GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
LETO XVI
ŠTEVILKA 158
JUNIJ 1989
IMRUSTRUA M5MJA VRHNIKA
Liko odprl prodajni salon na Vrhniki
V maju, ko smo občani Vrhnike praznovali svoj praznik, so k praznovanju prispevali tudi delavci LIKA z otvoritvijo prodajne ga salona na Vrhniki. Uredili so ga v domu KS na Vrhniki. Objekt, ki je več let čakal „do-brega gospodarja", so obnovili in s tem prispevali k ohranitvi kulturne dediščine v kraju.
Delavci LIKA so se že pred leti v svojih razvojnih programih odločali tudi za širitev prodajne mreže. Salon na Vrhniki se je tako pridružil že odprtim prodajanim skladiščem na Rekij v Bole-ču, Prištini in Skopju. Ze letos pa želijo še razširiti prodajo tudi v Sloveniji tor Bosni in Hercegovini. Taka usmeritev sledi spo-
znanju, da je ob ustrezno organizirani proizvodnji in solidni kakovosti izdelkov potrebno poskrbeti tudi za njihovo predstavitev kupcem.
Prav ti pa bodo lahko s svojimi potrebami, željami in zahtevami vplivali na potek proizvodnje.
V salonu pa želijo poleg izdelkov njihove delovne organizacije pripraviti tudi dodatno ponudbo, ki omogoča tesnejše poslovno sodelovanje z drugimi ozdi, kupcu pa zagotavlja popolno ponudbo za opremo jedilnic, dnevnih sob ter stavbnega pohištva. Liko je sicer že dolgo znan predvsem kot pomemben izvoznik v lesni panogi, saj so se
že pred leti uspeli s ponudbo in kvaliteto plasirati med vso svetovno konkurenco. Nedvomno imajo tudi sedaj ambiciozne načrte za izvoz izdelkov. Dobro pa se zavedajo, da tudi prodaja na domačem trgu pomembno prispeva k doseženemu.
Zavedajo se, da se morajo čimprej In čimtesneje prilagoditi razvojni politiki, ki od slehernega proizvajalca zahteva, da se še bolje organizira, ter s cenami in kvaliteto prilagaja zahtevam, ki jih narekuje trg.
Vse te možnosti bomo — pravijo v Liku — lahko uresničili tudi v prodajnem salonu na Vrhniki in potrudili se bomo, da bodo kupci zadovoljni z nami.
Center mode IUV
Obnovljena stara pošta
Objekt „Stara pošta" na Cankarjevem trgu št. 1 na Vrhniki so v Industriji usnja Vrhnika v letu 1987 kupili od lastnika Lavrenči-ča. S samim objektom je bil kupljen tudi večji del notranje opreme (pohištvo, slike ...) ter del parka.
Stavbo so nato leta 1988 povsem obnovili, restavrirali po navodilih Ljubljanskega zavoda za kulturno in naravno dediščino, obenem pa ga tudi potresno sanirali.
Na 950 m2 površine je sedaj Center mode IUV. V njem so namreč dobili prostor trgovina — boutique z visokomodnimi usnjenimi in krznenimi izdelki, oddelek po meri, kjer vam bodo na vašo željo sešili izdelke iz usnja in krzna in vam s svetovanjem pomagali pri pravilni izbiri, stalne razstave usnjenih in krznenih izdelkov, galerija „Stara pošta", saloni z usnjenimi in krznenimi kolekcijami ter studio IUV design.
Tedaj so v IUV začeli uporabljati nov znak. Ta s svojo oblikovno izvedbo poudarja eleganco, mehkobo in prefinjenost oblik, lahko bi rekli, da so prav te oblike značilne za usnje.
„Stara pošta,, je kulturnozgodovinski spomenik. Podatkov o razvoju stavbe je kar precej, vendar pa jih bodo v Ljubljanskem regionalnem zavodu še dodobra proučili in raziskali in ko bodo pripravljeni za objavo, bomo Vrhničani prav gotovo dobili še brošuro o Stari pošti. Tu omenimo le na kratko, da je bila stavba v sedanji velikosti verjetno zgrajena v času gospodarskega napredka Vrhnike, v 17. in 18. stoletju. Kot pošta in nenazadnje tudi mitnica je imela pomembno vlogo pri prenašanju informacij iz širokega sveta in tako je nedvomno tudi pospeševala gospodarski razvoj. Podoba hiše je prikazana tudi na Val-vazorjevem bakrorezu iz leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske.
Ob otvoritvi prenovljene „Stare pošte" je glavni direktor delovne organizacije IUV Debevec poudaril, da s to obnovo prispevamo tudi skromen delež k ohranjanju naše kulturne preteklosti. Prek naših poslovnih vezi, zlasti pa prek tujih partnerjev bomo na svoj način pripomogli k spoznavanju lepot naše domovine.
MS«;
■ r
j
Razstava živine
Ob občinskem prazniku je Kmetijska zadruga Vrhnika skupaj s Kmetijskim zavodom Ljubljana in združenjem rejcev rjavega goveda pripravila razstavo plemenskih telic, ki jih redijo zadružniki na območju vrhniške občine, nekaj telic pa so. pripeljali tudi rejci z območja medvoške kmetijske zadruge.
Razstava živine je pritegnila na sicer majhen prostor ob trgovini KZ Vrhnika precej kmetov in drugih Vrhničanov, ki so si od blizu ogledali rejske uspehe, ki kljub težavnim razmeram, v katerih se je znašlo kmetijstvo, niso majhni.
Telice je ocenjevala posebna komisija po novi metodi. Pri rjavi pasmi je imel najlepšo Miha Verbič, pri lisasti pa Franci Rus.
Telice so potem prodali na licitaciji. Najboljša je dosegla ceno okrog stare milijarde, sicer pa so se cene vrtele okrog 800 starih milijonov. Živino so odkupili za Kosovo.
Zakaj (še) izhaja Naš časopis
Tale Naš časopis, čemu in komu je pravzaprav namenjen? Nima stalnih časnikarjev, pa vendar kar izhaja.
Uredniški odbor in časopisni svet, ki skrbita, da je časopis takšen, kot mora biti, mislita, da mora biti v tem časopisu pravzaprav vse, kar je pomembno za življenje prebivalcev vrhniške občine. To pa pomeni, da naj odraža življenje na tem majhnem koščku slovenske zemlje, kakor poteka, in naj zvesto beleži, če se kjer koli kar koli pomembnega zgodi. Tako bo tudi Naš časopis imel in ohranil med vsemi časopisi v Sloveniji svoje pravo mesto.
Na začetku smo rekli, da časopis nima stalnih novinarjev: oblikuje ga skupina ljudi, ki se zaveda, dana enem koncu občine skorajda ne vedo, kaj se dogaja pri sosedih. Težava je v tem, da mi v uredniškem odboru ne moremo vedeti vsega; zato smo prisiljeni prositi vas, bralce, ki ste tudi člani različnih organizacij, društev, skupin, da nam o svoji dejavnosti pišete kar sami. Vemo, da marsikdo raje suče kramp pri različnih akcijah kot pero, toda poskusiti ni greh. Če bo kje kaka vejica manjkala, jo bomo že postavili na pravo mesto, in če bo stavek okoren, ga bomo izpilili, da bo lepo zvenel. Glavno bo, da nam boste pisali, da se bo vedelo, kaj delajo gasilci, kaj lovci, kaj kulturniki, kaj šolarji, in kaj se dela na občini ali po krajevnih skupnostih.
Nimamo nobenih ambicij postati Delo, ali, če hočete. Mladina, radi pa bi postali tisti dober bobnar, ki je svojčas nosil različne novice od vasi do vasi. Upajmo, da bo več dobrih kot slabih. Uredniki
digrane šahovske parti-
ivr\i. i i vuuvi oL-ci ici oi\!iya
1    Mawor Div/Uc
I
Dr-. .
■ -t"
UStdVd Občinski praznik
ustava...    Iščemo dobre sogovornike
Osnutek dopolnil ustave SR Slovenije je v javni razpravi že dva meseca. Javno razpravo vodijo organizacije SZDL in drugi družbenopolitični dejavniki.
V dosedanjih razpravah v naši občini, ki jih je pripravila OK SZDL Vrhnika, so bila izoblikovana naslednja stališča in pripombe:
1. Besedilo osnutka ustavnih dopolnil je kljub splošnim težnjam, naj bo ustava kratka, jasna in razumljiva, zelo obširno in ob tem se postavlja vprašanje o nujnosti povzemanja besedila dopolnil ustave SFRJ tudi v besedilo ustave SRS.
2. Strinjamo se s stališči, ki jih je o osnutku amandmajev izoblikovala skupščina skupnosti občin ljubljanske regije.
3. Področje, ki opredeljuje občino kot družbenopolitično skupnost, je v osnutku sicer ustreznejše od prvotnega delovnega gradiva, vendar pa se odnos med občino in republiko glede na dosedanjo ureditev, pristojnosti občine in vire financiranja spreminja, občina pa izgublja status družbenopolitične skupnosti.
4. Ne strinjamo se z določili o obveznem ustanavljanju SIS. Pravice in obveznosti naj se prenesejo na DPS — zbore združenega dela. Če je kakšen sis nujen, naj bo določen z zakonom.
5. Besedilo osnutka amandmaja, ki opredeljuje krajevno skupnost, njene pristojnosti in financiranje, ni sprejemljivo. Za zagotavljanje materialne osnove je potrebno opredeliti sistemske vire, ki jih samoprispevek občanov ne more nadomestiti ter ustrezno konkretizirati pristojnosti in določbe o funkcioniranju krajevnih skupnosti.
Besedilo, da svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih zadovoljujejo in uresničujejo na zborih občanov in v svojih organih, je glede na neurejene vire financiranja nesprejemljivo.
6. Možne kombinacije oblikovanja delegacij in neposredno izvoljenih delegatov za skupščine, navedene v amandmaju XXXIII, niso jasne, predvsem ne vloga in položaj delegacij in neposredno izvoljenih delegatov. Če se besedilo 6. odstavka 4. točke nanaša tudi na krajevne skupnosti, naj se črta beseda „neposredno", kajti v nasprotnem primeru samoupravni organi v krajevnih skupnostih ne morejo prevzemati funkcije delegacije.
Potrebno bi bilo poiskati enotne in čiste rešitve, ki bodo v praksi učinkovite in racionalne, kajti sedanji razvejen delegatski sistem v praksi ni zaživel in postaja vse bolj neučinkovit.
7. Menimo, da družbenopolitični zbori ob sedanjem konceptu in s sedanjo vlogo niso več potrebni, zato bi jih bilo potrebno odpraviti ali pa spremeniti v splošne zbore.
8. Podpiramo osnovno besedilo amandmaja XXXV, ker se zbori skupščin SIS kot četrti zbor v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, predvsem občin, v praksi niso uveljavili.
9. Skupščina občine Vrhnika je že predlagala, naj se pristojnost volitev nosilcev pravosodnih funkcij prenese na skupščino SRS, čeprav tudi to pomeni, da so volitve le formalne in odtujene od ljudi.
Podpiramo tudi idejo, naj bi lo pristojnost prenesli na sekretarja Republiškega sekretariata za pravosodje in tako zagotovili neposredno in konkretno odgovornost za kadrovske rešitve.
Javna razprava še ni končana. Osnutke dopolnil ustave SR Slovenije bodo obravnavali in sprejeli na seji Skupščine SR Slovenije konec junija. Zato OK SZDL poziva vse delovne ljudi in občane, da s svojimi stališči, mnenji in pripombami prispevate k oblikovanju predloga dopolnil ustave SR Slovenije.
Srebrni znak sindikata
Na reviji pevskih zborov, 5. maja 1989, je OS ZS Vrhnika podelil srebrni znak sindikata naj-' bolj prizadevnim sindikalnim aktivistom, ki so jih izbrale in predlagale osnovne organizacije Zveze sindikatov Vrhnika.
Letos so srebrni znak prejeli iz IUV dr. Tone Gantar, Miran Kr-žmanc, iz UO SO Jure Petkov-šek, iz Žito Mlini Rezka Oblak, iz OŠ Log Dragomer Fani Bolčina in iz LB Obrad Cicmil.
Kar malo odmaknjen je letošnji občinski praznik, ki smo ga v vrhniški občini tako kot vsako leto, prazno.vali na začetku maja. Osrednja proslava je bila v nedeljo, 7. maja, v Ligojni, kjer so gostitelji pripravili prijetno srečanje. Še bolj kot sama proslava s podelitvijo priznanj pa so letošnji praznik zaznamovali delovni uspehi: Industrija usnja je odprla prodajni prostor v Stari pošti, tudi Liko ima prodajni salon, praznovanju se je pridružila kmetijska zadruga z razstavo živine — o vsem tem v sliki in besedi poročamo na 1. strani.
Osrednje proslave v Ligojni se je v nedeljo, 7. maja popoldne, udeležilo kar lepo število ljudi. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Herman Bole, v kulturnem sporedu pa so nastopali učenci vrhniške glasbene šole, folklorne skupine iz Ligojne, mladi recita-torji iz KS Ligojna, spored pa sta povezovala Matjaž Žirovnik in Mira Suhadolnik. Podeljene so bile tudi Cankarjeve plakete: letos so jih prejeli Obrtno združenje Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika in borovniški zdravnik dr. Jože Petrovčič. O dobitnikih plaket poročamo posebej. Poseben ton praznovanju je dal tudi pozdrav pobratene občine
Obrtno združenje Vrhnika v letošnjem letu praznuje 10. obletnico obstoja s tem imenom. Združevanje in povezovanje samostojnih obrtnikov pa sega v leto 1973, da bi izbrali delegacije oziroma opravili volitve. V letu 1976 so se obrtniki prostovoljno združevali v društvo, od leta 1979 pa so se po občinah oblikovala obrtna združenja, ki obvezno včlanjujejo obrtnike na svojem območju.
Obrtno združenje Vrhnika predstavlja že skoraj okoli 400 samostojnih obrtnikov in približno toliko delavcev, zaposlenih pri njih. Obrtno združenje spodbuja in organizira vse tiste aktivnosti, ki so pomembne za usklajevanje interesov obrtnikov s splošnimi družbenimi interesi. V tem dolgoletnem obdobju je obrtno združenje s prirejanjem številnih družabnih prireditev, strokovnih razstav, športnih iger, kulturnih prireditev številnih umetnikov, predvsem pa s
Glasbena šola Vrhnika je začela delati takoj po vojni. Nekaj časa je delovala samostojno, nato v okviru Zveze kulturno prosvetnih organizacij. Od leta 1976/77 pa zopet deluje samostojno kot Glasbena šola Vrhnika. S pridobitvijo novih učnih prostorov ter povečanjem števila pedagogov se začenja njena uspešna pot.
Šola ima vpisanih povprečno okoli 240 učencev pri individualnem pouku in 30 v oddelkih male glasbene šole, ki uspešno deluje že nekaj let.
Z vztrajnim in prizadevnim delom učiteljev in učencev pa si je šola v zadnjem obdobju 10—12 let delovanja pridobila mesto med najboljšimi nižjimi glasbenimi šolami v Sloveniji. Bila je izbrana za pobratenje s posameznimi glasbenimi šolami iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin in se tako udeleževala srečanj v mnogih krajih. V letu 1988 je bila Glasbena šola Vrhnika gostiteljica 10 šol iz Jugoslavije.
