Po pošti prejeman: za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 — ietrt , . 6 „ 50 , mesec , 2,20 „
V upravniilvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„ vetrt , , 5 » - »
mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 H na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narofinino in inserate sprejema upravništvo v Kalol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraiao, cefrankovana puma ne
vsprtjemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17.
Izhaia vsak dan. itvzemfti nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 24.
V Ljubljani, v torek 29. januvarija 1901.
Letnik XXIX.
Žrtve lažnive svobode.
Koliko se govori o svobodi! In vendar se pod pretvezo svobode često zakriva t> ranstvo in nestrpnost. V imenu svobode se zatirajo na Francoskem kongregacije, ki so vendar svobodno družbe svobodnih državljanov, in v imenu svobode so izgnali iz Nemčije jezuite.
Zanimive so razprave v nemškem zveznem svetu o zakonih, kateri so žo sprejeti od državnega zbora, a jim Pe manjka potrdila zveznega sveta,. Med njimi jo tudi zakon, ki naj dovoli jezuitom, da so vrnejo v Nemčijo. Od leta 1897, torej žo štiri leta, obstoji ta needinost med državnim zborom in zveznim svetom. Seveda se v časopisju to vprašanje živahno razpravlja, in najrazličnejši nazori so mečejo'na dan.
Protestantovsko časopisje vpije kakor en mož, da se jezuitom ne sme dovoliti po-vratek na Nemško. Ti ljudje, kateri vedno pravijo, da bodi raziskovanje v verskih stvareh svobodno, ne trpe te svobode za one, ki so drugega mnenja. Vsi imajo svobodo, le katoličanom se v imenu svobode krati svoboda. Drugega vzroka protestantizem ne more imeti, da tako preganja jezuite, nego tega, da čuti svojo onemoglost, svojo nedoslednost in siromašnost. Misijonarsko in znanstveno delovanje jezuitskega reda bi pač izpodneslo tla površnemu luteranstvu in odprlo zaslepljenemu ljudstvu oči. Zato se pa kujejo izjemni zakoni in se krši ravno-pravnost.
Ta boj nam tudi kaže, kako potrebno je, da ima katoliška cerkev v naših dneh v državnih zborih moine in enotne politične stranke, ki se ustavljajo krivici. Zvezni svet bi gotovo i/, samega sovraštva do katoliške vere izgnal no le jezuite, ampak tudi vse druge redove iz Nemčije in bi z najhujšim terorizmom in z najrazličnejšimi izjemnimi zakoni stiskal cerkev — ako bi ne bilo kTepke in edine stranko katoliškega centra. Ta irakcija zadržuje sovražni fra masonski naval, ona je braniteljica pravice.
Zdaj so nemški izjemni zakoni edini to vrste v Evropi. Nobena druga država ni mogla za tak monstrum v modernem par-
lamentarizmu najti večine — in ta madež ^ kazi nemško kulturo pred vsem svetom, j Kaj so pa jezuiti hudega naredili ? h samih j obrekovanj se delajo obtožnico, brez doka-zov so obdolžujejo, da ima moderni človek ! pred jezuitom strah, kakor pred kakim zlim duhom. In vendar je to red, ki goji znanost in čednost in je po svoji ustanovitvi vzor lepe, urejeno družbe.
Mi primerjamo s tem postopanjem nemške vlado ravnanje naših avstr. oblastij. K nam pa hodijo poslanci luteranskih zvez z odkritim vizirjem in nemoteni od oblasti, da agitirajo proti Rimu in proti habsburški dinastiji. Jezuiti po svojih pravilih ne smejo segati v dnevno politiko, ti lutoranski pastorji pa edino le zaradi velenemške politike prihajajo k nam. In yendar so katoliški jezuiti pregnani po Nemškem, nemški politični agitatorji, ki delajo v veleizdajakem smislu, pa so pri nas dobro došli!
Tako se dola s svobodo: Enemu se krato najpreprostejše državljanske pravice brez vzroka, drugemu se da razbrzdanofct, da jo rabi v pogubo svojega bližnjega!
Ko je nizozemska kraljica Viljemina se poročila, je med raznimi čestitkami zagledala beli dan tudi pesem o. Baumgartnerja, ki je v imenu nemških izgnancev, kateri so našli gMRt.oljiih»n Nprajnm na Nizo7(""ol",n,1 častital mladi kraljici in se ji zahvalil za svobodo, ki je hvalisana nemška kultura no da svojim sinovom.
Koliko časa bo pač še trpelo to nenaravno, kulturne države nevredno razmerje ?
Naši poslanci.
Splošno je zanimanje za stališče, na katero s« bodo postavili naši poslanci na Dunaju. Koderkoli vprašamo, dobimo za odgovor to : Poslanci naj ostanejo zvesti svojemu programu in naj gledajo, da dobe po zaveznikih kar moči velik vpliv. Zato jih ne vežemo na nikako taktiko in jim ne predpisujemo. Le nekaj r?.htevajo vsi volivci soglasno : Z dr. Tavčarjem nobene zveze! Ta mož je zakrivil največ gorja, ima na svoji vesti vso hudo borbo, in je z grdo surovostjo tako razžalil vso naše poslance, da bi
se ti sami zavrgli, če bi so temu človeku udali! To slišimo iz ust izobražencev in preprostih mož, in gotovo je, da bi tisti kato-liškonarodni poslanec, ki bi sedaj stopil s Tavčarjem v zvezo, nikdar več ne bil izvoljen.
Podobno mislijo tudi izvenkranjski Slovenci, koder poznajo naš položaj in ne stoje pod direktnim vplivom liberalnih teroriza torjev. Ravnokar smo dobili v roke tozadevno resolucijo „Katoliškega političnega društvavKonjicah", ki je 27. t. m. razpravljalo o državnozbor-skih volitvah in o taktiki poslancev.
Resolucija slovo:
„Državnozborske volitve so se za nas štajerske Slovence častno končale. V celjski mestni skupini sedaj sicer še nismo zmagali, a tega nismo krivi Slovenci, ampak nam vedno nasprotna birokracija.
Naši poslanci peto in četrte skupine smejo s ponosom nastopiti na Dunaju, ker ogromna večina davkoplačevalcev je na njihovi strani.
Treba je pa, da si naSi poslanci poiščejo dobrih zaveznikov. Mi jim ne dajemo nobenih navodil gledo sestavo parlamentarnih skupin, dobro vedoč, da je poprej potreba živega razgovora.
žoljn naj» J<J, tla Bi ooclu, ,JO IHHO 00
širni program, da se jim na njegovi podlagi morejo pridružiti v Bi katoliški poslanci raznih jezikov ali narečij, katerim je enakopravnost vseh avstrijskih narodov v resnici pri src u".
Iz tega je razvidno, da je vodstvo ka-toliškonarodne stranke v Ljubljani s svojim sklepom izreklo isto, kar mislijo krščanski možje tudi ob mejah.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. januvarija.
O sostavi bivše večine se sedaj raz pravija v raznih klubih in časnikih. Večina politikov pa jo mnenja, da sedanji trenutek še ni umesten za sostavo stare desnice, ker je moda močneja nego logika in so se razne
stranke v zadnjem času navzele nekaterih novotarij, ki onemogočujejo skupno zvezo. Tega mnenja so tudi vodivni krogi v konservativnem češkem velepnsestvu, ki bo dotlej ostalo osamljeno. A rešitev krizo večine ni več daleč in je neobhodno potrebna, ako hočemo, da parlament ne bo samo pomočnik § 14,
Zaupni shod nemških radtkalcev so je vršil v nedeljo v Bodenbaehu ob če-ško-pruski meji. Schijnererjevi pristaši se shoda niso udeležili. Pred glavnim posvetom so se Bošli k ožji konferenci navzoči posl. Wolf, Eisenkolb, Pacher, Berger, Kasper, Kutscher, Schreitter in Kliemann. Po posredovanju posl. Wolfa so je doseglo nekako sporazumljenje, a treba je bilo nekoliko omiliti pasus o protirimskem gibanju v Schonererjevi izjavi. Podpisali so konečno nastopno izjavo : Podpisani nemško-radikalni poslanci izjavljajo, da se zavezujejo delovati na podlagi linškega programa. Objednem pa odobravajo izjavo Jurija viteza Schonererja, od katere je odvisno skupno postopanje njegovih ožjih somišljenikov, ker smatrajo za neobhodno potrebo, da je zjedinjenih v jednem klubu vseh 21 nemško-radikalnih poslancev, da bodo imeli v boju za nemško stvar temveč vpliva. Potegovali se bomo za
T	n nt» S If n n n O i r • j H lr i 1,
deželznemško državo, ki naj trajno zagotovi obstoj nemštva. Pobijali bomo vsako vlado, ki bo nasprotovala našim težnjam, in se ne moromo udeleževati 1 o j a 1 -n o s t n i h izjav, dokler se ne premeni vladna politika. Očistiti svoj narod vsakega tujega, torej tudi židovskega vpliva in 1 o -č i t i so od Rima, smatramo za svojo samo ob sobi umevno dolžnost. Objednem izražajo mnenje, da je protirimsko gibanje smatrati za p o 1 i t i š k o - n a r o d n o zadevo, to je, odstranitev vpliva rimske ku rije na državno delovanje, in ne za ver-skovpraSanje (!). Stališče posl v nem^,^ radikalni zvezi torej ni odvisno,^®' tega, kateri veri pripada kak-poslanec. — Za tem se je vršil shod vseh zaupnikov, ki je soglasno odobril predstoječo izjavo, ki noBi podpise 19 poslancev. Podpisala je nista dva radikalca, namreč nižje-avstrijski poslanec
LISTEK.
