Slovenskega narodnega varnostnega zbora*. Naslednja poglavja se podrobneje ukvarjajo z organizacijskim in vojaškim razvojem SNVZ ter s propagandno in kulturno dejavnostjo SNVZ. medtem ko osrednje poglavje govori obširneje o vojaški vlogi SNVZ ter o spopadih z narodnoosvobodilno vojsko. Posebno predzadnje poglavje knjige je posvečeno odnosom in problemom med primorskimi domobranci in Italijani, v sklepnem poglavju pa najdemo med študijem in pisanjem obravnavane snovi. Ko je tudi primorsko domobranstvo ob kapitulaciji Nemčije in zmagovitem koncu vojne doživelo razpad in svoj klavrn poraz, ugotavlja avtor ob koncu svoje štu- jih ter politični neosveščenosti ljudi v nekaterih predelih. Oportunizem pa je v podobnih situacijali najti zmeraj in povsod in pri vseh narodih sveta. Seveda pa pri tem ni mogoče zanikati razredne pogojenosti pri tistih redkih primor skih Slovencih, ki so proti narodnoosvobodilnemu gibanju nastpili iz zavestnih protirevolucionarnih pobud. Na vojaškem področju se je SNVZ zato pokazal kot popolnoma nesposoben, da bi storil karkoli odločilnega v boju proti NOV, ki je slej ko prej obvladovala položaj. Nekoliko večjo aktivnost je iz razumljivih razlogov pokazalo primorsko domobranstvo na propagandnem in kulturnem področju ter pri tem operiralo z obujanjem raznih oblik konservativne zavesti. Vse to je zmoglo le pod neposrednim varstvom nemškega o-kupatorja in. kar je ironija, v bistvu tudi pod varstvom italijanskih fašističnih enot, proti katerim naj bi se SNVZ vsaj neuradno boril za »slovensko* Primorje. Na kraju tako ne moremo reči, •ia na Primorskem domobranstva ni bilo ali da ni imelo med prebivalstvom nobene podpore, toda v primerjavi s položajem v osrednjih slovenskih pokrajinah so izdajstvo, kolaboracionizem in protirevolucija tu cveteli dosti manj. Za primorskimi domobranci je o-stalo le na ototine mrtvih rodoljubov in grenak spomin. Visoki zavesti primorskega ljudstva ter pravilnemu političnemu delu vodstva narodnoosvobodilnega giba: n ja je treba pripisati, da primorsko domobranstvo tudi začasno ni doseglo svojih ciljev.* Knjigo Borisa Mlakarja »Domobranstvo na Primorskem* je izdala založba Borec v opremi Matjaža Vipotnika. D. Ž. POMEMBEN DOGODEK V ZGODOVINI DOLINSKE OBČINE Ob 75-letnici ustanovitve hranilnice in posojilnice • HstaiimmTii oUčiutii xl«nu . ■/' jc bila ustanovi lev vezist rovano z lipouicjcim za vozu. !T'~“ • jii: ..—— ?2. dV* A' ,c;!v«ivfvu X.. f/vniiin: **'/* V li:i'IZol.-l \'t» m: izviijd: 7'*7‘ J12.M V. / V,-/1'- Zapisnik ustanovnega odbora Hranilnice v Dolini Prebenega: svetovalci - Fran Jereb. nadučitelj v Ospu; Josip Kočevar, posestnik v Kastelcu; Josip Olenik, posestnik v Ulici; Anton Pavel Sancin, posestnik v Bol juncu; Josip Prašel, po-est- Dne 18. aprila 1942 je hotela italijanska vojska za vsak ceno uničiti rja Nanosu jedro primorskih partizanov, ki sta ga sestav ljali Prva in Druga primorska partizanska četa z okrog 50 borci. Komandir prve čete je oil pjh- , morski rojak iz -Ozeljana Mile Špacapan Igor. ki je bil /.c 1941. leta politkomisar znane dašiške čete, politkomisar pa Jake Pia tiše - Franc iz Poč pri Cerknem. V drugi četi je bil komandir Martin Greif - Rudi, šta;erski partizan že leta 1941. politkomisar Da Milko Puntar, doma s Proseka pri Trstu. Janko Premrl Voiko iz Št. Vida pri Vipavi (Podnanos) je bil desetar v Šnacumno-vi četi. medtem ko 'e bil Anton Bele iz S'avine na Pivki namestnik komandir la. V ofenzivi na Nanos k? odelo vato okoli 1800 sovražnikovih vojakov. oboroženih s nehotnim o rožiem, 43 lahkimi strojnicami in dvema minometoma 81 mm Ker sta obe partizanski četi štel: okrog 50 borcev. na eneea Daitizana prišlo kar 34 sovražnikovih vo ja'-ov in skorai ena strotoica. Komandir primorske nar tizanske čete Martin Greif Rudi ki je vodil boi na Nanosu, je ukazal, nai se četi oo vodih v različnih smereh prebijeta skozi obroče na zborno mesto v Trnovskem gozdu. Iz. ožtoga obroča so se vodi uspešno prebili. toda potem so padali v sovražnikove zasede ter se pri tem razbili na manjše skupine in celo posame-nike. Kot celota se je z Nanosa prebil le vod, ki mu .je poveljeval Janko Premrl - Vojko, ki je svoj vod varno oripelial na zborno mesto nad Otlico na robu Trnovskega gozda. Večina borcev Prve primorske partizanske čete se .je prebila proti Pivki in odtod naprej v Brkine, medtem ko se je Druga primorska četa zbirala nad Ozeljanom pri Šempasu v Vipavski dolini. Na Nanosu in pri prebijanju z njega so imeli partizani pet mrtvih, enajst .je bilo ujetih, eden od teh pa .je kmalu umrl za posledicami hude rane. Bitka na Nanosu je bila za obe partizanski četi huda preizkušnja in težak udarec, ki sta ga oa ven- •IIIrtllllMiamMMMIIMMMMMIIiMIMIMIMIIIMMMIIMIIIimMMIMIMMMIHIMMlnillliHIIMIIHIIIIItmtttlMMItHHMI V pmeklitt vročih in suhih dneh so si tudi golobje iskali ohladitve (Foto M. Magajna) darle dobro prestali To it bil pivi boj. v katerem so se primorski partizani v odprtem spopadu pomerili z veliko močnejšo vojsko svojih zasužnjevalcev. Sovražnik kljub 'dobri • prinravv za akcijo, znatno boljši oborožitvi, številčni premoči in presenečenju ni uspel uničiti dokaj slabo oboroženi in opremljeni ter za takšno obliko boja še povsem neizkušeni Drvi partizanski četi Slovenskega Primorja. Vrhovno poveljstvo nad operaei jo proti partizanom na Nani.su je imel poveljnik teritorialne obrambe v Vidmu general A. Ber^onzi. Neposredno vodstvo na samem terenu pa je imel brigadm general kraljevih karabinjerjev in poveljnik goriške vojne cone Giuseppe Beato. ki ie tudi izdelal operativni načrt ofenzive na Nanos. Z obsežno in v podrobnosti na črtovano akcijo na Nanos ao italijanski generali hoteli doseči veliko več. kot dejansko so. Gene rai Bergonzi ie še pred koncem operacijo rekel, da bo čiščenje trajalo, dokler ne bodo uničili ali zajeli vseh upornikov na naj to traja tudi vse poletje Toda kmalu ie uvidel, da je kai takega nemogoče. Boji na Nanosu so bili samo prvi dan. x>tem oa spopa- dov ni bilo vec. italijanski gene rali so spoznali, da so se parti zani večinoma prebili, čeprav drugače, kakor je mislil m tudi načrtoval vodja.. operjciie brjgM. ni general Beato Ta je kmalu zalem od zalednih oblasti zahte val nujne ukrepe -proti 'W.itka nom, ki so se prebili z Nanosa V skladu z Beatovo zahtevo so prefekti na Reki. v Trstu .n Go rici že 25. aprila 1942 uvedli policijske ure v mnogih občnah na svojem območju. Reški prefekt je odredil policijsko uro za občine Matul ji in Klana (Hrvaška) ter Jelšane. Materija Ilirska Bistrica. Jablanica. Prem in Knežak. Tržaški prefekt je odredil policij sko uro na območju občin Štjak. Divača, Britof. Senožeče, Koša na Šmihel in Št Peter na Krasu (Pivka), Postojna Bukovje, Hrenovke, Slavina ter del obči ne Sežana. Goriški prefekt pa je odredil policijsko uro za občine Št. Vid pri Vinavi (Podnanos). Vipava, Col m Črni vrh nad Idri jo. Namen policijske ure ie bil olajšati pregledovanje prebival cev navedenih občin aretacije in odvažanje v internacijo. Partizanov z Nanosa seveda niso dobili v roke. ker so se umaknil' dalj in drugam. Partizani, ki so se prebili z Nanosa pa niso mirovali. Ko so sovražnikove enote št preiskovale Nanos, je ostanek Prv: pri morske čete prišel 23. aprila na Ostrožno brdo v Brkinih in že 28 aprila pri Jablanici razorožil „ gozdnega miličnika _in razgnal gozdne delavce. Vojkov vod je že 26. aprila napadel postajo gozdne milice v Krekovšah nad Idrito, razorožil miličnika, ki iim je kljub \semu ušel. in zaplenil puško, rvštolo. nekaj municije in hrane. Partizani so v koči raztrgali sliki krapa in duceja ter razbili :elefon-ski a oarat. V bPžini posto;anke gozdne mi lice sta bili še dve banici furlan skih ogtorjev. ki so kuhali oglje za tvrdko Sartori v Idriji. Ti so bili zaradi partizanske akcije silno prestrašeni, posebno še. ker je fašistična propaganda na ves glas trobila, da so na Nanosu uničili vse partizane! Toda partizani so jim pojasnili, da ni njihov namen nastopati proti civilistom, temveč da .hočejo uničiti fašiste, vojake, karabinjerje in financarie. Partizani so tokrat oglarje še pustili pri miru. JOŽE OBLAK (Nadaljevanje sledi) nik v Dolini: Ivan Sancin, posestnik v Dolini. V »nadzorstvo* pa so bili izvoljeni: predsednik Lijo Žagar nadučitelj v Klancu; zapisnikar - Anton Urbančič, uči telj v Boljuncu; Fran Venturini, učitelj v Dolini; Ivan Štrain, po sestnik v Dolini; Ivan Sancin, posestnik v Dolini. Po statutu je zadruga smela de lovati le v dolinski, miljski in dekanski občini. Hranilnica in posojilnica je brez večjih težav delovala vse do prihoda fašizma. Že leta 1922 so se pričele težave, ko je bil odbor primoran zahtevati potrdilo o »italijanskem zna čaju* zadmge. da bi se izognil razpustitvi. V naslednjih letih so kar dvakrat prisilno spremenili društveni naziv, ki se je leta 1936 gasil takole: Cassa rurale di De-positi e Prestiti in S. Dorligo de! la Valle