Največ uspehov pa je Glasbena šola Vrhnika dosegla s sodelovanjem na tekmovanjih. Od leta 1982 so učenci Glasbene šo-
Capljina, katere predstavniki so se udeležili slovesnosti.
Predsednik občinske skupščine Herman Bole je pohvalil krajane Ligojne za vse, kar v prostem času naredijo za razvoj krajevne skupnosti, potem pa se je ozrl na aktualne težave. Opozoril pa je, da je tudi različnost lahko bogastvo, in v vrhniški občini to dokazujemo v sodelovanju z JLA in pobratenimi občinami. Govoril je tudi o gospodarskih razmerah in dejal, da smo v gospodarstvu občine težke gospodarske razmere občutili nekoliko manj kot drugod: v nekaterih študijah je občina celo med vodilnimi v Jugoslaviji-
Predsednik Bole je dejal, da kljub uspehom kvalifkacjska sestava zaposlenih med najslabšimi v Sloveniji. Nadaljeval je:
..Zaposlovanje se je ustavilo in nezaposlenost začenja naraščati. Še vedno ustvariti pretežni del dohodka le dve delovni organizaciji, ob tem da je razvoj občine oprt le na svoje moči. Proizvodnja se le nekoliko povečuje in akumulacija tudi, toda dosegla je komaj predlansko raven. S skromnimi sredstvi, se te spremembe ne dajo speljati čez noč. Pa vendarle upamo na bolje. Oživljena inovativna dejav-
pospeševanjem razvoja gospodarskih dejavnosti, ki jih obrtniki opravljajo, predstavljalo obrtništvo kot pomemben in enakopraven dejavnik v naši družbi.
Združenje obrtnikov opravljajo tudi precej del, ki so mnogokrat neopazna in malenkostna za posameznike, vendar združenje predstavljajo veliko prihranjenega časa in poti posameznim obrtnikom, tako da se ti laže posvetijo osnovni dejavnosti, to je obrtni proizvodnji.
In ravno na tem področju je obrtno združenje z načinom svojega dela pripomoglo k temu, da se je število obrtnikov v tem obdobju povečalo za 205 %, število delovnih mest pa za 255 %. To pa pomeni precejšen napredek drobnega gospodarstva in 9 tem tudi napredek celotnega družbenoekonomskega razvoja našega kraja.
Pobudo za podelitev priznanja je dal izvršni svet skupščine občine Vrhnika.
le dosegli štirikrat prvo nagrado, 17-krat drugo in enkrat tretjo nagrado v republiki ter trikrat drugo nagrado na zveznih tekmovanjih.
Ves čas je Glasbena šola Vrhnika skrbela tudi za zgledno sodelovanje v širšem in ožjem domačem okolju. Njeni pedagogi vadijo pevske zbore, ki dosegajo lepe uspehe na amaterskih tekmovanjih.
Številne nagrade in uspehi so dobra spodbuda, da bodo učenci in učitelji Glasbene šole Vrhnika nadaljevali uspešno delo.
Pobudo za podelitev priznanja je dalo predsedstvo skupščine občine Vrhnika.
nost že daje pomembne sadove. Izvozni uspehi so na zavidljivi ravni. Drobno gospodarstvo je sicer solidno razvito, a prav sedaj skuša narediti pomemben korak. Nujno pa moramo pospe-•šiti urejanje industrijskega in obrtnega prostora s komunalno opremo. Samo tako lahko zagotovimo prostor za perspektivno širitev in smotrno organizacijo programov.
Kmetijstvo v svojem razvoju še vedno nima primernega mesta. Vlaganja so velika in tehnično zahtevna, zato le počasi napreduje. Rezultati melioracij so že vidni, vendar pa je izkoristek vloženih sredstev še mogoče izboljšati. Razdrobljenost posesti in slabo obdelovanje, predvsem pa drobnolastniški pogledi so še naprej največja ovira. Še nekoliko slabše je obdelovanje družbene zemlje, vendar je upanje, da se ta problem letos reši.
Posebna skrb je namenjena zaostrenim gospodarskim razmeram v družbenih dejavnostih. Postopno zmanjševanje programov in prerazporejanje med dejavnostmi poteka razmeroma neboleče. Nekoliko težje se občasno pojavljajo problemi v zdravstvu in socialnem skrbstvu, vendar se dogovorno z go-
Dr. JOŽE PETROVČIČ
Dr. Jože Petrovčič je začel zdravniško prakso v Borovnici leta 1953 kot zdravnik v splošni ambulanti. V težavnih razmerah povojne Jugoslavije se je spoprijel   s   prostorskinni in
kadrovskimi problemi zdravstva in predvsem njemu gre velika zasluga za uspešno in strokovno organiziranost zdravstva ter to, da je bil zgrajen zdravstveni dom v Borovnici.
Sodeloval je tudi pri organiziranju zdravstvene službe v občini in regiji. Leta 1986 je bil pobudnik združitve zdravstvenih domov Cerknica, Idrija, Logatec in Vrhnika v Notranjski zdravstveni dom.
Poleg izredno požrtvovalnega vsakodnevnega dela v ambulanti ves čas svojega dela sodeluje tudi v samoupravnih organih delovne organizacije in tozda Zdravstvo Notranjskega zdravstvenega doma.
Aktivno pa je vključen tudi v občinske in krajevne organizacije socialnega varstva in zdravstvo. V organizaciji Rdečega križa deluje že mnogo let. V okviru SZDL, raznih komisij in tudi kot delegat družbenopolitičnega zbora občine Vrhnika že vrsto let sodeluje na področju socialno zdravstvene politike.
Dr. Jože Petrovčič je kot zdravnik splošne prakse in pedi-ater uspešen in priznan med strokovnjaki ter priljubljen med krajani in to priznanje naj mu bo skromno nadomestilo za vse dneve in noči njegovega nesebičnega dela in skrbi za bolnike.
Pobudo za podelitev priznanja je dala krajevna organizacija SZDL Borovnica.
spodarstvom v občini zadovoljivo rešujejo. Ob tem so v pripravi tudi organizacijske spremembe, ki naj preprečijo nadaljnje zaostrovanje in s smotrno organiziranostjo celo prispevajo svoj delež k izboljšanju razmer.
Najslabše se nam godi s turizmom. Mnoge naravne lepote te arhitektonske in kulturne zanimivosti ostajajo zaprte za svet in neizkoriščene za nas. Ko se primerjamo s Tržičem, Kropo, Idrijo in še s kom, ugotavljamo, kaj vse bi še morali storiti, a nam preprečuje nedorasla zavest, razdrobljenost pa tudi sredstva. Ureditev Stare pošte je redka svetla točka v ohranjanju stare arhitekture in prikazu zgodovine, obenem pa reprezentančen objekt, za katerega upamo, da bo komercialno uspešen. Morda bo to spodbuda za hitrejšo obnovo razpadajočih objektov mestnega središča.
Veliko truda je bilo potrebnega za gradnjo komunalne opreme, s katero želimo dolgoročno prispevati k rezultatom drugih dejavnosti in še posebej izbolj-šti urejenost okolja. Pri tem je posebej opazna pripravljenost občanov, da s samoprispevki pomagajo k realizaciji skupnih občinskih kot tudi krajevnih programov. Preskrba s pitno vodo je za daljše obdobje rešena, razen v Zaplani. S tem bo razrešen tudi problem tehnološke vode. Gradnja centralne čistilne naprave na Vrhniki in zbiranje odpadnih voda je v teku. S tem bo omogočena gradbena in investi-
SKOCES (Samoupravna komunalna cestna skupnost občine Vrhnika) svoj delovni program letos intenzivno usmerja v razreševanje dveh prednostnih nalog: nadaljevanje programa II. faze oskrbe z vodo in prenovo križišča pred Mantovo s sema-forizacijo na Vrhniki.
Program oskrbe z vodo vsebuje prenovo vodovoda Dol-Laze (cevovod, vodohran), dokončanje rekonstrukcije Hrib-Matilda z dograditvijo sekundarnega omrežja. Pri tem je vsa pozornost namenjena sanacijskim ukrepom za varovanje vodnega vira borovniški vršaj in nadaljevanju gradnje primarne kanalizacije.
V cestnem gospodarstvu se bo nadaljevala prenova lokalne ceste Podlipa—Smrečje v dolžini 1,2 km, ki spada med zahtevnejše posege na celotni trasi.
Prenova in semaforizacija križišča pred Mantovo bo zahtevnejši poseg, saj bo treba najprej zgraditi povezovalni kanal B in pretočni bazen meteornih voda in upoštevati arheološke pogoje.
FAGG Ljubljana izdeluje idejno cestno prometno študijo za občino, SCT TOZD Projekt pa PGD in PZI za križišče. Dokončan bo tudi loakcijsklh načrt Tržaške ceste na Vrhniki. Idejni projekt magistralne ceste od Vrhnike do Ljubljane bo izdelal
cijska zasnova širšega območja — občinskega središča. Plinovodno omrežje, ki se načrtuje, naj bi v prihodnje zagotavljalo še dodatni energetski vir. Posta vitev razdelilne elektro postaje pa nemoteno oskrbo z električno energijo. Pogovori o reševanju najbolj perečih cestnih proble-movi so že končani in bodo začeli delati že letos. Širitev poštnih zmogljivosti, kjer so ovire za razvoj še najbolj očitne, pa bo predvidena v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. Tako bo zgrajena komunalna oprema skupaj še z drugimi aktivnostmi veliko prispevala k urejenemu okolju in hitrejšemu razvoju občine. Mnogo se izgovarjamo na federacijo, republiko, odnose, vendar mnogo lahko storimo tudi sami, a zopet ne vse.
Tudi občinske meje so umet ne ločnice v naravi, ki prispevajo k dolgotrajnejšemu urejanju širšega vplivnega področja. Skupni nerešeni probemi ostajajo Ljubljansko barje, povodje Ljubljanice, zaščita vodnozbir-nih območij in podtalnice, povezave ceste in vodovodnih omrežij, varovanje in obnova gozdov in ne nazadnje tudi pretok kadrov in s tem povezano ustvarjanje dohodka.
Prepočasi se zavedamo medsebojne prepletenosti naštetih problemov in premalo uporabljamo stroko za reševanje teh. Vedno poudarjamo, da na stičišču krasa in ravnine, kjer so problemi najbolj očitni, iščemo sogovornike za prihodnjo obojestransko korist."
Projektivni atelje iz Ljubljane. Sredstva bo zagotovila Skupnost za ceste Slovenije.
Osnovni program vzdrževanja je izdelan na količinsko enakih osnovah kot v preteklem letu. razen javne razsvetljave, saj je vanj vključeno še vzdrževanje javne razsvetljave ob magistralni cesti (Drenov grič in Log).
V prvem polletju nameravamo asfaltirati ceste na Vrhniki (Krpanova cesta, Dobovičnikova cesta) in Borovnici (odsek na Molkovem trgu).
Če prenove in semaforizacije križišča pred Mantovo letos ne bomo mogli realizirati, bomo v drugem polletju sprejeli in izpol nili nadomestni program v okviru interesnih odborov.
Vzdrževanje vodovoda in kanalizacije bo potekalo skladno s programom Komunalnega po djetja Vrhnika. Cene komunal nih storitev naj zagotavljajo enostavno in razširjeno repro dukcijo.
Nadzor nad opravljanjem vzdrževalnih in investicijskih del je poverjen Zavodu za načrtova nje Vrhnika.
V delovni skupnosti SSS SIS Vrhnika bodo tudi v letu 1989 z? področje komunalno-cestne de javnosti zaposleni trije delavci. Za čim večjo učinkovitost bomo sodelovali pri reorganizaciji skupne strokovne službe.
Dragi krajevni Verda, pomagajte zgraditi gasilski dom
Gasilci iz Verda se obračamo na vas s prošnjo, da bi nam s finančnimi prispevki pomagali dograditi gasilski dom. Sami gasilci smo opravili že več kot 10.000 prostovoljnih delovnih ur, gradbeni material pa je treba plačevati in ta se nenehno draži. Dom je že skoraj dograjen, manjkajo le še notranji tlaki, fasada in pa ureditev okolja, za fasado smo uspeli zbrati 8 starih milijard dinarjev, manjkajo pa nam še tri in zato se obračamo na vas krajane, da nam po svojih močeh pomagate. Dom, ki ga gradimo, ne bo v ponos samo gasilcem, ampak vsem krajanom Verda. Pripominjamo tudi, da se gasilski domovi vsepovsod gradijo s samo-
prispevkom, tudi v naši občini imajo nekatere krajevne skupnosti svoj prispevek. Krajevna skupnost Verd ga nima in zato prosimo, da bi nam z enkratno finančno pomočjo pomagali dokončati zidavo doma, za kar vam bomo zelo hvaležni.
Prosimo, da svoj prispe-. vek nakažete na žiro račun: Gasilsko društvo Verd, 50110-678-87220, ali pa ga vplačate v pisarni krajevne skupnosti Verd vsak ponedeljek in petek od 8.30 do 11.30 in vsako sredo od 16. do 19. ure.
Za vsak vaš prispevek se vam že vnaprej najtopleje zahvaljujemo.
Upravni odbor GD Verd
Dobitniki Cankarjevih plaket   Kaj delajo
OBRTNO ZDRUŽENJE VRHNIKA
GLASBENA ŠOLA VRHNIKA
C*, UUUIOLCI IUI JJI VCI POLVC*
I UHUvnvM.nvuuvi^ndBMpa
SZDL Vrhnika
Vsakogar, ki odide, je škod
Cesta, ki nas bo zbližala
Dolgoletne želje prebivalcev Pokojiške planote se počasi uresničujejo. Lani so namreč začeli popravljati cesto, ki povezuje Borovnico s Pokojiščem po tako imenovani „Rebai". Tako se cesta v dolino skrajša z 12 na 4 kilometre, kar se zelo pozna pri času, ki je zelo dragocen.
Leta 1987 je bil podpisan družbeni dogovor o sofinanciranju ceste in to tako, da je GG pri-
speval polovico, 20 odstotkov pa SO in KS Borovnica, desetino pa bodo zbrali krajani Pokoji-šča sami. Delo je organizirano po etapah od I. 87 do I. 91, vendar bodo dela opravljena predčasno, kar je za naše razmere pravi čudež. Do sedaj je obnovljenih že 2250 m ceste, denar pa je zagotovljen še za nadaljnjih 750 m, kar bodo naredili do konca junija, preostalih 500 m bodo uredili jeseni, če bo dovolj de-
Vrhničani, pozor!
Počitnice ob bazenu
Vrhničani, pozor! Po dolgih sušnih letih bo naš bazen znova dobil vodo: 24. 6. bo otvoritev. Da, čisto zares in to ravno v času, ko vsak po svoje razmišljamo, kje bomo namočili svoje izmučeno telo. Morje je drago, pravite Nič zato, plaža je tako-rekoč pred nosom. Športnim igriščem se bo torej vsak čas pridružil še bazen, prenovljen, skoraj nov in ob njem okrepčevalnica.