O Levčevem „Slovenskem pravopisn" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Širekelj.
(Dalje.)
Druge, nencmške tujke kažejo v slovenščini večinoma la: bala 'der Ballen, die Mitgift', it. balla; barigla 'Handfässchen' iz ital. barile, prim. bergla iz berla; čebula lat. caepulla, it. cipolla, furl. cevöle; kajk. fiola iz lat. viola; kamela 'das Kamee!, ital. cammella; koala, kuzla 'die Schotte', furl. cosule; macola 'Schlägel' iz ben. mazzöla; mandla 'Mandelbaum, Mandelfrucht', ital. dial. mandola, furlansko mandule, toda mandelj, ker je iz nemščine; malovela 'Handstange' iz italijanščine manovella; mula 'Mauleselin, Bastardin, Blutwurst', ital. mula, furl. mule; rakla 'Stecken', furl. racli; rapla 'kleine Traube', ital. grappolo, grappo, furl. rapp, ker je beseda omejena na zapad, je pač tuja in nima nič opraviti z besedo rep; rebula, furl. ribučle; srdela, it. sardella; šala 'der Saal', ital. sala; šempla 'neka posoda' iz furl. semple; škdla 'die Treppe, it. scala; škatla, it. scatola (pri Habdeliču skatula); štebala iz it. stivale; štola iz lat. stola; vintla (v Cerknem binkla 'Brodtruhc') iz furl. vintole. — Dalje cula (pri Dalmatinu zulla, t. j. cula, pri Habdeliču culce), madž. cula 'Bündel, Pack'; naposled poposre-dovanju Srb^v ali Hrvatov lula in kula iz turščineitd.itd.
7 _
----
anju Srbav
a^t
Drugi slovanski jeziki nam kažejo, da moramo pisati sablja in ne sabla, nasproti pa skodla in cvckla in ne skodlja in cveklja; tako tudi Skodela, dasi govore nekod škodelja. Pisati bo tudi brla 'Kreisel, Knopf in ne brlja, kakor piše Pleteršnik, ker beseda pač ni iz onomato-poetične osnove br, kakor zgoraj omenjene koklja, raglja, brzlja; prim. furl. pirli 'palčo, stornello' (= Kreisel). Bradva odgovarja staroslov. brady in je torej sploh v pisati (govori se tako v Belih Kranjcih); oblika bradla v koroščini in gorenjščini stoji na isti stopinji kakor gorenjski bukle za bukve, britle za britve, koroški bri-telca, od koder je furl. britola itd. (prim. Baudouinove Otcety II. 83. 84); bradljača je iz braduljača 'koža pod vratom, v katerem pomenu se rabi navadno moški bradelj, narejen po vzoru nemškega bartl.
Večkrat se je starejši Ija zamenil za la tudi v sredi besed: kjer bi pričakovali pisavo Ija, se piše večkrat la, čegar je navadno kriv kak j, /' v istem ali nastopnem zlogu: glajt za gljajt, žlajf za žljajfjtajšter za fljajšter, ladljec za Ijadljec, plajbez, klajboz za pljajbez 'Bleistift' iz n. 'Bleiweiss'; iz cerkljanskega akles 'Atlasstoft" je sklepati na atljas. Tako je za škrlak 'Hut' pisati škriljak, kakor pišejo kajkavci. Napačna je pisava škilav, škilavec, škilavka (Pleteršnik) namesto škiljav itd.; od škileti ali škiliti dobimo namreč najprej samostavnik škilja, od koder se šele izvajajo navedene besede. Tudi belak 'Eiweiss' in celak 'Hengst' je napačna pisava; pri obeh imamo opraviti s sufiksom jaki>: prim. rumenjak,
črnjak iz črtnunjaku 'Eidotter'. Slovenci, ki so ohranili Ij, govorč tudi za 'Villach' le Beljak in, kolikor vem, tudi Korošci pravijo v Belace in ne v Bevace. V besedi bršljan (Habdelič piše tako) imamo prav tako pisati tudi le Ij in ne /.
Perušek opaža dobro, da se v drugem zvezku Miklošičeve primerjajoče slovnice sufiksi //., lb, Ij, elj, ulj, ylj, hib, \,lju vse vprek menjavajo. Marsikaj je dandanes razlagati seveda nekoliko drugači, na drugi strani pa vendar tudi ni pozabiti, da so prešle neke besede ščasoma po delovanju analogije v novo deklinacijo in spremenile za nas s tem tudi končnico. Tako si moramo razlagati viäel (t. j. viäel, prim. s. viäao, č. vyäel, gen. vyäla) poleg viäelj, kakor piše besedo Habdelič; v kajkavščini je besede prešla med mehka debla; izposojena je najbrž iz madžarščine, kjer se glasi vizsla, kar so Slovani šteli za femininum, in h čemur so potem, ker so pasja imena navadno moškega spola, napravili masculinum viäel s trdim /-on, popolnoma v skladu z madžarščino, ki ima vizsla in ne *vizslya. Pomniti je, če izvajamo besedo iz madžarščine, da so si Slovani iz tega jezika izposodili ravno mnogo imen za pse, konje, vole in krave. Miklošič hoče sicer madž. vizsla izvajati iz slovanščine (Die slav. Elem. im Magyar. Nr. 922), toda pozabil je razložiti besedo iz našega jezika. Pomen 'Spürhund, Bürschhund', katerega ima pri nas beseda, se najlepše strinja z magy. vizsgalni (t. j. vizsg-alni) 'untersuchen, forschen', vizsla t ni 'stöbern, herumspüren': viäel preiskuje in išče sled divjačine.
D o t z in pa filezijski Lindner. Glasom te izjave, tako se ju povdarjalo na shodu, bodo poslanci, ki nočejo zavreči katoliške vere, ne samo gostje, marveč redni ¿lani zveze. V to svrho so poslanci Wolf, Eisen-kolb in Berger podpisali Se posebno izjavo, da ne žele zveze protirimskega gibanja s politiko. Glede nemške »gemeinbiirgschaft« se je shod izjavil, da ne smejo biti v njeni zvezi kršč.-soc., nemška katol. ljudska stranka in liberalni veleposestniki (1), mogoča pa je zveza mej njimi in nemško ljudsko stranko, ako se prepusti vodstvo nemškim radikalcem ('). — To je torej visokopolitični program Schonererjancev, ki so pa iz strahu pred iz-neverjenjem bolj treznih elementov in pa pred drž. pravdništvom znatno omilili zahteve glede »Los von Roma-gibanja. O po-samnih točkah bi se dalo seveda mnogo govoriti, posebno pa o tem, da protirimsko gibanje ni protiversko.
Stališče poljskih opozicijonalnih poslancev. Poslanci bivšega Stojalovskega skupine in poljske ljudske stranke ne vstopijo v poljsko kolo. Do tega sklepa je prišlo po poročilu listov na nedeljskem shodu v Lvovu. Konference so se udeležili tudi neodvisni rusinski poslanci. Sklenilo se je z večino glasov, da imenovani stranki osnujeta popolno samostojen klub. V prašanjih proti poljskemu klubu bodo baje podpirali poljske opozicijonalce tudi neodvisni Rusini, ki pa se sicer ne spoje z njimi v jeden klub. Kam se sicer obrnejo rusinski poslanci in ali res osnujejo samostojni klub,
0	tem poročila še molče.
s Sožalna izjava v nemškem dri. zboru povodom smrti kraljice Viktorije ni všeč nemškemu cesarju. Istotako ga ni zadovoljil pruski deželni zastop. V obeh sta se sicer predsednika spominjala smrti kraljice, a nobeden ni v znamenje žalosti pretrgal nadaljnega zborovanja. To je cesarja Viljema tako vznevoljilo, da je velel velikemu delu nemške mornarice, naj odide k pogrebni paradi proti Spitheadu, kjer se združi z angleško mornarico.