consorzio registrato a garanzia illimitata, oppure in slo veno: Kmečka hranilnica in po sojilnica v S. Dorliga*della Valle registrovana zadruga z neomeje no zavezo Oblasti so delovanje dolinske hranilnice čedalje bolj "žhvirale, dokler “niso *leia 1938 prisilile člane, da so na občnem zboru izglasovali spojitev z bo ljunsko hranilnico in posojilnico, ki je tedaj imela le še italijanski naziv Cassa Rurale ed Artigiana di Bagnioli della Rosandra (le-to so v naslednjih letih spravili v likvidacijo). Primer dolinske hranilnice m posojilnice nam zgovorno kaže kakšna je bila usoda večine na ših zadrug in kolikšna je bila škoda ki jo je fašizem prizadeja' slovenski ekonomiji. Zadružna za vest je ponovno vzklila takoj po osvoboditvi, ko je nastalo večje število novih zadrug. Večina teh je izginila v obdobju keminfor-ma zaradi notranjih sporov med člani. Po daljšem obdobju, ko je detovalo le nekaj zadrug, smo bili v zadnjem desetletju priča novemu porastku, še predvsem na kmetijskem področju. Primerjava z obdobjem izpred prve sve tovne vojne pa je nemogoča, (mo) MiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiHiimniiiiiiiMiiiiiiHiifiiHViiiiiiiiiiMiuiiiiiiitiiiiHiiiniiiiHniiiiiiiiHiHiiiiuiiiMMiiiHiifiHimHiiiiinfiiimiiiintimiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiuiiiMtiiiiHiii PONOVNO PRIHAJAJO NA DAN STARE PREZGODAJ ODVRŽENE IZKUŠNJE V Romuniji iščejo izhod iz v gradnji tako imenovanih energetske krize mini‘hidročen trni Razmeroma majhne naložbe, ki se kmalu amortizirajo - Gradnja traja malo časa Če bi se bil pred petnajstimi, dvajsetimi leti nekdo pojavil s predlogom, naj bi začeli graditi tako imenovane mini-hidrocentra-le, bi se mu v najboljšem primeru smejali. Čemu te »igračke*, če pa so tedaj opuščali celo velike termocentrale na premog. Nafte je namreč biio na pretek, bila .je poceni in povrh vsega je nafta — praktična Toda pred devetimi leti so se v arabsken svetu zavedli vrednosti nafte, njene cene so začele skakati in svet je kaj kmalu zašel najprej v energetsko, nato še v ekonomsko krizo. In tedaj se .je človek zavedal, da ni le nafta tista, ki daje elektriko, pač pa da jo daje tudi voda in to ne le velike reke, pač pa tudi rečice, celo potoki. In tako se v zadn.jem času vedno pogosteje govori c tako imenovanih mini-centralah ki naj nadomestijo ne le pomamkanje nafte, pač pa tudi druge večje vodne tokove, saj so ponekod veliki vodni tokovi že izkoriščeni do kraja. Na Kitajskem, ki so glede tega v močnem zaostanku, računajo, da bodo na manjših rekah in potokih postavili nič manj kot devetdeset tisoč mini-hidrocentral. Morda pn so elede tega še najbolj zanimivi podatki, ki govore o podobnih načrtih v Romuniji, kjer načrtujejo deset tisoč takih miniaturnih hidroenergetskih virov. Res .je, velike centrale, pa naj gre za hidro ali termo centrale, dajo ogromne količine energije, toda tudi minielektrame imajo svoje prednosti. Predvsem ne potrebujejo velikih akumulacijskih .jezer, ne potrebujejo velikanskih instalacijskih prostorov po navadi podzemeljskih, zadošča pa že malo večji vodni tok s pretokom 50 litrov vode v sekundi, ter padec od 10 ali več metrov. Če k temu dodamo še nekoliko večje poslopje za naprave, je centrala že tu. Če imamo nekje v bližini električni vod. to mini-centralo enostavno priključimo nanj in vse je že nared. Lahko pa se mala centrala nekje v hribih neposredno vključi v potrošniško mrežo z lastnim daljnovodom, kar je v mnogih primerih celo veliko boljše kot priključevanje na daljnovod Romunski strokovnjaki so izračunali, da te male centrale ne le veliko prispevajo k energetski bilanci. pač pa da so celo marsikje edina rešitev. Izračunali so namreč, da bi bil daljnovod za kako odročno področje, v kako naselje v hribih veliko dražji kot postavitev lastne mini centrale, v kolikor je seveda kak vodni tok, kak večji potok. Ker računi govore, da bo rešitev številnih problemov le v tem, so že ustanovili zavod za načrtovanje mini-elektram Preverjeni računi tudi govore, da pade v Romuniji na leto razmeroma veliko dežja oziroma snega, tako da je posebno v Karpatih vode dovolj in na pretek, saj pravijo, da je Karpatsko pogorje »skladišče vode*. Poleg tega .je na Karpatih že 1150 km vodnih lokov, torej rek in potokov, ki bi prišli v poštev za tako rabo. Že v do- sedanjih površnih pregledih so v zemljevid včrtali 290 krajev, kjer bi mogli postaviti male hidrocen-trale z zmogljivostjo od 100 do 1200 kW. Samo na področju Bra-šova bi lahko postaviti skoraj 200 mini-elektram s skupno' zmogljivostjo 90 MW. To pa bi bilo dovolj za proizvodnjo 220 tudi 250 milijonov kWh na leto. Če se človek ozre malo nazaj v zgodovino elektrifikacije v Evropi, bo ugotovil, da so bile pravzaprav mini-centrale že dokaj razširjene »n da je marsikatero področje dobivalo električno e-nergijo z manjših central, z bližnjih potokov in šele pozne je so odročnejše kraje povezali z velikimi daljnovodi. Celo sloviti, letovišče Sina'a. kakih 150 km severno od Bukarešte, je imelo elektriko le » svojih dveh mini-elek- trarn, ki še vedno oskrbujeta to področje z elektriko. In vendar še nismo povedali vsega, kar govori v prid mim-elektrarn. Romunski strokovnjaki so na osnovi lastnih izkušenj in domačih ter tujih proračunov pri šli do sklepa, da so miru-elek trame priporočljive tudi zaradi tega, ker so najbolj ekonomične. Po romunskih računih traja grad n.ia take mini-centrale od sest do kvečjemu dvanajst mesecev in v kolikor normalno dela. se centra la amortizira že v samih petih letih, nato pa daje izredno ce neno električno energijo na.imani petdeset let brez večjih stroškov Strokovnjaki so doslej pripravili za vse potrebe kakih trideset pro totipov, vendar je posebna komi sija izbrala vsega skupaj deset načrtov, ki bodo verjetno zadoščali za vse primere. Sicer pa so mini-centrale oziroma njihovo koristnost preverili že v nekaterih romunskih krajih, ki so se lotili gradnje teh objektov na tako imenovani diletantski os novi. tako tia primer v nekem rudniku, kjer so rudarji izkori stili neki tok za svojo centralo, ki daje elektriko njihovemu pa čitnlškemu domu. In njihov zgled so posnemali tudi nekateri drugi kolektivi. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 Glasba, prireditve in aktualnosti 17.05 Tom story — risanka 17.50 «Un amore di contrabbasso* 18.40 Halo, zdravnik7 19.10 Tarzan - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 »Ono majhno polje* — Komedija v dveh dejanjih Z današnjim delom se zaključuje TV program, ki je bil posvečen odrskim delom Peppina De Filippa. Delo nosi naslov »Ono majhno polje*. Samo ob sebi se razume. da gre za komedijo, saj spada v dela velikega neapeljskega odrskega človeka. Delo govori o sporu med maloposestnikom, katerega kos zemlje meji z velikim posestvom sosednega samo stana. Že omenjeni mali kos zemlje je po obsegu sicer neznaten, vendar je zelo ploden in zato bogat, vtem ko je samostansko polje vse kaj drugega... 22.-45 Pesaro — poletna glasba 33.55 DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Šolska vzgoja 17.00 Popoldan 17.15 »I ragazzi del »abato sera* 17.40 Gledališče za mladino; Skrivnost starega gozda, — 3. deL Ob koncu: «Plazovi» — dokumentarna oddaja 18.30 DNEVNIK 2 Športne vesti 18.50 La duchessa di Duke Street Ob koncu: Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 A braccia aperte — film Režija Jack Lee - Thompson Film z naslovom »Odprtih rok* je dostojna in dobro obdelana ameriška komedija, ki jo obogatijo primerni pozitivni in tudi negativni elementi, na primer zelo podjetna časnikarka, ze;o površen pilot, kapriciozcn bogataš iz Orienta, bogat ali bolje dobro založen harem itd. Poleg tega je film do bro režiran in igrata glavni vlogi dva odlična umetnika in sicer Shirley McLane in Peter Ustinov. 22.15 Sereno variabile — teden ska odda;a o turizmu 23 10 DNEVNIK 2 Zadnje vesti Jjretji, kppal ~\ 19.00 DNEVNIK 3 19.15 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 19.50 Sto italijanskih mest; Rieti. center Italije 20.10 šolska vzgoja 20.40 XXXV. Glasbena umorijska šagra 21.20 DNEVNIK 3 21.45 Aurora — film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Mali pingvin 19.00 Otroška folklora CSSR: Hanča, Janko in Lucija Tokrat boste v terminu, fcleI vam predstavljamo folklor0 tirih narodov, videli tradicionalne slovaške ljudske l m, plese in običajg. vajala jih bosta slovaskj c .oški umetniški ansanibe in simfonični orkester >7-Prage. Glasbeno .je P68® in plese priredil Svetozar Stračin. 