*1 40. V Gorici, ˇ četrtek dne 2. aprila 1908. linija trikrat bi ttdoa, In nioor v torak, eatrtak ,in soboto oh 4, url popoldne ter s»wip po po* t i.iiij«>ninn« *li v Oorlci na — V tej kratki dobi petih mesecev je društveni odbor storil vse, kar je bilo v njegovi moči za prospeh društva. Imel je 9 odborovih sej, v katerih so se razpravljala važna vprašanja o društvenih stvareh. Sklenilo se* je predvsem prirediti po vseh občinah tolminskega okraja predavanja o si-rotinskem vprašanju iu tem potom popularizirali društveno idejo v najširih ljudskih slojih. V ta namen so si odborniki tudi razdelili posamične občine za predavanje. Dosedaj je društvo priredilo h predavanj o siroti nskem vprašanju in sicer dne 14. jan. 1908 na Ljubinju, dne 15. jan. 1908 v Poljubinju, dne Hi. jan. 1908 v Podmelcu, dne :>. feb. 1908 v Doljah in dne H. ieb. 1D0H v Tolmina. Predavala sta povsodi društveni predsednik, sodni .svetnik Primožič in tajnik dr. Ferfolja. Poslušalci so bili obojega spola irazun v Tolminu, kjer se je vdeležila predavanja edina ženska), ožeajenei in samci. Na Ljubinju jih je bilo 30, v Po-Ijubinju 40, v Podmelcu 60, v Doljah 10 in v Tolminu ,'»0. Povsodi je bilo zanimanja, posebno na Ljubinju in v Podmelcu, kjer se je splošno izražala želja, da bi se taka predavanja ponovila. Društvo je razposlalo 3*» dopisov, med temi so bili nekateri v nase lokalne časopise v ngitucijske namene za društvo. Vlog je napravilo društvo šest: ena izmed teh je obsegala prošnjo na tukajšno sodnijo, da bi uradoma šla društvu na roko in mu pomagala v dosego društvenega namena. Sodnija se je res odzvala in obljubila vsestransko por»oč. Uradoma je razposlala okrožnice na v*a županstva tega sodnega okraja, n:i vse župne in kuracijske urade in na vsa .šolska vodstva, s pozivom, da pomagajo društvu izvrševati njegove blage namene, bodisi z denarnimi prispevki, nabiranjem čknov, statističnega ma-terijnla iu podobnih potrebnih podatkov, s š:r-jenjem dmštveue ideje med ljudstvom itd. Žalibog je ostal ta poziv dosedaj br e z v speš en. V letu li'07. je bil odbor navezan večinoma sam nase. Tako se mu je posrečilo nabrati za leto 1907. h- t',1 členov, med temi 11 ustanevnikov 7a leto 1908. kaže bolje. Že seuaj štejemo za letos okoli 150 novih členov iu s« to število s primernim delo«, in agitacijo lahko podesetori do konec leta. Da se pa to zgodi, treba je, da priskočijo odboru na pomoč še drugi čiuitelji, v prvi vrsti naša duhovščina in učitelj; • • in inteligenca sploh. Želeti bi bilo prav no, da i se tudi naše izobra- ženo ženstve, -edvsein gospice učiteljice, začele nekoliko b< 'j zanimati za naše društvo. Naše dr štvoje že po svojih pravilih vzvišeno nad s1e h r n i m s tranka r s t vom n .aslužuje podpore od vseh s t r ;< 'i i j. ker zasleduje zgolj človekoljubne namene. Zato je potrebno, da vsakdo, brez razlike mišljenja, pristopi k našemu društvu in je [»odpira gmotno in duševno. Iz Volfiaitkj lupiflljg. -- V „Gorici" z dne 24. innrca st. 24. se hoče opravičevati gosp. Bogomil Bralina, pot. učitelj za Seln-liuti. Pa mu ni nič knj „riitaloB. Slabo stvar je pač težko zagovarjati. Piše, da je imel radi bolezni dovoljenje od e kr. okr, šol. svetu, tiska in zal. da 4> c«»iistil pouk v tistih, a da je poučeval na Selih. To dovoljenje da je segalo do 15. marca. Dobro! Sedaj pa vprašam gosp. „Bo-gomila": „Ali so bile volitve po petnajstem marcu? Kateri dan ste imeli na Doblarju volilni shod V Kateri dan ste agitirali po Rutih, ko ste bili celo v „JeIovcuc pri 3Kovačua? Radi šole ste dobili olajšavo — morda zato — da ste .imeli več prostega Časa za agitacijo. Res čudna bolezen. Tako kade bolezni — „reši nas o Gospod" — ker je nalezljiva in jako nevarna slabemu zdravju gospoda B15ogomilatt. Mož res ni trden — Bog ga pokrepčaj!! Nadalje pravi gosp. nIlogomiltt, da je poštena agitacija vsakemu dovoljena. Gotovo! Vsakemu, brez izjeme! Kaj ste pa Vi napravili na dan volitve z glasovnico Matevža Lu-znik iz Ušnika? Ali je tudi to poštena agitacija V Imamo priče! Vaše gg. kolege pa pustite le pri mira, ker na Tolminskem menda nimate nobenega, kateri bi Vam rekel „kolegae. V nadi, da v šestih letih toliko okrevate, da Vam ne bo treba prositi dovoljenja radi zdravja o volitvah, Vam kličem: „Bog Vas živi«! Volilec. Iz Zafolmlfla. — Dne 28. marca je zaspal v Gospodu ugleden in značajeu mož, podžupan,.!. Leban, po domače Šknder. Bil je mirnega in tihega vedenja, povsod priljubljen in spoštovan. Skrben gospodar in dober družinski oče je bil za zgled svojim sosedom, s katerimi je živel v lepi slogi. Pokojni se je pri delu hudo prehladil in v teku osmih dn!j nam ga je ugrabila nemila smrt, previdenega s sv. zakramenti. Vrli mož je bil zvest in odločen pristaš naše kmečke napredue stranke in je zanjo mnogo storil. Pogreb dne 31. marca je pokazal, kako ga je vse ljubilo in spoštovalo. P.odi blagemu ranjkemu lahka domača žemljica! Iz goriške okolice. Šempas. — Šempas je bila tista klerikalna trdnjava, v kojo so stavili naši „verni" kandidati vse zaupanje, imeli so jo za nepremagljivo, ali zmotili so se ter prav pošteno opekli. Mi smo jim povedali, da tu ni več prostora, da bi uganjali klerikalne bnrke. Ljudski glas, božji glas — ta ljudski glas je govoril dne 2. in 9. marca. Mi Šempasci smo >c dvignili iz spanja ter vrgli raz sebe moro teme, ter topamo v vrsto drugih zavednih občin. ' upon.0, da pri prihodnjih volitvah prekosimo naše sosede Ozeljance. Gospod urednik ! morebiti se Vam pa čudno zdi, da smo mi pri ožji volitvi nazadovali za 8 glasov, klerikalci pa napredovali za 27. Ne soditi prehitro; stvar je drugačna. Mi smo bili vedno istega mnenja, da naš g. župnik potem, ko je dobil od klerikalnih voditeljev pošteno brco, bode pri miru ter bode ljudstvo pustil, naj govori samo, ali zmotili smo se. Ko so dne 2. t. m. klerikalni kandidati dobili še ne povprečno 38 glasov, spogledalo se je tisto „naše ljudstvo" v Via Vetturini ter poslalo našemu župniku ultimatum za ožjo volitev, naj napne vse žile, ker sicer bo druga. — Seveda tega se je naš Grča bal, ali upanja, da