Carjeva povrnitev v Petrograd.
1	u uuigcui piCBLciiibu, jiu bolu iiovdrill Uu-
lezni se je car v soboto prvikrat podal v svojo prestolnico. Mesto Petrograd je z velikim navdušenjem vsprejelo svojega gospoda, o katerem se je že pisalo, da živ več ne pride v Petrograd. Vse mestne ulice so bile krasno ozaljšane, na Nikolajevem kolodvoru pa je bil napravljen krasen slavolok, pred njim pa šotor, v katerem so carja pričakovali člani njegove rodbine, carinja-vdova, prestolonaslednik, veliki knezi in kneginje, ter ministri z mestnim prelektom. Mej zvo-nenjem v vseh cerkvah se je car, vidno gi-njen, pripeljal v zimsko palačo. *	v Južni Afriki. Jeden sam
pogledih?, -najnovejšo sliko z južno afriškega bojišča nas pouči," a» angleški vojskovodje
Ve r d i.
(Konec.)
Osem mesecev pozneje seje Verdi v Rimu predstavil z opero »I due Foscari« ki pa ni imela posebnega vspeha. 15. februv. 1845 je poslal Verdi v svet opero „Giovana d' Areo". S to opero, kakor z nadaljnimi operami „Alzira" (1. 1845 v Neaplu) „Attila" (1. 1846) v Benetkah je imel Verdi malo sreče. Šele „Macbeth" (14. marca 1847) je prinesla v Floreuci prvikrat javne ovacije njegovih sodeželanov.
L. 1874 je šel Verdi v London, kjer je osebno dirigoval svojo najnovejšo opero »I Masnadieri«, a opera ni uspela. Nek list je Verdia silno razmesaril. Pisal je ta list, da še nikdar ni živel laški skladatelj, ki bi imel tako malo melodijoznosti. In to so Angleži pisali o možu, ki je pozneje z bogastvom melodij pretresal svet s svojim »Trubadurjem«. Užaloščen se je vrnil Verdi v Italijo, odkoder je pa skoro šel v Pariz, kjer je izgotovil dve operi. Jedno teh oper so predstavljali 1. 1848 v Trstu brez vspeha, večje odobravanje pa je dosegla njegova opera »Battaglia di Legnano«, ki se je prvikrat 1. 1849 predstavljala v Rimu. V Trstu Verdi tudi 1. 1850 s premijero svoje opere »Stiffelio« ni imel sreče Prav nič mu ni pomagalo, da je operi pozneje izpremenil naslov.
ne morejo biti veseli najnovejšega položaja v Južni Afriki. Prvi burski oddelek v kapski koloniji se nahaja pri Tulbaghu, le dobrih 100 km od mest» Kapstadta. Poleg toga je sredi kapske kolonije, kakih 150 do 200 km od morja, še osem burskih oddelkov, katerih največji pod vodstvom Hertzoga pri Sutherlandu broji sam 3000 mož. Ostali burski oddelki so v osrčju Transvala in Oranje države. Pri Pretoriji je Delarejr s 5000 možmi, pri Standertonu ima Botha 6000 mož, pri Lindleyu De\vet blizu 5000 mož, ostali stražijo postojanke kot Belfast in Kn-rolina, Johannesburg, lloopstadt, Betlehem, Ventersburg. Vse večje čete so na potu proti jugu ob železnicah v Kapstadt, Port Elizabet, Ea<t London in Durban, a tudi delagoaska železnica je v resni nevarnosti, splošna nevarnost preti torej pred vsem kapski koloniji, katere pa lord Kitchener ne more odvrniti, tudi ko bi imel na razpolago vso angleško armado. Za prvo silo so si po magali s proglašenjem vojnega stanja, ki stopi v veljavo baje s 1. februv. in ki prepoveduje nositi orožje vsem razun uradnikom in vojakom. Toda to jim bo kaj malo koristilo. Angleži morajo braniti poleg drugih postojank Pretorijo in Johannesburg, vse železniške zveze, Natal in celo kapsko kolonijo. In to ni malenkost. Pokojni Joubert je rekel: Ko pridejo Angleži v Pretorijo, se prične zanje največja nevarnost. Potreba jim je 150.000 mož za obrambo žel. zvez, nam pa nobenega. To bo Angleže ugonobilo. Prvi del te prorokbe se je že izpolnil, drugi se izpolnuje.
Glasba.
Ker mi je več gg. odjemalcev moje „cerkvene pesmarice za učence" željo izrazilo, da bi imeli k tej pesmarici radi tudi primerne igre za orgije ali harmonij, zato sem spisal 117 prediger in po-iger k pesmarici, katere imajo namen pevce na sledečo pesem pripravljati in po končani pesmi iste glasbeno misel nadalje razvijati.
Prečast. knezonadškof. ordinarijat v Gorici mi je dne 12. jan. t. 1. št. 79 na to zbirko podelil „Imprimatur".
To zbirko nameravam kamnopisnim potom izdati, ako se za njo toliko naročnikov oglasi, da bi ne trpel preveč občutljivo denarne izgube. Zvezek bo vkljub obširnosti kar najbolj mogoče po ceni.
Vabim torej preč. cerkvena predstoj-ništva, gg. učitelje in organiste, da mi izvolijo naznaniti kmâlu svoja čast. imena k naročbi te nove zbirke op. 192.
Odličnim spoštovanjem Danilo F a j g e 1 j. v Gorici, gosposka ulica, št. 14.
Gledališče »Fenice« v Benetkah je zopet po precej dolgem času bilo priča Verdijeve slave. Piave je predelal Viktor Hugovo »Le roi s' amne« v libretto in dal librettu naslov »La Maledizione«, a cenzura je posegla vmes in Verdi je moral ulogo kralja spremeniti v vojvoda in policijski komisar je dal operi nov naslov »R i g o 1 e 11 o«, »buffone di corte«. To slavno opero je Verdi naredil v 14 dneh. Za tenorja Mirate nalašč uglasbena kantata »La donna e mobile«, je ostala še po predstavi na ustih vseh Benečanov. To krasno opero je tudi že uprizorilo slovensko gledališče. L. 1853 prodrl je Verdi v Rimu s »Trovatore«. Hipoma se je ta opera predstavljala po vsem svetu in že 1. 1863 imela v Parizu stokratno svojo uprizoritev, 1. 1872 pa dvestokratno. V Benetkah pa je Verdi zopet imel smolo s sedaj po vsem svetu razširjeno »Traviato«. Benečani so se pri plesni sceni in pri smrti Violette držali za trebuhe in se strahovito smejali. Še le 1. 1856 so se Benečani navadili teh prizorov in končno operi pripravili sijajne vspehe.
Neumorno delaven je bil Verdi naslednja leta. Pariz, Benetke, Petrograd so doživeli premijere njegovih oper »Les Ve-pres sicilienes«, »Simon Boccanegra«, „U n balloin maseher a", „La Forza del destino", „Don C ari o s". Verdija je mej tem delom doletela čast, da jo postal član francoske akademije lepih umetnosti.
Dopisi.
Iz Logatca 20. jan. (Logaški liberalizem.) Ako bi se mislilo, da so tako-zvani klerikalci kaj takega storili, že zdavno bi bile najnatančneje preiskave in v slučaju krivde najhujše kazni. Kdo je napadal kandidata Božiča, kdo Kopača, ki sta bila v Logatcu ter priredila shode 1 Kdo je takten, liberalci ali katoliški možje ?