Za vse je kriv odbor za objekte pri telesnokulturni skupnosti Vrhnika. Spomladi so ustanovili gradbeni odbor, ki ga vodi Rafko Jaklič. S skupnimi močmi so pritegnili k sodelovanju številne delovne organizacije, ki so prispevale IUV nepovratna sredstva, LIKO in Avtomontaža Kovinarska brezobrestno posojilo, Kmetijska zadruga Vrhnika je prispevala material, Merca-tor, tozd Dolomiti prav tako, svoje roke je primaknilo tudi občinsko združenje obrtnikov, denarna sredstva Donit in stanovanjska zadruga. ZTKO se je odpovedal 12 odstotkom letošnjega predračuna za svoje dejavnosti, telesna kultura pa je primaknila svoja sredstva iz amortizacije in vzdrževanja vseh objektov v občini. Telesnokulturna skupnost je pod ugodnimi pogoji najela posojila pri LB in Zavarovalnici Triglav. Čeprav je na začetku kazalo, da bo bazen še dolgo sameval in razpadal, so po zaslugi gradbenega odbora zbrana sredstva zadostovala za obnovo bazena.
Zdaj pa povabilo na otvoritev. Kaj se nam obeta?
Lepo vreme in prijeten program, dopoldne za otroke, popoldne za mlade po srcu. Za vsakega nekaj torej. Sobotno dopoldne bo ob 10. uri predramila ubrana glasba mladega novomeškega ansambla Prote-us. Fantje so najboljši med najmlajšimi, to so dokazali na Pilo-vih koncertih. Za smeh in veselje bo skrbel periskopovec Jos Zalokar, ki pripravlja zabavne igrice v vodi in ob njej. Pomagali mu bodo plavalni mojstri in seveda zvesti pomočnici, tudi peri-skopovki Blažka Mtiller in Desa Muk, če ne bosta z Josom ravno sprta. Poleg zabave se udeležencem tekmovanj obetajo tudi lepe nagrade. Dopoldanski spored bomo sklenili v času kosila. Čeprav bodo otroci bazen lahko preverili že dopoldan, bo uradna otvoritev ob 15. uri, ko bomo prerezali vrvico in slišali nekaj besed o novi pridobitvi.
Za žejne in lačne bosta ves čas in seveda v prihodnje vse le-
to skrbela Bojan Škilan in Mitja Trtnik s svojo ekipo. Delovni čas okrepčevalnice bo vsak dan od 9. do 23. ure, bazena pa od 9. do 18. ure. Prvi dan novega bazena bomo zaokrožili z veselico. Od 17. ure dalje se ob živi glasbi in veseli pesmi obeta ples in zabava, dokler boste zdržali. Da bo veselica takšna, kot se spodobi, bodo pomagali vrhniški gasilci.
Skratka, Vrhničani in vsi, ki radi plavate tako in drugače, vabljeni na bazen v soboto, 24. junija.  Gradbeni odbor bazena
narja. Želje, da se cesta uredi v celoti, so velike, vendar inflacija hitro pobira denar. Prošnje za denarno pomoč, ki jih je napisal gradbeni odbor v KS Borovnica, so bile poslane na vse DO v občini, uslišane pa so bile le v LIKO in Kovinarski z Vrhnike. Nekaj denarja pa bo prispevala tudi Lovska zveza Slovenije.
Zemeljska dela opravljata samostojna obrtnika iz Borovnice brata Debevc in predstavniki GG, ki so tehnični izvajalci del, so zelo zadovoljni z njima tako glede kakovosti kot cene.
Pri obnovi se večinoma drži stare trase, ta se bo spremenila le na enem mestu. Precej drugačen pa bo naklon ceste, saj je bil prej tudi 24-odstoten, sedaj pa bo največ 15-odstoten, v povprečju pa 10-odstoten. Širina ceste bo 4 m in še pol metra ban-kine. Narejeno bo tudi odvodo-vanje s propusti. Lepo urejena cesta bo neprimerna za gorske dirkače, saj so vedno velika nevarnost nezaželenega izleta med smreke.
Prebivalce Pokojišča bo cesta zbližala s svetom in upamo, da se po njej ne bodo le spuščali v dolino, ampak da se bodo po njej tudi vračali.
Andrej Drašler
Predsedstvo OK SZDL Vrhnika je letos obravnavalo perečo problematiko v občini in se opredelilo do posameznih vprašanj s sklepi in stališči. Posebno pozornost so člani predsedstva posvetili poročilu o poslovanju ozdov gospodarstva in negospodarstva v letu 1988, analizi kadrovske politike, štipendiranja in poklicnega usmerjanja ter zaposlovanja.
V izjemno zaostrenih pogojih za gospodarjenje je gospodarstvo poslovalo brez izgub in uspelo povečati akumulacijo. Podatki so pomembni predvsem zato, ker analize bilance kažejo, da delovne organizacije poslujejo predvsem z lastnimi sredstvi. Povečal se je izvoz ob hkratnem zmanjšanju uvoza.
Vrhniško gospodarstvo (predvsem IUV in LIKO) je dalo pomemben prispevek k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance SR Slovenije.
Iz poročila o poslovanju ni bilo zaznati večjih sprememb v smeri uvajanja novih proizvodnih programov, zlasti tistih, ki bodo v okviru drobnega gospodarstva dopolnjevali že utečene proizvodne programe.
Razmere so zaskrbljujoče predvsem zato, ker podatki o zaposlovanju kažejo, da se zaposlenost v gospodarstvu zmanjšuje, medtem ko se v negospodarstvu nadaljuje težnja o pospešenem zaposlovanju.
Analiza stanja je pokazala, da nimamo ustrezne strategije kadrovske politike, ker prihaja do znatnega odliva domačih kadrov v druga okolja. V preteklem obdobju tudi nismo uspeli pripraviti in opremiti novih površin za industrijsko in obrtno cono, ki so eden od pogojev za ustanavljanje novih proizvodnih delovnih organizacij ter enot družbenega in zasebnega sektorja. Člani predsedstva so menili, da prav v obdobju, ko se občutno
izboljšujejo možnosti za dejansko oživitev drobnega gospodarstva v občini, nismo izrabili vseh možnosti, kot so bližina Ljubljane in dobre prometne povezave.
Precej bolj ali manj znanih „šušmarjev" pa je tudi dokaz (ne samo na Vrhniki), da potencialni nosilci novih obratovalnic v občini so, vendar bi jih morali z ustrezno davčno politiko ter z nuđenjem ustreznih možnosti vključiti v omenjene dejavnosti.
V družbenih dejavnostih smo spremljali težaven položaj v zdravstvu in šolstvu. Pri tem smo spremljali tudi gradnjo vrtca v Borovnici in ugotovili, da aktivnosti v letu 1987 in 1988 niso potekale najbolje. To bo lahko imelo za posledico nepravočasno dokončanje stavbe.
Predsedstvo je zaradi tega predlagalo, da morajo vsi odgovorni dejavniki v občini sprejete obveznosti dosledno izpeljati in s tem omogočiti dokončanje najkasneje do 31. marca 1991, ko bo potekel krajevni samoprispevek v KS Borovnica.
V razpravah so člani predsedstva ugodno ocenili preskrbo s pitno vodo, predvsem v sušnem obdobju v primerjavi s težavnimi razmerami v SR Sloveniji.
Zadostne količine pitne vode z vršaja Borovniščice so dokaz pravilnih strokovnih in političnih odločitev v letu 1982 in 1985.
Višji predeli, ki se oskrbujejo iz lastnih zajetij, v sušnem obdobju niso imeli na voljo dovolj pitne vode. Oddelek za ljudsko obrambo in občinska gasilska zveza sta uredila prevoz vode s cisternami. Glede na to, da bo v prihodnjem letu (30. 6. 1990) potekel občinski samoprispevek za oskrbo z vodo, je predsedstvo naložilo odgovornim dejavnikom, naj izdelajo strokovno analizo uresničevanja programa
II. faze oskrbe z vodo za na nje aktivnosti in morebitni i rendum za novi samoprispi v letu 1990.
Pri obnovi dela zvez in štev je bilo dogovorjeno, da rajo lete pri obravnavi zaki nih računov in programo ra; niti svoje delovanje in predi; ti ukrepe za izboljšanje razi na posameznih področjih.
Ustanovljena je bila podri' ca Kmečke zveze Slovenije.
Nadalje je predsed: spremljalo evidentiranje in t didiranje kandidatov za pi sednika OK SZDL Vrhnika, kandidature sta na koncu < kandidata odstopila.
Poleg navedenega se je pi sedstvo na vsaki seji seznanj in obravnavalo aktualne dog ke v občini, kot so bili: odhod zervistov na vojaško uspos Ijanje v SAP Kosovo in nezakr to prelivanje finančnih sreds v SIS za otroško varstvo.
Veliko časa je predsedsi namenilo nalogam pri obravn; dopolnil ustave SFRJ in SF Za strokovno pomoč pri obi navi te zahtevne teme smo i vabili podpredsednika RK SZI Viktorja Žaklja, ki je pri tem | jasnil tudi zapletene družbei politične razmere v naši druži
V letu 1990 bodo v SFRJ sp< šne volitve za organe oblasti samoupravne organe. V na občini potečejo mandati: prc sedniku skupščine, predsedi ku izvršnega sveta in vseh tr< zborov. Poleg tega pričakujen tudi kadrovske spremembe DPO že jeseni letos.
Pred nami je obdobje zao trenih in zapletenih ekonoi skih, političnih in socialnih n zmer, ki obenem nalagajo intei zivno pripravo in demokratičn postopke pri evidentiranju kai didatov za odgovorne funkcije naši občini.
Franjo Modrijai
Gospodarjenje s prostorom
Zavarujmo naše okolje
Če pogledamo občino Vrhnika in vemo za velika sredstva, ki jih vlaga družba v prostorsko dokumentacijo, kadre in razne službe, lahko ugotovimo, da je trud zaman. Učinek vseh teh dejavnikov v prostoru je zelo slab ali pa kar porazen.
Ob nekaj izjemah družbene ali zasebne gradnje je povprečje gradenj arhitektonsko neoblikovano in grdo, krajina v celoti pa ravzrednotena in postaja vedno manj podobna tisti, ki smo jo dobili od svojih dedov v uporabljanje in ohranjanje. Če se bosta degradacija okolja in razkroj naselij nadaljevala bomo svojim sinovom zapustili deželo, ki je ne bo več mogoče restavrirati in si bodo kmečke domove in vasi ter čisto in nenačeto pokrajino ali lepa mesta lahko ogledovali le še na slikah.
Vzrok za omenjeno razvrednotenje je predvsem nedovoljena — črna gradnja, torej zidava brez ustreznih dovoljenj ali v nasprotju s pogoji lokacijskega ali gradbenega dovoljenja.
S poznavanjem zakonodaje o urbanistični inšpekciji je izvršbo (odstranitev nedovoljene gradnje) na območju, kjer ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja, mogoče realizirati z upoštevanjem zakona o splošnem upravnem postopku, približno v enem mesecu. Tudi na območjih, kjer je gradnja dovoljena, investitor pa jo je izvedel brez lokacijskega dovoljenja ali v nasprotju z njim, je možna izvršba v enem mesecu, če investitor za dovoljenje ni zaprosil ali uskladil gradnje z lokacijskim dovoljenjem.
Kot vzrok za nedovoljeno zidavo investitorji med drugimi
navajajo predolge lokacijske postopke. Objektivno gledano postopki, glede na potreben geodetski posnetek, terenski ogled, pridobitev vseh soglasij in izdelavo lokacijske dokumentacije niso dolgotrajni. Če pa upoštevamo novogrartitelja, ki se januarja odloči za gradnjo, za pridobitev dokumentacije pa predvsem zaradi stanovanjskega posojila in mora predložiti dokumantacijo že marca, je rok za izdelavo lokacijske dokumentacije 3 — 4 mesece, dolgo obdobje. Zanemariti ne gre dejstva, da so lokacijski postopki pogosto povezani s parcelacijami, ki ne morejo biti opravljene čez noč, s konflikti s sosedi, spornim solastništvom in podobnimi. Reševanje vseh teh zadev, ki so zgolj problem investitorja, ti seveda vštevajo v rok pridobivanja lokacijskega dovoljenja.
Pomanjkanje zazidljivih površin za individualno zidavo, ki jo občani pogosto jemljejo kot edino možno rešitev stanovanjskega vprašanja ima tudi svoje mesto med vzroki za črne gradnje. Prostorsko dokumentacijo pripravljamo prepočasi, vzrokov od nasprotujočih interesov v KS ozkih osebnih interesov do zapletene zakonodaje pa ne bi ponavljali.
Specifična črnograditeljska dejavnost je gradnja v nasprotju s pogoji lokacijskega dovoljenja.
Tovrstna samovolja je, na primer, popolnoma skazila jedro vasi Blatna Brezovica, ki je lahko kot naselbina varovana le še na papirju. Samo v tej vasi je pet primerov nadomestnih gradenj oz. novogradenj, ki so v popol-
nem nasprotju s tipično ambi-entalno arhitekturo oz. z urbanističnimi pogoji urejanja naselja.
Skoraj nemogoče pa je evidentirati vse manjše prostorske posege, od ograj, opornih zidov, drvarnic, nadstrešnic, delnih nadzidav, ki so s hitrim posegom od gradnje do fasade ne-ugotovljivi ali zelo težko dokazljivi.
Omenimo naj še posebne črne gradnje, tj. gradnje objektov le z lokacijskim dovoljenjem, medtem ko je pridobitev gradbenega dovoljenja opuščena.
Največ tovrstne gradnje je v Zaplani; to so počitniški objekti, ki jih grade investitorji zgolj s svojimi sredstvi in seveda ne potrebujejo gradbene dokumentacije za pridobitev posojila. Vendar so to, glede na zakonodajo, čiste črne gradnje, saj pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja na zemljišču ni dovoljen nikakršen poseg.
Samovolja pri prostorskih posegih pa nikakor ni posebnost individualnih graditeljev. Ozdi skoraj praviloma postavljajo, predvsem manj zahtevne objekte (skladišča, garaže), ne glede na dimenzije, brez ustrezne dokumentacije. Uspešno jim že slede krajevne skupnosti in društva, ki brez vsakega občutka, za doseganje ozkega cilja, uničujejo naravo in prostorske posebnosti.
Sedanje stanje kaže na nizko bivalno kulturo. Gradnja posameznih individuanih objektov, pa tudi industrijskih, je obremenjena z raznimi prizidki, adaptacijami, kombiniranjem materialov s podobno navlako. Če primerjamo novejše naselbine na
Gorenjskem ali še ruralna območja kje na Dolenjskem ali Krasu (pa tudi drugod), je bistvena razlika pri splošni urejenosti naselij. V primeru Vrhnike je k slabemu današnjemu stanju mnogo pripomogel socialni razvoj. Avtohtono kmečko prebivalstvo (ki je drugod nosilec tradicije in narekuje raven bivalne kulture), je v občini v manjšini. Velik del tvorijo priseljenci iz mest in od drugod, ki si po svoje urejajo bivališče in s svojim ne-okusom, slabimi zgledi ob slabi družbeni kontroli naredijo največ škode. Seveda tudi avtohtoni prebivalci niso tisto, kar so včasih bili. To niso več kmetje, temveč večinoma delavci, ki popoldne kmetujejo, njihov vzor ni več kmečko življenje (prej ga prezirajo) temveč predvsem čim višji standard z vsemi tehničnimi sredstvi (in pomotami), ki jih današanja civilizacija nudi. Opraviti imamo torej s popolnoma degradiranim načinom mišljenja in razumevanja, ki je v luči današnjega socioekonomskega razvoja še toliko bolj stihijski. Če ugotavljamo, da se za odpravljanje navedenih problemov z ljudmi ni mogoče nadejati, se je treba odločiti za učinkovitejše ukrepanje občinskih upravnih organov, strokovnih služb in inšpekcijskih služb.