bi ljudstvo spreobrnil, tega upanja ni bilo. Aii glej, ko on to študira, mu pride na pomoč z adobrim svetom" oseški vikarij, prepirljivi hujskač Franke. Dobri svet je bil tale: vsem Vašim dolžnikom pošljite po zaupnikih glasovnice, ter ako ne bodo volili za naše, naj pridejo v farovž. Poklicali so našega slavnega -~ pardon bahatega tajnika, naj prinese imenik volilcev, verni sluga je koj pritekel z imenikom v žepu. Sli m potem skup v hišo, kojo je revež Grča podedoval po pok. Monafijn. Tam so se najpr^ napili, potem pa je naš »spoštovani« tajnik na ukaz župnikov izvlekel imenik ter čital imena volilcev. Ko je prišel na vrsto dolžnikov, pa je rekel župnik: podčrtajte! Vse dolžnike so torej podčrtali potem so to agitacijo delili v tri dele, namreč dolžnikom nositi glasovnice. Tajnik eden, anal-fabet Tunin drugi ter najbolj razsodni podžupan revček Bele tretji. Ko je g. župnika Franke opozoril, naj ne dela preveč javno, se je ta izrazil: med štirimi očmi se dela, kar se hoče. In res je delal; večina dolžnikov, koji so se bali tožbe, so se zglasDi v farovžn, kaj jim je tam Grča pravil „na štiri oči8, nam ni še znano, ali upamo, da vse pride na dan, samo to vemo, da ta ndober svet" je pripomogel klerikalcem vdobiti 27 glasov več pri ožji volitvi. Ravno tako se je godilo dne 11. t. m., so stali trdni kot jelka, niso sedali omehčati; pri prvi volitvi v kmečkih občinah dobili so klerikalci 13 oz. 12 glasov, mi 35, pri ožji volitvi oni 18, mi 35. Onih 5 glasov je župnik skupaj spravil, češ v boj za sv. vero vsi, ker tu preti veri pogin. „ Po priliki, g. urednik, Vam predstavim te vojščake za sv. vero; za danes Vam omenim samo eduega, kateri je res zvest vojak Kristov; kdor ne veruje, naj vpraša g. župnika; oa to gotovo potrdi z oreroi rokama. Ta mož Vam je res vzor kristjana; dal je besedo, da ne gre, ne naše — ne njih kandidate volit, ko je pa župnika videl, se je kar tresel ter capljal za njim v boj za sv. vero za Berbuča! Šempasci, pokažimo temu možu, kar mu pritiče; uaj pa gospoda obiskuje njegovo gostilno, ker on gre proti nam, proti naši ljudski stranki. Tudi Vam, Ozeljanci, vam prav toplo priporočamo toga vzor-moža, da ga le pridno obiskujete. V Šempasu se svita, to nas navdaja z upom, da v teku par let odvrže bojazljivost pred farovžem še tistih par ^razsodnih" klerikalcev, kateri pa v Šempasu že ne pridejo več v poštev. Bog in narod! Il PniCiBB. — (I z i d v o 1 i t e v.) Nepo-voljen izid deželnozborskih volitev v Prvačini je moral vsakega poznavalca oudotnih razmer presenetiti. PrvaČina, ki je dosedaj vedno pokazala, da zna in ve zastopati interese naprednega kraetskega stanu, je šla na limanice skritim agitatorjem in intrigantom, ki so ravno s tem, da so boječ se javnega nastopa, boječ se odločnega priznanja k eni ali drugi stranki v svoji omahljivosti in prihruljenosti zmotili ljudstvo, mu vzeli pravo razsodnost tako, da se je proti svoji volji udalo nečimurnosti tistih „tihih vod", ki hočejo na vsak način priti v Prvačini na površje, tistim \judem, ki so po jezuitskem nečelu »namen posvečuje sredstva" porabljali najnemoralnejše pripomočke, samo da bi dosegli svoj smoter. Njih smoter je bil dvojen. Hoteli so pripomoči klerikalni stranki, najhujši nasprotnici prostega kmečkega ljud-| stva, do zmage. Tirali so ubogo nevedno ljudstvo v boj proti samemu sebi, v boj proti lastnim interesom, v boj proti lastni stranki. Ampak njih glasov' niso imeli tistega učinka, ter niso dosegli < ljenega smotra. Zmagala je povsod ideja samoobrambe, napredna misel. Tn Vi, Prvačkovci, kateri ste se dali premotiti, boste morda tisočkrat obžalovali svoj korak, ako ga že ne. Drugi smoter prvaških klerikalnih voditeljev je bil, zasejati razpor med ljudstvo. Do sedaj je bila v Prvačini samo ena stranka (z malimi izjemami). To seveda ni bilo prav našemu dušnemu pastirju in klerikalnim generalom v Gorici. Treba je dvojiti, deliti in tako bo zmaga nafta. To Be I jim je posrečilo. Razdvojili ao ljudstvo, napravili največje razprtje, največje sovraštvo, tožbe, ovadbe, prepir, zmerjanje, pohujšanje, „Po njih delih jih boto spoznali". Pričeli ste boj in ga nadaljujete. Prav! Mi Prvačkovcl nočemo prezreti tega izzivanja kar tako in to I posebno od nedomačinn, ki hoče sedaj, ko si je pripravil polne shrambe kmečkih žuljev in j polno hranilnih knjižic, žaliti naša čuvstva, naSe politične naziranje, in bodemo složno iz- j bojevali boj. Posledice iz tega boja, Primožič* j župnik prvački, pripišite sebi, za te bote vi I odgovoren, vaša vest vam bo očitala, mi si I pri tem umijemo roke. I II Bfl. — »Gorica« nesramno napada j poslanca gosp. Obljubka, da je on kriv, daje I bilo povedano v zobe gg. nuncema iz Kozane I in Vipolž na dan volitev, česar jima je šlo. j Laž je tudi, da je župnik iz Šmartnega gosp. j Kodelja bil napaden, pač pa je g. Kodelja j nekaterim možakom iz Vrhovlja, ki niso volili I na njegovo stran, zabrusil: Zdaj s<* se Vam I (liberalcem)odprla „nebesa"! Kar pase tiče na- j pada na ona dva duhovnika, pojasnujemo tako, I da je eden teh dveh vzel nekemu našemu I volilen glasovnico iz rok ter mu vsiljeval I svojo. Vrhu tega pa sta hotela prva na vo-išče. Okolustoječe volilce, ki so to videli, je pograbila sveta jeza, zakaj oni so že zjutraj čakali pred voliščem, da bi smeli voliti. Duhovnika pa sta prišla še le ob dveh popoldne in sta hotela koj na volišče. Volilci naše in nasprotne stranke so se zlovoijili in grdrnjali: tu nima nikdo privilegij. To je resnično poročilo o »napadu*. „Gorica8 pravi tudi, da ] ta čin ne služi na čast g. poslancu Obijubku, ki je pa na vsem tem popolnoma nedolžen; o vsej tej stvari ni on ničesar vedel, on bi gotovo vsako nedostojno obnašanje, naj bi prišlo od katerekoli strani, odločno zabranil in ukrenil tudi druge korake. Naši volilci so se j skoz in skoz dostojno in hvalevredno obna- \ šali! Ali je bilo kaj takega tudi od nasprotne strani?! NeH najzagrizosejši klerikalni agitator je v svoji brezmejni agitaciji šel tako daleč, da je nekega našega volilca celo s kljuk-cem napadel ter mu razparal