Volitve so sicer končane, vendar pa morajo liberalci dati duška svoji notranji žalosti in obupnosti, odpreti se je moral „Sicherheitsventil", da se ti častitljivi možje in otroci ne razpočijo same jeze. Zato hajd na lov na kaplana! Pa jeden sam je preslab, da zavihti težki liberalni bčt. Zato modric sinovi bežijo skupaj. Saj jih je pa v Logatcu zadosti. Če bo komu drago, mu jih bomo bolj označili. Včasih pride pogledat še „der kleine Gerngross" jurist, brat logaškega Sokrata, da je mera modrosti in učenosti dopolnjena. Da pa hud ogenj vneme za „sveto stvar" ne pokonča nadebudnih cvetk in neprijaznih kalužnic, bo treba blagodejne, oživljajoče rose, saj tudi delfiška Pitija ni znala prorokovati, dokler ni bila od žveplenega vzdiha omotena. Torej pijače!!
V št. 297. „Slov. Naroda" je izlila čedna duša ali več njih svojo grdobijo na kape-lana, ki se pa za pisavo liberalne smetišnice najbrže toliko meni kot za lanski sneg. Konštatujemo naj le na tem mestu, da je duševni oče omenjenih vrstic v „Slov. Narodu" pozabljiv, silno negalanten, neodkrito-srčen, nizek in skrajno surov človek, da si upa pisati neresnico in toliko sumničenja. Tak subjekt pač ne more nobenega poštenjaka razžaliti! Kaj se zmeni luna za to, če pes vanjo laja ? V dopisu je veliko obrekovanja in psovk. S tem se naša „inteligenca" pač sama obsoja.
Logaški in menda tudi drugi liberalni mravljinčarji (Ameisenbär) stegujejo svoje dolge jezike, da bi privabili kako priprosto, brezskrbno bitje in bi je požrli. Župan Mulley je baje dal pred cerkvijo celo sklicati, da bo vsak, kdor se bo pri njem zglasil, dobival „eiov. Narod", nli „Rodoljuba" ali pa
„Rudeči prapor" za njegove denarje. Nekateri hudomušneži pa niso mogli molčati in so izjavili, da bi ta dobrotljivi mož svoj denar lahko obrnil za druge, bolj nujne zadeve. Sploh se je polastila našega liberalnega moža huda nervoznost, tako, da mu ne pusti mirno spati.
No, da ne bo dolgo nadlego delal, treba mu bo vreči ta nerazumljivi, domišljavi ne-stvor — liberalizem logaški.
Iz Bele krajine 22 jan. Tudi »Slovenski Narod« pove včasih resnico, čeprav se to pri njem le redkokrat zgodi, skoraj bi rekli, da samo takrat, kadar se zmoti. Tako resnico razodel je v 14. letošnji štev. v kateri trdi da »tema. huda tema j & ŠJ lia Belokranjskem«.
V Kairu je 1. 1871 Verdi pokazal z opero „A i d o" (opetovano predstavljano tudi na slovenskem gledališču), da je zašel v novo vrsto kompozicije. Prvih deset predstav te opere v Parizu je prineslo 187.077 frankov dohodkov. Ko je umrl pesnik Man zoni, presenetil je Verdi svet z veličastnim rek vijem. Ko se je prvič pel 22. maja 1874 v milanski cerkvi San Marco, prihiteli so poslušat kritiki iz vse Evrope. Ta rekvijem je pridobil Verdiju čast kommandeurja častne legije francoske. Zadnji Verdijevi moj-sterski deli ste „O 11 e 11 o" (1887) in „F a 1 s-taff" (1893).
Italijanski parlament je svoj čas Verdija pozval, naj uglasbi laško narodno himno, a Verdi jo to odklonil, kljub temu pa je njegovo ime spojeno z raznimi irredentskimi demonstracijami. Mož je imel ime, ki je bilo za irredentovce sosebno srečno sestavljeno in kadar se je ob protiavstrijskih demonstracijah na zidovih bralo: „Viva Verdi", po-menjalo je to „Viva Vittorio Emanuele, Re d' Italia!"
Mojster laških glasbenikov je sedaj na vek zatisnil oči. Dvakrat zaporedoma ga je zadela kap. Spravil se je z Bogom. Žalovanje Italijanov po velikem tem možu je splošno in celo laški parlament izrazil je svoje sožalje. Mi častimo v Verdiju moža neumornega dela.
No to je pa pogodil po resnici in pravici. V tem mu vsi pritrdimo. Čudimo se pa, da ni navedel, ker je list tako natančen, tudi vzrokov, zakaj je t Beli krajini 'še toliko teme. Mi mislimo, da edino zato, ker je v njej še premalo šol in premalo liberalnih učiteljev. Kadar bo imela vsaka vas svojega učitelja, takrat ne bo več teme. Vsaj nas dosedanje skušnje uče, koliko teme preženo možje kakor Ščetina, Lovšin, Bergant, Me-gušar, Burnik i. dr. Tam, kjer svetijo tako luči, je tudi v Bali krajini že davno dan. Beli krajini je treba torej samo še nekoliko Lukcev in Jakcev, in Belokranjska tema se bo razpodila, kakor ljubljanska megla, kadar trešči vanjo.
S Kočevskega, 23. jan. Mnogo zanimivega se je že čitalo in pisalo o Jelene u. Kočevarjem je obetal, ako ga volijo, A11 -deutschheim. Kočevarji ga niso volili, ker mu niso zaupali, da bi bil tako mogočen, kakor se je delal.
Zupančiču so pa v pomoč prihiteli celo od Kranjske hranilnice z denarnimi vrečami. Res so jih nekaj vlovili, toda le s kronami prebogate Kranjske hranilnice. V prihodnje mu ne bodo več znašali sadov svojih žu Ijev slovenski poštenjaki. Ljudem so ee že oči odprle, že so oglašajo, da so bili zapeljani, že se opravičujejo pri g. Povšetu. Še ima kočevska stran poštenih mož, ki na meravajo vstanoviti kat. pol. društvo
Dnevne noviee.
V Ljubljani, 29. januvarija.
Agitacija za unijatstvo. Po Ljubljani sedaj liberalci, ki nikdar v cerkev ne hodijo, premišljujejo, kako bi udarili katoliško cerkev. Njihova agitacija se razvija skrivaj: tudi v druga mesta, in zvedeli smo, da je na čelu tega novega »misijo na« baje ljubljanski župan Ivan Hribar. Zvedeli smo o pismih in o obiskih, ki se gode v tem smislu. To novo politično mahina-cijo — slovenski posnetek nemškega »Los von Rom«-a — bomo še osvetlili. Liberalci hočejo na vsak način verski boj. Liberalizem kot prazno brezverstvo Je preneumen, ¿ato mislijo na pravoslavje. A tudi za pravoslavje so naši ljudje še predobro poučeni v katekizmu, in zato so za zdaj sklenili, delati za unijatstvo. No, kakor se kaže, ravno naj-pobožnejših mož Hribar ne bo dobil za unijatstvo.
Premilostni gospod knezoškof ljub ljanski, dr. Anton Bonaventura Jeglič, se je odpeljal danes predpoldne z brzovlakom za več dnij na Dunaj.
f P. Feliks Podbregar je umrl 28. t. m. na sveti Gori pri Gorici. Bil je rojen 16. junija 1848 v Spodnjem Tuhinju, šolal Be v Kamniku in v Ljubljani. Leta 1806, ko je izbruhnila vojska na Laškem, je šel prostovoljno m» d vojake in se hrabro boril pri Kustoci v domačem polku, ne da bi bil kaj poškodovan. Vedel je mnogo povedati o voj-skinih dogodkih in z nekakim ponosom je nosil dve kolajni. Potem je nadaljeval študije in 9. septembra 1868 vstopil v frančiškanski red. 26. oktobra 1872 je naredil slovesno obljubo in 3. novembra istega leta bil posvečen v masnika. Po dokončanih bogoslovnih študijah je deloval v Ljubljani kot kurat v deželni bolnici in subsidijarij pri domači župniji, potem v Pazinu, kot gvar-djan na Trsatu, Klanjcu in Samoboru, kot spovednik in pridigar v Nazaretu in zopet v Pazinu. V tej dobi je provincija prevzela misijone in p. Feliks se je radostno oglasil za sodelovanje in se prav vestno pripravljal za misijonsko delovanje. A ko je imel prvikrat nastopiti, prišel je ob glas. Iskal je pomoči, a zaman; v svojo veliko žalost moral je gledati od daleč, kako požrtvovalno delujejo eobratje v misijonih, sam pa ni mogel zraven. Prišel je v Brežice, vedno upajoč, da se mu povrne glas, a upanje se mu ni izpolnilo. Tedaj je šel za nekaj časa na Brezje, in ko je provincija sprejela samostan na sveti Gori, oglasil se je za ta samostan, želeč tu živeti v samoti, delovati na čast Marijino in tu umreti. Želja se mu je izpolnila. Še enkrat se poda v Tuhinj po slovo in 18. januvarija pride na sveto Goro. A živel je gori komaj pet dni, in bolezen ga položi na postelj, s katere ni več vstal. Imel je že mnogo let srčno napako in gro-
\ \ V f \ «S
r \ x\ K \ }
zovit kašelj, ki ga je mučil cele noči. Kljub temu je zvesto opravljal službo, neumorno spovedoval in storil, kar je mogel. Bil je blagega značaja, vedno vesel in šaljiv, ne da bi koga žalil. Radi tega je bi! povsodi zelo priljubljen in čislali so ga posebno duhovniki, katerim je prihajal v dušnem pa-stirstvu v pomoč. Bodi vsem sošolcem in prijateljem priporočen v iskreno molitev. Svetila mu večna luč !