Pri slednjem gre za to, kaj omogoča zakon in kakšna je pripravljenost ta določila uveljavljati. Prikazanih je veliko problemov, mislimo pa, da bi z doslednim, pravočasnim in nepopustljivim ukrepanjem pri občanih dosegli več discipline in upoštevanja. Sčasoma bi se uveljavila tudi avtoriteta, ki je sedaj ni (za razliko od drugih občin, npr. Bled ali Radovljica) in bi občani, ko bi spoznali, da jih kršitve drago stanejo (tudi ruši-tve), ravnali manj samovoljno.
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je obravnaval poročilo o problematiki nedovoljenih gra-
denj in sprejel naslednja stal šča:
Od načrtovalcev prostora, pi stojnih inšpekcijskih služb t( komiteja za družbenoekonon ski razvoj in družbeno planiranj' zahteva, da:
— ocenijo stanje na podro čju prostora,
— pripravijo predlog za sa nacije na posameznih obmo čjih,
— poskrbijo za učinkovitej šo pripravo posameznih doku mentov,
— pripravijo pobudo za repu bliski izvršni svet in zbore repu bliske skupščine za:
— predlagati je treba poenostavitev postopkov pri spreje manju prostorskih dokumentov (ne na račun kvalitete, pač pa učinkovitosti posameznih po stopkov s strani pristojnih upravnih organov, inšpekcijskih organov in načrtovalcev prosto ra);
— učinkovitejšo kaznovalno politiko (avtomatično sprotno 'valoriziranje višine predpisane kazni brez vsakokratnega spreminjanja predpisov — rep. zakoni, občinski odloki).
Opozoriti je potrebno vse komunalne organizacijte, da brez gradbenega in lokacijskega dovoljenja ne opravljajo nobenih priključkov na zahtevo stranke (elektro priključek, vodovod, kanalizacija itd.).
Načrtovalec prostora — Za vod za načrtovnje Vrhnika, mora izdelati osnutke prostorskih do kumentov v skladu s planom Sklada stavbnih zemljišč in dru žbenim planom občine, po sklenjenih pogodbah.
Izvršni svet tudi zahteva od urbanistične inšpekcije, da vse ugotovljene nedovoljene gradnje preveri in tiste, kijih ni mogoče legalizirati, predlaga ukrepe po zakonu o urejanju naselij (odstranitev objektov).
™ 1 » " ®r «*»   *w    se do uaeiezna rmaia 7a vsrnn u      ■• mo.n.i .»
Visoko priznanje Karlu Mušiču
Kup želja za uspeh gasilstva
Karel Mušič je dobitnik visokega priznanja SlS-a za požarno varnost, za svoj dolgoletni prispevek k razvoju gasilstva na našem področju. Prve gasilske veščine je dobil leta 1936 v Blatni Brezovici. Z delom pa je nadaljeval tudi po vojni, saj je bil sektorski poveljnik na okrajni gasilski zvezi v letih 45—48, kjer je bil tudi tajnik.
V zadnjem obdobju ima veliko zaslug za razvoj gasilstva v Dragomeru, Zaplani in Sinji gorici, kjer je s svojim delom prispeval k ustanovitvi gasilskih društev.
Kljub upokojitvi je še vedno aktiven, saj si prizadeva, da bi v vseh GD izvedli popise članstva, ker je ravno s kadri zaradi strokovne usposobljenosti veliko težav. Kadrovski problemi se kažejo pri mladi generaciji, ki za gasilstvo nima posluha, drugače je s pionirji, ki so aktivni v večini društev. Tudi na šolah so krožki, vendar ima glede teh nekatere zadržke.
Zeli si tudi, da bi po gasilskih domovih popisali material, saj se mnogokrat zgodi, da se gasilska oprema meša z opremo civilne zaščite.
Zaskrbljen je, ker v stanovanjskih blokih in hišah, slabo skrbi-
Dragomer
Deset let vrtca
Otroški vrtec v Dragomerju praznuje letos 10. obletnico. To je ustanova, ki ima 4 oddelke s predšolskimi otroki in jasli. Za 103 otroke skrbijo 4 vzgojiteljice, 4 varuhinje, 1 medicinska sestra ter drugo osebje, ki spada k vrtcu.
Dopoldnevi v vrtcu so vedno zanimivi, saj vzgojiteljice skrbijo za razgibano življenje otrok, pa tudi za popoldanski čas so organizirali t.i. cicibanovo vadbo v sodelovanju z ZTKO in OŠ; otroci naj bi sodelovali s starši, vendar se ta oblika ni obnesla, saj je zmanjkalo volje. To je oblika, ki je zelo zaželena in so jo pripravljeni še izvajati, predvsem v zimskem času.
Kolektiv organizira tudi športne dopoldneve, kjer otroci tekmujejo med seboj na otroškem igrišču, k sodelovanju pa vabijo tudi starše in stare mame, ki doma varujejo svoje otroke in vnuke. Nasploh si želijo večjega sodelovanja s starši, ker želijo, da bi bil vrtec ustanova, ki živi s krajem. Lep primer za to so sprejem dedka Mraza in pusto-vanja, kjer se vsi lepo zabavajo.
Letos so povabili k sodelovanju obrtnike, ki jih tam ne manjka. Tu gre predvsem za denarno pomoč, ki jo uporabijo za nakup igrač; otroci jih sami izberejo. Vsem, ki so že prispevali, se kolektiv najlepše zahvaljuje.
Zelo aktivno so se vključili v akcijo -10%, ki jo organizira Svet za vzgojo v cestnem prometu. Otroci delajo zemljevide in vanje vrisujejo črne točke, ki jih čakajo v njihovem kraju.
Upravnica Tilčka Hafner nam je potarnala zaradi stiske v jaslih, saj je malčkov vedno več kot pa je mest zanje. Pa naj še kdo reče, da Slovencem pada nataliteta. Mogoča pa je premalo vrtcev. Zanimivo vprašanje, za katerega bo potrebno poiskati odgovor drugje.
Za konec pa še malo o odraslih — mladini z osnovnih šol, ki na otroškem igrišču v Dragomerju povzročijo veliko škode s svojimi motorji in BMX-i. Lepo je odraščati, vendar brez prave vzgoje v šolah in pri starših ne bomo imeli otrok, ki bodo spoštovali delo svojih staršev.
Andrej Drašler
jo za požarno varnost. Iz izkušenj ve, da marsikdo ne zna upravljati z gasilskim aparatom. Svetuje, da bi vsaka hiša morala imeti gasilski aparat, ki že v začetku lahko omeji požar. Nasploh se zavzema za preventivno varstvo, saj je vsem jasno, da je bolje preprečiti kot pa zdraviti. Na žalost se največkrat vname zaradi človeške malomarnosti.
V svojem hobiju se je kljub nesrečam, ki jih je doživel, velikokrat nasmejal napakam, ki so jih počeli gasilci, najbolj pa mu je ostal v spominu dogodek, ko so se gasilci odpravili gasit Luno, ki je vzhajala, misleč, da gori gozd.
Glede gasilstva na Vrhniki si želi, da bi zaposlili fanta, ki bi se izključno ukvarjal samo z gasilstvom, hkrati pa bi bil tudi poveljnik OGZ. Zato pa bo potrebno, da kaj ukrene SIS za požarno varnost.
Druga želja je sistem obveščanja; le redka društva imajo med seboj zvezo po brezžični liniji, pa se velikokrat zgodi, da majhen požar pride gasit preveč vozil ali večji premalo. Prav bi bilo, ko bi zveze uredili po vsej občini.
Gasilski dom na Vrhnikije že premajhen in dotrajan. Predlog, ki ga je dal Zavod za načrtovanje z Vrhnike, da bi bil novi gasilski dom v Sinji gorici, mu ni všeč, ker je to preveč oddaljeno, saj nimajo poklicnih gasilcev. Zavzema se za gradnjo doma, ki bi stal med vhodom na avtocesto in Gramexom.
Nagrajencu lahko zaželimo, da se mu želje uresničijo, saj bo to zanj najlepša nagrada.
Andrej Drašler
Vozniki koles z motorjem
Ena
Časa ni več veliko, 1. julij se bliža, s tem pa obvezna uporaba varnostne čelade!
S 1. julijem letos začne veljati določba zveznega zakona o temeljih varnosti v cestnem prometu, po kateri morajo imeti vsi vozniki koles z motorjem in osebe, ki se z njimi vozijo, na glavi varnostno čelado. Kdor ne bo spoštoval tega predpisa, bo kaznovan z 20.000 dinarji kazni.
Po nekaterih ocenah je v naši občini okoli 2.500 koles z motorjem, zato lahko pričakujemo veliko povpraševanje po čeladah tudi v naši in bližnjih trgovinah in Petrolovih servisih. Pred nakupom naj bralce opozorimo, da kupijo samo ATESTIRANO ČELADO, torej lakšno, ki ima v notranjosti všit znak E z ustrezno številko glede na državo, kjer so čelado preizkusili in jo kot ustrezno za uporabo dali na trg. Za primer naj navedemo oznako, ki jo uporabljajo v naši zamejščini E22/02. Všit atest je znotraj čelade ali na jermenčku za pripenjanje. Miličniki zagotavljajo, da bodo dosledno spoštovali predpis, ki pravi, da mora biti čelada atestirana, tako da bodo vsi tisti, ki bodo nosili neatestirane čelade, ravno tako storili prekršek.
To pomeni, da gradbene čelade ne sodijo na cesto, prav tako tudi ne podložene usnjene kape naših dedov.
Vozniki koles z motorjem, sprejmite čelado kot simbol motociklizma, del oblačila, tudi kot modni dodatek, če že svoje glave nimate preveč radi!
Srečno vožnjo!
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
Uspehi letalcev spodbujajo k vztrajnosti
Kar precej fantov in deklet bi našli v občini Vrhnika, ki si želijo leteti. Da nekateri letijo, so zaslužni pionirji letalstva v občini: Miloš Rijavec, Jože Kuhar, Miha Remškar, Janko Oblak, brata Keršič, Vlado Korda ter podmladek, ki so ga uspeli pridobiti in ob vseh vrstah selekcij obdržati.
Za SLO in DS izredno pomemben uspeh te interesne dejavnosti v občini je, da sta dva od prvih 15-tih rezervnih starešin — pilotov v državi letos tudi Vrhničana Gregor Šteblaj in Tomaž Oblak; in ta čas verjetno letita nekje visoko v reaktivnem letalu galeb.
Klub letalcev Vrhnika združuje danes sekcijo motornega letenja, sekcijo jadralnih letal, ki
predvsem na dveh lastnih jadralnih letalih domuje na letališču v Postojni, sekcijo modelarjev, ki skrbi za najmlajše in sekcijo za prosto letenje, kamor spadajo zmaji, jadralna padala in kasneje verjetno ultra-lahka letala. To sekcijo začenjajo ja-dračni padalci, ki jih je počasi okrog sebe zbiral Stanislav Za-laznik, sicer padalec v JLA. Prvi se mu je ob bok postavil Janez Zalar, nato še Janez Susman; danes jih je že šest.
V klub letalcev vstopajo že takoj z vidnim uspehom. IUV jim je omogočila nastop na odprtem prvenstvu padalcev — jadralcev na Golteh, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Mozirje, kjer imajo tudi sekcijo jadral-
nih padalcev. Zaradi vremen; bilo tekmovalcev iz sosedi držav, vseeno pa se jih je zbr. 64 in to z najboljšo opremo, skokih na ciljno točko je Jat Zalar uspel združiti praktic pridobljeno znanje, iznajdljivi in malce manj smole kot tir in osvojil odlično drugo me: ter osvojil srebrno kolajno.
Klub letalcev Vrhnika in t> delarsko društvo Vrhnika redno predstavljata na prired ŽIV-ŽAV na Vrhniki. Tudi le' so bili tam.
Vsi, ki se zanimate za to javnost, oglasite se pri njih pa poglejte oglasno desko I ba na Tržaški cesti.
Delo alpinističnega odseka PD Vrhnika
Nekaj zahtevnih vzponov
V zimski sezoni 1988/89 je AO Vrhnika pripravil alpinistično šolo. Tečaj je bil od oktobra 1988 do aprila 1989 pod st'okovnim vodstvom načelnika Janeza Rožmanca in vodje šole Matjaža Prislavca. Veliko pa so s svojimi predavanji pripomogli ludi drugi izkušeni vrhniški alpinisti. V okviru šole so potekala predavanja iz prve pomoči, orientacije, poznavanja gorstev in kamenin, izrazoslovja v gorah, prehrane in o delu GRS (gorska reševalna služba), o čemer je predaval alpinistični inštruktor in gorski reševalec z dolgoletnimi izkušnjami in velikim znanjem Tono Sazonov-Tonač iz AO Ljubljana-Matica. Tone Sazo-nov je vestno nadziral letošnje tečajnike in s kritiko ocenjeval napake. Tečaja se je udeležilo 12 tečaj nikov. Trije so ga uspešno opravili, štirje so pokazali premalo znanja in bodo izpil še enkrat opravljali junija na Turncu pod Šmarno goro, ostali pa iz različnih vzrokov izpita niso opravljali.
V okviru alpinistične šole je bila skupna lura na Malo Mojstrovko (2332 m) In praktični prikazi alpinistične tehnike v vrhniškem plezalnem vrtcu v Močilniku. V začetku aprila pa je ZTKO omogočila dvema tečajnikoma izpopolnjevanje
znanja za gibanje in varnost v gorah v zimskih razmerah. Tečaj je potekal pod vodstvom GRS na Komni.
Ne smemo pa pozabili na osnovno dejavnost društva — na plezanje. Kol vsako leto so ludi lelos odšli vrhniški alpinisti na prvomajsko srečanje plezalcev in plezalk v Pa-klenico v Velebitu. Slabo vreme jim je onemogočilo ekstremne vzpone v težkih smereh, a so kljub temu opravili nekaj dobrih vzponov. Mire Celarc In Petet Svele sta splezala Velebitaško (VII), Mojca Oblak pa Oster keks (VII), poleg lega pa so splezali še več smeri z manjšo težavnostno stopnjo. Letošnje ugodne zimske razmere pa so omogočile številne dobre vzpone:
15. jan. Milena Oblak in Peler Šlular: Kamenkov kamin na Vršiču (VI-/III-IV);
24. jan. Srečo Likar: zimski prvenstveni vzpon v SZ steni Krna (7 ur in pol, VI + , Ao);
26. jan. Peter Svete in Mire Celarc: Hard Rain v Ospu (VII -);
26. jan. Peter Šlular: Domžalska grapa v Branisolo (III + , 600 m),
12. leb. Srečo Likar: Jonathan Li-vingslon v Ospu (VIII -);
12. leb. Mojca Oblak: Lokomotiva v Črnem kalu (VII +);
13. feb. Matjaž Pristavec: prve tveni solo vzpon v Iški —Mali s (IV, 70-80°);
19. feb. Srečo Likar: Orgazoi Vipavi (VIII-):
28. apr. Matjaž Pristavec in P' Svete: Domžalska v Anica Ki (VI +);
29. apr. Janez Rožmanec in I tjaž Pristavec: Klin v Anica Ki (VI + );
Janez in Matjaž sla pozimi i smučala tudi Jalovčev ozebnik. ter Svele pa solo vzpon v Zeleni jedi v Koglu.