hlače! Klerikalci obrekujejo in se spodtikajo na mirne in poštene naše volilce v Šmartnem, ter jim hočejo svoje grehe in umazanosti naprtiti z namenom škodovati jim na sgledu ali časti, kakor je to njihova posebna lastnost. G. Kodelja pa ni hotel v aGorici" povedati, kako je letal od hiše do hiše z raznimi nesramnostimi proti gosp. poslancu Obljubka. Gosp. župnik, poživljamo Vas prav odločno, da objavite vse one neresnične govorice, katere ste raznašali po Gonjačah in drugih krajih, drugače pa Vas bomo malce potipali! Vsa klerikalna gonja je bila ne sramna, hudobna in škodoželjna. Tako blago osebo, kot je poslanec Obljubek, se upate Vi opravljati in črniti prod javnostjo! Sram Vas boai! b SztijUI, — Gospod urednik! Prosio. prostora, za par vrstic v Vaš eenj. list. — Sicer nimam nič kaj takega javiti; vsi pa nas poznajo, še posebno pa klerikalci. Da so volitve pri nas minule s tako lepim vspehom za naše kandidate, se si nič Čuditi. Ozeljanci ter naši Št, Mihelci so pač ljudje zdravega razsodba. Pri nas nimajo tal klerikalni derviši. Da so „ta črni" vdobili par glasov, to je zasluga našega bivšega „tiejega" poslanca Župnika Srce ter njegovega apostelja. Prvi je namreč svoje dolžnike nekaj strašil, da morajo voliti za versko listo V Oh, sveta Neža! Versko listo? Kako bo to verska lista, če pa* največje propaliee delajo za njo "i Kaj je edna taka piopalka v Ozeljann počenjal, je neza-slisno; čete noči je okolu letal ter z „oštju" silil, naj delamo za sv. vero. Ali revež, slabo se je izkazal, pri svojem gospodarju župniku pač ni bil pohvaljen. Grča ter tisti zdražbar Franke iz Oseka, kranjski Janezi, so napajali natega apostelja pri g. Štruklju na Lijaku ter mu žugali, da naj dela, potem so se peljali skup do njegovega doma, tam je le enkrat zavpil vikar Franke: delajte, delajte! Ubogi apostol, kje je pa hotel delati, ker v Ozeljanu ter v sv. Mibelu sploh nobeden ga ne pogleda; lotil se je torej revnih starčkov, gostačev, ter k jednemu je prišel celo ob 11 uri zvečer na svislL kjer je revež spal; tam ga je nagovarjal, naj voli ž njim, »Ji nič ni opravil, V kmečki skupini je ml ta apostol edini, ki je volil za „sv. vero*. Likar se je pa izrazil, da rajal s hudičem kot z nato stranko. Likar, tiho, gradiva imamo dosti o vas, pozor! %m pat predobri, kaj? O našem g. liaplunu ne rečemo za sedaj nič več ter nič nanj kot to, da v prihodnje naj pridejo k njemu v „ofer« Brecelj-Fon-Puvletlč, po je- j zike pa naj gre k Berbuču t Punctum. I ll rtUl, (Raznoterosti.) — Odkar t je tako sijajno zmagala napredno-kmečka stranka, hI naš Janezek ne more doti miru. Vsako priliko uporabi, da lopne po nns * ,ne< I umneži" in »brezverci*. Kako ga je spravil ob pamet poraz klerikalcev, keže ta slučaj: Preteklo nedeljo je prišla neka gospodična iz Gorice v cerkev, da zmoli en očenažek. To ai bilo nuncu nič kaj po volji. Zato je pri navzočnosti cele množice zapodi iz cerkve rekoč, da je pevmska cerkva samo za Pevm- I dane. Tu se vidi, kdo podi ljudi iz cerkve. Omenjeni slučaj je dal povod raznim govoricam. Nekateri menijo, da grizejo nuncu miši možgane. Tudi neki Justin iz Podgore si beli glavo radi nas. Ta človek, menda učitelj na pripravnici, pravi, dasmoPevmčani najbolj divji v goriški okolici. To pa radi tega, ker smo — kakor hoče Justin — kamnjali Fona ob priliki njegovega „shodatt. Podi.jaui smo morda zato, ker ne plešemo kakor J6š% gode. Kar se pa tiče kamnjanja, prosimo g. Justina, da nam to dokaže. Sicer pa bi mu svetovali, naj nas pusti lepo pri miru in naj se rajše malce bolj pobriga za svoj razred. Dela ne manjka. Cujemo, da misli naš Janezek ustanoviti tu »katoliško društvo". Bodoči odbor je baje že sestavljen. Za „kapota" bo kakor se go- j j vori, nune sam, „podkapoa Mikili, „škrivautu I Tonče, BkasirK Nino, za „reservou pa Mohorč. ! Vstop v društvo je dovoljen samo onim, ki I bodo vsak večer reševali „vero* v Brezigar-1 jevi krčmi. Za poč't! Iz kanalskega okraja. Iz RoČiflJl. — Sobotna „Goricaa je posvetila Ročinjcem dolgo klobaso napoljneno s „šnopsomB, menda v zahvalo, da so Drmastja, Cahej et comp. bella doživeli t,u zasluženi I fmseo. Kdor ne veruje, ne bo zveličan, pravi j sv. pismo! J S tem mnenjem je zajahala „Gorica" v 25. št. ročinjskega „Morotau in hajd po nli-beraluem komandantu", »kramarju cikorije" I in veleučenem škartocu, kojemu gleda mize-rija že iz rokava! — Oh, oh! Tako nizka bi gospoia okoli „Goricea vendar-le ne smela biti. Kaj bi na primer rekel ročinjski K: ko bi povedali, da bi lahko njemu ena narečjih hiš v Ročinju gledala iz — grla ?! — Mesto pa, da napada 8Gorica" g. nadučitelja in g. župana našega, bilo bi bolje, da pouči nekega Berbučevega agenta o sedmi božji zapovedi: Ne kradil Lahko vam postrežemo s senom in slamo, iu če KiJi-ie tudi z ovsom, ukradenem pri Rajhu v Gorici. K stvari se še povrnemo, a takrat tako, da bodo dvema lepima možema hlače pokale od — sile! Iz ajdovskega okraja. Iz Sf. Križa. —(Odgovor preds toj-niku samostana g. patru Otokarju C e j a n u.) Na Vaš popravek v „Soči" z dne 24. t. m. moram kategorično potrditi, da so res agitirali kapneini iz Vašega samostana, in sicer: pater Celestin Lojk po Dobravljah od hiše do hiše, v Plačah pater Kamilij Požar in po Sv. Križu pater Gotfrid Novak. Ako Vam drago, navedem sto in več prič. Da se ne bode dalo vode tistim, ki bodo volili, ali ki so volili za napredno stranko, se je tudi reklo, kajti o tem se je splošno po Križu govorilo. Bes .e tudi, da niso več njih šli po vodo par dni No, potem so zopet pričeli hoditi. Kdo jim je prepovedal m kdo jim je zopet dovolil, me dosti ne briga. Vem pa, da France Žerovčkov ne! Vi, g. pater Otokar, mogoče niste niti vedeli o tej stvari. Prašajte Svoje podložne, mogoče bode kakšen vedel; prašajte pa Križane, Vam bodo znali povedati, da se je res tako go* vorilo. Vi, g. predstojnik, ste poznat kakor miroljuben in častivreden mož, in priznati se Vam mora, da ste se vedno taktno vedli pri vsaki priložnosti; in tudi ste mogoče svojim podložnim prepovedali vsako agitiranje, a ta prepoved ni obveljala, ker