Zabavni večer „Katoi. društva za delavke" je v nedeljo privabil v »Katol. Dom» obilo občinstva. Društvo nudi občinstvu ob svojih zabavnih večerih vedno izbran vspored, zato ni čudno, da je zanimanje za prireditve vrlih katoliških delavk splošno. V prvi vrsti vzbuja zanimanje in občudovanje društveni pevski zbor, ki se je pod mojstersko roko č. g. Kr. Ferjančiča po-vspel do umetniške višine. Čast vsem, ki žrtvujejo svoj čas, da ima krččanskosoci-jalna organizacija tak pevski zbor ! Krščan-skosoeijalne delavke le vztrajno naprej po dosedanji poti. Mnogobrojno občinstvo je v nedeljo najprej pozdravil zaslužni društveni predsednik č. g kanonik Rozman, pov-darjajoč, da se društvo lepo razvija in napreduje. Društveni pevski zbor je razveselil poslušalce z mičnimi pesmicami: Fr. GerbiČ: »Želja Slovenca na tujem« ; K. Mašek: »Mla-tiči« ; Fr. Ferjančič: »Pustni večer« in Fr. Ferjančič: »Predica«. Sosebno »Predica« je občinstvu vrlo ugajala. Sledili ste na to dve igri: »Strast vodi v propast«, igrokaz v štirih dejanjih, spisal F. M. in »Jeza nad petelinom in kes«, vesela igra v dveh dejanjih. Prav vrlo so igrale zavedne delavke. Vse brez izjeme zaslužijo neomejeno pohvalo. Prav mnogo veselja so vzbudila dekleta Lenčka, Nežika in Rada z ljubko pesmico »Pete-linčku«. Hvala prirediteljem in vsem sodelujočim na izrednem užitku!
Predavanje č. g župnika Lavtl žarja. Slov. plan. društva radovljiška podružnica vabi tem potom najuljudneje k predavanju o potovanju po Južnem Španskem, katero priredi v korist plan. društva v četrtek, dne 31. t. m. v salonu g. V. Iludo-vernikove restavracije č. g. župnik Lavtižar iz Rateč. Predavanju sledi petje. Začetek ob S V* • uri popoldne. — Vstopnina 1 krono.
Imenovan je dosedanji pomočni učitelj na obrtni šoli v Kočevju Mat. Petsche učiteljem v 10. činovnem razredu. Poslovodji Jos. Ganslmayerju je podeljen naslov strokovnega učitelja.
Umrl je č. g. Andrej L e b a n , vodja svetišča na sv. Gori pri Gorici v 65.1. svoje dobe. Nevenljivih zaslug si je pridobil za olepšavo svetišča na sv. Gori. — 11 Cerkelj na Gorenjskem nam prihaja poročilo, da je včeraj umrl cerkljanski častni občan in dolgoletni okrožni zdravnik g. Edvard Glo-bočnik v 61. letu svoje dobe. Bd je od likovan z zlatim zaslužnim križcem. Pogreb bo jutri ob 3 uri popoludne.
Pomnožitev službenih mest pri pravosodju V Gradcu se ustanovi novo obrtno sodišče, kjer bo nastavljen 1 deželno sodni svetnik, 1 kancelist in jeden sluga. V Novem mestu sta zistemizovani dve novi mesti jetničarjev.
Planinski večer. Slovensko planinsko društvo priredi jutri v sredo dne 30. t. m. v gostilniških prostorih Narodnega doma planinski večer. Na temu bo društveni pod-načelnik gospod dr. Vlad. Foerster predaval o svojem potovanju po švicarskih mestih. Začetek ob 8. uri zvečer, člani in njih rodbine se vabijo, vpeljani gosti dobro došli.
Šolstvo na Sp. Štajerskem. Nad učiteljem v Št. Petru, okraj Laško, je imenovan ondotni definitivni učitelj Jernej T r o h a , učiteljica v Št. Petru pri Radgoni je postala učiteljica Jožela K r e n iz Kapel, učiteljica v Kapelah pri Brežicah je postala ondotna suplentka Ivana P i 11 e r.
Dela za ljudsko štetje bodo na Kranjskem završena s 5 februvarijem. Do 15. februvarija bo znan že celoten vspeh.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Odbor te zavarovalnice je 24. t. m. izvolil predsedstvo. Načelnikom je izvoljen Leop. Bruner, namestnikom Henr. Ritter-Zahony, člani upravnega odbora pa Cozzi, vitez Finetti, dvorni svetnik Riiling in mesto Braide Cech.
Pri streljanju ponesrečil se jo minuli teden delavec Jan. Senica. Razpočila se
je puškina cev in Senico znatno ranila na rokah.
ljubljanske novice. Poročil se je trgovec na sv. Jakoba trgu g. I.Podrekar z g. Marjeto Žagar. — Sneg dobili danes opoludne v Ljubljani. Napovedalo ga je gro menje — Kanal udri se je na Krakovskem nasipu včeraj zvečer. — Brez nadzorstva je pustil Včeraj hlapec A. Kmetič na sv. Petra nasipu svojega konja z vozom. Konj se je splašil in drl po nasipu na stroj, stezo, kjer ga je ustavil nek mes. pomočnik.
—	Iz slovenskega gledališča. Gospa Polakova je odpotovala na Dunaj in ne nastopi, kakor se čuje, več na slovenskem gledališču. Odslovljen je tudi g. Žužek. — Iz ljubljanskega gasilnega društva. V roke načelnika ljubljanskega ognje-gasnega društva g. Vinko Zirnsteina je prišlo naznanilo, da je društvu nedavno v Ljubljani umrli gospod Jožef de Redange zapustil 100 K. — V koleno usekal se je tesarski vajenec Dragotin Velkavrh iz Kožarjev in v levo roko Mentonijev vajenec Solne Jože. — Konzum gostilničarjev za izdelovanje sodovice pričel bo pod imenom Tovarna sodovice v Gradišči »pri Kroni« poslovati s 1. februvarjem t. 1. Delovodja je g. Potnik Feliks. — Ogenj. Nedeljo popoludne so se vnela drva v sodnem poslopju na Žabjaku. Ognjegasci so hitro zadušili ogenj. — Splašili so se pri Figovcu An-drettejevi konji. Ob železnici na Dunajski cesti jih je vjel žel. čuvaj. Splašili so se tudi Šarcevi konji na Karlovski cesti. — Pretep so povzročili 27. t. m. aež. brambovci in vojaki 27. pešpolka. Jeden narednik in jeden prostak sta aretovana. — Stepla sta sena sv. Jakoba trgu premogarska hlapca Ivan Novak in Kamnikar. Oba je sprejela policija v svoje varstvo. — Steklo v oko. V gostilni na Poljanski cesti 48 je nek čevljar pod mizo suval nekega dijaka, ki mu je hotel prijaznost vrniti z udarcem, a je po pomoti zadel nekega mitničarskega paznika. Leta je dijaka udaril po očeh in mu zdrobil pri tem očala, čegar steklo se je zasadilo v dijakove oči. — Led v Ljubljani. Na prošeni smo javiti, da se je g. dež. glavarju na oledene'i ulici sicer spodrsnilo, da se pa g. dež. glavar ni poškodoval. — Podružnica »Siidmarke« v Ljubljani je imela lani 922 K 24 v. dohodkov. Članov ima 397.