Kot vemo, je bilo aprila v Zai bu prvo dvoransko dižavno pivi tvo v športnem plezanju na umi steni. Udeležila sta se ga dva čl vrhniškega odseka, Mojca Obla' Srečo Likar. Mojca je v močni I kurenci v prvem dnevu prišla v I le, naslednji dan pa se je med tekmovalkami uvrstila na odličn mesto! Siečo ni prišel v finale
Dejavnost vrhniškega odsek, bilo torej skozi vso zimo prečni zvejena. Zdaj se že pripravljaj!1 poletno sezono, ko se bodo te. zaradi pomanjkanja opreme ' povečale. Upajmo, da to ne bo ralo in zaviralo njihovega dela.
B. Gabrov: J. Hribe
Novosti v Cankarjevi knjižnici
Strokovna literatura:
ABC peke
Atlas svetovne zgodovine
Becklako. S.: Vesolje
Bedina, K Sonata
Ceserani. G P : Kreta
Ceserani, G P; Maji
Ceseranl, G P : Pompeji
Ceserani. G P.: Tutankamon
Chinerv, M : 100 idej /a naravoslovce
Chollol, M. H,: Motor
Čgrrte, I,: Glasllsklh I tO let v Logatcu
Čuda sveta
Evropa 1992
Golob, t: Razmnožujmo okrasne raslline Guinnessova knjiga rekordov Hauck, P.; Kako storimo, kar želimo Hribar, F : Slovenska državnost Kakšna telorma političnega sistoma Kreuter, M l. Biovrt Listnate rastline Lončnice
Meso, okusno in poceni
Michel, W : Barvanje, lakiranje, zaŠči'a lesa
Mihelić. B.: Voltnik po Ljubljani
Naravna in kulturna dediščina ter njeno v.'.uvanje v Sloveniji
Oblak, S A.: Mojasola radiestezije in bioterapije
Oskrba in zdravje
Petan, Z Preteklost se nadaljuje
Pibemik. F.: Temni zaliv Franceta Balantiča
Po kulturnozgodovinski Levstikovi pot'
Podlech, D : Jagodnice
Podmenik, S  Kriza in samoupravljanje v KS Pogačnik, J : Uternel|ilnv v razliki Pomlad v hiSI Pravni memorandum Prenova Zveze komunistov
Razvila družba socialističnega samoupravljanja Reisp, B : Grad Medija
RlchardS, H.: Popravilo in vzdrževanje koles
Rupel, D : Slovenski intelektualci
Scherer, G,; Hrošči
Skoberne, P.: Tiiglavski narodni park
Slanic, G.: Ustava svobode
Troesch, D D : Striženje doma
Trstenjak, A.: Skozi prizmo besede
Vsaka vas ima svoj glas
Wraber. T,: Rastline od Krosa do morja
Zauner, G.: Iglavci
Zbolel sem
Žagar, M.: Kakšni naj bosta novi ustavi
Zilko, S.: Historlzem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem
LEPOSLOVJE: Mladinsko:
Blvton. G.: Na skrivnostni sledi
Jurca, B : Uhač in njegova druščina
Lobe. M.: Gegci
Makarovič, S,; Coprnica Zolka
Manček, M.; Kdaj smo veseli in kdaj žalostni
Perocl, £  Mož z dežnikom
Hadoičič, V.: Klel
Za odrasle:
Blatnik, A,: Biograllje brezimenih Dular, J : Na drugi strani Krke Kovačič, L.: Basel Lenardič, M.: Moje ženske
Mikeln. M : Poročilo delovne skupine za miniranje države in krall kurz
Osolnlk, B.: Z ljubeznijo skozi surovi čas
Pahor. B : Ta ocean, strašno odprt
Pelan, Ž.: Aforizmi od A do Z
Remec, M.: Zelena zavesa
SušuHč, A: Kdo mori bajke in druge 7godbe
Žabot. V.: Stari pil
Prevodi:
Collins. J.: Rockovska'zvezda
Du Maurier, D.: Sokolov let
Fischer, M. Z.: Ptiči ne pojejo opolnoči
Fraser, C. M : Rhanna
Golon, S , A.: Angelikina skušnjava
Grov, Z.: Nevada
Kave, M. M : Srnrt v Kašmiru
Macdonald. G : Priznaj, Fletch
Nurovvska, M,: Contre danse
Saul, J.: Peklenski ogenj
Pesmi:
Brodskv, t.: Izbrane pesmi Prežel). C : Uspavani pekel
V srbohrvalskem jeziku:
Hudellst, D : Kosovo, bitka brez i Jugoslavija 1918-1988 . Nikolič, S.: Svijet dječje psihe
, uu^iuvr-t-iiv/i vcnoivci
grane šahovske parti-
uiiu v r ivr\i. i ivuuviou^nu oi\i|_'la
se bo udeležila finala za vstop v.
1. Maver, Pivka
357
Prgišče kulturnih dogodkov v sezoni 88/89
Zveza kulturnih organizacij povezuje ljubiteljsko dejavnost in se trudi, da bi Cankarjev dom na Vrhniki ostal kulturni hram. V njem so se zvrstili kulturni dogodki, ki predstavljajo posamezne skupine, njihovo delo in zavzetost mentorjev, strokovnih vodij in organizatorjev.
Tri pevske skupine so praznovale 10-letnico in 15-letnico. Tako je na začetku sezone Moški pevski zbor Liko-Vrhnika pripravil uspešen koncert ob svoji 15-letnici pod vodostvom Mitje Drašlerja, Ženski pevski zbor Sinja Gorica pa prijeten koncert z gostjo Jerco Mrzel ob 10-letnici delovanja — ves čas pod vodstvom Majde Smrke. Posnemanja vredna zamisel je bil Novoletni koncert dekliškega PZ in MPZ Liko-Vrhnika.
Moški PZ IUV „Usnjarna" je že v letu 1988 vodila Majda Smrke (poleg ŽPZ Sinja gorica). Februarja pa so se prvič predstavili skupaj kot mešani zbor in v goste povabili zbor iz Polšnika, ki
je izvedel spevoigro „Kovačev študent" Vinka Vodopovica. Večer je bil prava popestritev, kar so številni poslušalci potrdili z velikim navdušenjem.
Na zborovskem področju velja omeniti še dober koncert ob 15-letnici Mešanega pevskega zbora Dragomer, ki je pod vodstvom Jožefa Jesenovca izzvenel sproščeno in sveže, 4. letni koncert Dekliškega pevskega zbora pod vodstvom Darinke Fabiani, na katerem so se prvič predstavile tudi nove, mlajše članice zbora pod vodstvom Mojce Oblak ter koncert dekliškega PZ in italijanskega mešanega PZ iz Sal-gareda, ki je poslušalce navdušil z blestečo izvedbo znanih odlomkov iz italijanskih oper.
Na 22. reviji občinskih pevskih zborov se je predstavilo šest odraslih zborov in pet zborov (otroških in mladinskih) iz OŠ I. Cankar in iz OS dr. I. Korošec. Iz OŠ Log-Dragomer že tretje leto ni bilo niti otroškega niti mladinskega zbora.
Na gledališkem področju je bilo v tej sezoni prav živahno. Štiri otroške gledališke skupine vseh treh osnovnih šol, pod vodstvom mentoric Mirjam Su-hadolnik, Minke Racman, Lidije Rajer ih Nataše Jeras, so pripravile simpatične predstave, ki so jih odigrali na Občinskem srečanju gledaliških skupin, na katerem sta z uspelima predstavama sodelovali še lutkovna skupina An-ban in dramska skupina KUD Podlipa-Smrečje.
V povezavi z Ljubljansko Mestno zvezo in OŠ I. Cankar smo pripravili Območno lutkovno srečanje, na katerem je svoje predstave odigralo šest lutkovnih skupin in z njimi navdušilo mlade gledalce iz osnovnih šol in VVO. Prav tako sta bili po svoje zanimivi dve gledališki predstavi v okviru Srečanja gledaliških skupin ljubljanskega območja, ki sta ju predstavili gledališki skupini iz Starega trga in iz Notranjih Goric.
Na instrumentalnem podro-
čju deluje pihalni orkester pod vodstvom Milana Matičiča. Na 10. tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v II. kategoriji, na katerem je tekmovalo 21 orkestrov, so prejeli zlato priznanje za 330 točk.
V imenu občinske zveze in vseh ljubiteljev njihove glasbe in prijateljev orkestra — iskrene čestitke!
Na folklornem področju je bila prav gotovo najbolj razveseljiva vest, da so mladi plesalci iz FS OŠ Log-Dragomer pod vodstvom Tonke Permoser-Žvab vabljeni na folklorno prireditev v Cankarjevem dom v Ljubljani Igrajmo se, igrajmo se, kjer se je predstavilo 12 otroških FS iz vse Slovenije. Pester spored je pokazal, kako se lahko na različne načine lotimo prikazovanja ljudskega izročila z najmljašimi. Mladi plesalci iz naše občine so navdušili predvsem s svojo sproščenostjo in izvedbo belokranjskega plesa z Zelenim Jurijem, ki je bil nadvse skrbno izde-
lan in predstavljen. Za uspešno mentorsko delo je ZKOS povabila mentorico na Festival otroških FS v Prešor na Slovaško.
Literarna dejavnost je zaživela v letošnji sezoni. Člani literarne skupine pod vodstvom Darje Gabrovšek so pripravili več literarnih večerov: ob spominskih obletnicah smrti I. Cankarja in Karla Grabeljška, srečanja z mladimi literati — Kajuhovimi nagrajenci iz Niša in delovna srečanja tistih, ki pišejo sicer zase, vendar so bili pripravljeni se srečati v ožjem krogu in prebrati ter povedati še kaj več o svojem ustvarjanju.
V Salonu IUV, galeriji Kašča in Mali dvorani CD je bilo 7 razstav (G. Božinov, 10. likovna kolonija: Kovačič, Erbežnik, Legat, Mrak, Grabnar), 2 razstavi fotografij (K. S. Chipper, Posnetki podvodne Ljubljanice in snemanje filma Odtisi v Barju) ter arheološka razstava Mira Potočnika, ki bi jo veljalo zaradi velikega zanimanja ponoviti. Velika pri-
dobitev za vse vrste dejavnosti v občini je nakup videoprojektor-ja. Prva projekcija je bila v počastitev slovenskega kulturnega praznika z ogledom treh slovenskih filmov.
Premiera kratkega filtna Odtisi v Barju, režiserja Borisa Višnjevca, je bila svojevrstno doživetje, še posebej tista predstava, ki so jo dopolnjevali diapozitivi o podvodnih najdbah Ljubljanice in arheološka razstava Mira Potočnika.
Takole ob koncu sezone je pod črto vedno premalo zapisanega! Moj namen je bil opozoriti na najvidnejše dogodke in dosežke skupin v okviru občinske zveze in članov teh skupin v letošnji sezoni. Nedvomno pa bi zaslužil posebno pozornost predstavitve še marsikdo ali marsikatera skupina in dogodek. Prav gotovo ne ostajajo neopazna: delo in prizadevanja KUD Podlipa-Smrečje, kulturni teden na OS Log-Dragomer, srečanje pihalnih orkestrov In še bi lahko naštevali. M. R.
Še smo tu
Glasbena šola Vrhnika
Kar trideset javnih nastopov
V šolskem letu 1988/89 smo imeli vpisanih v glasbeno šolo 240 učencev na instrumentalnih oddelkih in dva oddelka male glasbene šole s 30 gojenci.
Pouk na instrumentalnih oddelkih poteka dvakrat na teden, enkrat pa imajo učenci nauk o glasbi — teorijo.
V letošnjem šolskem lelu je na glasbeni šoli redno zaposlenih 14 pedagogov, administrativni delavec in ravnatelj.
Nekaj o delu šole:
Oktobra smo se udeležili srečanja pobratenih glasbenih šol Jugoslavije v Sinju. Našo šolo sta predstavila učenca Blaž Pu-cihar — violončelo in Jaka Puci-har — klavir.
Kot vedno je bila tudi tokrat naša predstavitgev izredno odmevna in toplo sprejeta pri prisrčnem sinjskem občinstvu. Srečanje je potekalo na zavidljivi ravni in v izrednem prijateljskem ozračju.
Novembra je pri nas gostovala glasbena šola iz Slovenj Gradca, s katero smo navezali prijateljske stike v lanskem šolskem letu. Decembra so učenci šole posneli dve oddaji za Radio Ljubljana za oddajo iz glasbenih šol. Prvič so snemali na Vrhniki, v veliki dvorani Cankarjevega doma. Snemanje je izredno do-
bro uspelo in s posnetki smo najbrže uspeli prepričati javnost o dobrem delu na naši šoli.
Ob koncu prvega polletja pa smo imeli prvo javno predstavitev naše šole v tem šolskem letu.
Marca so se štirje naši učenci udeležili 18. tekmovanja učencev in študentov glasbe v Novi Gorici in dosegli naslednje usehe:
KITARA II. kategorija
— Eva HREN — 1. nagrada VIOLINA II. kategorija
— Maja NAVERŠNIK — 3. nagrada
— Barbara ZALAZNIK — 3. nagrada
KLAVIR I. kategorija
— Blaž PUCIHAR — 2. nagrada
Aprila pa je naša prvonagra-jenka pri kitari Eva Hren sodelovala na zveznem tekmovanju v Sarajevu in dobila v svoji kategoriji 3. nagrado.
Maj pa je bil izredno naporen tako za učence kot tudi za pedagoge. Sodelovali smo na osrednji proslavi v okviru občinskega praznika v Ligojni, kjer je naša šola prejela najvišje občinsko priznanje za dosežno na področju vzgoje in izobraževanja — Cankarjevo plaketo.
Kaj mi pomeni domovina?
Domovina je moj rojstni kraj. Cankar je napisal: „Domovina, ti si kakor zdravje."
Kdor ne ljubi svoje domovine, ne ljubi tudi tuje. Nihče ne ljubi svoje domovine zato, ker je velika, temveč jo ljubi tako, ker je njegova. Sladko in častno je umreti za domovino.
Nina Suhadolnik 3. e OŠ I. C. Vrhnika
V sredini maja smo se s predsednikom skupščine občine Vrhnika Hermanom Boletom udeležili ponovnega srečanja pobratenih glasbenih šol Jugoslavije v Beogradu. Tu sta našo šolo predstavila učenca harmonike z igro v duetu Primož Mala-vašič in Tadej Miklič.
Na predvečer dneva mladosti pa so naši učenci in pedagogi pripravili zelo dobro obiskan drugi javni nastop v letošnjem šolskem letu.
Ob koncu maja pa so učenci harmonikarskega oddelka sodelovali na srečanu solistov in harmonikarskih orkestrov v Puli in med 1.500 udeleženci dosegli naslednji uspeh:
— Tadej MIKLIČ — 1. nagrado
— Uroš SVETE — 3. nagrado
— Primož MALAVAŠIĆ — 3. nagrado
— Gregor ERJAVEC — pohvalo
Ob vseh teh prireditvah pa so svoje javne nastope prirejali tudi pedagogi na posameznih instrumentalnih oddelkih (pianisti, flavtisti, harmonikarji), saj se vsi učenci pač ne morejo predstaviti na javnih nastopih.
Glasbena šola Vrhnika je izredno uspešno sodelovala tudi z osnovnimi šolami, predvsem s šolo Ivan Cankar, v kateri so naši učenci deležni tudi največ razumevanja za sodelovanja na glasbenem področju. Učenci glasbene šole Vrhnika so sicer sodelovali na skupaj 30 prireditvah v občini in zunaj nje.