19.30 Obzornik 19.45 Obramba in samozaščita Ob 40-letnici jugoslovanske ga vojnega letalstva je “0" mača industrija predala Odpadnikom tega rodu jugoslovanske armade posebno darilo, to je novo šolsko-bor-beno letalo Galeb 4, ki s° ga domači konstruktorji raz vili prav za potrebe zasnove splošne ljudske obrambe- V posebnem reportažnem »; pišu bomo prvič predstavi vse njegove lastnosti, ki sodijo v sam vrh svetovne letalske tehnike. . V teh poletnih mesecih, se vijejo kolone motorizira nih turistov proti morju, P° svečano posebno pozornos prometni varnosti, pa ne sa mo na cestah, temveč tu na samem morju, saj se J* v zadnjih letih močno P®® čalo število najrazličnejši' plovnih objektov O tem. kd° in kako skrbi za varnost n slovenski obali, so li .poseben prispevek sode lavci koprskega dopisnis^® Vojaški spopad med Lak® in Iranom traja že dub1.! 22 mesecev, kar je postavi na glavo marsikatero nat ved ob začetku vojne, vseh političnih zapletih P seveda ostaja zanimivo vpi “ sanje, kakšna je oboroze moč obeh držav, še P05??-’, če upoštevamo pretresli'7 sporočila obeh strani o o® mnih izgubah. Tako kot prejšnji oddaji ob britansk argentinskem sponi, ho tudi tokrat poskušali pr'k zati razmerje moči vojsk jočih armad. 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK 21.00 Kako zelena ie bila ^ dolina — dokumentarna 00 • daja 21.45 Propagandna oddaja ,- 21.50 Jean Cbristopher — nad« J 22.45 V znamenju Koper 13.30 Odprta me:a 18.00 TVD - Novice 18.05 Cinenotes 18.30 TV šola 19.00 Zdravo, otroci 19.50 Ta leta. ti dnevi 20.15 TIT) - Stičišče 20.30 Kralj, dama in fant -Režiral Jezrv Skelimo"'5;' Igrata Gina Lollobrigida 1 David Ni ven. 22 00 TVD - Danes 22.10 čas v sliki - TV dnevnik avstrijske TV Cb koncu: Odprta meja TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19 00 Poročila; 8.10 10.00 Radijski mozaik: - Na obisku pri.. .; 8.30 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatiziranj ra man: Alojz Rebula: »Enej Silvij Piccolomini*; 10.10 S koncertnega in operetnega repertoarja: Viktor Parma: Zlatorog: 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: - Literarni listi • Segajmo po zvezdah! O-pisi umetnostnih zakladov pri nas in okoli nas; 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno: ■ Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: »Psiček v prepadu*; 14.30 Diskoteka; 14.55 Naš jezik; 15.30 Zapiski s potovanj; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik; 17.30 Na obisku pri. . .; Romantične melodije; 18.00 Ja mes Cameron; »črpalka*, Radijska igra; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 8.50 Glasbena oddaja; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je..10.15 Ansambel Jožeta Privška; 10.33 Glasbeni premor in horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Plošče; 11.15 Festivalbar; 11.32 Kirn; 12.00 S prve strani: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Superklasifika; 15.33 Poročila v nemščini ;■ 15.36 Glasbeni premor: 15.45 Glasba; 16.00 Kantavtorji; 16.45 Zbor »Tre pi-ni.-> iz Padove; 17.00 Saksofonist Pete Pearl; 17.15 Znane plošče; 17.32 Crash: 17.55 Koledarček • iz sveta kulture in umetnosti; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Poje Ismeta; 18.45 Klasična glasba; 19.15 Juke box; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25. 15.00 Poročila; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper 14.15 Kino-spored: 14.30 Zanimivosti: 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene lje poslušalcev po tcicionu; ‘°-Iz zborovskega aniiva: pevski z'.ori; 16.00 Dogodki in ®j“. nit vi; 16.30 Glasba po želM” 17.00 Primorski dnevnik; r'y Aktualna tema; 17.30 Žaba'11 glasba; 17.55 Zaključek s P‘e gieaom novic. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 19.00 Poročila; V.58, 9.58, l3-3"' 14.58, 18.00, 18.58, 20.58 Zelrtjj val - cestne razmere: 0.00 Glasbena kombinacija; 9.00 - l®-... Glasbeno govorni program 11.®® -- ---- p v , w. I * * * * vo — . Glasbena hiša; 11.34 Radijska " daljevanka; 12.03 Vrnem se “ koj; 13.15 Muster; 14.23 Asiago Tenda;. 15.03 Glasbeni 0 kumentarec; 16.00 Poletni sP°,rfjL; 17.30 Master Under 18; *“• Radijska priredba; 18.38 P°JeV. popevke; 19.10 Nabožna 19.15 Draga glasba; 19.30 ^ glasba: 20.00 Radijska kotiu®0 igra; 20.45 Pozabljene melpdVT 21.00 Korenine upanja -be italijanskih izseljencev; 21* . Naprej, pridi, norec; 21.55 ka umora; 22.20 Napotki za mobiliste; 22.27 Audiobox; ^ Popevke; 23.03 Telefonski kbc- LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9,00, 10.00, 12.00, 13.00. 15.00 Poročila; .j: Dobro jutro, rojaki na tuj®11’ 7.10 in 7.45 Prometne raztt>cr ' 7.20 Rekreacija; 7.35 Vremč®** napoved za pomorščake; 7.50 bro jutro, otroci; 8.25 Iz sporedov; 8.30 Z radiom’ n« P01:' Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW — Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88.6 MHs 9.05 Za šolarje: Spomini na P?, satelje H.; 9.35 Iz glasbenih 10.05 Z glasbo v dober dan; ‘®.,:, Turistični napotki; 11.05 Rez®r . rano za. . .; 12.05 Ali poznate -X 12.35 Naše pesmi in plesi: t3'. Danes smo izbrali; 13.30 KmW ski nasveti; 13.40 Po doma®*’ 14.00 Iz naših krajev - Iz naA-sporedov; 14.20 Zabavna 14.30 Priporočajo vam. ..; •'N. V korak z mladimi; 16.00 Do8°T ki in odmevi; 16.30 Zabavna grik ba; 16.50 Radio danes, radio ri. tri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio^ 17.00; 19.c Sotočja: 19.45 G}&. bena medigra; 20.00 RadiPk dnevnik; 20.25 Zabavna 20.35 Lahko noč, otroci 1; Minute z ansamblom Slavka "fr. daršiča: 21.00 Slovenska zeiOJ. v pesmi in liesedi; 21.30 S soh® in ansambli JRT; 22.05 Radii51*, igra: 22.55 Glasbeni interme**«« 23.25 Iz naših sporedov; 23’ Filmska glasba; 5,m0RSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. avgusta 1982 PLAVANJE KONČALO SE JE ČETRTO SVETOVNO PRVENSTVO V GUAYAQUILU Zadnji dan bronasta kolajna za Italijo in Jugoslavijo Francesehi osvojil tretje mesto na 200 metrov mešano, Darjan Petrič pa je bil tretji na 1.500 Petrov kravl - Jugoslovanski vaterpolisti vendarle na olimpijskih igrali - Američani niso več sami v GEkAvIdAo™IL ~ V nedeljo 86 * !v'etovno zaključilo letošnje 4. j. j10 Prvenstvo v plavanju. Vani £faJI Čadnj‘ dan so Jugoslo-speh nItabjani zabeležili velik u-pok]'_., urian Petrič je Jugoslaviji izkušn« , v naJboli naporni pre-šal r^, L500 m kravl in izbolj- 7" wurv državni rekord za kar slabel a^si °d Petričev je tako podal h«2? prav* podvig in napove- jesa °° st°Pal po stopinjah svo-ga siavnega brata prav je bil zadnji dan *bka uteha, saj so beležili vajin; pn,e za razočaranjem. Gio-šano „ rance.schi je na 200 m me-osvniii ?prav'l pravo senzacijo in leR jL br°n v hudi konkurenci, pojavni3 rekord WZ? itali\a"s,ki boli , * reicord. Kolajna le toliko vsi« ®hr°došla, ker je prišla po- Sic€r^PnČak0Vano' Valno Pa ^ 'etošnje svetovno planih mJ?rvenstv° Potekalo v zname-™nogih novosti, iz česar lahko . “"o nekaj ugotovitev. Prva ........ je najbrž ta, da so Američani nekoliko zaostali in da ne kraljujejo več v tej športni panogi, saj je konkurenca iz Evrope in Južne A-merike zares huda in prvovrstna. Druga ugotovitev pa naj bi bila sledeča: vzhodne Nemke so spet stopile na prestol in prevzele prvenstvo v ženskem plavanju. Med posamezniki gre posebej o-pozoriti na Brazilca Prada, Kanadčana Davisa in zahodnega Nemca Grossa, ki se že sedaj uvrščajo med protagoniste olimpiade v Los Angelesu 1984 leta. Američani bodo morali krepko zavihati rokave, če hočejo spet pridobiti ugled, ki ga imajo v svetovnem plavanju. 200 m mešano moški Rezultati: 1. Sidorenko (SZ) 2 min. 2”30; 2. Barret (ZDA) 2’3”49; 3. Franceschi (It.) 2’4”65; 4. Bemdt (NDR) 2'5”19; 6. Hlady (ČSSR) 2 min. 6”; 7. Lundquist (ZDA) 2 min. 6”22; 8. Prado (Braz.) 2’7”34. 100 m delfin ženske Rezultati: 1. Gessler (NDR) " min. 8”66; 2. Meagner (ZDA) 2’9”76; 3. Dahne (NDR) 2’10”29; 4. Kume (Jap.) 2’15”02; 6. Curry (Avstral.) 2’15”60. 200 m hrbtno Rezultati: 1. Sirch (NDR) 2’9”; 2. Parkes (Avstral.) 2’14”92; 3. Bq-naciu (Rom.) 2’15”40; 4. Gorčako-va (SZ) 2’15”63; 5. Walsh (ZDA) 2’15”90; 6. Caulkins (ZDA) 2 min. 16”95; 7. Zimmermann (NDR) 2 min. 17”65; 8. Van De Rover (Nizozemska) 218’'09. 4x100 m mešano moški Rezultati: 1. ZDA 3’4"84; 2. SZ 3’42"86; 3. ZRN 3’44”78; 4. Kanada 3’46"08: 5. Švedska 3’47”71; 6. Velika Britanija 3’50”59; 7. Švica 3 min. 53”79; 8. Brazilija 3’55”72. VATERPOLO Sovjetom zlato «Plavi» sedmi Sovjetska zveza je osvojila naslov svetovnega prvaka v vaterpolu, toda odločilno srečanje za prvo mesto ll|oliitiiiium,m,|„ml,limiltltl|ltHnlmim,tn„|,,ml|||tllll|lllllllllnllll|llltllItlvl,IIIMtlllllllll,llll|ll,linillllllltnlmntlltlll)mtllll|k OD PRVEGA SVETOVNEGA PRVENSTVA V BEOGRADU DO GUAYAQUILA POMEMBEN DELEŽ JUG05LA VIJE (Dopisnik Dela Gtl Z# ^rbnorsb* dnevnik) — Dolgo so plavalci ta Bt10Va‘l’ do so se odločili tudi letj je e'jfvo sveta. Pred aevetimi da Beograd prvi na vrsti, k r„t?avi zbor najboljših na sve--,975> Berlin 1978 'n zdaj Po so potrdili, da je bila si.iq ev Pravilna. Svetovna prvert ®0orte° tostala tekmovnaja, ki za ie v bazenih pomenijo vrhunec. 