Glts iz občinstva. Piše se nam : Prav čudili smo se, da niste bolj izrabili znanih „bolezni", ki so se prenesle iz Ju-vančičeve kleti k predstavi „Mamzelle Ni-touche" na slovensko gledališče. Ali bi ne bila t) primerna snov za „inteligenco"? Pomislite, kako bi trobil „Narod", ko bi se kaj tacega pripetilo mej delavci v „Katoliškem Domu"! Vi zadeve niste izrabili in prav ste imeli! Pokazali ste, da nočete škoditi ugledu slovenskega zavoda in da ne spadate med
—	„inteligenco".
Sv. Petra most v Ljubljani je grozno zanemarjen. V sredi blato, na obeh straneh blato; »slavni« magistrat naj se pasantov UBmili in naj na obeh straneh za pešce vsaj nekoliko peska da nasuti, da ne bodemo po groznem močvirju hodili. Takega mostu ni nikjer v Ljubljani, ker imajo vsi drugi mostovi trotoar.
Nov poštni urad dobi s l.lebr. Podgorje v Rožu.
Koroške novice. V Celovcu je dne 8. t. m. umrl načelnik požarne brambe L. Rautnik, star 51 let. — Za predsednika celovške trgovinske zbornice je zopet izvoljen pl. Hi l lin g er. On je že od 1. 1874.. na čelu zbornice. — Častno svetinjo za 40-letno zvesto delovanje je dobil hišnik grofa Helldorfa v Lipici. Dne 13. t. m. se mu je svetinja slovesno izročila. — Petdesetletnico obstanka obhaja letos celovška trgovinska zbornica. — Tvrdka Ganz in tov. namerava v Celovcu zidati več električnih železnic. — Razpisano je učiteljsko mesto v Dobrlivasi do 2. lebr. Zahteva se znanje slovenščine.
—	V Libeličah je pogorela žaga M. Bornika p. d. Rečnika. — Baron Helldorf je kupil fužine . na Mostiču. — C. kr. naučno mini sterstvo je potrdilo zasebno pripravnico, katero so ustanovile celovške uršulinke za učiteljice. — V Glandorfu je vlak povozil železniškega delavca K. Šugla.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu Iz Trsta so nam piše: Poleg družbe sv. Cirila
in Metoda je zavod sv. Nikolaja najbolj simpatična ustanova na Slovenskem. Koliko dobrega je storilo že to društvo, ki stoji pod spretnim vodstvom znane ekromne rodoljub-kinje, ki ga jo ustanovila in postavila iz šibkih začetkov na krepko podlago. Če bi zavod Sv. Nikolaja vsako leto rešil le deset slovenskih deklet moralne in gmotne propasti, izpolnil bi mesto, na katero je postavljen. Tako pa je število takih slučajev — nebroj. V zavodu dobivajo dekleta, ko so brez službe, brezplačno prenočišče, hrano in denarno podporo. Tudi v bolezni skrbi za vod zanje ter prihranja občinam obilne bolniške stroške. Slovenske občino Btorite svojo dolžnost nasproti človekoljubni ustanovi, posamezniki spominjajte ee zavetišča slovenskim dekletom v pokvarjenem velikem mestu ob Adriji! Slovenski časniki, opozar jajte naš« občinstvo na veliko važnost zavoda sv. Nikolaja!
Slovenci smo menda res divjaki. Iz Trsta se nam piše: C. kr. namestnik, kedar se vozi v tržaško okolico igrat Lawn tennis, da so vedno stražiti po dveh stražah, ki ostaneta ves čas pred vrtom, kjer se ek-scelenca razvedruje. Tudi če je gospa grofica Goess sama na igrišču, ne Bme nedo-stajati navedenih Btraž. Ali ekscelenca grof Gjess zares sam misli, da so tržaški Slovenci taki divjaki, da ni varno med njimi niti za ces. namestnika in njegovo soprogo, ali pa so mu to slabo mnenje o nas vtepli znani naši prijatelji na namestništvu, morda njegova desna roka pl. Jettmar, da zopet mao osramote slovensko ljudstvo na vzgo-raj ? ! No tržaški Slovenci se niso še nikdar posluževali bomb ali podobnih ljubkih stvari; nekdaj so le par oken pobili demonstrantom proti Avstriji in mab preglasno upili »živela Avstrija«, za kar so pa pošteno prebili tudi »zasluženo« kazen.
Cikorijaštvo. Iz Trsta nam pišejo : Bil sem na plesni vaji slov. trg. mladine, jestvinarjev. Ni čuda, če je v teh vrstah najti mnogo cikorije, saj spada ta predmet takorekoč v stroko. Pa ne da bi naši mladi trgovci bili izdajalci, ki se sramujejo svojega materinskega jezika. O no! Le njih družice
—	plesalke, — Bog vedi, od kod jih nabirajo, ne umejo in ne umejo slovenski. In v Trstu je vendar na tisoče slovenskih deklet. Bolj nego v vsakem drugem slučaju bi veljalo tukaj geslo : Svoji k svojim. Če pa ni drugače, naj bi pošiljali mladi trgovci svoje izvoljenke vsaj v trgovsko šolo, predmet slovenski jezik. Kajti škandal je, če se v prostorih slovanske čitalnice šopiri »dolce lingua del si.«
Verdi bode pokopan na državne stroške. Rimski senat je sklenil, da postavi v poslopju senata doprsni kip Verdijev ter da pošlje k pogrebu posebno odposlanstvo.
Pogajanja za železnico Celje Velenje so se za nekaj časa pretrgala radi prevelikih zahtev podjetnika Danijela pl. Lappa.
Boj celjskih Nemcev proti „Merkurju". Slovenska trgovina z železnino „Merkur tako bode v oči celjsko Nemce, da jo celjski magistrat „Merkurju" prepovedal napraviti na dvorišču hiše, v kateri je trgovina nastanjena, komptoir, skladišče za železo in hlev za konje. „Merkur" se je se ve pritožil na štajerski deželni odbor, ki je pritožbi ugodil. Celjski občinski očetj" pa so še nočejo udati. V jedni prihodnjih sej bodo staknili glave skupaj, da se posvetujejo o nadaljnih korakih.
Deficit v Celju. Nemško Celjo ima tudi prazne blagajne. Proračun Celja za leto 1901 znaša 218.973 K potrebščine in pa 142.937 kron dohodkov, nedostatka torej 76.036 K. Da se Celjani od prevelikega »hajlanja« malo streznijo, dobe 40odstotno naklado, pa povrh š» najrazličnojše doklade.
Nov nemški odvetnik v Ptuju odpre svojo pisarno 4. februvarija. Ime mu je dr. Edwin — Ambrositsoh.
Od rainih strani. Baron Rot-s c h i 1 d je v Frtnkobrodu umrl. — V Vati k a n u so zopet neznani zlikovci pokradli raznih dragocenosti j. — Kralja Um b e r to bodo v Pantheonu položili na stran Rafaela.
—	Mascagnija, slavnega skladatelja »Cavallerie rusticane«, je občinstvo v Benetkah in Genevi pri premijeri njegove opere »Maschere« izpiskalo. Krivda slabega vspeha je baje slabi libretto. — Konec
Reaumurjevega termometra.
Prusko naučno ministerstvo je prepovedalo rabo Reaumurjevega termometra po vseh zavodih ter ga nadomestilo b Celsijem. — Strašen vihar je pretekli teden razsajal pri Herno na Norveškem Morje je odneslo 8 hiš ter razbilo in potopilo v luki 60 čolnov, 35 ljudij je pri tem izgubilo življenje. — Pet vojakov s n e d 1 i volkovi. Iz Bukarešta poročajo, da je bilo 5 vojakov, ki so bili vsled dopusta na potu proti domu, tik nekega gozda napadenih od volkov, ki so vseh pet vojakov dobesedno požrli. Na osodepolnom mestu so našli le orožje vojakov in nekaj kovinastih stvari, okrog in okrog pa je ležalo veliko število mrtvih volkov, kar dokazuje, da so se vojaki junaško borili za svoje življenje. — B e 1 gr a d broji po najnovejši štetvi skupno z vojaštvom 70.000 prebivalcev. — Zapuščina kraljico Viktorije znaša 60 do 70 mil. funtov sterlingov. Od toga je 24 milijonov njenega lastnega premoženja, 20 mil. znaša zapuščina njenega moža in 20 mil. znaša zavarovalnina. Od države jo Viktorija dobivala na leto 380.000 funtov sterlingov. — Za Poljake. Cesar je odredil, da so v Krakovu ustanovi še jedna gimnazija. Krakov bode torej imel štiri gimnazije. — V blaznosti je žena poljedelca Toth svoji Oletni hčerki odsekala glavo, ko je dekletce spalo v postelji. — Ječe r e l o r -mirala je Japonska. V Yokohami je vlada zgradila celo mesto, v katerem so kaznjenci. V tem mestu so poleg jetnišnic knjižnice, delavnice, šole, molitvenice in dvorane za pridige in stanovanja.