Mislimo, da vse to delovanje učencev in pedagogov glasbene šole dokazuje izjemno uspešnost naše šole in želimo si lahko, da bi bilo tako tudi v prihodnje.
Viktor Zadnik
Ko smo pred nekaj več kot dvema letoma, ob občinskem praznovanju odpirali večnamenski objekt v Podlipi-Smrečju, ki je bil zgrajen z veliko prizadevnostjo gasilskega društva, smo težko verjeli, da bo prinesel v vas in njeno okolico toliko razgibanega življenja. Res pa je, da smo potrebovali prostor, kjer bi dejavnosti lahko tekle nemoteno, in kjer bi se tudi predstavili občinstvu krajevne skupnosti. Narejenega pa je bilo veliko več.
Ustanovili smo kulturnoumet-niško društvo, ki je lani in letos pripravilo z amatersko skupino dve gledališki predstavi. Obe sta zbudili pozornost tudi zunaj krajevne skupnosti. Še posebej lani, ko smo za konec nastopili na kulturnem tednu v Štanjelu. Letos pa smo nastopili poleg v domačem kraju še v Zažarju, Verdu, Logu, Logatcu, Vrhniki, Rovtah, Vrhu nad Rovtami, Blatni Brezovici in Hotedršici. Kul-turnoumetniško društvo bo tudi prihodnjo sezono s svojo dejavnostjo popestrilo zimsko mrtvilo.
Ob tem pa širi svojo dejavnost še na knjižnico. Zbiranje knjig smo začeli že zgodaj spomladi. Nabralo se jih je že prek tisoč. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem darovalcem knjig in akcijo zbiranja knjig še
Predstavii se je I v asovi ć
Dom JLA na Vrhniki je pripravil razstavo del Martina Ivasovi-ča, impresionista, ki je svoje slikarsko delo utemeljil na pejsa-žu, mrtvi naravi, figurativnih elementih in na portretu. Na Ivaso-viča je zelo močno vplival slikar Trstenjak; čeprav je na pragu osmega desetletja življenja, je slikarsko še vedno ustvarjalen, zato je mlad in ima ogromen ustvarjalni potencial. M. A.
Plesni turnir
Konec tega meseca (24. junija) bodo ljubitelji plesa na Vrhniki lahko videli vrhunske jugoslovanske plesalce v vse bolj popularnem akrobatskem ročk and rollu. Sekcija za akrobatsko ročk and roll pri domu JLA na Vrhniki je namreč organizator tega vrhunskega tekmovanja. To je zanjo priznanje, hkrati pa tudi možnost za popularizacijo tega vse bolj privlačnega plesa. Malo znano je, da je sekcija že nekaj let v samem jugoslovanskem vrhu med pionirji, velik uspeh so dosegli in sicer naslov državnega prvaka v kategoriji mlajših mladincev. Občinstvu na Vrhniki se bodo poleg domačih plesalcev predstavili tudi plesalci KUD Tine Rožanc, predvidena je modna revija butika Sonček, pokrovitelji pa so delovne oiganizacije z Vrhnike.
nadaljujemo, saj police še niso polne. Te bodo kar v resni knjižnici, registrirane, zložene na police in na voljo krajanom po otvoritvi, prvo soboto v avgustu, ko je v Podlipi srečanje odse-Ijencev. Na tem praznovanju sodeluje tudi kulturnoumetniško društvo. Krajevni praznik bo popestren z novo dejavnostjo, ki bo prispevala k nadaljnjemu razvoju krajevne skupnosti, predvsem pa mladini, ki ji bo knjiga bolj dostopna.
Dejavno je tudi naše športno društvo Lipa, ki mu je kljub slabi zimi uspelo organizirati nekaj prireditev: polharski kros, izlet na Samotorco; do konca leta pa bodo pripravili še kaj.
S samoprispevkom za cesto Podlipa-Smrečje in s pomočjo komunalne cestne skupnosti je nanovo prebit odsek mimo najbolj zahtevnega in nevarnega dela sedanje trase pri Salovsovi rajdl. Z enkratnim prispevkom krajanov In z dobrim sodelovanjem KS Rovte tudi asfaltiramo najbolj obremenjene krajevne ceste v Podlipi.
Tudi stara šola je zaživela. V prenovljenih prostorih so našli svoj prostor težje moteni otroci iz naše občine, ki so se dosedaj izobraževali v Ljubljani. Sedaj pa jim lepo okolje našega kraja daje domovanje v delovnem času. Vse to bomo ob krajevnem prazniku prikazali kot naša prizadevanja za dvig krajevnega standarda in spodbudo za vnaprej.
Prvo soboto v avgustu bomo torej praznovali krajevni praznik z že tradiconalnim srečanjem odseljencev in z otvoritvijo samostojne knjižnice v večnamenskem objektu. Pripravili bomo tudi razstavo slik domačega slikarja Ivana Malavašiča, ČZP Kmečki glas bo predstavil njegovo novo knjigo Erazem iz grape, razstavo čipkarskih izdelkov in nekaj knjig iz nove knjižnice.
Poleg odseljencev pa ste vabljeni vsi drugi, ki bi se želeli seznaniti z delom in uspehi krajevne skupnosti ter se zabavali na družabnem srečanju ob dobri glasbi.
Na svidenje torej v soboto, 5. 8. 1989, ob 18. uri v Podlipi.
Krajevna skupnost in KUD Podlipa-Smrečje
Literarni večer
Štiriindvajsetega maja je bil v Cankarjevem domu na Vrhniki literarni večer, na katerem so se predstavili štirje mladi srbski pesniki iz Niša. Zora Pešič, Maja llič, Marina Vukašinovič in Goran Stankovič so kljub svoji mladosti — nobeden še nima 30 let — v svojem okolju že dovolj uveljavljeni ustvarjalci, s svojimi pesniškimi zbirkami ali vsaj zborniki, kjer se jih je predstavilo več skupaj. So pa tudi dobitniki Kajuhove nagrade, nagrade, ki jo podeljujejo v Nišu že petnajst let. Prav to, da se literarna nagrada imenuje po slovenskem partizanskem pesniku, je bilo spodbuda za to, da smo
mlade niške pesnike povabili k nam. Zahvala za to gre vrhniškemu Domu JLA in predvem uslužbencu Doma Vladimiru Stani-miroviču.
Gostje so na literarnem večeru najprej prebrali pesmi, za katere so bili nagrajeni, nato pa smo slišali še nekaj pesmi, prebranih iz tipkopisov ali celo ro-. kopisov. Ob koncu se je razvil kratek pogovor o sodobni poeziji in njenih poteh nasploh.
Literarni večer je potekal v prijetnem razpoloženju in ves čas z zavestjo,, da tudi v manj prijetnih časih kulturni stiki med seboj kljub vsemu povezujejo in zbližujejo ljudi. D. G.
Mladinska športna olimpiada
Zakaj slaba udeležba
Maja so že po tradiciji mladinska športna olimpiada, ki jo pripravi OK ZSMS Vrhnika. Letos udeležba sicer ni bila takšna, kot pred leti, ko je bila ta vrsta športnih iger še množična, vendar je organizatorjem uspelo spraviti „pod streho" štiri tekmovanja. Najbolj zanimivo je bilo na nogometu, pa tudi v košarki, streljanju in namiznem tenisu so bili zanimivi boji. Odbojka pa je kljub prijavam zaradi neudeležbe odpadla.
Streljanje je potekalo na strelišču v vojašnici „Ivan Cankar", ostale discipline pa na vrhniških športnih objektih. Z najboljšo udeležbo
se lahko pohvalijo vojaki iz V.P. 5312, ki so sodelovali v teh disciplinah.
Kje lahko iščemo vzroke za slabo udeležbo. Trditev, da je to odtaz. krize v družbi, se mi ne zdi primerna, kajti MŠO ni politična prireditev, pa čeprav je organizirana DPO.
Rezultati:
Streljanje: 1. PM Vrhnika, 2. V.P. 5312, 3. ŠD Polž Stara Vrhnika.
Košarka: 1. Vrhnika, 2. V.P. 5312, 3. Borovnica.
Mali nogomet: 1. V.P. 5312, 2. Kovinarska, 3. V.P. 1267
Namizni tenis: 1. Drenov grič, 2. Sinja gorica II, 3. V.P. 1267.
Andrej Drašler
ige je namenjen tudi
se bo udeležila finala za vstop v.       Maver, Pivka
357 I
dlo. Po mnenju sekretariata za Infor-
I I
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VRHNIKA
Razpis štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1989/90
Samoupravni organi za štipendiranje v občini Vrhnika razpisujejo
štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovsKim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju.
Za štipendijo iz združenih sredstev in razlikah kadrovski štipendiji lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1988 ni presegel 60 % povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1988 — 431.726 dinarjev.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek ludi od kmetijstva in morajo plačevati prispevke in davke od katastrskega dohodka, se ta upošteva enako kot za druge oblike social-novarstvenih pomoči v občini.
Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli kandidati:
— ki so vključeni v izobraževanje v naravoslovno tehničnih usmeritvah in drugih razvojno prednostnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi štipendiranja;
— ki se izobražujejo za kmetijske poklice;
— iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati;
— z boljšim učnim uspehom;
— katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenja o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja).
Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo.
Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev se morajo najprej prijavili na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oz. dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, kijih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju.
Kandidati za štipendijo morajo prijavi oziroma vlogi za štipendijo priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih;
— izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena;
— izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije.
Za kandidate, ki še niso dopolnili 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki.
Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
Kandidati za štipendije ali razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev morajo vložiti vso zahtevano dokumentacijo do 5. septembra 1989, kar velja tudi za prosilce, ki so to štipendijo iz združenih sredstev že prejemali.
Te vloge bodo rešene do 30. septembra.
Po 5. septembru 1989 vlog ne bomo več sprejemali, razen v naslednjih primerih:
— da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zalo doku mentacije ni mogel predložiti do roka;
— da se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo v 15 dneh po vpisu),
— da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije,
— da prisilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov za vpis v naslednji letnik (v tem primeru pa more do roka oddati vso preostalo dokumentacijo),
— zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec pisno utemeljili. Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu SPN-1 Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic, ki ga dobijo v knjigarnah. Tako izpolnjene vloge z uradno potrjenimi podatki o osebnih dohodkih naj kandidati oddajo osebno strokovni službi pri skupnosti za zaposlovanje Logatec, Tržaška c. 19/A.
ŠTIPENDIJE ZA UČENCE IN ŠTUDENTE Z IZJEMNIMI INTELEKTUALNIMI SPOSOBNOSTMI
Sveti vzgojno izobraževalnih organizacij lahko predlagajo za štipendijo iz združenih sredstev učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in zunajšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do Stipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov.
Natančne podatke za pripravo predloga in o potrebni dokumen taciji dobijo strokovni delavci vzgojnoizobraževalnih organizacij v strokovni službi pri skupnosti za zaposlovanje Vrhnika, Na Klisu A-2.
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VRHNIKA
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VRHNIKA
Razpis štipendij Titovega sklada SRS za leto 1989/90
V časopisu Delo je bil 24. aprila 1989 objavljen razpis štipendij Titovega sklada za leto 1989/90. Podrobneje so opredeljeni postopki in kriteriji za pridobitev teh štipendij.
Število štipendij, ki jih občinski samoupravni organi podelijo mladim delavcem, je odvisno od števila zaposlenih v občini, število štipendij za učence in študente pa od števila prebivalcev občine in sicer:
— za mlade delavce eno štipendijo na vsakih 5.000 zaposlenih delavcev in kmetov v občini, vendar največ 8 štipendij,
— za učence in študente eno štipendijo na vsakih 16.000 prebivalcev v občini, največ pa 4 štipendije.
Na tej podlagi lahko podeli odbor za štipendiranje v občini Logatec 1 štipendijo za mladega delavca in 1 štipendijo za učenca in študenta.
Rok za prijavo za učence in studente je do 30. junija 1989, za mlade delavce pa do 31. avgusta 1989. Sklad razpisuje:
1. Štipendije za mlade delavce, ki se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu — tudi za podiplomski študij in specializacijo
— imajo najmanj dve leli delovne dobe in niso starejši od 35 let;
— so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpovprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih ter
— so dejavni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
2. Štipendije za učence in študente, ki:
— so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje,
— dosegajo nadpovprečne učne uspehe — v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj povprečno oceno 8,
— so dejavni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacij in društvih.
3. Štipendije za mlade delavce in otroke delavcev (učence in študente) na začasnem delu v tujini, ki
— so dejavni v društvih in klubih naših delavcev v tujini,
— so dosegli primerne delovne in učne uspehe,
— se bodo redno vključevali v usmerjeno izobraževanje v domovini,
— so državljani SFRJ,
— so vključeni v Titov sklad Jugoslavije v tujini, bodisi sami ali njihovi starši.
Za mlade delavce se po določilih statuta sklada štejejo delavci v združenem delu, združeni kmetje, nosilci samostojnega dela (obrtniki, svobodni poklici) in delavci, zaposlenih pri nosilcih samostojnega dela, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v točki 1.
Za otroke delavcev se štejejo vsi otroci delavcev in delovnih ljudi, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 2.
Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati:
— utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in delovni uspešnosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju)
— kadrovski interes ali zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju,
— za mlade delavce dokazila o dolih in nalogah, ki jih opravlja kandidat
— za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
— izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS.
O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje oz. izvršni odbori skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občini (občinski samoupravni organi za štipendiranje).
Predloge za podelitev štipendij pošljete na Samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje Vrhnika, Na Klisu A-2.
Če boste želeli še dodatna pojasnila v zvezi s štipendiranjem, nas pokličite po tel.: 751 070.
Tovariški pozdrav!
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VRHNIKA
ISKRA
Iskra, Industrija anten in elektronskih naprav Vrhnika
Iskra Antene Vrhnika
Idrijska 42
Ali želite delati podjetniško, ste ustvarjalni? Z našimi satelitskimi sistemi, antenami in profesionalno elektroniko želimo biti čim uspešnejši, zato vabimo k sodelovanju:
1. Komercialiste
za področje trženja, izvoza, uvoza in za nabavo na domačem trgu. Pogoji:
— višja ali visoka strokovna izobrazba elektrotehniške smeri — elektronika ali ekonomske smeri
— aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
— zunanjetrgovinska registracija za izvoz in uvoz, za trženje je zaželena
— tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
— vozniški izpit B kategorije
Za področje nabave na domačem trgu Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba elektrotehniške smeri — elektronika ali strojne smeri
— dve leti delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
— vozniški izpit B kategorij
2. Razvijalca zahtevnih izdelkov Pogoji:
— višja ali visoka strokovna izobrazba elektrotehniške smeri — elektronika
— zaželene delovne izkušnje s podobnimi deli in nalogami
3. Vodja računovodstva Pogoji:
— višja strokovna izobrazba ekonomske smeri
— štiri leta delovnih izkušenj na področju računovodstva
Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave s kratkim opisom vaših dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjenih objavljenih pogojih pošljite kadrovsko splošnemu sektorju Iskra Antene Vrhnika, Idrijska 42 v petnajstih dneh po objavi.
Če vas kar koli v zvezi z objavo zanima, ali potrebujete za dokončno odločitev dodatna pojasnila, pokličite po telefonu 751-079 ali 752-937 vodjo kadrovsko splošnega sektorja ali pa pridite k nam.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v petnajstih dneh po izbiri.