se je resnično p. Celestin pcdil po Dobravljah v nedeljo pred vo-litvijo in v ponedeljek pred volitvijo od hiše do hiše, kakor da bi bil obseden. To vendar« ni dostojno kapuctoa, ki drugače niti ne pogleda človeka v obraz, zlasti se žensk boji Pri agitaciji m jih menda ni bal, ker io hodil v M6$, ponujal Itm-ljn, Pavletičt in Fona, Sicer it mora trditi, da je opravil ravno na-ube, ktr m m mu ljudje tepli in jemali listke ter jih trgali, dn, celo pred njim. Hitro I so mu Izpraznili zalogo Pavletlčn, Breclja in Fona, Coravno je morala biti precej velika, ker jo je delil celo noč, kakor ho jo sam izrazil proti nekemu volilen, ki ga jo posebno nategoval. Revček mora biti, da ni spoznal: kako so ga vlekli I Pater Kamilij nima pri nas volilne pravice, a vendar je agitiral po Plačah. To tudi menda ni prav 1 Pater Gotfrid, ki razume toliko na po- j litiko kakor Žerovčkov France, je po Križu ; prodajal svojo omejenost in ponujal klerikalno j robo. — Ta pater se je v sredo pri službi božji posebno zagnal v „Sočo", „Slov. Narod" in v „Na3 Glastt. Razbijal in uganjal take reči, ki ne spadajo v hišo božjo. Pokazal je tudi, da mu je malo ostalo v možganih iz šol. Vsem naprednjakom in agrarcem se ga posebno priporoča pri prostovoljni beri! Reči se mora, da, pravzaprav, kapucini bi ne smeli voliti, ker žive o milodarih; oni so tjeraški redovi. Postava pravi: kdor živi od javnih milodarov, je izključen od aktivne in pasivne volilne pravice. In kapucini so, ki žive od javnih milodarih. Seveda jim teh dado največ napredujaki, a oni potem delajo proti njim. To tudi ni lepo! Da se je dne 9. t. m. podala po volitvah cela karavana klerikalcev v klošter, tudi mi ne morete oporekati. Kakor ljudje govore, ne vem, če je res, I so tam pili vino, ki so ga dali samostanu [ tudi naprednjaki. Vsi naprednjaki se opozarjajo na to! Spite raji sami vino l Tako je in nič drugače, ljubi g. Otokar. Vi ste dobri in mislite, da so vsi, a ni res. Biti pač bi morali, in hitro bi bil v deželi mir. Poklic kapucinov vendar ni politika in agitiranje, ker so se svetu odpovedali, in tudi to ne prištoja kapucinu ! Pustite agitiranje puhpintarjevemu Kar-lotu, kaksmaču, urmoharju Špeltu in drugim takim in videli bodete, da se živ krst ne ob-dregne ob kapucine. In h koncu, g. pater Otokar, ne zamerite, da sem mislil, da vas je 12, ker to je ravno ducat, vsekakor bolj pripravno število kakor 11. Da vas bo ravno 12, pa še enega vzemite, na pr. tega najnedolžuejšega in najčistejšega, pravega Sv. Alojzija, kateremu se je peč pred časom podrla. Že veste, kdo je j ta tič brez perja. Saj ga poznajo še celo grmi j okoli Črnič l Sedaj bojda živi na Cesti! Radi Vas, g. pater riejan, bi nikoli ne zmočil peresa, ker moram še enkrat potrditi, da ste v resuici pravi kapucin, kakoršnih je i menda jako malo. \i Si. Križa na Vipavskem. -(Poslanci, pripomagajtenam dovode!) Malo-katera občina je bila do zadnjih volitev tako J klerikalna kakor Sv. Križ. Nič čudnega, alco se pomisli, da se je zlorabljala v agitacijske namene celo — voda. In to posebno v središču obširne občine v Sv. Križu samem. Mestece leži na strmem griču. Občinski vodujak ne drži vode že lepo vrsto let. Kdor nima svojega vodnjaka, n ora hoditi po pitno vodo daleč pod grič ter jo donašati z veliko težavo po strmem griču. Edini samostan ima v izobilju ne le nabranega vina, ampak tudi vode. Poleg starega samostanskega vodnjaka si je pridobil samostan za sramotno nizko ceno še drug velik vodnjak od nekdanjega veleposestva Cotičevega. Žalostno je, da ni kupila svoje- [ časno občina dotičnega vodnjaka za par stotakov, I marveč je pustila, da je prišel vodnjak v I oblast samostana, da tudi z vodo drži ubogo prebivalstvo v odvisnosti in suženjstvu. Pa- I rola se glasi, ako ne voliš klerikalno, pa ne smeš hoditi po vode. Kdo bode zameril ubož-nemu ljudstvu, ako uklone takemu pritisku? I Prebivalci vedo, da jim je gorje, ko še j vode nimajo in za škaf vode na dan mora prodati svoje prepričanje. Le naravno je, da I premišljujejo že dolgo vrsto let, kako bi prišli I do svoje vode. Ustanovili so društvo „Vodovod", vložili so prošnje za podpore, a doslej I je bilo vse zastonj. Stvar se zavlačuje tako, I da vlada vsestransko ogorčenje. Zdaj Jma v I rokah to vprašanje županstvo in vladni inže- I nir, ki ima napraviti troškovnike in načrte. I Vode, dobre in zdrave pitne vode pa I ne rabi samo Sv. Križ, ampak cela občina, I kakor vasi Plače, Cesta, Male Zabije in tudi I t Dobravlje vsaj deloma. I Troški bodo veliki, sami občinarji jih ne i bodo zmogli pri vsi dobri volji. Na nnSih no* j vih poslancih stoji, da pripotnorejo občini do I j pitne vode z obilno državno In deželno pod-I poro, — I Na« drž. poslanec g. Štrekelj je ie pokazal skrb za vodovod. Njega naj bi posnemali tudi deželni poslanci, posebno zastopnik mesta našega g, G ab raček, ki je dobil v občini naši veČino glasov kljubu vsej strastni agitaciji. On je bil prvi protikleri-kalni kandidat, ki jo dobil v uisi občini v o-6 i no glasov. To govori dovolj. Naj se izkaže vrednega tolikega zaupanja, kakor smo se izkazali mi, da smo vredni, da imamo zopet nekaj mestnih pravic. Domače vesti. P. n. I|. Riročnlkom. — Preteklo je prvo četrtletje. Prosimo one gg. naročnike, ki še niso plačali naročnine, da to storijo ob prvi priliki. Ob jeduem pa vabimo na naročbo. Obilo je Še rojakov po deželi, ki bi lahko imeli „SoČoa v hiši, pa je še vedno nimajo! Somišljeniki! Naročajte aSočoB, širite jo! Dnžbi si. Cirila In Mstoda je poslal gosp. Andrej Tomažič, nadučitelj v Lokavcu, 25 K 25 vin., nabranih v veseli družbi Ajdovcev, Šturcev in Lokavčanov dne 25. marca t. 1. v hotelu Šapla pod stoloravnateljem gosp. Dietzom. Živio! SlOieaskO glgdilišČB. - 12. predstava. Gostovanje članov deželnega gledališča iz Ljubljane pod vodstvom A. Danilo. V SOhoto dne 4. aprila 1908. se uprizori v „Trgovskem Domu" otvoritvena pre d s tava „Tat8 (Le voleur). Igra v treh dejanjih. — Spisal Henri Bernstein. — Preložil Friderik Juvaučič. — Režiser: Dragu-tinovič. Osebe: Rihard Voysin Hinko Nučič, Marie-Louise, njegova žena, Joiipina Kreisova, Ravmund Lagardes, Leon Dragutiaovič, Isa-belle, njegova žena, Augusta Danilova, Ferdinand, njegov sin iz prvega zakona, Josip Povhe, Zambault, pozneje Gondoin, Anton Danilo, Sluga pri Lagardovih, Slavko Grm. — Dejanje se vrši na gradu Lagardes pri Parizu. — Čas sedanjost. Med predstavo svira oddelek vojaške godbe pehotnega polka štev. 47. iz Gorice. 13. predstava. V nedeljo 5. aprila druga predstava. Dva Srečna dneva, burka v štirih dejanjih. — Spisala Fr. Schontan in G. Ka-delburg. — Za slovenski oder priredil I. VašiČ. — Režiser: Ant Danilo. Osebe: Filip Dvorjan Anton Danilo, Iterta, njegova žena Magda Ronovska, Zora, njiju hči Vera Danilova, Hugo Koder, inženir Josih Povhe, Mara, njegova žena Josipiua Kreisova, Kristina Ko-marjeva Augusta Danilova, Feliks Leon Dra-gutiiiovič, Josip Dolnik, „sin rimskega cesarja" Hinko Nučič, Gospod Bile Edvard Grom, Gospa Bilčeva Marija Puhek, Završnik, stavbeni mojster Fran Habič, Moravec Josip Molek, Bole Josip Grm, Mina, služkinja pri Dvorjanovih Tereza Thalerjeva. Dejanje se vrši v letovišču Tihidol pri Trstu. — Čas sedanjost. Cene prostorom: Pritličje: Fotelji 2 K 50 vin, sedeži I.-IV. vrste 2 K, sedeži V.-VIII, vrste 1 K 50 v. Balkon: I. vrsta 2 K, H. vrsta 1 K 50 v. Stojišča 80 vin. Dijaki in vojaki do narednika 50 vin. Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Dame naj blagovolijo odložiti klobuke v garderobi. Predprodaja vstopnic v trgovini Gabrš-čeka „ Trgovski Dom", kjer se tudi abonira na 5 predstav. Člani slov. gledališča v Ljubljani. Profesor Birbuu no u nič o pritožbah giede sena na deželnem odboru. Tako pravi v gorici" v soboto. Verjamemo, da on ne ve nič, ali da deželni odbor nič ne ve, to pa ni res. Res je, da je bilo glede'1 sena že obilo pritožb na deželnem odboru. Pred kratkim je izročil jeduo tako poslanec Gabršček. — fierhuč tudi najbrže ne ve, da je dobil seno laški podanik, naš človek je moral pa prazen oditi. Puč uzorno gospodarstvo: za Lahe vse In ob pravem času, za Slovence, nič ali pa prav kaj malega, pa hudo počasi! Kaj ne, gospod Berbuč! V Priklic. — Vsled krive informacije objavilo je uredništvo ^Soče" v št. 30. z dne 30. marca 1907. članek, v katerem se napada in žali stanovska čast preč. g. dr. A. Pavlica. Podpisano uredništvo izjavlja sedaj, da obžaluje ta napad na preč. g. dr. A. Pavlica, ker je popolnoma neutemeljen in preklicujo v polnem obsegu vae žalitve ter se zavezuje poravnati vse v tej pravdi narastle stroftke. Uredništvo „SoCeu. OlllkOiIft jI bil /HinlHrmerljskt Htražmoj- . štor g. A. Vatovoc v Gradišču ob Soči s križcem a krono sa zasluge. I Krogllll! Itlllll. • I* Uočinja, 1.1 aprila t. I. »Včeraj ob i>. uri /jutnvj se je culo v zraku v smeri od italijanske meje mimo I Ročinja neko šumoo bri/gaujo. Konstatlralo se je, da je bila to 130 dkg težko topova krogla, ki se je, rnzklavši neko drevo blizu vasi Avče, zarita v zemljo, a so j©, potem Jlko^|H. Da 1 bi bilo avstrijsko vojaštvo tako neprevidnorf ue verujemo, a da bi bilo to prvi pozdrav j Avstriji iz sestanka cesarja Viljema in kralja Emanuela, je nemogoče, ker nam ministri za- I gotavljajo »dobre1* oduošaje med zavezniki! I Pričakujemo, da poklicani faktdrji"*Ho zadevo | razjasnijo." j »Katoliške** Vžigalice. — Klerikalci so napravili svoje vžigalice. Da bi bolj gorele, j so dali napisati na škatljice, da so v pomoč obmejnim Slovencem. Sleparija'. Za agitacijo, I za svojo umazano politiko bi rabili denar, če j bodo Slovenci lako pametni, da bi podpirali I klerikalce v njihovem protinarodnem delu, j katero delajo z vžigalicami. Kajti te vžigalice I so grda konkurenca vžigalicami I dr užbe sv. Cirila in Metoda, in nič ! drugega. Kdor naroča iu kupuje „katoliškeB I vžigalice, dela proti naši šolski družbi. Ni-jedna slovenska trgovina, nijedua slovenska trafika na Goriškem bi ne smela imeti takih vžigalic! Naznanite nam trgovine in trafike, ki bi se predrznile prodajati tiste »katoliške" vžigalice! V pomoč kO^OROm. - - Danes je dospel v | i Goiico dvorni svetnik H. Schullefn iz poljedelskega ministerstva, da prouči kolonsko vprašanje v naši deželi. Spremljal ga bo na-mestništveni tajnik J. Gasser. n6er)cau o posojilnicah. — „GorieaB laže, da napadamo kmečko zadružništvo in raiffei-seaske posojilnice. — Mi jih nič ne napa-I damo, ampak priporočamo previdnost in upoštevamo potrebo. Klerikalci pa na zadružnem polju in glede posojilnic ne poznajo ue previdnosti in ne upoštevajo potrebe, ampak delajo le po političnih motivih. Zato pa njihovo delo ne more vspevati. marveč morajo zmrzniti (po »Goriciu) kmalu po I ustanovitvi njihove politične posojilcice in 1 zadružno delo njihovo mera prinesti le škodo I zaslepljenemu kmetu, ki seda na klerikalne I limanice. Mi pa se glede svojega dela čisto I nič ne bojimo, ker delamo previdno in po I potrebi. Tako je, gospodje klefikalčki! I Klerikalna Infamija. — ttazna društva ob I jezikovnih mejah Slovenije, tako na Koroškem | in Štajerskem, se obrač>jo pogostonia na g. 1 Gabrščeka s prošnjo, naj daiuje kaj knjig v I prid Slovencem, ki so v nevarnosti, da 1 sepotujčijo. Gabršček je daroval že obilo I v tik namen. Ne gleda, kdo prosi pomoči, I ampak gleda le na namen in daiuje, ne da I bi to obešal na veliki zvon. Tudi v Afriko in 1 Ameriko je šlo že obilc darovanih knjig v i prid našim slovenskim rojakom. Na tisoče i knjig je že daroval Gabršček; ni iskal za-I hvale — pa tudi infamije ne mara. »Gorica" 1 je zagrešila velikansko infamijo, nesramno se 1 je zadrla ter ga napadla, da tako „darovanje I služi v reklamo za njegovo botego". Koroški list I „MirM je namreč prinesel zahvalo Gabrščeku i >a darovane knjige za Železno Kaplo. — Ga-[.,; bršček je daroval, tudi ko še ni imel nobene 1 Jjotege". — Nesramnost v Gregorčičevem i listu pa je taka, da mora človeka, ki kaj do* i brega stori, ohladiti. Kdo pa bo daroval,, če i mu pa preti nevarnost, da ga potem oblajajo I i»o farovških listih, žalijo in mu podtikajo na-I meni*, katerih ni imel ? I Rojaki! Somišljeniki! Iz tega slučaja I zopet vidite, kako podli so klerikalni listi in 1 kako nesramno udrihajo po vseh tistih, ki I hotejo ljudstvu dobro! I NiflfteSt SilSna je bila „GoricaB v so- 1 hoto,-'kc je pripovedovala z vso resnostjo, ka-* Wi se je pa poznalo, koliko je vredna, da ;J so se godile nepravilnosti pri prvi volitvi v p veleposestvu ter da je nadomestna volitev r nezakonita. Reva! Nič takega se ni zgodilo, I kar bi moglo vzročiti neveljavnost volitve — I vse prazno govorjenje v »Gorici" je kazak 1 le strašno jezico radi poraza. Seveda, poraz 1 boli in poraženi se jezi naprej in naprej, pa 1 t''e je že tako osmešen. Da bi jim le ne ško-I dovalo! I Slaifll nune P«rlnM, ki pase sedaj ovce v ¦ .famljah pri Dovinu, je zaiel menda na stara I pota. — O njegovi gospodični kuharici pra- Ivijo, dn je padla, dn se je udarila v nogo t*'ff da jej je bolečina »udarila gor". Malo jo je bilo videti, pa le, kadar je priila na cesto, je bila ogrniena na široko. Seda) se je šla J zdravit, • Kako jej bo zdravljeuje teknilo, bomo poročali, p« se radi njs iu ne radi I Perlnčlča, ampak radi dovinskega dekana, ki I jo sprejel Perlnčlča v službo v svoji deka-ulji na svojo odgovornost, lu radi nadftkotij- I skega ordinarlata, ki dopušča, da je pohuj* šljivi Perinčič le vedno v javni dohovski I službi. Truplo Mterelealki so ne.«l blizu ('orvi-.S5t8aTlče%:^ višojuve barve. Ležati je moralo tam že najmanj dva i tedna. Detomorilko iščejo. V Volče na Tolminskem je prišla te dni jedna stotuija vojakov; tam ostanejo do jeseni. -—¦."' Talilna i topnlčirskl ftjiiilel. - Iz topni-Čarske vojašnice v Gorici je dajal vojak Anton Dolenc izvoščeku Jos. Pelieonu oves, odeje za konje in druge reči. Ker se le ni moglo priti na sled tatvini, so se postavili redarji ' pouoči v bližino vojašnice, da bi ujeli tatu. To se je res posrečilo. Ponoči na sredo je prišel izvošček Pelicon k vojašnici iz vojak Dolenc mu je nakladal oves in druge reči. Redarji so Pelicona takoj aretirali, Dolenca pa šele zvečer, ker se je skrival. Pedražnici »Slot. brili, ii pod?, društva t Strici* f Solkanu vabi na letni občni zbor, ki bo j v nedeljo dne 5. aprila 1908. ob 4. uri pop. v prostorih g. Antona Mozetiča z naslednjim dnevnim redom: 1. Letno poročilo odborovo. 2. Račun za leto 1907. 3. Proračun za leto 1908. 4. Morebitni predlogi. 5. Volite? predsednika, odbornikov in pregledovalcev računov. Gospod JOS. SiSČiČ, rezale« pri g. Krušiču I v Gorici, nas prosi objaviti glede na neko vest, da on ni bil poslan na Dunaj izpopolnit I se v krojaški stroki, marveč je šel sam gori in na lastne troške. Pri 186]6B Omizju je prostora za debro kosilo in večerjo še za par gospodov. Oglasiti j se je v upiavništvu »Soče". Zveza narodnih društev. DniŠtfCn ni Ziaije. — Goriška tiskarna A. Gabršček bo založila razne potrebne knjige za društveno delovanje, kakor blagajniško knjigo, knjigo za ude, knjigo za inventar. Koj ko bodo končane te knjige, se bo na tem mestu opozorilo društva. Trgovska - obrtne is gospodarske vesti. Hranilnica In posojilnica f Skriljal, registro- | vaua zadruga z neomejeno zavezo, vabi na j VIII. letni občni zbor, ki se bode vršil v ne- j deljo dne 5. aprila t. 1. ob 3, uri popoludne v zadružni sobi v Skril jah. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Revizijsko poročilo za leto 1907. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Po-trjenje računa z? leto 1907. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Morebitni predlogi. Za slučaj, da ne pride zadostno število udov, skliče se drugi občni zbor ravno tisti dan ob 4. uri popoludne. — Skrilje, dne 8. marca 1908. — Načelstvo. Sadjarsko društvo za tal. polit, okraj r Tolminu je imelo v nedeljo po večeraicak v občinski dvorani sadjarski shod. Shoda se je udeležilo več kmetovalcev iz Tolmina in okolice. Društveni predsednik A. Vrtove«; obrazložil je navzočim korist nove železnice ^ kmetovalce. Zemljišča in poslopja so valed železnice na cenah poskočila. Vsi kmet, pridelki se ložje in dražje prodajajo. Zato je treba skrbeti, da kmet. pridelke in ž njimi tudi dohodke čimbolj pomnožimo. Treba je v čim-1 večjem številu sadna drevesa saditi, ker se j sadje lahko in drago proda. Po tem uvodu je predavatelj pojasnil in praktično pokazal, kako sadna drevesa saditi, obrezovati in oskrbovati. Po predavanju smo šli skupno v društveno drevesnico, kjer se je vršila razdelitev dreves. Vsak član, ki je Ictnino 1 K plača), dobi! je 5 ' >pih, žlahtni«, jabolčnih dreves. Cepičev se je letos izvenredno mnogo razdelilo. Tako je prav. Žlahtna drevesa pridno saditi in manjvredna pa precepljati. Zavod za iispefstaajt cbrli n GorUke« naznanja, da je pripravljen spremiti po svojem ravnatelju na Dunaj določeno Slovilo rokodelcev, ki hi si ogledali tam razstavo tehničnih rokodelskih del ter nekatera večja industrijska podjetja. Obisk na Dunaju bi trajal 4 dni -, I voznine v tretjem razredu poštnega vlaka bi I plačali udeleženci na polovico; manj premož-I nim bi se morda preskrbela brezplačna vož-I uja. Stroške za bivanje na Dunaju bi morali I kriti sami. Oglasiti se je do 20. aprila t. 1. f v Imenovanem zavodu v ulici Morelll %%. 87. Rizstni pitan« zrrlia lu ril m DhiiJh se i otvorl 10. t. m. na osrednjem živinskem trgu I v d. M«rxn. Kaestavi je namen, pokazati I uspehe avstrijskih živinorejcev; na razstavi bo I živina h Gor. in Dol. Avstrijske, Štajerske, I Kranjske, Češke, Moravske, Galicije in Bu- I kovlue. Goriška nima kaj pokazati I — Raz- I stavljene bodo različne ribe. ~- Za darila je I na razpolago 11.000 K. Razstava bo trajala I le tri dni. (- j JflMIJIl, m«- - (Vipavsko). Dandanes potrebuje kmetovalec pri svojem delu in poslu I že vsakovrstnih pripomočkov in strojev. Vse I to atane veliko dennra in čestokrat naročeno I blago niti prav ne vstreza svojemu namenu. Zato pa opozarjamo zlasti manj imovite vino-rejce na lesene škropilnice, ki so zelo trdne in trajne in ki izvrstno delujejo, a stanejo popolnem kompletne največ 13 kron. Te trpežne škropilnice, ki jih ima tn marsikdo v j rabi, vstrezajo popolnem svojemu namenu. j Izdeluje jih Ivan Bizjak, posestnik Potoče j pri Kamnjah, pošta črnite. Dobe se pri njem tudi leseni grozdni mlini na valjarje, ki se v svoji konstrukciji in uporabi lehko merijo s tvorniškimi, oziroma imajo še prednost, in so tudi ceni. ! Čebelarski shod. — (Z Vipavskega). V Vel. ! | Žabljah je bil na praznik dne 25. pr. m, če- \ I belarski shod. Iz ddjnega Rakovnika pri Ljubljani je prihitel gosp. And. Likozar raz-I pravljat o pomenu čebelarstva. Zbralo se je v šoli razmeroma obilo čebelarjev in prijate-I ljev h koristnemu pouku, da celo iz Trsta sta bila gg. Grmek in Martelanc navzoča. Oosp. poročevalec Likozar je pač ljubitelj in pozna-vatelj čebel. Pa tudi govoriti zna tako, kakor 1 bi imel z medom namazana usta. Ne bomo j pa tu opisovali vsebine govora, ker to pri-I nese gotovo kak -strokoven list. Omeniti le moramo, da se je na shodu sklenilo vstano-viti za ta okraj čebelarsko podružnico, ki bo za čebelarje velikega pomena. V naprednih Žabljah je osobite mnogo skušenih in starih čebelarjev. Gosp. učitelj Bratina in njegova prijazna gospa sta potem nekoje udeležnike povabila k svoji gostoljubni mizi na okrep-čilo. - C. kr. aistrijske državne železnice. — Glasom objave v „Wiener Zeitung" se razpisujejo za izpeljavo lokalne železnice Agonic-KIaus potrebne naprave, dela in dobave, pri čemer se misli na oddajo proti nagradi pavšalne skupne svete. Dotične ponudbe se sprejemajo najkasneje do 28. aprila 1908. 12 ure opold. od c. kr. železniškega gradbenega ravnateljstva na Dunaju, VI. Grempendorferstrasse 10, kot pooblaščenca „Steyrtalbabngesellschafttt koncesijonarske lokalne železnice Agonitz-Klaus. Pogoje in druge pripomočke se more pri prej označenem ravnateljstvu vpogledati. C. kr, Skladišča V TrstO sprejemajo tovorno blago vseh vrst le tedaj, ako je zasigurano takojšnje nakladanje v parnike. Za vskla-diščenje določeno biago se ne sprejema. Za Trst prosta laka južna železnica in Trst prosta luka c. kr. državna železnica namenjeno blago sprejemajo železuiške postaje le tedaj, ako odpo*iijatelj v tovornem listu izrecno potrdi, da se brezpogojno podvrže vsem posledicam v slučaju, da c. kr. skladišča zavrnejo sprejem. Državne letortiarske službs. — Na štajerskem in v Primorju se izpopolni 6 mest državnih veterinarskih zdravnikov. Politični pregled. V prorafunjkei idsaki poslanske zbornica včeraj je nsglašal poslanec Adler potrebo narodnega miru. »vi jezikovni - zakon naj omogoči, da bo vsak zaslišan in sojen v svojem jeziku. Ministerski predsednik fieck je imel daljši govor, puvdarjaje, da je sedanje stanje glede rabe jezikov na Češkem nevzdržljivo ter v škodo pravosodstvu in potreba je, da nastopi red, ki bo obsezal vsa polja jezikovne uporabe. Beck jo hote) tako potolažiti Čehe radi govora sodnega ministra Kleina, ki se jim je zameril! Baje je Beck potolažil Čehe in Klein ne odstopi. Razne vesti PfciOlit Klop. — Inženir Viljem IV 1 a k, ki je umrl v Tržiču na Kranjskem, je volil družbi sv. Cirila in Metoda približno 188.000 K. Užitek od te glavnice ima deloma njegova soproga, deloma njegova sestra do svoje smrti. Tržiškemu Sokolu je volil blagi pokojnik 3000 K, slovenskemu bralnemu drufitvu v Tržiču 3000 K, otroškemu vrtcu 2000 K, za slovenska učila 1000 K, dijaški kuhinji v Kranju 6000 K, za učitelja petja In godbe v Tržiču 6000 K. Vsi ti volilojemniki imajo pravico pobirati samo obresti od voljenih zneskov. Za slovenske tehnike je določil ustanovno glavnico 15.000 K. Slava takemu rodoljubu, kakrSnega Se nI rodila slovenska mati I Zrni slmtfiiklii adittRlkOf i LJubljani. - Občni zbor „Zveze slovenskih odvetnikov v Ljubljani0 je sklican na nedeljo, dne 5, aprila ob 10. popoldan v mestni posvetovalnici v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanju v pretekli dobi. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo o justičnih razmerah v preteklem društvenem letu v posameznih deželah. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Na občnem zboru se razpravljajo važne zadeve, osebno glede korakov, ki jim imajo ukreniti slovenski odvetniki, da dosežejo jezikovno enakopravnost pri sodnih in upravnih oblastih. Duhovnika je ranil prid oltarjem v Trstu v cerkvi sv. Justa nmobolni pastir Ivan fioSa-nec s Koprščine, star 54 let. Mladi duhovnik Ivan Marsič je ranjen v spodnji del trebuha. V cerkvi je bilo malo ljudi, ko je Marsič končal mašo, je skočil nanj Košanec ter ga ranil. Upati je, da Marsič okreva. Košanec | je bil že v norišnici. Ko so ga prašali, zakaj I je to storil, je rekel, da je hotel maščevati prestolonaslednika Rudolfa. Košanec je sedaj na varnem. »Idi le razdeli stoje bogafst«o med reiežii" — Uradni list na Solnograškem je imel nedavno sledeči razpis: „Na priganjanje cerkve v Niedernsillu bo dne 20. marca pri okrajnem sodišču v Mittersillu javna prodaja Wimmove kmetije s kravo, gnojem, steljo in kmetijskim orodjem vred. Najmanjša ponudba je 8464 kron.6 — Pribijamo to za-raditega, da se ne bodo gospodje vedno nstili, da duhovnik še nobene kmetije ni spravil na boben. 25000 delavce? je bilo odpuščenih v zadnjih dneh v raznih premogovnikih v Ameriki. Ufflor iz pouličnega sovraštva. — v Novem- gradu v Dalmaciji so nekateri pristaši franko-furtimaške stranke napadli iz političnega sovraštva ponoči redarja V. Rota ter ga vrgli v morje; ko se je hotel rešiti, so ga ubili s kamenjem. Napadalci so aretiram. V kranjski delelii šolski svet sta prišla dr. Susteršič in dr. Lampe. Zlati časi se bližajo šolstvu na Kranjskem! Slovansko dljaštii f Pragi je imelo 29: pr. m. protestno zborovanje, na katerem le govoril o slovenski vseučiliščni zahtevi jurist J. Pučnik, rekoč med drugim, da se je zadovoljil drž. poslanec Korošec pri debati o proračunu glede* vseučilišč z golo resolucijo, ki pa se ne dotika naših striktnih zahtev. Sprejeta resolucija ostro obsoja nastop slov. delegacije, da si je dala vezati roke ter je zamolčala slovenske že tolikrat formulirane zahteve, zahteva od delegacije, naj vsaj pri razpravi o srednjem šolstvu izpolni svojo dolžnost. Poslano*) Podpisani sem zvedel od g. Hebata star., da