2fcS-m enaL olimpijskim igram. * .sebo'26 lePa trabiciia ie prinesla volni a f,U(b vse dsto. ^ar so plo-caij. relavci in plavalci nričako-“hdobf6 razvoj, zapolnitev treij,ja 1Bcd olimpijskimi igrami fot, (uPa širjenje plavalnih špor-fier,0r * nerazvita področja svela. s__a“ za njim Cali slo to ie plavanje 2Da moški SZ & K, ;anada y a*Hija i eflska javlja *•% 6 3 2 2 1 1 0 0 0 o 4 7 1 1 1 0 »...1 o o o 3 2 3 2 0 0 0 3 1 1 I* ZtlN Sda sjsr* Vilija Ma^rUaniia SKUPNO 12 8 4 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 }«“ Sz VATERPOLO »^diar.i. 1 0 2kNarska 0 1 2tu SKokI V VODO Sz 4 1 NDr 0 2 ^tajska 0 1 umetnostno «.;m, ouvanje t potrdila. Kolumbija je bila takore koč brez plavanja, pa je sedem let po organizaciji prvenstva Imela » Guayaqutlu že finaliste svetovnega prvenstva. Beograd je zagotovil plavalcem nove možnosti, spodbu dil delo in že v Berlinu so Jugoslovani dočakali pivo, zdaj i Gua yaquilu že drugo kolajno. Tudi Ekvador si obeta nekaj takšnega od 4. svetovnega prvenstva. Delež Jugoslavije je bil gotovo ze /o viden. Žal tokrat predvsem po zaslugi plavalcev Boruta in Darja na Petriča, ki sta precej presegla načrte, zastavljene ob koncu lanskega evropskega prvenstva v Spli tu. Hkrati pa pomeni pomembno spodbude za prihodnje leto, ko je v Rimu spet na sporedu evropsko pr venstvo, predvsem pa je pomembna orientacija na olimpijske igre v Los Angelesu, za katere so Petriči že začeli pripravljati načrte. V vaterpolu ie Jugoslavija odigrala manj vidno vlogo, kot je bilo pričakovati toda zelo malo je manjkalo, da ni končala precej vi Še. Moštvo pa je očitno v'frizi for miranja in če bo takšno ostalo sku paj, potem lahko potrdi svoje de janske kvalitete. Tudi ob dejstvu, da se je svetovni vrh krepko raz širil. ŽENSKE 10 7 2 Ne gre prezreti tudi dejstva, da so se Jugoslovani po Beogradu uve 2 4 6 Ijavili tudi v krogih mednarodne Samska 1 1 2 plavalne federacije. Za štiriletno Sda Avenija >Hia “"•unija 1 0 1 obdobje vodi kot predsednik to po- 0 1 1 membno združenje, Jugoslovan An 0 1 0 te Lambaša. Vodja tehnične komi 0 1 0 sije za vaterpolo je tudi Jugoslo- 0 0 1 van. Mišo Radan. Vse boli se v svetu uveljavlja s predavanji na strokovnih seminarjih trener, dr. Drago Petrič. Vabil za skupno delo je vse več. Za zdaj le po zaslugi uspehov bratov Petričev, toda stiki se vendarle širijo krepi jo. Jugoslavija postaja vse p omemb nejši član svetovne plavalne dru žine. Ta pa se ie s svetovnim vrven stvom v Guayaquilu še boli uveljavila v svetovnem športu na sploh Sedem novih svetovnih rekordov. 24 rekordov svetovnih prvenstev, ne šteti rekordi posameznih celin in držav so potrdili, da je plavalni svet prišel v Ekvador odlično pri pravlien, zavedajoč se vse pomemh- OBVESTILO Košarkarski odsek - SZ Bor obvešča vse interesente, da so prijavnice za košarkarski kamp v Seči na razpolago pri čuvaju stadiona «1. maj». Prijavnice vrnite čuvaju najkasneje do 16. t.m. nosti nastopa. Pokazal pa ie tudi, da bodo v mnogih taborih morali spremeniti delo, predvsem način izbire. kajti moč je trditi, da v Gua yaquilu vendarle niso bili vsi tisti, ki bi lahko posegali po kolajnah, in dosegali rekorde. Športniki s svojimi vezmi, prijateljstvom, solidarnostjo, pomočjo in prijateljstvom moramo dokazovati, da se dajo problemi reševati tudi drugače. Moramo vplivati, da rodovi, vzgojeni v športu, znajo najti tudi drugačne mednarodne poti do sodelovania in miru, je izzvenelo kot poziv v slavnostnem govoru na zaključku prvenstva. Iv mladi športniki so zavestno, z navdušenjem pozdravljali misel, ki ie tudi. sicer bila vodilo svetovnega prvenstva. V Ekvadoru, neuvrščeni državi, je bi la misel še toliko boli poudarjena bilo ie še globlje čutiti nien smisel. STANE TRBOVC med Sovjeti in Madžari je bilo še. sploh ni bil več zmožen boksati in kako razburjeno. Madžari so namreč dosegli zmagoviti zadetek (8:7) v poslednji sekundi. Zadetka pa niso priznali, češ da je medtem prišlo do okvare na časomeilnih napavah. Jugoslavija je osvojila sedmo mesto, s čimer si je vendarle neposredno priborila nastop na olimpijskih i-grah v Los Angelesu. Italija pa je bila le deveta. IZIDI ZADNJEGA KOLA Cd 13. do 16. mesta: Kanada - N. Zelandija 9:7; Francija - Egipt 13:5. Od 9. do 12. mesta: Avstralija - Grčija 9:8; Italija - Kitajska 14:10. Od 5. do 8. mesta: Jugoslavija - ZDA 7:8; Španija - Kuba 8:7. Od 1. do 4. SKUPNO NA SP ZDA 13 ll 10 NDR 12 9 5 SZ 5 9 4 Kanada 3 3 1 ZRN 2 1 3 N’zozemska 1 1 2 Brazilija 1 0 0 Madžarska 0 2 0 Avstralija 0 1 0 V. Britanija 0 1 0 Japonska 0 0 3 Švedska 0 0 3 Kitajska 0 0 2 Italija 0 0 1 Jugoslavija 0 0 1 Romunija 0 0 1 mesta: ZRN - Nizozemska 5:3; SZ -Madžarska 7:7. Od 1. do 4. mesta SZ 3 2 1 0 25:20 5 Madžarska 3 1 2 0 21:20 4 ZRN 3 1 1 1 20:21 3 Nizozemska 3 0 0 3 14:19 0 Od 5. do 8. mesta ZDA 3 2 0 1 24:21 4 Kuba 3 2 0 1 25:23 4 Jugoslavija 3 1 0 2 22:23 2 Španija 3 1 0 2 19:23 2 Ostale uvrstitve 9. Italija, 10. Kitajska, 11. Avstralija, 12. Grčija, 13. Francija, 14. Kanada, 15. Egipt, 16. Nova Zelandija. Oliva nepremagan SALERNO — Patrizio Oliva je v nedeljskem dvoboju proti Holyku spet zmagal. Italijan je povsem zmlel Francoza, ki v četrtem krogu je odstopil. NOGOMET Prijateljske tekme Priprave italijanskih prvoligašev potekajo v vedno bolj pospešenem ritmu, zaradi česar ni čudno, da je ta čas veliko prijateljskih tekem in nogometnih turnirjev. Enajsterice se uigravajo, da bi čim bolj pripravljene pričakale tekme za italijanski pokal in bližajoče se prvenstvo. Tudi strelci imajo priložnost pokazati svoje sposobnosti, tako da ne manjka gledalcem užitka. Winterthur - Napoli 0:3 Verona - Lazio 1:1 Siena - Cagliari 1:1 Civitanovese - Ascoli 1:1 Juventus A - Juventus B 4:0 Viareggio - Inter 1:2 Grosseto - Sampdoria 0:4 Riccione - Milan 0:6 Piacenza - Piša 1:3 ATLETIKA Spet sijajen skok Carla Lewisa LOS ANGELES — Na memorialu «Jesse Ovvenss, je 21-letni ameriški atlet Carl Lewis spet zabeležil sijajen rezultat v skoku v daljino. Ta temnopolti talent je namreč skočil 849 cm daleč in potrdil, da je samo vprašanje časa, kdaj bo porušil legendarni svetovn' rekord rojaka Beamona. Ob tem gre tudi zabeležiti, da je Levvis skočil že 8' cm daleč, vendar s pomočjo vetra, tako da so t*> rezultat raz veljavili. Na omenjenem mitingu je blestela tudi ameriška šprinterkg Evelyn Ashford, ki je 100 m pretekla v 10"93, kar je samo 5 stotink počasneje od sve<' vnega rekorda vzhodne Nemke Gohr. NOGOMET Roma poražena CESENA — Nizozemci AZ’ 67 so zmagovalci turnirja cDino Manuz-zi». V finalu so namreč premagali Romo po streljanju 11-metrovk. Regularni čas se je iztekel pri rezultatu 2:2, gole so dali Maldera in Pruzzo za Ramo, Kist in Tol za AZ’ 67. tako da so streljali z bele pike, Nizozemci pa so bili spretnejši in zmagali s 6:4. KOŠARKA TURNIR V KNOXVILLU Plavi v slabi formi Jugoslavija je izgubila proti Kanadi in IDA KNOXVILLE — Le nekaj dni pred začetkom svetovnega košarkarskega prvenstva kaže, da so jugoslovanski reprezentanti v slabi formi. Na turnirju v Knoxvillu so nam- Delibašič, proti ZDA 8 točk iiiiiiimiiiiiniiiiiiiuMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimituiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiMiiiiinitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NOGOMET V PRUATELJSKI TEKMI V VIDMU Neodločeno med Udinesejem in Dinamom v Sodnik razveljavil Zagrebčanom kar tri zadetke ■ Ivica Surjak (poškodovan) ni igral • Causio in Zajec najboljša - Virdis: «Zaskrbljen sem» Udinese - Dinamo Zagreb 2:2 (1:2) STRELCI: v 11. min. Causio, v 13. min. Bogdan, v 43. Krnčevič, v 49. Causio iz enajstmetrovke. UDINESE: Corti; GalPar°li (od 46. min. Pancheri), Cattaneo; Ge-rolin (od 46. min. Papais), Edinho, Tesser; Causio, Orazi, Mauro (od 73. min. Masolini), Bacchin od 46. min. Miano), De Giorgis. DINAMO ZAGREB: Ivkovič (od 46. min Vlak), Bošnjak, Z. Cvetkovič, Hadžič, Zajec, Bogdan, Mu-stedanagič (od 46. min. Arslano-vič), Čerin, Kranjčar, Mlinarič (od 77. min. Deželic), Krnčevič (od 46. min. Dumbovič). SODNIK: Polacco iz Conegliana AVTOMOBILIZEM VN ZAHODNE NEMČIJE V H0CKENHEIMU Tambay (ferrari) presenetljivo prvi To je bila obenem tudi njegova prva zmaga v formuli ena - Vsi glavni favoriti tokrat prisiljeni k odstopu - Na skupni lestvici vse odprto HOCKENHEIM - Po hudi nesreči, ki se je na poskusnih vožnjah pripetila Pironiju (zadnje vesti o njegovem zdravstvenem stanju so precej ohrabrujoče in kaže, da ni več nevarnosti, da bi mu morali o-drezati poškodovano nogo), je le malokdo verjel, da bi Ferrari z e-nim samim vozilom spravil na kolena vso ostalo konkurenco. Pa vendar se je to zgodilo. Triintridesetletni Francoz Tambay, ki je šele pred kratkim stopil v avtomobil formule ena, je z odlično in preudarno vožnjo docela upravičil zaupanje, ki so ga imeli vanj in je, z izjemo Arnouxa, skoraj vse ostale pustil za seboj kar za en krog. Nedeljska dirka pa je bila polna preobratov saj so bili, skoraj vsi najboljši prisiljeni k odstopu. Naj-večjo smolo je prav gotovo imel Pi quet. S svojim brabham BMW tur-bo je skoraj takoj prevzel vodstvo in iz kroga v krog večal prednost. Startal je namreč z rezervoarjem, napolnjenim le do polovice in z izredno mehkimi gumami. Na polovici proge znova je namreč nameraval napolniti rezervoar in zamenjati gume. To pa mu ni uspelo, saj se je v 19. krogu vanj zaletel Sala zar. Piquet je pri tem sila nešportno reagiral, ko je s pestmi in brcami napadel Salazarja. Tedaj je imel Tambay prosto pot. Pred tem so že odstopili Cheever, De Cesaris, Patrese in Prost. Arnoux pa je imel težave s svojim renaultom. Tambay si je osem krogov pred koncem nabral celo 22" prednosti pred Anouxom, zatem pa je iz previdnosti nekoliko zmanjšal hitrost in brez težav prvi prišel čez cilj. Prav proti koncu je s proge zletel še Watson, tako da je vrh lestvi ce ostal nespremenjen in je borba za končno prvo mesto še povsem od prta. Celo Pironi, ki sicer ne bo mogel braniti svojega prvega mesta, ni ob ugodnem razvoju (zanj seveda) preostalih štirih dirk doee la brez možnosti, da osvoji naslov VRSTNI RED 1. Tambay (ferrari) 1.27’25" s poprečno hitrostjo 209,9 km na uro; 2. Arnoux (renault) 16’’379 ; 3. Rosberg (williams) po 1. krogu; 4 Alboreto (tyrrell) po 1 krogu; 5. Giacomelli (alfa romeo) 1 krog; 6. Surer (ar-rows) 1 krog; 7. Henton (tyrrell) 1 krog; 8. Guerrero (ensign ford) 1 krog; 9. Mansell (lotus ford) 2 kroga; 10. Warwick (toleman) 2 koga; tl. Serra (fittipaldi ford) 2 kroga. LESTVICA ZA SP 1. Pironi 39 točk; 2. Watson 30; 3. Rosberg 27; 4. Prost 25; 5. Lauda 24; 6. Patrese in Arnoux 19; 8. Pi-quet 17; 9. Tambay 16; 10. Alboreto 14; 11. De Angelis 13; 12. Cheever 10; 13. Daly in Mansell 7; 15. Rou- temann in Villeneuve 6; 17. De Cesaris 5; 18. Jarier in Surer 3; 20. Winkelhock, Salazar in Giacomelli 2; 23, Serra, Laffite in Baldi 1. PREOSTALI SPORED 15.8.: VN Avstrije (Zeltweg); 29. 8. VN Švice (Digione); 12.9.: VN I-talije (Monza); 25.9.: VN Las Ve-gasa (Las Vegasl KOŠARKA (URNIK V 10D1JU Ljubljančani tretji TODI — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Todiju je ljubljanska Olimpija osvojila tretje mesto. Ljubljančani so namreč v zadnjem kolu premagali italijansko moštvo Italcable iz Perugie s 76:69 (31:40). Prvo mesto je osvojilo moštvo New Starš, ki je premagalo ekipo Ali Starš D Braciere s 101:85 (43:47). Falcao v Rimu RIM — Včeraj je v Rim prispel brazilski nogometni as Falcao, katerega je na letališču pričakalo kakih 300 navijačev. Falcao je takoj ob prihodu izjavil, da je zelo truden in da bi rad samo spal — vsaj tri dni. VIDEM — Kljub deževnemu vremenu se je v nedeljo na videmskem stadionu «Friuli» za prijateljsko srečanje med domačim Udinesejem in jugoslovanskim prvakom Dinamom iz Zagreba zbralo skoraj 25.000 navijačev. Sama tekma ni bila na visoki tehnični ravni, vseeno pa so videmski «tifosi» le prišli na svoj račun. Videli so štiri zadetke, nekaj a-traktivnih potez predvsem reprezentantov Causia in Zajca, verjetno pa bi bilo srečanje zanimivejše, ko bi «na sceno* ne stopil sodnik Polacco, ki je Dinamu razveljavil kar tri zadetke (vsaj eden je bil gotovo regularen), poleg tega je sredi drugega polčasa izključil še Čerina. škoda tudi, da sta ekipi nastopih brez nekaterih svojih ključnih nogometašev. Pri Dinamu ni bilo Deveriča, Udinese pa je igral brez Šurjaka, ki si še ni opomogel po poškodbi in Virdisa, ki se je pred dnevi težko poškodoval. In prav bivši Juventusov nogometaš nam je pred srečanjem dejal: «Zaskrbljen sem. Ta poškodba me je zares potrla. Prišel sem v Videm prepričan, da bom dobro igral v prvenstvu. Moštvo je zelo kakovostno, lahko osvojimo visoko mesto na lestvici. Kaj bo sedaj z menoj, ne vem.» In še beseda o dveh novih Udinese jevih nakupih: Mauro je v glavnem zadovoljivo opravil svojo nalogo, čeprav ta nogometaš zmore veiiko več. Edinho pa je tudi po tej tekmi ostal še neznanka. Na dlani je, da je ta igralec velik talent, moral pa se bo kaj kmalu uigrati z ostalimi, kajti njegovi premiki v napad so zelo atraktivni, toda tudi zelo nevarni (obramba je. tako ostala brez svojega vodilnega moža). Nogometaši Dinama, ki bodo v nedeljo startali v prvenstvu, so pokazali dobro telesno pripravo in tudi zadovoljivo uigranost, (bi) Evropa potrdila premoč nad «0stalim svetom» NEW YORK — V soboto ponoči so Američani prisostvovali veliki nogometni predstavi med «Ostalim svetom* in Evropo. Izkupiček tekme je šel v blagajno UNICEF, torej v dobrodelne namene. Tekma sama je bila dokaj spektakularna, saj so 1-grali sami odlični posamezniki, Evropa pa je spet dokazala svojo premoč. Na stadionu je vladalo izjemno navdušenje predvsem zaradi prisot- nosti Italijanov Rossija, Antognonija, Zoffa in Tardellija, ki so bili tudi gonilna sila Evrope. Na drugi strani pa so odlično igrali Falcao, Žico in Socrates. Vse je kazalo, da bo «0-stali svet* z lahkoto zmagal, saj je po prvem polčasu vodil z goloma Žica in Belloumija, v nadaljevanju pa je Evropa nadoknadila zamujeno z zadetki Keegana, Pezzeya in Antognonija. Za najboljše nogometaše srečanj so proglasili Rossija, Žica in Falcaa. KOŠARKA HELSINKI — Na evropskem kadetskem prvenstvu je ženska italijanska košarkarska izbrana vrsta premagala Švedsko s 70:60. reč najprej izgubili proti Kanadi, nato pa so doživeli še visok poraz proti ZDA. Mnogi menijo, da zvezni trener Žeravica ljubosumno skriva svoje adute pred nastopom v Kolumbiji. Zares žalostno bi bilo, ko bi Žeravica posnemal v tej taktiki Mi-ljaniča, ki je pred nogometnim SP v Španiji marsikaj skrival, nato pa na samem SP ni nič pokazal... TURNIR V KNOXVILLU 1. KOLO: Kanada - Jugoslavija 76:72 (34:37); ZDA - Kitajska 127:66 (66:34). 2. KOLO: Jugoslavija - Kitajska 128:72 (63:34); Kanada - ZDA 88:76 (46:36). 3. KOLO: Kanada - Kitajska 114:76 (62:47); ZDA - Jugoslavija 95:75 (42:43). KONČNA LESTVICA 1. Kanada 6; 2. ZDA 4; 3. Jugoslavija 2; 4. Kitajska 0. Američan Robinson prispel v Trst Američan Wajne Robinson, ki ja lani dokaj uspešno igral za tržaškega košarkarskega prvoligaša, je včeraj dospel v Trst. Robinson bo že danes začel s treningi. Drugi Američan Biča Dietrich pa bo prispel v Trst kooec tega tedna. Tržačani se pod vodstvom novega trenerja D’Amica pripravljajo na turnir, ki bo v Miljah 17. in 18. avgusta. 1. — 1. Tacambaro 2 2. Torkosc 2 2. — 1. Livigno 1 2. Gllello 2 3. — 1. Gorzano X 2. Zibelino 2 4. — 1. Steiner 1 2. Blameo X 5. — 1. Fanaka 2 2. Rabacal 1 6. — 1. Kebir 1 2. Fabino 1 KVOTE 12 — 5.708.900 lir 11 - 200.000 lir 10 - 18.500 lir uiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiimuiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiimiuiimiiiiiiitimitiiiiiiiitiimiiiittmiiiiiiiitMl MOTOCIKLIZEM VN ŠVEDSKE Unciniju odpovedal motor Pred odstopom je bil solidno v vodstvu - Španec Nieto že enajstič osvojil svetovni naslov v razredu 125 ccm ANDERSTORP — Dirka za VN Švedske ni imela več pomena za skupno lestvico v razredu 500 ccm, saj si je Italijan Franco Uncini že predčasno, po preizkušnji v Silver-stoneju, tudi matematično zagotovil naslov najboljšega. Uncini je tako lahko vozil povsem sproščeno, tokrat pa ga je prvič v letošnji sezoni izdal motor, ko je bil solidno v vodstvu pred Japoncem Katayamo, ki je potem tudi zmagal. V razredu do 125 ccm je, prav tako predčasno, osvojil naslov Španec Nieto, ki pa se je moral pošteno potruditi, da je prišel do točke, ki mu je še manjkala, saj je tudi on imel težave z vozilom. Premoč Nieta v tej kategoriji dokazuje dejstvo, da je to že njegov 11. svetovni naslov. VRSTNI RED 500 ccm: 1. Kaiayam (honda), ki je 30 krogov za skupnih 120,093 prevozil v 50’29"05 s poprečno hitrostjo 143,7 km/h; 2. Mamola (suzuki) po 7"91; 3, Crosby (yamaha) 9’'51; 4. Fontan (yamaha) 9”58; 5. Lucchi-nelli (honda) 29"66. 125 ccm: L Palazzese (MBA), ki je 23 krogov za skupnih 92,713 km prevozil v 42’01"41 s poprečno hitrostjo 132,3 km/h; 2. Lazzarini (garel-li) po 17”; 3. Aulnger (MBA) 31”49; 4. Vitall (MBA) 41"35; 5. Selini (MBA) 46’’31; 6. Nieto (garelli) 105”17. LESTVICA ZA SP 500 ccm: 1. Uncini (it.) 103; 7. Roberts (ZDA) in Sheene (VB) 68; 4. Crosby (N. Zel.) 66; 5. Spencer (ZDA) 57; 6. Katayama (Jap.) 40; 7. Mamola (ZDA) 38; 8. Lucchinelli (It.) 32; 9. Bellington (J. Afr.) 27; 10. Fontan (Fr.) 24; 11. Van Dul-nen (Niz.) 19; 12. Frutschl (Švi.) 17 točk. 125 ccm: 1. Nieto (Šp.) 111; 2. Lazzarini (It.) 74; 3 Bianchi (It.) 59; 4. Tormo (Šp.) 48; 5. Aldrovan-di (It.) 44; 6. Palazzese (Ven.) 42; 7. Miiller (švi.) 41: 8. Aulnger (Avs.) 38; 9. Selini (Fr.) 35; '0. Vi-gneti (Arg.) 26. Lackey svetovni prvak ETTELBRUCK - Američan Brad Lackey na suzukiju je letošnji svetovni prvak v motokrosu v kategoriji 500 kubikov. Zadnjo dirko je os ve bi Šved CnrVtuH KOTALKANJE EP v Benetkah BENETKE — Devet držav se je prijavilo na evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, ki bo od 25. do 29. t.m v Benetkah. Organizatorji pričakujejo še prijavi Jugoslavije in Portugalske. JfoTEK PREGLED ^azgodovine Saškega krasa STANKO FLEGO Mi na Leskovcih (Grotta Azzurra) št. 257 V.G. Pra,vlarn° smo omenili, ko je bil govor o mezolitiku, saj V te’ Prostrani votlini prvič ugotovili prisotnost > a na tržaškem Krasu. V gornjih plasteh so že na jNinj- Poletja in tudi v poznejših raziskavah zadeli na Mjjjj e najdbe iz neolitika, eneolitika in kasnejših ob- pejca (Grotta dei Ciclami) št. 2433 V.G. Ta rw,vv* ivii ^ r tW,, „ _ U°valci Zanimiva predvsem zato, ker so jo nekdanji razi-0^keg skoraj popolnoma prezrli, tako da so člani arheo-i^isk0v0cJselca 'C.A.I. — Alpina delle Giulie» v ciklusu e s° sedn' V letih 1959, 1960 in 1961 izkoPali v plasteh, >itsR,e do globine 5 metrov, bogate najdbe iz neo-,,v®h ie Ikl in drugih obdobij. Posebno je zanimiva najdba 6 Fa,i pP° okra^enih kup na nizki nogi, ki so ju odkrili HtIk0polnoma ohranjene in izmed katerih ena pripada , u’ druga pa začetni bronasti dobi. * do h a 'e' da najdeni material v tej zelo važni jami ni V ok^68 še zadostno objavljen. 