ISKRA
Iskra, Industrija anten in elektronskih naprav Vrhnika
Iskra Antene Vrhnika
Idrijska 42
Na podlagi sklepa DS delovne organizacije objavljamo
JAVNO DRAŽBO
za odpisano osnovno sredstvo:
brusilni stroj za ravno brušenje LŽT — Kikinda Tip — URB 550
IZKLICNA CENA 48.000.000 din
Licitacija bo v delovni organizaciji Iskra Antene Vrhnika, Idrijska 42, 22. 6. 1989 ob 8. uri.
Ogled je mogoč uro pred začetkom licitacije.
Interesenti morajo pred začetkom licitacije plačati 10 % polog od izklicne cene osnovnega sredstva, ki hkrati predstavlja tudi skesnino.
Kupec mora poravnati celotno kupnino v 3 dneh po licitaciji-
V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec, če po zakonu ni oproščen plačila davka. Stroške prevoza plača kupec.
Osnovno sredstvo prodajamo po sistemu videno — kupljeno, brez kasnejših reklamacij.
Na licitaciji lahko sodelujejo uporabniki družbenih sredstev, obrtniki in občani.
Življenje ljudi med obema vojnama na Stari cesti
Nadaljevanje iz št. 155
To poslopje, danes je v njem glasbena šola, stoji ob današnji Tržaški cesti. Tam so imeli že leta 1928 enega prvih radijskih sprejemnikov. To je bila velika škatla z detektorjem. S posebno iglo so na kristal iskali radijsko postajo v času, ko je oddajala program. Ljudje so imeli na ušesih slušalke, ker radio še ni bil zvočni. Zaradi novosti se je takrat v Rokodelskem domu ob večerih zbiralo dosti Vrhničanov. Kasneje so imeli radijske sprejemnike tudi nekateri posamezniki.
Bliže Stari cesti je stal Sokolski dom, kamor je zahajalo tudi veliko ljudi. Ker so v tem domu prvi začeli predvajati zvočne filme, je razumljivo, da tisti nemi, ki so jih vrteli v Rokodelskem domu, niso bili več tako zanimivi.
Leta 1937 so Vrhničani dobili še Prosvetni dom, današnji Cankarjev dom.
Telovadcev se tudi ni manjkalo. Orli in Sokoli so pridno tekmovali, skrbeli so tudi za podmladek. Otroci so se včlanjali v športno društvo De-ca, nadaljevali pa so pri Naraščajnikih. Žensko športno društvo Hazena je delovalo ob večerih, saj so čez dan morale delati.
Na Vrhniki je bil kmalu po 1. svetovni vojni ustanovljen kolesarski klub. Njegov član je bil tudi Janez (Johan) Oblak s Stare ceste. Obiskali smo ga. Povedal nam je, da je prvo kolo dobil leta 1925 in postal navdušen in uspešen kolesar. Že leta 1926 je osvojil prvo diplomo. Postal je celo državni prvak leta 1929-30, štirikrat pa je bil drugi na državnem tekmovanju.
Vrhniška godba je bila ustanovljena 1925. leta. Njen ustanovitelj je bil Jože Grom, prve vpise pa so zbirali v gostilni „Pri Froncu".
Marsikateri Vrhničan pa je preživel nedeljsko ali praznično popoldne na „balinplacu". Balinišče je imela prav vsaka gostilna.
II. GOSTILNE
V uvodu smo že zapisali, kako so nas pravzaprav ljudje napeljali k temu, da smo se lotili Stare ceste. Pa naj zato najprej spregovorimo o gostilnah in jih predstavimo.
1. Mantova
Že stara Mantova je stala ob važnem cestnem križišču.' Tod mimo je že takrat vodila pomembna pot iz Ljubljane, preko Postojne do Trsta. Tu se priključita tudi cesti iz podlipskega in borovniškega kota.
Furmani vseh časov so jo poznali in vedeli zanjo.
Tudi kasneje, ko je že vozil tod mimo avtobus, je na Vrhniki ustavljal le pred Mantovo.
2. Gostilna „Pod klancem"
Na Stari cesti je tik pri cerkvi sv. Lenarta (danes slaščičarna) vabila žejne goste gostilna Franca Stržinarja. Čeprav so jo imenovali „Pod klancem", so ji po domače rekli kar „Pri Fronc".
Kasneje jo je prevzel Janez Ceme, po domače „Lakanov".
3. Gostilna Drašier
Najprej je bila Korenčanova gostilna. Drašler-jevi so jo kupili leta 1926. Odplačevali so jo po obrokih do leta 1934, ko je bivši lastnik umrl. Kar je še ostalo dolga, so ga izplačali trem Korenča-novim otrokom. Tedaj je gostilna dobila novo ime. Rekli so ji „Pri Drašier".
Pobudo za gostilno je pri Drašlerjevih dala mama, ki je imela gostilno že prej. Ta je bila ob Ljubljanici.
Povedali so nam, da je v to gostilno zahajal že Ivan Cankar, v času med obema vojnama pa so bili njeni stalni gostje sodnik, notar, šef davčne uprave, itd. Verjetno je na to vplivalo tudi to, da so bili v službi blizu gostilne. V stavbi sedanjega sodišča je bila tedaj občina, sodišče, finance, zadaj na dvorišču pa zapori.
Drašlerjeva gostilna je imela tudi veliko prehodnih gostov. Imela je dvorišče in velike hleve, kjer so ljudje lahko puščali svoje konje in vozove. Zlasti živ je bilo na semanji dan. Semenj je bil dvakrat ali trikrat na leto na velikem prostoru pred Gasilskim domom.
Se nadaljuje
J...~nu fsr\ -ris lil__ I
I I llll^l IITM
| temveč tudi kraj, v katerem I
jrane šahovske parti-iae ie namenipn tiirli
umu v nvM. nvuuvisoend cmjjci
se bo udeležila finala za vstop v.
Maver, Pivka
357
dio. Po mnenju sekretariata za Infor- I
mamilo u IC CDC       r.^-4l««i f —
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
FRANJE DOBOVIČNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, ji
podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju NZD Vrhnika za dolgoletno zdravljenje, Občinskemu odboru ZZB Vrhnika za častno stražo in poslovilne besede ter delovni organizaciji IUV.
Hčerke: Breda, Nataša in Silva
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža
JANEZA ŠVIGLJA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste z mano sočustvovali, mu
podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala dr. Kogoju, kolektivu IUV, sosedom, gospodu dekanu in sorodnikom.
Žena Antonija
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
MARJE NAGODE
roj. Borštnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas v teh trenutkih tola-
•   žili in nam stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, pevcem, govornikom in gospodu dekanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem za darovano cvetje in vsa izražena sožalja.
Žalujoča: mož Stane in sin Matic
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
JANEZA JERINA-ŽANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu KS, sodelavcem IUV, Osnovne šole Cerknica, Društvu upokojencev Vrhnika ter duhovniku za poslovilni obred.
Iskrena hvala Žena, otroci, vnuki in pravnuk
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega
NIKOLE MILJKOVIĆA
se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebno se zahvaljujemo V.P. 5312 Vrhnika, Kovinarski Vrhnika in sosedom stolpiča Kopališka 15.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žena Traja, hči Nataša in sin Nenad
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega najmlajšega
BLAŽA GUTNIKA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, mu poklonili toliko lepega cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Gutnikovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in deda
FRANCA PETRIČA
iz Mirk 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nudili pomoč in tolažbo. Hvala vsem, ki ste mu poklonili toliko cvetja, sveč
in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu dekanu in gospodu Dobrovoljcu za lepo opravljen obred, pevcem za ganljive pesmi, Ivanki Košir za pomoč in Društvu upokojencev Vrhnika.
Hvala vsem!
Žalujoči: žena Marija, sin Franci in hči Tatjana z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica in starega očeta
FRANCA CANKARJA
iz Smrečja št. 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih urah, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za lepo petje ter govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat lepo hvala.
Žalujoči vsi njegovi. Žena Pavla, sin Pavle, France z družino, hčerka Marta z ' družino)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
JOŽETA PODVRATNIKA st.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Kovinarski Vrhnika, Zvezi borcev, Obrtnemu združenju in drugim, ki ste ga tako številno pospremili na
njegovi zadnji poti in njegov grob prekrili s cvetjem. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Rozmane Drašler Heleni, tov. Šinkovcu in Isteničevi za zvonenje pri sv. Trojici, tov. Pavletu Dobrovoljcu za poslovilne besede, gospodu dekanu za lep obred in pevskemu zboru Dragomer-Lukovica za ganljive ža-lostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda
ANTONA LAHA
z Verda 259
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Kogoju za zdravstveno pomoč, Društvu upokojencev Vrhnika za udeležbo njihovega praporščaka ter duhovniku za lepo opravljen obred.
V imenu vsega sorodstva žena Alojzija, sin Tone, hčerki Milena in Slavka z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
MILIJE OBRADOVIĆA-PERA
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali, mu
podarili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujeva kolektivu V.P. 5312 za pomoč pri pogrebnih svečanostih, ter vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki so nama pomagali premagovati najtežje trenutke.
Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žena Marija in sin Žarko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in tasta
JOŽETA SVETETA
iz Dola pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Lepo se zahvaljujemo kolektivu Fenolit Borovnica, FNT Ljubljana, dr. Petrovčiču, Društvu upokojencev, pevcem za lepo zapete pesmi, g. župniku za lep pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Žena Ančka, hčerka Nuška, Joži in Alenka z družinami
Odšla sta drug za drugim
nevedoč,
v upanju,
da se med zvezdami srečata nekoč.
V SPOMIN
ANI IN ANTONU SVETETU
Cesta pod goro 23, Borovnica
Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite na njunem zadnjem domu.
Sin Tone z družino
Mali oglasi
Žensko kolo, lepo ohranjeno, poceni prodam. Tel. 751-476.
Prodam štedilnik kupper-sbuseh, zakonske postelje z nočnimi omaricami, nizko omarico s predali in železne profile 100 x 100, 12 kosov dolžine 1 m in 1 kos dolg 2 metra.
Naslov: Darja Predojevič, Vrtnarija 12/a, Vrhnika
Pomoč prt pospravljanju stanovanja potrebujem enkrat na teden. Interesentke naj se oglasijo na naslov: Nela Križnik, Drenov grič 169 ali dopoldne po telefonu 327-761 int. 346.
Vojna pošta 5312 Vrhnika nudi zainteresiranim košnjo in odkup trave v kasarni in Borovnici.
Cena po dogovoru.
SPLOŠNO MIZARSTVO vse vrste mizarskih del opravlja Danijel Mivšek, Zaplana 39 tel.: 741-063
sl«i\< i« «ii n«r
BCCZO
Podjetje Fenolit Borovnica išče v Borovnici ali okolici suh, zračen in lahko dostopen prostor okoli 20 mJ za skladiščenje drobnega inventarja in pisarniškega materiala.
Ponudbe pošljite pisno na nslov: Podjetje Fenolit, Breg 22,61353 Borovnica ali po telefonu 746-070 — kadrovsko splošni sektor.
Sporočamo vsem študentom in dijakom, ki želijo z občasnim delom v delovnih organizacijah na Vrhniki zaslužiti kak dinar, da se lahko oglasijo na Študentskem servisu, Cankarjev trg 8, v ponedeljek ali petek od 11. do 14. ure in v sredo od 13. do 16. ure.
— Za prvi vpis potrebujete osebno izkaznico, 2 sliki, potrdilo o šolanju in 500 din.
— Izkaznice podaljšujemo samo z osebno izkaznico in hranilno knjižico.
— Napotnico za delo dvignete pred začetkom dela in jo dostavite kadrovski službi v delovni organizaciji.
— Zaslužek do vrednosti 2.200.000 din bo nakazan na hranilno knjižico v 14. dneh, nad to vsoto pa potem, ko DO poravna račun.
Vsa druga pojasnila dobite dijaki ih študentje osebno na ŠS.
Stara cesta 1, 61360 Vrhnika tel. 061 752-240
ALIRIZA in ABDI
sporoča vsem kupcem, da ima novo telelonsko številko 752-240. Pokličite in naročate njihove izdelke. _
netall knmiinlKtl Vrhnika takn u Burtllh OD 7IC ali
nnn i :..ui:
I    IOIMVOU IUU! MCU, V
'ane šahovske partije je namenjen tudi
umu v nvM. n vuuvi soci \a er\i(jđ
se bo udeležila finala za vstop v, II. republiško liao.
1. Maver, Pivka 357
2. Lampreht. Vrhnika !Wfi
dio. Po mnenju sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke
Sandra pred prvim državnim prvenstvom
Kadarkoli govorimo o ŠRG na Vrhniki, ne moremo mimo Sandre Bikar. Navihana četrtošolka je ponesla ime Vrhnike med tri vodilne klube v Sloveniji in strah v kosti tekmovalkam iz vse Jugoslavije.
Letošnja sezona je bila zanjo daleč najuspešnejša, saj se je uspela iz množice deklic, ki se ukvarjajo z ritmično gimnastiko, prebiti med največje upe tega športa v Sloveni-
Se lani jo tekmovala z obvoznimi vajami v II. sel. in na RP dosegla 5. mesto. Tekmovala je tudi na majskem turnirju v Zagrebu in na mednarodnem turnirju mladih v Ljubljani. Kljub dobrim nastopom pa ni bilo z visokimi uvrstitvami nič, saj je
novcu in poizkušala jo bom čimbolj izrabiti, pravi Sandra.
V soboto, 13. maja, je bilo v Murski Soboti republiško prvenstvo v športni ritmični gimnastiki.
Udeležile so se ga lahko le tekmovalke, ki so imele dovolj visoko povprečje ocen z republiških tekem. Žal se Živa Živkovič in Ines Je-rina, kljub temu da sta kvalitetni tekmovalki, nista uspeli uvrstiti.
Alenka Adamič je bila v II. selekciji absolutna tavoritinja, saj je zmagala na vseh republiških tekmah v letošnji sezoni, pa vendar smo v tej selekciji ostali brez medalje.
V III. mlajši selekciji pa je Sandra Bikar naša pričakovanja izpolnila.
Najboljše telovadke ŠRG //., III. in IV. selekcije
tekmovala za klub, ki je svoje mesto v svetu gimnastike še iskal.
Nemalokrat je že skoraj obupala in le njena trdna volja ter vztrajno prigovarjanje staršev in sestre so ji dajali moči, da ni odnehala. „Saj bi še šlo, ampak ta balet ... Sovražim ga!" se je vedno jezila.
Že na prvem tekmovanju v tej sezoni — na pozivnem turnirju v Vara žclinu, je napovedala, da bo nanjo letos treba računati.
V Sloveniji pa so deklice prvič tekmovale v novi kategoriji — III. mlajši selekciji. Sem spadajo tekmovalke, ki po letniku ustrezajo prvi selekciji, a po kvaliteti tako pred-njačijo, da že tekmujejo s Štirimi individualnimi vajami (brej orodij, ko-lebnica, obroč in žoga). V tej kategoriji je Sandra redno dosegala drugo mesto, ki ga jo kronala s srebrno medaljo na RP.
Udeležila se je tudi dveh mednarodnih turnirjev — v Ljubljani in na Vrhniki (<1., 10. mesto). Omenili je treba tudi 4. mesto na tradicionalnem turnirju v Beogradu.
Uvrstila se je tudi na republiške priprave pod vodstvom trenerja in baletnega mojstra iz Minska.