Kaj pa „inteligenca"? „Narod" je prinesel dolgo povest, kako so je na rožni-venško nedeljo neki pater kregal v spoved-nici z nekim možem, ki bere „Rodoljuba", in kako dobro mu je ta liberalec nazaj solil. Lepa hrana za inteligenco! A žal, da je vse to izmišlieno, ker lansko roženvenško nedeljo in že mnogo let ni bil v Tomišlju noben pater frančiškan iz Ljubljane. — To bodo lepi „unijati", ti „Narodovci" !
Darovi.
Za J e r a n o v o dijaško mizo: G. Drag. Huth, c. kr. voj. župnik v pok. 2 K. — Nekdo 20 K. — Po g. Jos. Levičniku, učitelju v Železnikih, 25 K namestu venca na grob f g. trgovca Fr. Dolenca v Kranju položijo njegovi zvesto-udani prijatelji v Železnikih kot svojemu rojaku. — G. Fr. Eržen, župnik na Zalemlogu, 4 K. — Gosp. I. Lavrič, župnik v Logatcu, 10 K. — G. I. Zupan, kurat v Št. Petru 10 K. Bog plačaj !
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 29. jan. „Neues W. Tag-blatt" javlja, da se od raznih strani javlja mnenje, naj se slovenskega drž poslanca IJerksa izvoli na jedno podpredsedniških mest drž. zbora.
Dunaj, 29. januvarija. Baron Di-pauli deraentuje vesli, da se je ¡»odal v zdrav išče za bolne ni živcih. Nahaja se v Monakovem na prof. Everbusoha kliniki za oči, katerih zdravljenje dobro napreduje.
Dunaj, 29. jan. Schönerer izjavlja, da mora biti nemške „Gemeinbürg-schaft" prvi namen ugotoviti nemški državni jezik.
Dunaj, 29. januv. Poljski klub, ki šteje fil članov, se je danes konstitu-iral. Predsednikom je izvoljen vit. Jaworski s 45 od oddanih 47 glasov. Jaworski se je zahvalil in dejal, da je klubovim članom sveta vera njihovih očetov, da pa bodo tudi proti drugim veroizpovedanjem tolerantni. Klub' bode z vsemi sredstvi nastopil proti obstruk-ciji. Napram vladi in strankam si obdrži proste roke.
Dunaj, 29. jan. Mladočeški poslanci so včeraj tu zborovali in se dogovarjali o taktiti svojega kluba. Crlede obstrnkcije in opozicije se pusti poslancem prosta roka. Navzoč je bil tudi Rezek, ki jo dal izjavo. Klub je danes lazpravljal o stališču napram dosnici in drugim parlamentarnim strankam. Jutri ima klub šo jedno sejo.
Dunaj, 29. januvarija. Velik vihar je včeraj divjal po Dunaju in Nižje-Av-strijskem. Zgodilo se je več nesreč.
Trst, 29. jan. Obč. svet ima jutri izredno sejo, v kateri sklene ulico San Giuseppe imenovati po Verdiju, istotako trg pred mestnim gledališčem, ki bode odslej imenovano „Teatro Verdi". Pri pogrebu bode obč. svet zastopal obč. svetnik Eascovich, ki imenom Trsta položi na Verdijevo rakev venec.
Praga, 29. januv. Včeraj so češki narodni socijalci imeli nek shod, na katerem se je vladi zagrozilo z najstrožjo opozicijo. Ko je nek govornik omenjal posl. Herolda, oglasili so se gromoviti „Hanba!" klici. Nek govornik z Dunaja je dejal, da bodo dunajski Cehi poslance čeških narodnih delavcev sprejeli z odprtimi rokami. Ako se bo češkim poslancem na Dunaju grozilo z ulico, tedaj se bode na v ulici pokazala tudi množica dunajskih Cehov.
Praga, 29. jan. Drž. poslanec dr. Sevac Heller je na korist Jandi, ki je v svojem volivnem okraju propal proti agrarcu Zavorki, odložil mandat.
Brno, 29. jan. Brnski „Hlas" pravi, naj se proti nemški „Gemeinburgschaft" postavi zveza nenemških poslancev.
Reka, 29. januvarija. Včeraj je krojač J. Pdrhaber s Štajerskega vrgel v morje svojo 221etno ženo. Pri begu je bil lopov vjet. Truplo žene so že dobili.
Belgrad, 29. jan. Črna gora dobi 160 km dolgo železnico od Antivari v
Nikšic.
Milan, 29. jan. Za spomenik Verdijev je doslej nabranih 30.000 lir. Pri rakvi Verdijevi opravljajo častno stražo najodličnejši laški glasbeniki, mej drugimi Leoncavallo, Puccini, Franchetti in Mascagni.
Milan, 29. jan. Mestni zastop je sklenil pokloniti Verdiju časten grob na mestnem pokopališču in imenovati po njem jedno ulico. Šole in gledišča ostanejo zaprte do pogreba. Pokopan bo bržkone Verdi na državne stroške.
Rim, 29. jan. Laška escadra od-plove koncem marca v Nizzo, da vrne poset francoski escadri.
Bim, 29. jan. „Corriere" poroča, da se je izjavil Li Hung Cang. da Kitajska ne bode mogla plačati od vele-vlastij zahtevane odškodnine, da pa tudi ne bode mogla pritrditi evropski kontroli svojih financ. Najbolje bi bilo, da se cesarju preskrbi autoriteta in se postavi pošteno vlado. Cesarica je bolna, princ Tuan je res v strogem zaporu.
London, 29. jan. Kralj je imenoval nemškega cesarja za feld maršala „angleške armade.
Madrid, 29. januvarija. Cuje se, da bode infantinjo Marijo Terezijo, drugo hčer kraljice regentinje, poročil nek avstrijski nadvojvoda. Listi napravljajo kombinacije o vstopu Španske v tro-zvezo.
Zaročenca.
(I promcssi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Lašk spisal Alcssandro Man/oni. prevel 1. B—C.
(Dalje.)
„Čemu ?" pravi monatto. „Saj zaslužiš. Vidi se ti, da si poštenjak. Le maži te šeme, le maži in zatiraj jih, ker niso nič vredni. Preklinjajo nas, ker jim izkazujemo dobrote; pravijo, da nas vse obesijo, ko bo konec kuge. Preje bo njih konec kot kuge. Mo-natti sami bomo ostali v Milanu ter veselo popivali."
„Živela kuga, pogin tem hudobnežem!" kriči drugi. S to napitnico nastavi na usta steklenico in jo drži z obema rokama, ker se voz strese, potegne dobro, potem pa ponudi Renzu, rekoč: „Pij na naše zdravje!"
„To vam voščim vsem iz vsega srca", pravi Renzo: „žejen pa nisem. Pijača mi sedaj ne diši."
„Vsak po svoje", pravi monatto.
„Daj meni!" reče jeden izmej onih, ki gredo peš tik voza. „Jaz pijem na zdravje gospodarja steklenice, ki je tam-lc v ti lepi druščini . . . mislim, da ravno tu-le na vozu."
Divje se namuza in pokaže na voz, na katerem stoji Renzo. Potem naguba obraz in se hudomušno prikloni proti oni strani, rekoč: „Zadovoljen bodi, da ubogi monat-tuccio pije iz tvoje kleti. Le glejte, kako čudno je na svetu! Peljemo ga na kmete v vilo. Saj vino ni za take visoke glave, mo-nati imajo pa vedno dober želodec."
Mej posmehovanjem tovarišev vzame steklenico in jo vzdigne. Predno pije, pogleda Renza in mu reče zbadljivo in pomilovalno: „Ni dosti vreden vrag, s katerim si sklenil pogodbo. Predlo bi ti, če bi nas zraven ne bilo." Potem se zopet zakrohota in nagne steklenico.
„In mi? ej! in mi?" kriče monatti z bližnjih vozov. Ko se prvi napije, izroči steklenico tovarišem, ki jo dajo iz rok v roke, dokler je jeden, ki je storil zadnji po-žirek, ne zgrabi za vrat, zamahne z njo po zraku, vrže jo na tlak, da se razleti v drobne kose, in kriči: „Živela kuga!" Potem zapoje umazano pesem, takoj se mu v zboru pridružijo še drugi. Peklensko petje, zvonč-kanje, škripanje voz, teptanje konjev odmeva v grobni tišini po ulici od hiš in britko presune one, ki so še doma.
A človeku je časi vse prav! Kaj vse nam časi ne ugaja? — Družba mrličev in monattijev zelo ugaja Renzu, ki je z nje pomočjo utekel smrti. Zelo mu ugaja, da se je na tak6 lep način rešil iz zadrege. Se ves zmešan in razburjen se zahvali Bogu, da je ušel iz tacega škripca brez nevarnosti. Prosi ga tudi, da bi mu pomagal rešiti se svojih rešnikov, pazi, gleda monatte, gleda po cesti, da bi se ob priložnosti zmuzal z voza tako, da bi monatti ne vpili in da bi ne razdražil mimo hodečih ljudij.
Na nekem oglu zdi se mu pripraven trenotek, ozrč se okrog in sklene. Bil je tedaj blizu vshodnih vrat na cesti, po kateri je pred dvajsetimi meseci počasi prišel, a se brzih nog vračal. Spomni se, da se odtod pride naravnost k bolnici.	(Dalje prih.)
Meteorologldno porodilo.
/¡Sina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mtr.
	0m opa- lOTunia	btanje	Tempo- i		
j				Nebo	•por
		metra	po , Vet r «Ti OUiju '		Am*
		V 0110.			
Ž8i %wd. i 726-31
720 3 I —1-2 719 8 I 0 6 'Srednja včerajšnja temperaturi ti 2
24 • »jut». ' |2. popo!
'3 11 si. svzh. j pol oblač.f
sr. vzsvz. ¡del. oblačJ 0 0 st jw.h. I sneg | nórmale: — 1
Um?Ii HO:
27. janu\ arija. Kran Pire, užitninski paznik, 92 let, Kolezijske ulice HO. ostarelost.
januvarija. Adolf Lorenc, poštni kondukter v p.. SO let, Marija Terezije cesla 11, srčna hiba.
V bolnišnici:
25.	januvarija. Marija Korinšek, kočijaževa žena, 43 let, Paralysis cordis.
26.	januvarija. Neža Stare, kajžarica, 39 let, spri-denje jeter.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 29. januvarija 1901 Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7-82 do K 7-83 Rž za pomlad . » 7-76 » » 7"77 Turšica za ma| junij/01 » 5-Brt » » 5 37 Oves za pomlad . . • 6.42 » » 6 43
Stedilno leštilo za tla f SidneI
Dunaj i) je najcenejše in najpripravne še sredstvo za doma-o porabo pri leštenji parketnih lnžilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naroČila proti povzetju.
228 8 11-8
Zahvala.
Dne 24 decembra 1900 mi je več premakljivih reč:j vsled požara, kaleri je v moji pisarni nastal, pogorelo deloma poškodovalo. — Dunajska zavarovalnica na Dunajl. pri kateri so bile omenjene premakljive reči zavarovane, je dala po svojem glavntm zastopniku gosp. Perhaucu Sko<lo takoj ceniti in mi je tudi vso povzročeno škodo popolnoma Izplačala. Isto toraj vsakemu najtopleje priporočam.
V Ljubljani, dnč 15. prosinca 1901.
Ignacij Čamernik
81 (1 —I)	kamnosek in posestnik.
83 1-1
VABILO
na
OBČNI ZBOR
„Hranilnice in posojilnice v Srednji vasi" (Bohinj)
ki se bode vršil
v nedeljo 9. februvarija 1901
v zadružni pisarni v Srednji vasi št. 73, popoldne ob pol 4. uri.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Volitev načelstva, računskega pregledo valea in njega namestnika.
4.	Razni nasveti.
VSrednji vasi, dne 26. januvarija 1901.
Načelstva.
72
(3-2)
s 4 sobami, kuhinjo, shrambo, hlevom, kletjo, sadnim vrtom in nekaj njive, v Hudem ,na glavni cesti, 10 m. od postaje Za tiči na, se pod ugodnimi pogoji in nizki ceni proda. — Posestvo leži na lepem kraju tik glavne ceste in je pripravno za vsako obrt. V hiši je bila veliko let gostilna, katero je pa sedanji lastnik hiše radi svoje službe opustil. Gostilna bi bila tem bolj na mestu, ker se je c. kr. okr. sodnija iz ZaUčine v Višnjo goro preselila in gredo stranke iz Zatičine, Št Vida in okolice vse tam mimo. — Pojasnila daje iz. prijaznosti upravništvo »Slovenca«.
vvceoji
(L
' V
li
I
■
lekarnarja Piccoli-ja
vIdub^ani
se prireja kar najskrb-neje iz d;8eCih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo pt-ra iN je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, irnajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vaua, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih sleklen cali po 10, 20 in -10 klgr ter se i kilo zamčuui s K. 1 10, 100 kiloar. = 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 31
I^w-w'imw rnm M»
s
Pekarija
obstoječa čez 20 let, z vsemi pritiklinami, odda se pod prav ugodnimi pogoji takoj ali po dogovoru pozneje. — Pojasnila daje i. Razboršek, Šmartno pri Litiji. 73 (3-2)
Takoj se sprejme 79 (i-1)
cerkyenik ^ i 11 organiit.
Več pové župni urad Zaplano p. Vihnika.
Na račun se oddá pod zelo ugodnimi pogoji s 1 majem t. 1. dobro znana
gostilna
v letovišču Laverca pri Ljubljani, poleg želez, postaje.
Izvrševanje obrta izročilo se b de le zanesljivi, prav pošteni in posebno v kuhinjski stroki zelo vešči gostilničarki (vdovi ali samici) z dorastlo hčerko, oziroma s kako so-rodnico, proti primerni kavciji.
Natančneje pn/vé se pri posestniku in vinskem trgovcu K a rol Lenče-tu na Laverci.	15 7
Službo organista in cerkvenika
razpisuje župni urad v Vačah pri Litiji.
Oženjen ceciliianec ima prednost. Služba se lahko takoj nastopi.	¿¡4 4.3
Y najem se dá takoj
hišo z gospodarskim poslopjem, hlevom in ledenico, jako pripravno za gostilno in mesarijo. Hiša je pri cerkvi in prodajalni.
Več ae izvé pri načelništvu kmetijskega društva, v Leskovci nižje Ptuja.	33 5
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 —
pri	16 12-7
FR. TOMAN-u,
podobarju In pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
1 > u n a j s k a i ilialka Hranilne vloge na knjižioe s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje In 984 12 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaj n, I., Ileneiigasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah. Pardubicah Taboru, Benesavi (glavi. Moravski Ostravi.
I > ís n a j 8 k a b o i" z a.
Dni 29. januvarija.
Skupni državni dolg v notah , , . . . 98-30
Skupni državni dolg t «rebrn......98-20
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 50
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98-36
Ogerska. zlata renta 4°/„........11716
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 93 —
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1704-—
Kreditne delnice, 160 gld....... 662 75
London vista ........ 240 67'/.
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri.velj 117-57V,
20 mark ......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini ....
Dné 28. januvarija.
3-2"/„ državne sreCke 1. 185-1. 250 gld.. 6u/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-52 1916 90-25 11-32
182 -16725 198-9560 140- — 268-—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-— Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/„ . 94- —
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	429-50
>	» južne železnice 3°/0 .	341 57
>	» južne železnice 6°/0	121-—
>	> dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............387 90
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	370 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47-75 Ogerskega » „ » 6 » . 24-—
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....14'—
Rudoltove srečke, 10 gld......60- —
Salmove srečke, 40 gld. . .	180 —
St. Gen6is srečke, 40 gld..........201 —
VVaidsteinove srečke, 20 gld............391'—
Ljubljanske srečke..........68-—
Akcije anglo-avstrijske banKe, 200 gld. . .	268 —
Akcije Ferdinandove sev. lelez., 1000 gl. «t. v .	6216 —
Akcije tržaškega Lloyda 600 gld. ...	826 -
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .	107.5®
Splošna avstrijska jtavbiusica družba . ,	116 —
Montatiska družba avstr. plan............428 75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	450-—
Papirnih rubljev 100 ..................264 —
Nakup ln prodaja "US
»sakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna ddm&ka družba
„JI E II C II
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, i., Strobelgasse 2.
66
' Pojasnila *%S v vseh gospodarskih in finančnih stvar«*., potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vredne*t«lli papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vnocog» obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. TCM