je pravil g. poslanec Klančič, da kandidiram v veleposestvu v nadomestni volitvi 30. t. m. Ker to ni bilo resnično in ker je taka govorica imela za posledico zasmehovanje moje osebe, izjavljam, da trositelji one vesli niso govorili resnice ter da bom vsakega, kdor bi jo trosil naprej, zasledoval sodnijsko. V Renčali, dne 31. marca 1908. Josip Pahor, velepos. in župan. I *) Za vsebino pod tem naslovom je od- I govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva | tiskovni zakon. {Hotel pri »zlatem levu" j u Gradišču ob Soči na jako ugodnem prostoru in dobro obiskovan, obstoječ iz 5 sob, kuhinje, verande in hleva se odda (zaradi drugih preobilnih opravkov) z vso ku- I hinjsko in gpslilničarsko opravo pod j ugodnimi pogoji v najem. Heflektantje morajo biti vešči slovenščine, nemščine in italijanščine. Več pove lastnik: mafija Oisinfifl : u Gradišču ob Soči. 6 Za ogrski mlin prve vrste sprejme se spretnega zastopnika, ki je dobro poznan pri pekovskih mojstrih v Gorici in v okolici Ponudbe je pošiljati pod poštni predal štev. 205 centralni poštni urad v Trstu. Z blagom sem zadouoljen je iiorstno poroča Prvi kranjski tovarni testenin trgovec Ivan Čergolj == iz Trsta. .............. Kožuhovne ovratnike ------- (boa) ------- u najuečji izberi - po čudouito nizkih cenah Raznovrstne pletenine za zimo Jaegerperilo m, naj si v lastno Korist ogleda vsakdo pred nakupom t trgovini J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica it. 10. Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba! - Cene stalne! Odlikovana pekarlja In tladaidarna Karol Draščik v Corfci na Kornu v (lactni hiti) ivr&nje nuroiMla vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za btrmance in poroke, odlikovane velikonočne plnce itd, Prodaja različna fin« vina In liktjrj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za ronogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦*¦¦ po jako zmernih cenah, ""»ti Andrej Fajt | pekovski mojster v Sorici Corsa Franc. Bius. it. I ------- Filijalka ? Dornbergn. -— Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove • maše in godove, kolače za bir-2 manee, poroke itd. Vsa naroČila j izvršuje točno in natenčaopo želji • naročnikov. m Ima tudi na prodaj različne moke, S fino pecivo, fina vina in likerje S po zmernih cenah. % Za Toliko no* priporoča goriške • plnce, potico itd. P(ua goriška touarna umetnih ognjeu s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd. posebnost: papirnati fopiči Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 2G0 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. = ferd. ITlakuc pooblaščen in priznan pvrotehnik Gorica, tekaiišže Frana jos. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naro-fite tudi v kavarni nI)ogfiiia" tik sodnijske palače. Peter Gotič čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (v listni hiši) Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. NaroČila z dežele se ra«» pošiljajo po poŠti. CENE ZMERNE ^Mi .T/jl Varstvena znamka: „$Wro" vdft* ^lllnlment Ga psi g i corap."^^ """•a Nadomestek i% Anker-Pain-Expeller )e povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2-- se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „si- ČTom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr.RICHTERJEVA LEKARNA JJ^Tl *L ,. Hatem leva " f Pragi l^i. ' ^y\ EliBabethgasso štev. 5 nov«. |f* AJ/jI D&vvaa r*»poJHJinj«, Ij^ir, Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStnlJa 7. TRGOVSKA Hk OROBNO IN DEBELO- N»jconeje kupovnlšoo nlraberikega ti drobneoa blaga ter tkaaln. preje I* nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svetlnjtce. — Rožni venci. — MaSne knjlllce. lišaa obuvala za vsa Istne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, t ari—8 Bratje Tannenberger, Dunaj IX. lAIabringstr. 22. Ilajuečja specijalna zaloga umetnih predmetou iz kitajskega srebra, alpaka, medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za usako priliko. rz=z=: 3edilno orodje in drugi predmeti neprekosljiue kakouosli. zzzzzzzri: Sprejemajo se razna poprauila. Dopisuje se u slouenščini, italijanščini in nemščini. Modeli JI* Cen'k se pošlje na zahfcuo zastonj in poštnine prosto. Poštnina in zauojnina se pri pošiijaiuali ne zaračuna. Tr^oV5ko»obrtr\a zadruga V Gorici refiriBt.ro vam zadruga a n«oraejenJna Jamatvo n Načelstvo fn nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorid« Je % ozirom n» premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1005. sklenilo za leto 1906. 'h-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron: na menice pa proti 6* obreatovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji Izposojevalca določi tudi na 10 bit več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vseh j, raeBto uradnine *t% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 41,*. večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in tprimorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; Če jih pa po pomoti ni kdo debli, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo In nadzorstvo. OSREDNJA BANKA « CESKIH HRANILNICI Podružnica v Trstu. Piazza del Ponterosso 3, Telefon 1995. Uradne ure 8-3. Ista je ustanovila v najnovejšem času posebni oddelek z« vadUe in kavcije kateri polaga vadije In kavcije za zgradbe, dražbe In kapo- ! Tanje gozdov, nadalje preskrbi postavno jamstvo za posojila j na špirit, pivo, sladkor, mineralna olja, kakor tudi za kre-dite na sol, tovore in carine. Razun tega se peča tudi z nabavo vsakovrstnih kavcij kakor: za skladišča, kupovanj«, zakupe, prodajo tobaka, loterije, j službe in ženitve; istotako izmenja vže položene kavcije tako, I da so v istih naložene svote zopet na prosto razpolago. j Mi polagamo vadije in kaveije v lastnih | 4°|o sirotinsko varnih bančnih zadolžnicah neposredno na mesto pologa ter prihranimo na ta način kiijenlu ne j samo trud, ki ga provzročijo taka polaganja in manipulacije, temveč tudi risike za eventualne izgube na kurzu. I NAJUGODNEJŠI POGOJU,. Vse druge informacije daje radevolje ^ I Ravnateljstvo. |