01icl te jame. ali bolje rečeno v trikotniku Opčine - Fernetiči - Repentabor poznamo še celo vrsto pomembnih jamskih najdišč, izmed katerih je najvažnejša Pečina pri Dubih (Caverna delle Tre Querce) št. 1102 V.G., ki je dala tudi precej ostalin iz neolitika in eneolitika. Mogočni, okoli 20 m visok in 15 m širok vhod v Katrino pečino pri nabrežinski železniški postaji. Tudi v tej pečini, ki smo jo že omenili, ko je bil govor o mezolitiku, so raziskovalci naleteli, poleg na najdbe iz drugih obdobij, tudi na ostaline iz neolitskega časa V skupino važnejših jam, katere karakterizira bogata arheološka zapuščina, bomo uvrstili še Terezijino jamo (Caverna Teresa) št. 939 V.G. To jamo, ki je v parku devin- skega gradu, je raziskal že L. K. Moser v začetku tega stoletja. Bila je, vsaj po takratnih objavljenih publikacijah sodeč, zelo bogata z neolitskimi in eneolitskimi izkopaninami, med katerimi izstopata pintadera in bakreno bodalo. Kasneje so jamski vhod umetno izdelali, danes pa je jama popolnoma zatrpana, ker so zavezniške enote vhod zaminirale in odvrgle vanj veliko količino raznih odpadkov. Podobna usoda je doletela še celo vrsto arheološko pomembnih jam na tržaškem Krasu, katere so v času prve svetovne vojne preurejali v vojaška zaklonišča in tako popolnoma uničili zemeljske plasti, ki so bile v notranjosti jam. O mnogih jamah, ki jih na začetku stoletja poznamo kot bogata arheološka najdišča, nimamo dandanes niti sledu. Poleg zgoraj omenjenih jam, ki so nam znane že od začetka stoletja kot arheološka najdišča z neo-eneolitskimi najdbami (vseh pa nismo mogli našteti, ker bi bil njihov seznam preobširen), pa poznamo še skupino jamskih najdišč, ki so bila odkrita v zadnjih dvajsetih letih in ki so jih raziskovalci našli popolnoma napolnjene z jamskimi sedimenti. Skoraj vse te jame so odkrili speleologi in arheologi amaterji in čeprav so te jame po površini precej majhne, so zelo važne, ker so se prazgodovinske plasti v njihovi notranjosti ohranile nedotaknjene do današnjih dni. Najbolj poznana v tej skupini jam je verjetno Jama -mitrej pri Štivanu (Grotta del dio Mithra) št. 4204 V.G., ki predstavlja eno izmed najvažnejših jamskih arheoloških postojank, kar jih je bilo odkritih v povojni dobi na tržaškem Krasu. Jamo so odkrili speleologi kluba «Alpina delle Giulie» leta 1965. Bila je skoraj do stropa napolnjena s kamenjem in zemljo. Odkritelji so v površinskih plasteh izkopali več reliefnih stebrov in napisnih kamnov, ki so pripadali jamskemu mitreju — svetišču božanstva Mithre, ki so ga v tej jami častili v rimski dobi od polovice III. do konca IV. stoletja našega štetja. V tej plasti so odkrili tudi 250 fragmentov in 13 popolnoma ohranjenih rimskih oljenk in veliko količino novcev, s pomočjo katerih so točno datirali dobo uporabe tega mitreja. Po teh začetnih izkopavanjih sta globlje jamske sedimente raziskala lokalno nadzorništvo za spomeniško varstvo in odsek za arheologijo tržaške univerze. Pod že omenjeno plastjo iz rimske dobe so ti raziskovalci odkrili še precej zanimive najdbe iz železne in bronaste dobe in iz neo-eneolitika. Z radiokarbonsko metodo opravljene analize kurišča, ki je bilo v neolitski plasti s keramiko danil-skega tipa, so dale starost 3.820 let pred n.š. To je tudi edina do sedaj napravljena datacija z metodo «C 14», kar jih za neolitik poznamo na našem Krasu. Jama je sedaj obdana z žično ograjo, lahko pa si jo ogledamo, ker ključe vrat ograje hrani čuvaj žalezniške čuvajnice pri štivanu. V jami so iz mavca narejeni odtiski reliefov in napisnih kamnov, ki so jih odkrili v začetnih izkopavanjih. 1 Tudi jame, ki jih v italijanski strokovni literaturi poznamo pod imeni »Grotta degli Zingari», »Grotta delTEde-ra», »Grotta della Tartaruga«, «Grotta dell’Ansa», »Grotta Lonza» in «Cavernetta ad Est di Trebiciano», so odkritelji našli popolnoma zasute. Vse te jame smo že omenili pri naštevanju mezolitskih najdišč. Prekopali so jih v večini primerov arheologi-amaterji, ko so pri nas tako dejavnost še dopuščali. Jame so vsebovale raznolike najdbe iz skoraj vseh obdobij. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST Ul Montecchi 6, PP 559 Tel, (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din za organizacije in podlogo mesečno 120.00. letno 1200.00. Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ Z (to račun S0101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljani Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 . Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43j£L 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po torni0 ■ sožalia 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir D* ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juni krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drug v Italiji pri SPI. član ititijanstoj zv«z» časopisni] 1 založnikov FlE® 10. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I izn I Trat VOLILNA NEDELJA POTEKALA BREZ INCIDENTOV IN OB ŠE KflR ZADOVOLJIVI UDELEŽBI Uspeh volitev na Korziki potrdil pomen Mitterrandove politike decentralizacije Pomembna afirmacija avtonomistov, ki so sedaj jeziček na tehtnici Slabi rezultati za velike vsedržavne stranke - Zopet nazadovanje KPF 0B TRETJI ETAPI MINISTROVEGA POTOVANJA V LATINSKO AMERIKO Colombo skuša v Buenos Airesu obnoviti odnose med Argentino in Zahodno Evropo (Dopisnik Dela za Priuio. aki dnevnik) PARIZ — Mitterrandov miadi režim. soočen z močnim odporom domače opozici je in z neizprosno realnostjo mednarodne krize, .je praske dosedanjih gospodarskih in političark spodrsljajev v nedeljo pokril z velikim obližem: večno puntarski Korzičani so mu izglasoval.’ zaupnico Otoške volitve so hkrat. poka zale. da je zamisel o decentralizaciji v Franciji zares dozorela in da ljudje tudi v družbi s kapitalistk: -nim gospodarskim redom čutijo po trebo po krajevni samoupravi. Korzičani v nedeljo niso izbirali samo 61 članov ookrajinske skup ščine. prvič v francoski zgodovini in dobro leto pred drugimi 21 francoskimi pokrajinami — volitve so bile tudi nekakšen plebiscit, na katerem so otočani z zadovoljivo udeležbo potrdili, da odobravajo ponujeno obliko avtonomije. Glasova sta namreč oddala približno dva od treh volilnih upravičencev. To ni sicer ne boljša ne slabša udeležba kot na lanskih volitvah, vendar ima veliko več.io vrednost, če upošteva mo razbijaško kampanjo nasprotni kov oblasti, dopustniško sezono in začetek lovske sezone. Simboličen je bil star pastir, ki jo je v capah in s palico v roki prunahal na ba stijsko volišče in ki je po korziško ozmerjal komisijo, ker mu ni dovolila oddati glasu — ni ga biio namreč na seznamu in bil jt tudi brez volilne izkaznice. Otočani so torej pokazal: politično zrelost, čeprav je bilo do zad njega slišati, da ne razumejo pomena volitev. Povrh so volitve mi nile brez običajnih «folklornih» e pizod: nihče ni kradel volilnih skrinjic in iili metal v morje, v lase so si skočili samo na enem od 518 volišč in 140 državnih kontrolorjev, ki jim je bil tokrat na volio celo helikopter je moralo le tu in tam zgladiti kak nesporazum. . . Korzika je s takšnim odnosom povsem zavr-niia bombavsko rovarjenje dveh ile gamih organizacij, med njimi razvpite FLNC, ki sta pozivali k bojkote in ki še vedno sanjarita o odcepitvi otoka iitiiiiiiiiiiufriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiimiitiuiiMiMiiiiiiiiiiuiiiiitniiiiitiimiiiiiiiiiMiiiiMiMiiiiii Nuovo Banco Ambrosiano je včeraj odprl okenca * ■ Vjšfe Simboličen in pomenljiv je tudi velik uspeh avtonomistov. Dr. Simeoni, pod Giscardoro v ilegali, z žandurji za petami in nazadnie pred danes razpuščenim sodiščem za dr žavno varnost obsojen na pet let zapora in izgubo državljanskih pra vic, je smel prvič po desetih ietih oddati glasovnico. Poleg tega bo v novi skupščini s svoiimi tovariši igral vlogo jezička na politični tehtnici. Niti desnica niti levica si namreč nista priborih' odločilne prednosti in o vseh pomembnih zade vah začenši z volitvi.io predsednika pokrajinske skupščine, bodo zato odločali glasovi avtonomistov. Kor-ziški voliici so tako iasno pokazali. da želijo razvoj otoka krojiti po svoje, brez vmešavanja pariške ob tasti in štabov političnih strank. Izidi volitev so za klasične stranke pravzaprav neuspeh, čeprav je rezultate težko tolmačiti kot vsesplošen nacionalni test. Prvič, volilnih list je bilo kar 17 in glasovi so se zato razpršili močneje kot na drugih volitvah In drugič. Korzičani so glede na naravo volitev kandidate tokrat bolj kot po politič- Francijo zdaj začenja drugo, še težje obdobje. Nova pokrajinska skupščina, ki ji «posebni statut* Korzike daje široka pooblastila, se bo morala naučiti upravljati. Izkuš nje, pridobljene v tej sob, bodo pomembne za vso Francijo, kajti napoleonskih navad se bodo morali o-tresti na obeh straneh — na otoku, kjer doslej niso znali misliti brez Pariza, in v Parizu, kjer so doslej ljubosumno uveljavljali skrbniško voljo. VILKO NOVAK TUREN — Turinsko sodstvo končuje preiskavo o smrti navadnega zapornika Pasquala Vieleja, ki so ga rdeči brigadisti 19. junija 1980 zadušili, potem ko je «izdal» paznikom njihove načrte o begu iz tu-rinskega zapora. Preiskovalni sodnik je za umor že obtožil Giorgia Piantamora, Pietra Bertolazzija, Claudia Carboneja in Giorgia Zoc-colo. štiri rdeče brigadiste, ki so bili že obsojeni skupaj z zgodovinskimi voditelji rdečih brigad. V Buenos Airesu se je Colombo pogovarjal tudi z argentinskim zunanjim ministrom Juanom Aguirrejem Lanari.iem (Telefoto AP) hm................................................................................................iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiua«MiiiiiiiiiiniiiiiniiiMiiHiniimiiMiiiiiiiMHuiiiiii« gjgrjsža T j ZARADI IRAŠKO-IRANSKE VOJNE OB SAT-EL-ARABU otokom. Kljub vsemu bodo v na cionalnih štabih političnih strank morali upoštevati nekaj nedeljskih naukov. Meščanske stranke današnje opozicije so se najhuje opekle. Golisti so bili nekdaj vodilna sila na otoku, toda tokrat so kljub zavezništvu z Giscardovsko CTDF zaostali za levico. Povrh pa so Korzičani demantirali zatrjevanje desnice, da si Francozi v resnici ne želijo avtonomije in da sta ^regionalizacija* oziroma decentralizacija kvarni za enotnost dežele. Tudi klasična levica se ne more pohvaliti s kakim '»osebnim prodorom, čeprav bo ime la nekaj več sedežev od desnice in čeprav računa na delno podporo av I tonomistov. Tako gibanje levih ra dikalov. ki ima na Kor/.iki zgodovinske korenine, kot socialisti, ki so na otoku še mlada politična sila. so kvečjemu ohranili stare položaj. Otoški komunisti so narobe nazadovali. kar samo znova rotriuje da Marcnaisova partija preživlja hudo krizo. Po prvi zmagi zamisli o regionalizaciji se tako za Korziko kot za Diplomacija išče kompromisno rešitev za sedmo konferenco gibanja neuvrščenib Bagdad ne vztraja več na gostovanju vrha - Egipt predlaga New Delhi, naslednji vrh pa naj bi bil v Bagdadu BAGDAD — Irak je že uradno sanje morebitne spremembe kraja sporočil, da ne bo vztrajal na gostovanju sedme konference neuvrščenih držav, a v zameno p’ediaga, da bi bila v Bagdadu prihodnjega 2. septembra vsaj seja zunanjih ministrov neuvrščenih držav. V tej kompromisni formuli je skrita vsa skrb iraške diplomacije, da ne bi prehudo trpel ugled Iraka, obenem pa, da ne bi s svojini vztraja njem načela enotnosti gibanja ne uvrščenih. Tudi taka odrešilna formula, ki bi morala razrešiti formalno vpra- MILAN — Včeraj zjutraj so red-n odprli 108 okenca osrednjega sedeža in podružnic novega Banco Ambrosiano (Nuovo Banco Ambro siano). Nad vbodom v banko je še vedno stari napis in potrebno bo še nekaj časa. da ga bodo nadomestili z novim. Vsi se sprašujejo, kako se bo obnesla nova uprava, ki jo vodijo tri državne bančne ustanove in štiri zasebne. Včeraj se je promet si cer odvijal normalno, toda bil jc šibkejši, morda tudi zaradi počitnic. Pomembno je pa, da ni bilo navala strank pri dviganju vlog. Uradniki delajo nepretrgoma že več dni (delali so tudi v nedeljo), da bi pripravili vse obračune. De lovna vnema jim ni manjkala, kajti dobro se zavedajo, da bodo potrebni hudi napori, da bi se ustanova izvlekla iz težav v katere je zabredla po Calvijevi krivdi. Vloge strank v banki so v zadnjem času občutno padle, in sicer s 2849 milijard lir na 2141 milijard lir, se pravi za več kot 700 milijard lir. Delovna vnema je še večja, ker obstaja nevarnost, da ne bo nova uprava ščitila vseh delovnili mest. Iz poročila treh komisarjev, ki so pregledali bančne račune je razvidno, da je strošek /.a osebje (4186 enot) pretirano visok v primerjavi z upravljanimi sredstvi. Poleg tega bo treba rešiti še vse probleme povezane z odnosi med novo banko in finančno družbo d -a centrale*, ki nadzoruje družbe «Cre-dito varesino*. «Banea cattolica del Veneto® in «Toro Assicurazioni*. Vsem tem težavam se pridružujejo še vprašanja tehnične narave, ki zadevajo kotacije na borzi. In končno je še resni problem majhnih delničarjev. Banco Ambrosiano je štel nekaj čez 38.000 delničarjev (700 jih je iz vrst uslužbencev). Mnogi od njih so podedovali delnice od dedov in očetov, nekaj so jih kupili s svojimi prihranki. Njim bodo šle. po izjavah novih vo diteljev, le drobtinice. Razumljivo je torej, da so zaskrbljeni in da so ustanovili sindikat delničarjev. Vod stvo sindikata je sklenilo. «da bo oporekalo veljavnosti Andreattove-ga dekreta o prisilni likvidaciji ban ke, ker ta dekret ne likvidira ničesar, temveč le porazdeli med bank listnico malih delničarjev*. Zato se bodo pritožili na pristojno u pravno sodišče. Na sliki (telefoto AP) eden prvih klientov v Nuovo Banco Ambrosiano. MiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiMikiuiiiiniiiiiiiiiiMMiiiiifiiiiMiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiAiiit POMEMBNA POBUDA ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV Na Svinski planini odkrili spomenik žrtvam nacizma CELOVEC - Pri Karlutovi doma i či.ji na Svinski planini je v nede l.jo Zveza koroških nartizanov od krila spomenik za žrtvi nacifaši I zrna, ki so ju nacisti poleti 1944 umorili in sežgali v gorečem gos-nodarskem poslopju. Esesovci so pooili najemnika kmetije in njegovo nosečo ženo, dvoletnega otroka pa odpeljali v neznano. Njihov zločin .je bil. da so s hrano oodpirali partizane na Svinski planini. Predsednik Zveze koroški’ par Prva nedelja inaksiglobami TARANTO — Na ljudskem glasa vanju o možnosti zgraditve iedrske centrale v njihovi vasi. se ie 98,8 od sto prebivalcev Avetrane izrazilo negativno, samo 35, se prav: 0,68 odst., na za gradnjo centrale. Avetrana ie eno od obeh središč (drugo ie Carovigno), za kateri ie deželni odbor predlagal, da bosta Mdež za novo centralo. I RIM - V blagajne rimske občine se je steklo samo v ne deljo približno 25 milijonov lir, sad prvih maksiglob. Mestni redarji so hib še kar strogi, saj je 13 davkoplačevalcev pri spevalo več kot polovico celot ne vsote. Gre za trinajst oseb, ki so vozile nezavarovane avte in so morale afi bodo morale v bližnji bodočnosti odšteti po milijon lir vsaka. Druge globe so manjše: 105 šoferjev je vozilo skozi križišče z rdečo lučjo (od 25.000 do 100.000 lir). 158 šoferjev je kršilo razne županove odredbe (prepovedano parkiranje, vožnja po preferenčnih pasovih, vožnja v prepovedani smeri itd ), globa zanje znaša od 20 tisoč do 200.000 lir. še bolj počeni so šli skozi tisti, ki so vozili brez vozniškega dovolje n ja, če so ga seveda kje poza bili: zanje je globa od 20.000 do 50.000 lir, Kdor je vozil brez vozniškega dovoljenja za to, ker ga sploh nima (takih so ustavili v Rimu 8) bo mora) pred sodišče, saj gre za ka zenski prekršek. Rimski mestni redarji so u-gotovili. da so Rimljani sprejeli maksiglobe dokaj mirno: ni bilo žolčnih prerekanj, čeprav je zelo majhno število šoferjev plačalo globo takoj: večina bo počakala, da jim občina pošlji na dom poštno položnico in bo plačala z nekaj mesecev za mude. tizanov Janez VVutte Luc. ki je sam bil borec na Svinški planini, je v svojem govoru poudaril pomen dejstva, da it odporniško gi banje proti nacističnemu režimu seglo tudi na severno stran Drave. Prebivalstvo je partizane večinoma prijazno sprejelo in iili podpiralo, predvsem pa je nacistične oblast l ike bolelo, da .je podpora na najsevernejšem delu dvojezičnega o zemlja na Koroškem prišla od pripadnikov obeli narodov na Kuro škem. Proti razmahu partizanskega gibanja na Svinški planini so nacisti nastopali s tako gnusnimi zločini, kot se je zgodil pri Karlutovi domačiji in ki šte.je med najhujše na severni strani Drave. Wuttc ie opisal zločin katerega nemočna priča je bil. in svaril pred neonacisti. ki tudi v Avstriji zopet dvi-čajo glavo. Kot drugi govornik je d.ješki občinski odbornik Filip \Varasch dejal, da bi morala postaviti sporne nik žrtvam tretjega rajha občina dješke že takoj po vojni, in se zahvalil zvezi koroških partizanov da je to zamudo zdaj nadoknadila. Rekel .je. da je odkritje spomenika na Svinšl i planini pomembno, ker potrjuje dejstvo, da je prišlo do odpora proti nacizmu na celotnem dvojezičnem območju in ker sta bili pobiti žrtvi pripadnika obeh narodov v deželi. «Odpor proti nacizmu, trpljenje, izselitev in oboroženi boj v okviru narodnoosvobodilne vojske — to je skupna zgodovina koroških Slovencev. zgodovina ZSO in NSKS, kot je člen 7 avstrijske državne pogod be sad zmage nad nacizmom in naših skupnih prizadevanj*, je dejal Warasch in poudaril, da bodo koroški Slovenci uspešni le tedaj, če bodo kljub vsem razlikam v strategiji spoznali, da morajo ostati enotni. Med številnimi častnimi gosti, ki so se udeležili odkritja spomenika, je bil tudi današnji lastnik zemljišča dr. Thurn in Taxis, predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij dipl. inž. Wieser in dr. Grilc. dr. Franci Zvvitter član med narodne zveze borčevskih organizacij Bogo Gorjan, predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu, zastopniki borčevskih organizacij z obeh strani me je in nekdanji borci na Svinški planini. (Sindok) in časa prihodnje konference giba nja, pa ni povsem gotova. Kuban ska tiskovna agencija «Prensa La tina* namreč trdi, da se bodo že 21. in 22. avgusta sestali v Havani zunanji ministri neuvrščenih držav, ki bodo imeli posebna pooblastila. A-gencija ne navaja, o čem bi morali razpravljati, ker pa omenja posebna pooblastila, bi morali razpravljati skoraj izključno o spremembi kraja in o morebitni odlo žitvi sedme konference. To naj bi bil po pisanju kubanske agencije predlog predsednika Fidela Castra, predsedujočega v gibanju neuvrščenih. Oba, iraški in kubanski predlog, sedaj skrbno proučujejo v New Delhiju, ki bi moral gostovati naslednji, 8. vrh gibanja neuvrščenih. Po vsem sodeč indijska vlada nasprotuje predlogu, da bi že sedaj gostovala konferenco, saj je na to nepripravljena, obenem se noče zameriti državam, ki podpirajo iraško stališče. Vsekakor je že sedaj povsem jasno, da v Bagdadu septembra 7. konference ne bo. Prav tako so le majhne možnosti, da bi z odložitvijo konference dali Iraku možnost, da prekine vojno in zgladi svoj spor z Iranom, saj so v Teheranu trdno odločeni, da kaznujejo »satanski Huseinov režim*, še najbolj verjeten je včerajšnji kompromisni predlog Egipta, da bi bila sedanja konferenca v New Delhiju, prihodnja pa v Bagdadu. nikov varnostnih sil tudi ravnatelj letališča. Po vsem sodeč bo torej končni obračun armenskega terorističnega napada precej hujši, kot so to v Ankari uradno potrdili. Prav tako ni še povsem jasno, koliko teroristov je sodelovalo v samomorilskem napadu. Sobotno verzijo o treh napadalcih so časopisi zavrgli, ker so baje varnostne sile v soboto po pomoti ubile nekega potnika v prepričanju, da je armenski terorist. Iz tega sledi, da sta napad izvedli le dve osebi, bržkone pa so bili z njima še drugi, ki pa niso sodelovali v napadu. Policija je baje aretirala še neko tretjo osebo, vesti pa v Ankari niso potrdili. Medtem se v Turčiji širi bojazen, da bodo vojaške oblasti po sobotnem terorističnem napadu še poostrile policijske ukrepe in nadzorstvo, ki so ga v zadnjih mesecih nekoliko omilili. Napad armenske tajne osvobodilne vojske je obenem spravil v zagato turške oblasti, ki so do nedavnega zatrjevale, da so podobni atentati v tujini mogoči, ker ni dovolj zajamčena varnost turških predstavništev. BUENOS AIRES — Tretja Colombove turneje po Latinski, nki je bržkone tudi najpom*® ša. Italijanski zunanji minister r namreč v nedeljo zvečer PnsIL~. Argentino, že včeraj pa se je varjal z novim predsednike«’ gnonejem. ki je zamenjal neuspe ga vodjo «malvinskega bojnega v hoda* generala Galtierija. Colombov obisk je prav 2°^ «zgodovinski». Gre namreč za P obisk kakega italijanskega . ga ministra v Argentini P° . , tih letih in prvi obisk šefa dipl°?“ im leun in prvi ooisk. ».a —. , u cije ene izmed članic EXJS od • 1976. Colombo je obenem tud) L, evropski državnik, ki se Y fZjgU« Airesu mudi po izbruhu faikian° krize. . ■ jj In prav spopad med Argentino. Veliko Britanijo z vsemi negativ ^ posledicami, ki jih je imel v med zahodnoevropskimi o”. in Latinsko Ameriko, je osredn) . ma Colombovih pogovorov s 1 šnjimi oblastmi. Italijanski ster zastopa edino državo, ki novila gospodarskih sankcij. P ■ Argentini v času (17. maja), ko ^ na na Južnem Atlantiku sploh ^ dosegla svojega vrhunca. Pra\ to ji je EGS zaupala nalogo, d £ novno zbliža stališči obeh c^Ljji-kar zadeva političnih, kot Ž°sF)7re. skih odnosov. Colombov polo23'. v* pi še dejstvo, da živi v ArSeI\Lt«v-liko število Italijanov, ki Pr®7ore ljajo približno polovico celotnega p* bivalstva. ^ Zaradi hude gospodarske jo je povzročil katastrofalen jJj pada z Britanci, si .Argentina*, more privoščiti nadaljnje «zaII“ G ve* odnosov z EGS, ki je ena L njenih glavnih gospodarskih P^ nerjev. Draginja, skokovit vj ^ cen (500 odstotkov!) in že vet, 40 milijard dolarjev dolgov s ^ # pogojujejo sanacijo države, G. more iskati pomoči le pri ostali noameriških zaveznikih. Ob vsem tem pa ne gre Pr j^. dejstva, da Argentino vodi se prej vojaška diktatura. Colom ~ izrecno poudaril, da Italija ^ jemlje na znanje svečane oblJ110;^ žima, da bo kmalu vzpostavil a* kracijo, a da je njena sol. predvsem namenjena argentins L prebivalstvu, ne pa njegovim Za izboljšanje odnosov z ^ vl noevropskimi državami pa oc1" zj. pomembno vlogo tudi sosednja rili ja, ki je ponudila svojo P031 štvo med Argentino in VB. Miiiiiiaiii>Mfimc»>iii«Mi>iii<8if iiiiiii»iiiii>iaaBi*iiiiii*a(aiiai!iiiiiii>vnfi8vii«i«iiiiiiiiiiiiiiiiii8«aaaiiiiiMitiiiiiiiiiiii«iitii«Ki»ii*Ki>iiaiiaiii«aMMiinBa>«iii>iB>K>aial,>f Sue in Snoopy na razstavi Veča se število mrtvih sobotnega napada v Ankari ANKARA — še vedno ni znan končni obračun sobotnega terorističnega napada na ankarsko letališče Esemboga. Turško časopisje je včeraj že pisalo, da je mrtvih najmanj 12 oseb in da se v bolnišnicah številni ranjenci borijo s smrtjo. Vojaške oblasti pa niso spremenile sobotnega obračuna, da je bilo ubitih le 7 oseb, med njimi eden od napadalcev in dva tuja državljana. Med mrtvimi, ki jih navaja tur ško časopisje je poleg treh pripad- Desei kilogramov težak in poldrugi meter visok Snoopy očitno ni preveliko breme za 18-letno Sue bi si je brhkega psička posadila na ramena na mednarodni razstavi daril v Londonu (Telefoto - ...........mm,um,....mm.m.mi.mmmmmmmmmmm.mmm.„„.limnlil.....i.. V SOBOTO NA USPELEM RIBIŠKEM PRAZNIKU V IZOLI _____________—--------—... ................... Prodoren uspeh TPPZ «Pinko Tomažič* IZOLA — Preteklo soboto in nedeljo se je v Izoli zbrala ogromna množica obiskoval cev na tradicionalnem ribiškem prazniku. Ponavadi na poletnih praznikih lahko pridejo na svoj račun tisti, ki so jim všeč’ mesne specialitete na žaru. Tokrat pa so bili pre srečni tisti, ki so privrženci rib, saj je bila v kioskili velika izbira, poleg tega pa so se ribiči res potrudili, tako da so lahko imeli gostje na razpolago nadvse okusne in seveda sveže ribe. V teku dveh dni so Izolčani obudili nekaj starih običajev, kakor na primer slavnostni odhod ribičev na morje in njihov po vratek v pristan. Na sporedu je bilo tudi nekaj športnih tekmovanj, tako v vodnih disciplinah. kakor tudi v nogometu in starodavnemu vaškemu tekmovanju v natezanju vrvi. V soboto zvečer pa je bil na sporedu tudi bogat kulturni program, ki se je začel z nastopom skupine mladih tamburašev, ki. so s svojim prisrčnim nastopom in prikazano veščino navdušil večtisočglavo množico. Sledil je koncert godbe iz Pirana, ki se je pred stavil z bogatim sporedom, ki je vseboval ta ko izbore slovenski!) ljudskih in partizanskih pesmi kakor tudi odlične priredbe za pihalni orkester skladb nekaterih avtorjev klasične in jazzovske glasbe. Osrednja točka kulturnega programa pa je bil nastop Tržaškega partizanskega pev skega zbora »Pinko Tomažič*, ki se je pred stavil množici z izborom mednarodnih partizanskih in delavskih pesmi, s katerimi je osvojil publiko* ki je z navdušenjem sprejela njegovo izvajanje. Celotni programski so ga povezovale pomenljive recitacije Staneta Raztresena in Alda Pressla. ter občuteni solistični parti, ki sta jih zapela solista Marino Eva in Igor Pavletič, je z običajno veščo roko vodil Oskar Kjuder. Vsako posamezno pesem .je publika sprejela z burnim ploskanjem, ki je doseglo svoj višek, ko se je ansambel poklonil spominu in svetlemu vzoru Josipa Broza Tita, Pri tej pesmi se je publika pridružila solistu in zboru pri petju re frena cDruže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo*. Zbor pa se je od dolžil publiki z izvajanjem tiste pesmi, ki jo mnogi smatrajo za nekakšno himno Primor skega ljudstva, Simonitijevo »Vstajenje Primorske*. Po kulturnem programu, pa so se mladi in manj mladi zavrteli ob glasbi, ki sta jo izvajala ansambla Oktavija Brajka in Spomin. OO (d co 'a O o O