Letos imam enkratno priložnost za visoko uvrstitev na DP v Obre-
Nogomet
Prijateljsko srečanje
Nogometaši Vrhnike in Gonarsa že leta navezujejo stalne in prijateljske slike. Za letošnji občinski praznik so nogometaši Gonarsa prišli na obisk rta Vrhniko, na Drenovem griču so se pomerili v prijateljski lokmi. Terensko premoč so imeli gostitelji, toda le ena žoga je končala v mreži za hrbtom zelo dobrega vratarja Cossare.
Osvojila je drugo mesto, kar je naša najboljša uvrstitev na selekcijskih republiških prvenstvih. Tudi druge naše so dosegle visoke uvrstitve.
V III. starejši selekciji smo veliko pričakovali od Elvire Dreškovič, ki pa nas je s četrtim mestom veliko bolj razveselila kot s prikazanimi vajami. Razveseljivo pa je sedmo mesto Ane Štumberger (16 tekmovalk), ki je vzbudila veliko pozornosti, za višjo uvrstitev pa, žal, napravila preveč napak.
Sandra, Elvira in Ana so dosegle več kot 85 % točk in se uvrstile na državno prvenstvo, ki bo 3. in 4. junija v Obrenovcu.
Rezultati: III. mlajša sel. 1. Raku-ša (Mosle), 2. Bikar (Vrh), 3. Piletič (Moste), 4. Lazić (ND), 5. Zalaznik (Vrh), 6. Kastelic (Vrh), 7. Turk (Vrh).
Starejša sel. 1. Podpečan (ND), 2. Žnidarič, 3. Zaletel (obe ND), 4. Dreškovič (Vrh), Tvrdkovič (Moste), 6. Kop (Moste), 7. Štumberger (Vrh).
Špela Mohar
Slovesno v vojašnici Ignaca Voljča-Frica
Dan vojnega letalstva in protiletalsko obrambe so slovesno obeležili tudi v vojašnici Ignaca Voljča-Frica. V navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občin Vrhnika, Postojna, Logatec, predstavnikov mesta Ljubljana in skupščine SR Slovenije so proslavili obletnico ustanovitve tega rodu naše vojske. Posebno priznanje za dolgoletno plodno sodelovanje so podelili tudi skupščini občine Vrhnika (prejel ga je Herman Bole).
VABILO
Na območju Log—Dragomer in Borovnica iščemo enega ali več sodelavcev, ki bi septembra začeli trenirati selekcije C smučarjev tekačev, starih od 8 do 10 let. Treningi bi potekali redno, na začetku enkrat, pozimi pa 2 do 3-krat na teden v popoldanskem času.
Pogoji:
— osnovno znanje teka na smučeh,
— 15 let starosti (ali več),
— veselje do dela z otroki,
— možnost rednega urnika treningov,
— predvsem pozimi tudi nekaj prostih sobot in nedelj,
— zaželjen je tudi izpit kategorijo B (ni pogoj).
Nudimo:
— celotno organizacijo,
— strokovno pomoč s planiranjem treningov,
— pomoč pri začetnem selekcioniranju in propagandi,
— možnost cenejšega nakupa kompletne opreme in druge klubske ugodnosti,
— simbolični honorar,
— šolanje in izpopolnjevanje znanja o teku na smučeh.
Vsi, ki bi vas tako delo zanimalo, poizkušajte čimpreje — vsaj do konca junija (možnost vključitve že v letne priprave na morju), kontaktirati z vodjem tekmovalne sekcije Zoranom Gromom.
Korajža velja!
Tekaški smučarski klub Vrhnika Tržaška cesta 9 61360 Vrhnika telelon 751-484
Zmaga upokojenk
Naši upokojenci in upokojenke (2 moštvi so se udeležili balinarskega turnirja ljubljanske in notranjske regije. Sodelovale so tekmovalke 7 občin in tekmovalci 9 občin. Zastopniki naše občine so se dobro odrezali.
Posebno velik uspeh je dosegla naša II. ženska ekipa (Betka Jeraj, Marija Nagode, Nada Peternel), ki je v močni konkurenci osvojila I. mesto. Zanimiv in dramatičen je bil finale za uvrstitev od 1. do 3. mesta, kjer so balinarke Domžal tesno premagale tekmovalke Logatca. V drugi odločilni igri za zmago so se Vrhničanke pomerile z ekopo Domžal. Z dobro in mirno igro so osvajale točke. Vodile so že z 8:0, kar je izzvalo preplah in živčnost nasprotnic. Upokojenci Domžal, ki so bili prav tako poraženi od Vrhničanov, so jih bodrili, vendar brez uspeha. Naše igralke so nadaljevale z najboljšo igro in zmagale z rezultatom 13:3. Osvojile so lep pokal.
Sledilo je tekmovanje moških. Naši balinarji (Ivan Cafuta, Ciril Grom, Stane Kogovšek, Karel Štirn) so se tudi izkazali. Najprej so premagali   zastopnike  občine Vič-
Prepričljiva zmaga Vrhnike III
Na športnih igriščih vojašnice Ignaca Voljča-Frica in športnega centra na Vrhniki je bilo tekmovanje skupine enot VL in PLO. Vojaki, starešine in civilne osebe v vojaški službi so tri dni tekmovali v odbojki, košarki, rokometu, atletiki, strelstvu in vojaškem mnogoboju. Nastopili so vojaki športniki iz Ljubljane, Logatca, Postojne in tri domače ekipe. Izraziti vojaški disciplini, strelstvo in vojaški mnogoboj, sta zbudili izredno zanimanje tudi letos. Doseženih je bilo nekaj izjemnih izidov v streljanju z vojaškim orožjem.
V skupni uvrstitvi je zmagala Vrhnika III pred Ljubljano Polje, Vrhniko I, Vrhniko II, Postojno, Logatcem in Ljubljano-Šentvidom.
M. A.
Rudnik z rezultatom 13:3. Nato še ekipo Maksa Perca. V finalni gri za 2. mesto so težko ugnali še Dom-žalčane. O zmagovalcu tega moškega turnirja je odločala tekma med Vrhničani in balinarji Šiške iz Ljubljane. Proti njim pa naši niso imeli možnosti za zmago. Osvojili so II. mesto.
Karel Štirn
Kros na Rupe
ŠD LIPA je 21. maja pripravilo 8. tradicionalni kros na Rupe, ki se ga je udeležilo 86 tekačev. Doseženi so bili naslednji rezultati (z rezultati v celoti razpolagajo posamezna ŠD):
Mlajše pionirke: 1. Maja Rupnik 7,19; 2. Nataša Filipič 7,28; 3. Katarina Filipič 8,30.
Starejše pionirke: 1. Tanja Zelene 5,53; 2. Maja Kenk 6,34; 3. Jer-ca Petrič 6,37.
Članice: 1. Branka Krumpestar 19,46; 2 Asta Hočevar 21,12; 3. Majda Hočevar 34,00.
Mlajši pionirji: 1. Zdravko Bogataj 6,32; 2. Lucijan Nagode 6,45; 3. Tomaž Kos 6,50.
Starejši pionirji: 1. Janez Bogataj 5,40; 2. Grega Fujs 5,51; 3. Igor Volk 5,52.
Mladinci: 1. Rajko Novak 13,00; 2. Boris Zelene 13,10; 3. Marko Dolenc 13,34.
Mlajši člani: 1. Lado Urh 12,16; 2. Stojan Žakelj 12,50; 3. Rado Kova-čič 14,06.
Starejši člani: 1. Ivan Tomažin 12,45; 2. Sašo Golob 13,39; 3. Frenk Kavka 13,42.
Veterani: 1. Konrad Merlak 13,45; 2. Bogdan Grom 15,41; 3. Radovan Vreš 15,46.
P.s. Marka Dolenca prosimo, naj dvigne medaljo ali pokliče po tel. 752-188.
V okviru akcije ..Spoznavajmo našo bii.žnjo okolico" pa smo 28. maja pripravili družinski pohod nas Samotorice. Vsi udeleženci pohoda smo ob lepem vremenu uživali v čudoviti naravi in se naužili svežega zraka. Vse, ki so letos ostali doma, vabimo, da se nam pridružijo prihodnje leto.
M. Malovrh
Bole prejema Trampužev pokal.
Memoriala Roberta Trampuža
Zmagal Bole (Rog)
Peti memorial Roberta Trampuža je letos zbral 168 kolesarjev iz vseh najboljših klubov Slovenije, nekaj je bilo gostov iz sosedn|e Italije. Dirka po vrhniških ulicah, ki je vsako leto junija, v spomin na tragično umrlega mladega reprezen-tanta, je bila letos v nesrečnem času, saj se je časovno ujemala z dri-kama po Avstriji in po Srbiji, zato so manjkali najboljši jugoslovanski kolesarji. Kljub temu je zaradi množičnosti in nastopov najmlajših po-
menila vrhunski športni dogodek glavni dirki dneva, ko so skupaj v žili starejši mladinci in senior smo dobili dva zmagovalca. Leto nji zmagovalec je mladinec BI; Bole iz Roga, ki je prejel tudi por, ben pokal družine Trampu?. Rezultati:
pionirji B: 1. Kelner (Ptuj), pionn A: Dremelj (Krško), mlajši mladim 1. Mervar (Krka), starejši mladin. Puš (Sloga). Seniorji: 1. Lampči (Sloga, Idrija). M. ,
Zaključek uspešne tekaške sezone
Tekaški smučarski klub Vrhnika je uspešno tekaško sezono končal tako, kol je potekala: uspešno in dobro organizirano. Več kot 120 članov kluba se je zbralo na Ulovki, kjer so za uvod zaključnega dne člani tekmovalne komisije imeli tek na pobočju Ulovke (zelene). Ob
v deveto vas." Tja pa verno, da se. sarno dober glas.
Sezono je TSK Vrhnika sklenil h di z uradnim delom in sicer občnir zborom. V poročila o delu je bilo k. zapisati, od odličnih rezultatov (In tje mesto na državnem prvenstv za pionirje) do izrednega piizadev.
Zaključek brez torte — darila slaščičarne Berzo. bi bil pa res čuden.
koncu sezone je klub podelil naj boljšim tekmovalcem sezone priznanja, ki so si jih priborili z odlični mi tezultati na tekmah na državni, republiški in regijski ravni. Praktične nagrade pa so bile podeljene med vse člane tekmovalne sekcije in te so že bile uvod v še lepši del dneva.
Članice kluba — mamice so pripravile dovolj jedi in pijače, da smo ob prijetnih igrah lahko vzdrževali kondicijo. To smo tudi potrebovali, saj je tekma DEBELI — MALO MANJ DEBELI odkrila vrsto rezervnih igralcev zveznega selektorja.
K lepšemu zaključku je pripomogla še harmonika, tako da bi lahko zapisali za konec kot v pravljici: ..Jedli, pili in peli so, da se je slišalo
n|a trenerja in gonilne sile Zoran, k dobremu delu kluba pa je leto pripomoglo že precej večje števil staršev kot leto prej, še več volje i prostega časa pa so obljubili ludi prihodnje. Klub je poleg poročil spri jel tudi srednjeročni in dolgoročr načrt razvoja hoje in teka na snu Čeh na Vrhniki. Zal smo moiali tin tokrat prodati največji problem kli ba — kombi. Brez ustrezne rešitv je nadaljnje delo resno ogroženo i' pri reševanju tega problema prič; kujemo pomoč tudi od vas, ki si prebrali ta članek do konca in tem pokazali, da vas zanima to d< lo in skrb za razvoj humanih vrlu disciplin, tovarištva, skromnos' itd., predvsem najmlajših člano naše družbe. g. I
Strelci Dolomitov po štirih kolih slovenske lige v trapu na 3. mestu
juh			
p	m	m	
ZLATO RUNČ			
IVICA GLUŠIČ
VRHNIKA, CANKAREV TRG 1b
Iz naše ponudbe:
— perilo:   moško, žensko, otroško, ekskluzivno
— nočno perilo: spalne srajce, pižame
— nogavice: vseh vrst za vse in za vse priložnosti.
— oblačila za prosti čas: trenirke, športne majice, kopalke
— brisače
— bluze
— modni dodatki
— darila in darilca za razne priložnosti
/Cct/J
smo posebej skrbno pripravili ponudbo Elanovih majic in trenirk za vso družino
ter lepe unikatne pletenine.
i
obiščete nas vsak dan od I 9. do 19. ure in vse tisto, kar pogrešate, pa | in ob sobotah bi sodilo v našo ponudbo.       . od 8. do 12. ure
lahko
Zaradi evropskega prvenstva v trapu, ki bo letos konec julija v Zagrebu, so se vsa tekmovanja v tej disciplini začela 2 meseca prej kot prejšnja leta. Tako so za strelci Dolomitov že štiri kola v slovenski ligi. Nastopali so v Sežani, Murski Soboti, Novi Gorici in Ilirski Bistrici. Nastopi so bili uspešni, saj so zdaj na 3. mestu z zaostankom enega zadetka za ljubljansko Olimpijo. Med posamezniki je letošnjo serijo v prvem kolu celo zmagal. V skupni razvrstitvi je na 3. mestu. Po enkrat sta se v finalno serijo uvrstila Hoff-man in Strmole, točke za uvrstitev do 12. mesta pa sta sprejela Skubic in Tkalec.
Rezultati zadnjega kola, ki je bilo 27. 5. 1989 v Ilirski Bistrici:
Ekipno: 1. Svoboda, Sežana, 133 zadetkov, 2. Olimpija, Ljubljana, 128 zadetkov, 3. Dolomiti, Vrhnika, 127 zadetkov.
Posamično: 1. Delorenzo (Ol), 93 zadetkov, 2. Sotlar (Sv), 92 zadetkov, 3. Grubelnik (Iv), 91 zadetkov, 4. Bokavšek (D), 90 zadetkov, 5. Aberšek (Sv), 89 zadetkov, 6. Strmole (D), 89 zadetkov.
Rezultati po štirih kolih:
Ekipno: 1. Svoboda, 535 zađe kov, 2. Olimpija, 512 zadetkov, : Dolomiti, 511 zadetkov, 4. N. Gor ca, 489 zadetkov, 5. Iverka, 467 z, detkov. V ligi nstopa 12 ekip.
Posamezno: 1. Delorenzo (Ol). (• točk, 2. Končan (Sv), 58 točk, 3. Bi kavšek (D). 55 točk. 4. Mejaš (Sv), 4 točk, 5. Grubelnik (Iv), 41 točk.
Savo Strmol
KAŠ ČASOPIS
Nas časopis — Glasilo občinske konference SZDL Vrhnika. V.d. glavnega urednika Elica Brelih, v d, odgo vornega urednika Tono Janežlč. UrednlSkl odbor; Simon Sol|ak (pred sednik), Elica Brelih, Andrej DiaSler, Marjan Horvat, Cvetka Glurnac. Momir Arsič, Tone JaneŽič, Dragica Krašo vec. Lektorica: Sonja Seljak Tehnič hi utodnik: Marjan Ivanus. Naslov uredništva: OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, Vrhnika, številka žiro ra čuna 50100-678-54000. Telefonska številka uredništva: 751 325. Tisk: Cicero studto. Po mnenju pristojnih je časopis oproščen promelnrga dav ka.
I    netnll knmuni<:ti Vrhnike tnkn v avnlih Ml 7K aH
i
anc ocuiuvsKfc! pam-e je namenjen tudi
jjpr4
se bo udeležila finala za vstop v. II. republiško ligo.
1. Maver, Pivka 357
2. Lampreht, Vrhnika 356
dlo. Po mnenju sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke