St. 4. Poštnina plačane v gotovini ¥ Ljubljani, cSne 17» januarja 1923. izhaja vsako sredo Ifl petek. leto V< ..V S .'-V-'-•>■ • m 1 F ' J r -1 XV:,' - r: i lip I 5#f ■m fflŠKMSm Glasilo »Samostolna mf Msn@ti£ske stranka za $l©mmll®§\ .....Naročnina! (Poletno . • • . »:?-< • • . • aolnletno...... . . . . četrtletno .......... Possmesns Številka ...... . . . . . . . Din 20*— | .......Din 10-— .......Din 5-— .......Din 1'- Kmet pomagal si sam, svoje stališče v državi uravnaj si sam I Inserati t 1 mm Inseratnega stolpiča stane za: male oglase ...........................Din 0*25 uradne razglas« ................ Din 0*39 reklame po dogovora Uredništvo in upravnietvo lista Je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši ..Ekonoma". Po lastni poti. Vselej, kadar pride v deželo glas, da so volitve pred durmi, vselej spoznajo tedaj razni gospodje svojo ljubezen do nas. In ko mine volilna doba, je izpuhtela njih ljubezen do nas in potem poznajo samo sebe. In dasi smo vsi to že večkrat točno izpoznaii, se najdejo vedno še med nami dobrosrčne:*?]', ki verujejo sladkim besedam in ki takim čez noč-prijateijem nasedajo. Ravno sedaj doživljamo zopet tako stvar. Naši posili-prijatelji, demokrati, k! so opetovano dokazali, tla razumejo mojstrsko Izkoristiti vsako priliko, da nam škodujejo in sicer ne le strankarsko, temveč tudi gospodarsko — spominjamo samo na vprašanje izvoza živine — naši deraokratje so torej zopet začutili potrebo, da se nam vsiljujejo kot za-veziiikl in sicer z ozirom na tako-svano napredno idejo, ki je ravno vsled njihovega dela skoraj diskre-ditirana. Pa čeprav sme v svojem volilnem programu izrecno povdarili, da gre SKS. sama v boj, da ne sklepa prav nobenih volilnih kompromisov in sicer ne iz strankarskih, temveč iz Idejnih ozirov, ker nam je naš program svetinja, ki ne trpi nobenega kompromitiranja, pa čeprav je tako kranjsko ko štajersko načelni-5tvo soglasno to stališče odobrilo, pa čeprav je »Kmetijski list« dokazal njegovo upravičenost, vseeno se najdejo Še tovariši, ki poslušajo glasove za koncentracijo naprednih strank. Tovariši! To se mora nehati, ker S tem zavlačujemo samo razvoj volilnega dela. Odločili smo se, da gremo po lastni poti in kot možje ne moremo svojega sklepa vedno preminjati. In prav nobenega vzroka ni, da bi ga preminjali. Volitve se vrše na podlagi proporcionalnega volilnega reda in vsaka stranka se po tem redu more uveljaviti. Res pa je, da so izključene stranke, ki ne dosežejo volilnega količnika. Toda to ni naša krivda, temveč ravno onih, ki so danes z volilnim redom nezadovoljni, zakaj s pristankom demokratov je bil sklenjen sedanji volilni red. Ker velja torej za sedanje volitve čist proporc, ne ljubljanski proporc, zato je vsak kompromis pravzaprav brezmiseln. Izjema velja le za mesto Ljubljano, kjer odločuje le najvišji ostanek. V Ljubljani ima inteligenca največjo moč in če bi bila edina, bi bil ljubljanski mandat sigurno ohranjen napredni misli. Toda mi vidimo, da v Ljubljani ni pravega interesa za napredno misel, temveč da so osebni oziri močnejši. Zato pravimo: Naj pokažejo demokrati najprej v Ljubljani, da jim je v resnici za napredno stvar, potem se naj šele prikažejo s svojo koncentracijo na deželi! Če pa tega ne store, bomo pa še v Ljubljani postavni svojo listot Gospodje demokrati pa očividno niso niti premislili volilnega reda, kajti drugače bi vendarle morali priti do zaključka, da je po volilnem redu mogoč kak kompromis le z žrtvovanjem lastnih giasov. Kako pa naj vendar jamčimo, da bo ravno ta in ta okraj najboljši, kako naj vendar prevzamemo to odgovornost, da bomo ljudstvu vsiljevali kandidate, ki jih ne mara! Grozi se nam, da bodo postavili demokrati lastno listo, da bodo delali proti nam, da bomo zaradi tega odrezali slabše. Naj izvrše svoje grožnje. Zavedamo se dobro, da je samo tista zmaga kaj vredna, za katero se je treba boriti. Zato se bomo borili za zmago lastne stvari, pa naj bo zmaga dosežena takoj ali pa šele kasneje. Dosežena pa bo, če bomo šli svojo pot, brez ozira na desno in levo. In še eno rečemo. Mogli bi v slučaju skupnega nastopa z demokrati pridobiti njihove glasove in biti deležni podpore njihovega časonisja! Toda tovariši, zapomnite si! Ce bi tudi dobili vseh 3000 (rečeno nalašč več) slabih demokratskih glasov, pa bi zaradi njih izgubili dobrih 6000 kmetskih glasov in kmetska misel bi silno trpela. In tudi vsa podpora njihovega časopisja bi Dam bila le v škodo. Zato tovariši! Po lastni poti mora iti naš korak, zakaj samo to je v skladu s kmetsko mislijo! Volilna borba. KaSbr smo računali, tako se je tudi Stodilo. Vsak teden prinaša novo laž, ll ti Jo izmislijo naši nasprotniki o naši Stranki in naših možeh. Naši klerikalci mislijo seveda, da M Jtagrešili smrtni greh, če bi to pravilo jpogazili in tako smo doživeli pretekli teden, da je ponatisnil »Slovenec« po radikalni »Tribuni« vest, češ da so zasledili v poljedelskem ministrstvu velikansko afero, pri kateri da so tov. Pucelj, Stlbler in drugi oškodovali državo pri nabavi poljedelskih strojev za milijone. Ni treba še posebej naglašati, da it vse to od kraja do konca zlagano in da ima »Tribuna« samo en namen, kako bi prišel na mesto Slovenca Stib-laarja, kak zvest oproda radikalov, ki pa ••veda ne bi bfl Slovenec. Prav imenit-fio se bori torej »Slovenec« za avtono-atljo Slovenije in za slovenske interese, ItD iz osebne mržnje podpira radikale. Pripomniti pa je Še sledeče: »Tribuna« je že opetovano napadla tovariša Puclja, toda vsi njeni napadi so se vedno izkazali kot docela neutemeljeni. »Slovenec« ve to dobro, vsaj je bil ie obsojen, ker je ponatiskoval »Tribunine« laži. Kljub temu nauku po-aavlja sedaj »Slovenec« isti greh. Ga ' fe treba pač vnovič poučiti, da je tudi * veiOni borbi laž nedopustna. Kot posebno novost zadnjega tedna ife tudi zabeležiti razna prizadevanja ta osnovanje zavarovalne dražbe za dosego mandatov, katero imenujejo mladini napredni blok. Ne moremo namreč imenovati napredni blok, kakor ga namerjajo in razumejo mladini po svojih dejanjih drugače, ko plašč za prikrivanje lova na mandate. Istočasno, ko piše »Jutro« z vso vnemo za napredni blok, napada našo stranko, da o grožnjah na naslov »Kmetijskega lista« niti ne govorimo, ter namiguje, da smo na deželi silno izgubili, da nismo nič deiali, da so bili naši poslanci za nič, da je naš volilni proglas demagoški in celo lažniv. In ko se go-spodbm dokaže, da je bila laž kvečjem njihova trditev, molče in je ne popravijo ter postajajo še bolj gosposki. Samo z zgoraj doli gledajo na nas, uboge kmete ;n ne najdejo dovolj besedi, da bi obsodili »Kmetijski list«, ker si upa imeti drugo mnenje od njih, ki so seveda edino poklicani, da vodijo slovensko politiko. Vsaj bi se svet podrl, če ne bi bil dr. Kukovec več poslanec! Pišejo, da se mora ustvariti napredni blok brez ozira na osebnosti, dejansko pa so odklonili vsak dogovor, če niso Čisto gotovi gospodje poslanci. Nič drugega jim n: napredni blok, ko plašč, ki naj zakrije vse njih grehe in jim da mandate. To so s svojim delom zadnji teden dokazali posebno sijajno. Tudi najbolj zvest pristaš »Jutra« mora priznati, da je SKS najsilnejši nasprotnik klerikalcev in da pomenja vsako slabljenje SKS krepitev klerikalne pozicije. Mladini pa so kljub temu posvetili vse svoje sile temu, da z denarjem oslabe naše vrste in da podkupijo nekaj uskokov, ki naj z zaveden jem ljudstva osigurajo mandat enemu gospodu. Tisoče in tisoče so izdali v ta namen in samo v enem kraju so dali vsakomur, samo da se je udeležil njihovega sestanka, po 200 dinarjev. V času torej, ko pravijo, da iščejo zveze z nami, skušajo z denarjem razbiti naše vrste in pri tem hočejo naslikati nas kot tiste, ki pomagamo s svojo »trmoglavostjo« klerikalcem! Nismo na glavo padli, da bi po vsem tem sploh §e mogli debatirati o naprednem bloku. S svojim postopanjem so ga mladini pokopali, kajti z demokrati, ki podkupujejo, ki izrabljajo osebne spore in pa trenutno gospodarsko nepriliko posameznikov, ne more iti naša pot! Zato je.in ostane naše geslo: SKS ne sklepa z nikomur kompromisov, temveč sama gre v boj proti vsem in za vse ljudstvo. O stanju posameznih strank pa bi moeli reči sledeče:- Klerikalci se kaj slabo počutijo. Doma jim grozita Šušteršič in spor med Korošcem Sn Gosariem. Tudi postaja vpliv kmetske misli vse močnejši, kar dokazu is n. pr. odklonitev dr. Brejčeve kandidature v Radovljici. — Izven Slovenije pa so klerikalci večinoma tako slabi, da niti količnikov ne bodo dosegli. Na Hrvatskem morejo v najpovoljnejšem slučaju računati na dva mandata, v Dalmaciji in Bosni na enega do dva. Naibolj so se zanašali naši klerikalci na Bunjevce v Vojvodini a so jim radikali zmešali štreno, ker so sami ponudili Bunjevcem jako povoljen kompromis. Ko Je Korošec za to zvedel, se je vstrašil in je takoj odšel med Bunjevce. Pripoveduje se. da je bilo njegovo potovanje brezuspešno. Stanje pri radikalih. Z dvema neprijetnostma se ima boriti radikalna stranka: 1. Z velikim številom kandidatov za poslanske mandate in 2. s Stojanom Protičem. Protič zahteva, kakor je znano, da naj radikalna stranka na nekak način zadovolji Hrvate, magari s pristankom za revizijo ustave. Protič je posebno močan v Vojvodini in v Kruševcu v Srbiji, a ima svojih pristašev tudi po drugih okrajih. Sicer se vodstvo radikalne stranke trudi, da obdrži enotnost stranke, vendar je gotovo, da bo v mnogih krajih prišlo do cepljenja, t. j. do dvojnih radikal, kandidatnih list. Stranka se baje ne namerava odločno izjaviti za Vidovdansko ustavo, nego hoče imeti otvorena vrata, da v slučaju potrebe lahko pomiri Protiča in Hrvate. Pridno so se pričeli gibati radikali tudi v Sloveniji, kjer z neverjetno darežljl-vostjo razmetujejo denar. Izdali so velik proglas, namreč le po obliki velik, v katerem oznanjajo to, kar jim nihče verjeti ne more. Prično izdajati tudi dnevnik, ki bo sicer povečal njih izdatke, Zupaniču pa vseeno De dal mandata. Radikali in macedonski Muslimani Radikali za Makedonijo (Južna Srbija) ne bodo postavljali kandidatov, dokler se Muslimani, ki imajo dne 20. januarja svoj kongres, ne odločijo, ali hočejo napraviti z radikali kompromis ali ne. Tako poročajo radikalni listi — V isti-ni pa so za večje število srezov že določeni radikalni kandidati, ki so že odpotovali v svoje okraje na agitacijo. Stanje pri demokratih. Boj med Davidovičem in Pribičevičem je ponehal ie navidezno. Morebiti se pri sestavljanju kandidatnih list nt bo mnogo pojavljal, ker ima Pribičevič svoje pristaše v prvi vrsti v prečansk dem, ki niso imeli niti časa, niti vo®^ pa tudi ne potrebnega znanja* za km®> tijska vprašanja. Upamo, zate kmečkega ljudstva več greš; ne bodo. ■rrir.triii.iTfi msgr Mi bomo v tem oziru storili svojo dolžnost in kmetu odpirali oči. Da pa sprevidi slovenska javnost, česa vse so zmožni naši ljubi advokati in dovčerajšnji sladki zavezniki, pona-tiskujemo prevod stenografskega zapisnika z dne 8. julija 1. 1922, kjer stoji odgovor tov. ministra Puclja na »upit« dveh članov zemljoradniškega kluba o usodi zakona o zavarovanju po toči. Iz odgovora je razvidno, da so kolegi v vladi — med katerimi je bila polovica demokratov — odrivali tovariša Puclja z izgovorom, da »je imela vlada svoj trdno odločeni program, po katerem je spravljala svoje stvari na dnevni red.« Odgovor, ki je bil natisnjen tudi v našem listu lansko leto in je torej slovenski javnosti že znan, se glasi: »Na vprašanje, ki sta mi ga stavila gospoda narodna poslanca Petar J. F\-llpovlč in dr. Uroš Stajič, imam čast odgovoriti tole: Z ozirom na to, da je poljedelstvo glavno opravilo našega prebivalstva in glavni vir naše gospodarske in denarne moči, mislim, da more dobra kmetijska zakonodaja samo pospešiti še močnejši razvoj produktivne sile naše zemlje in našega naroda. Zato sem podvzel vse potrebne korake, kakor hitro sem postal minister za poljedelstvo, da se mnogi že obstoječi kmetijski zakoni z naredbami izenačijo za vso državo ter se poleg tega izdelajo tudi novi zakoni, ki do sedaj še ne obstoje. Mnoge poljedelske naredbe so, kakor Vam je znano, že prešle v zakonodajni odbor ter dobile moč zakona. Ni pa bilo do sedaj mogoče razpravljati v narodni skupščini o novih zakonskih načrtih, ker Je imela sedanja vlada svoj trdno odločeni program, po katerem se spravljajo posamezna vprašanja na dnevni red ta v razpravo narodne skupščine. Se početkom meseca junija sem obvestil ministrski svet — o tem se je govorilo tudi v javnosti — da sem izdelal nastopne zakonske načrte: 1. Načrt zakona o zavarovanju proti toči. 2. Načrt zakona o organizaciji kmetijske službe med narodom. 3. Načrt zakona o kmetijskem osebnem kreditu. 4. Načrt zakona o ribolovu. 5. Načrt zakona o izdajanju dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil (po členu 117 ustave). 6. Načrt zakona o preprečevanju in pobijanju kužnih živalskih bolezni. 7. Načrt zakona o ureditvi živtao-zdravniške službe. 8. Načrt zakona o živinozdravniš-kem fondu. 9. Načrt zakona o proizvajanju, uvozu in stavljenju v promet cepiv proti različnim živalskim kužnim boleznim. 10. Načrt zakona za povzdigo sadjarstva 11. Načrt zakona o uničevanju škodljivih ta varstvu koristnih živali. Pripravljajo se nadalje tile zakoni: 1. Zakon o kmetijskih zbornicah. 2. Zakon o zavarovanju živine. 3. Zakon o kmetijskih zadrugah. 4. Zakon o poljski policiji 5. Zakon o pospeševanju živinoreje. Ko sem o vsem tem obvestil ministrski svet, sem prosil, da se osnuje iz gg. ministrov odbor, ki naj b! pregledal vse te zakonske načrte, da bi jih po odobritvi vlade mogel predložiti skupščini Prosim gospoda poslanca, da bi se z mojim odgovorom zadovoljila* Ampak »Jutro« bo vseeno trobilo Svoje i Gospodje znajo pač dajati lekcije drugim, čeprav so jih sami najbolj potrebni Drlavitl nameščenci — spe-kulaciiskB objekt. Ko gledamo na bedni položaj državnih nameščencev, si ne moremo kaj, da ne bi glede na ureditev njihovih prejemkov izrekli odkrite besede. Smo na stališču, da so državi resni, sposobni ta delavoljni uslužbenci potrebni tako, kot drugi stanovi. Zato se. je SKS prva, brez vsakoršnih dema-goških nagibov izjavila, da bo glasovala za vsako Izboljšanje položaja državnih nameščencev kakor bi se ga predlagalo po sporazumu med stanovskimi organizacijami državnih nameščencev in med vlado. Tega njenega stališča jI ni narekovala preračunana skrb za lovljenje volilcev, nego je utemeljeno v strankinem programu. Toda kakor žalibog moramo kon-statirati, se je vprašanje ureditve prejemkov državnih nameščencev še do danes prav malo približalo svoji rešitvi Zakaj? Zato, ker drugim parlamentarnim strankam menda ni do tega, da bi se ob urejenih razmerah nameščenstvo moglo z vso silo posvetiti svojemu delu in se mu ne bi bilo treba pehati s postranskimi zaslužki za vsakdanji kruh, da bi torej državna uprava mo- gla kar najbolje funkcionirati v pro-speh države in ljudstva. Ni jim zato, nego tretirajo državno nameščenstvo zgolj kot objekt za svoje strankarsko-voUlne špekulacije. Niti NSS, niti SLS nikoli nista pokazali resne volje za ureditev nameščenskega položaja, čeprav se doma državnemu namenščen-stvu hlinita kot največji boriteljici njegovih interesov. Nič boljši niso demokrati, še slabši so radikali. Ko so se svojčas demokrati vendar zavzeli za državne nameščence (ne sicer zaradi uvidevanja njih bednega stanja, nego zato, da bi si za bodoče volitve pridobili več volilcev), so se radikali upirali ureditvi in so jo zavlačevali že zato, ker so se demokrati zavzeli Rekli so si: »Ako se nameščen-stvu sedaj plače uredijo, tedaj bodo demokrati razglašali to za njihovo zaslugo ta mi (radikali) bi zato izgubili mnogo volilcev na demokrate.« Vprašanje se je zato vlačilo sem in tja tako dolgo, da je nastala vladna kriza. Sedaj vladajoči radikali bi uredili plačilne prejemke, ker bi sedaj moralo državno nameščenstvo pripisovati zaslugo njim. Zato bi ob volitvah nedvomno zlasti v krajih, kjer so radikali razširjeni, res pridobili precej glasov. Toda glej spaka; vlada nima denarja! Finančni odbor denarja ne da! V tem odboru so najjačji demokrati. In ti vladi zato ne dovolijo denarja, ker bi ureditev plač pač preveč koristila radikalom ob volitvah. Koncem koncev, za kaj gre? Najmočnejši stranki si ljubosumno nasprotujeta samo zaradi volilnih glasov. Za bedo državnih nameščencev Jima ni marl Kaj ljudje, kaj beda! Volitveni uspehi, to je vse! Dovolj, državno nameščenstvo je tem mogočnikom samo objekt za stran-karsko-volilne špekulacije, pa prav nič druzega. Kukala nam majka, če se vsa važna in velika vprašanja rešujejo ali ne rešujejo samo z ozirom na pridobivanje volilcev! Državno nameščenstvo zavrzi te politične borzijance, katerim nisi nič drugega kot tržno blago! Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca januarja t. 1. sledeče poučne tečaje in predavanja in sicer: 1. V nedeljo, dne 21. januarja: V Moravčah pri Litiji po prvi maši predavanje o suhem cepljenju in strati-ficiranju trt; ob 2. popoldne istotam praktični tečaj o režnji trt. Predava obakrat okr. ekonom KafoL Na Javorju pri Litiji po maši v šoli predava o izobrazbi kmeta, o racijonel-nem gnojenju, o živinoreji, pomočnik okr. ekonoma Jeras. V Selcah predava o povzdigi reje živine, o živinorejskih zadrugah, pomočnik okr. ekonoma Hladnik. Na Vinici ob 10. uri govori o kmetijskem zadružništvu in reji živine, pomočnik okr. ekonoma Konda. V Št. Jerneju po prvi maši v šoli daje navodila o živinoreji, mlekarstvu, izboljšanju gospodarskih stavb, živinorejski inštruktor Gregor c. V Breznici pri Žirovnici v novi Šoli ob 14. uri je predavanje o koristih čebelarstva z ozirom na kmetijstvo, (čebelarski potovalni učitelj Okorn). V Prevaljah priredi anketo za mežiško dolino v svrho določitve smernic, pospeševanja kmetijstva, okr. ekonom Wernfg. V Bistrici v Prekmurju predava o reji živine, o zboljšanju hlevov, okrajni ekonom Vojsk. V Krajni v Prekmurju ob 13. uri predava o gnojenju z umetnimi gnojili pomočnik okr. ekonoma Pavlica. V Rogaški Slatini ob 10. uri predavanje o umnem kletarstvu, pomočnik okr. ekonoma Stamberger. V Mali Nedeiji na Štajerskem predava po zborovanju kmetijske podružnice o važnosti reje dobrih plemenjakov, živinorejski inštruktor Zupane. 2. V četrtek, dne 25. januarja: V Mirnipeči ob 13. uri v šoli bo ce-pilni tečaj za mladino, ki ga priredi okr. ekonom Kafol V Mavčičah ob 8. uri v stari šoli predava o racijonelnem gnojenju, o uporabi umetnih gnojil, o umni reji živine, pomočnik okr. ekonoma Hladnik. 3. V nedeljo, dne 2j. Januarja: V Trški gori ob 14. uri v vinogradu g. Osojnika bo praktični tečaj o pravilni režnji trt, ki ga priredi okr. ekonom Kafol. V Radečah predava v šoli ob 8. uri o racijonelnem gnojenju, pomočnik okr. ekonoma Ambrož. V Cerkljah v Ljudskem domu ob 15. uri predava o krmljenju živine in o mlekarstvu, pomočnik okrajnega ekonoma Hladnik. V Mokronogu po prvi maši bo v Društvenem domu predavanje o reji živine, mlekarstva in Izboljšanja gospo- darskih stavb. Predava živinorejski inštruktor Gregorc. V Dobrem polju predava o zimskem in zgodnje pomladnem delu čebelarja čebelarski pot učitelj Okorn. V Vuzenlci predava o pospeševanju živinoreje, o sadjarstvu, okr. ekonom Wernig. V Trbovljah predava pri zborovanju kmetijske podružnice ob pol devetih o svinjereji in o povečanju produkcije mleka, živinorejski inštruktor Zupano. V Trnišču v Prekmurju predava o živinoreji, o izboljšanju hlevov, okrajni ekonom Vojsk. V Krogu v Prekmurju ob' 13. uri predava o gnojenju z umetnimi gnojili pomočnik okr. ekonoma Pavlica. V pondeljek, dne 29. januarja: Pri Sv. Marku na Štajerskem, predava po zborovanju kmet podružnice o zboljšanju produkcije krme in o vzgoji plemenjakov, živlnozdr. inštruktor Zupane. 5. V torek, dne 30. januarja: V Hrastniku bo po zborovanju kmet podružnice ponovil svoje predavanje živinorejski inštruktor Zupane. Pokrajinske nesli. (Vse vesti o mobilizaciji, bližnji vojni itd.) so docela Izmišljene. Vemo sicer dobro, da ima marsikdo apetit na naše dežele, toda ta apetit je zaenkrat brez nevarnosti Mednaroden položaj je namreč tak, da je popolnoma izključeno, da bi mogel kdo tvegati pri-četek vojne. Pri tej priliki pa bodi omenjena sledeča pikantna zanimivost Da bi zboljšali svoj strankarski položaj, riše radikalna stranka nalašč mednarodni položaj v hujši luči, kakor pa je v resnici. Ta volilni manever pa podpira dr. Kukovčevo glasilo »Tabor«, ki prinaša sedaj alarmantne vesti o delu Madžarske. K sreči so vse te »Taborjeve« vesti alarmantne le za nepoučene, kajti pred dobrim pol letom je bilo vse to, kar poroča sedaj »Tabora« že objavljeno. (Vedno informirano »jutro«) ve povedati svojim bralcem, da je odstopil tov. Drofenik kot nosilec kandidatne liste SKS za mariborsko okrožje, ker da je prišel v nasprotje s tov. Urekom in Mrmoljo, ki da zagovarjata enoten nastop SKS in JDS. Bilo je že napisanih' dosti neresničnih o naši stranki, toda brati smo morali »Jutro«, da smo zvedeli o ljubezni Ureka in Mrmolje do demokratov. In ravno Urek in Mrmolja! Oh, gospodje pri »Jutru«, kako imenitna je Vaša informiranost o naši stranki! ((Na volilnem sestanku okrajne organizacije SKS v Radomljah) je bilo nabranih za tiskovni sklad SKS 1097 kron. Na enakem sestanku v Črnomlju pa 625 kron. Živeli darovalci! (Demagogi na delu.) Tako piše o našem volilnem proglasu ljubljanska »Zarja«. In to piše tako kljub temu, da se iz vse njene pisave vidi, da našega volilnega proglasa sploh brala rtL Zato pravimo z »Zarjo«. Koliko infamije leži v teh par besedah »Zarje«, more uvideti le tisti, kl je opazoval to frazersko in demagoško se klerikalcem vsiljujočo vlačugo. (Pripominjamo, da je beseda iz •»Zarje*.) (Čeprav nas hvali »Samouprava«), da smo vodili mi od vseh kmetskih strank Jugoslavije najboljšo politiko, ker smo največ dosegli, rečemo vseeno: Ce bi molčala »Samouprava« ter ne pisala o kmetskem gibanju, bi storila vendarle stokrat bolje, vsaj ne bi ves svet znal, da kmetske misli niti ne sluti, kaj še, da bi jo poznala. (Politično slepomišenje.) Naši demokrati kar ne morejo dovolj povda-riti važnosti, da je demokratska stranka vsedržavna stranka in najsilnejša zaščltnlca jugoslovenske misli proti velesrbstvu. Vsem tem slavospevom nasproti pa stoji dejstvo, da se demokratska stranka imenuje v Sloveniji ln Hrvatski »Jugoslovenska« • demokratska stranka, v Srbiji pa le »demokratska« stranka. Upamo, da se posreči uplivu g. dr. Kukovca pridobiti Sr-bijance za jugoslovenstvo. (Za gospode okoli »Avtonomlsta«.) Na občnem zboru socijalnodemokratske stranke v Celju je dejal po »Napreju« gospod Tome iz Kočevja sledeče: »Blasnikova tiskarna je bila kupljena za amerikanski denar, ki je bil zbran v Ameriki za slovenski strankin tisk. Zbor naj bi se bavil tudi s tem, kako je prišla ta tiskarna v kapitalistične roke-« (Pazite se pred brezvestnimi izseljo-niškimi agenti!) V Vojvodini so se pojavili razni agenti, ki nabirajo izseljence za južno Ameriko, zlasti za Brazilijo in Argentinijo. Največ uspeha imajo pri pr-prostemu ljudstvu, zlasti med siromašnimi Madžari in Nemci. Obljubljajo prosto vožnjo, če se njih žrtve obvežejo, da bodo delali šest mesecev brezplačno. Kdor sledi njihovemu vabilu, ta je seveda popolnoma v njihovih rokah in mč drugo ko navaden suženj. Ker ni izključeno, da bi se ti agenti pojavih tudi med našim ljudstvom, svarimo vse pred r*ji-mi. (Izseljencem v severnoameriške Zje-dinjene države) se ne izdajajo do dne 1. junija nobeni potni listi več, ker je kontingent izčrpan. Izprememba voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železnice nam je sporočilo, da odhaja na progi Maribor-Špilje-Ljutomer od 8. januarja naprej jutranji poštni vlak št 72 iz Maribora že ob 6.18 namesto ob 6.38. Popoldanski vlak št 76 pa že ob 1645 namesto ob 17.15. (Ceste v ljubljaskl okolici) so bile nekoč v vzornem redu. Vse je bilo lepo urejeno, vsak cestar je imel po potrebi tudi pravico, da si najame na račun državne blagajne potrebnih delavcev. Najlepša vseh cest ljubljanske okolice pa je bila cesta iz Ljubljane na Št Vid, Tudi danes so ceste v ljubljanski okolici vzorne, samo v čisto drugem zmislu. Bog se nas usmili, če zašije solnce in mine sedanji mraz, zopet bomo plavali v blatu, zopet se bodo mučili ljudje in živina od blata, ki se kar preliva po cestah. Cestar sam svoji nalogi ne more biti kos, delavcev nima, ker jih ne more plačati in tako bredejo vsi do gležnjev v blatu. Največ trpe pri tem mlekarice, ki zato le v skrajni potrebi donašajo mleko v mesto. Naša policija ima dvojno mero, z enim očesom vidi vsakega kolesarja in vsako mlekarico, če ne vozita po predpisih, z drugim očesom pa ne vidi ne blata in ne trpljenja ljudL Vprašamo merodajne kroge: Zakaj vendar plačujemo visoke doklade za vzdrževanje cest? Ali mar zato, da bi utonili v blatu? Gospodje: Hil-bert Gaspari in načelnik okrajnega cestnega odbora Oražem vedite: Gospod je dal, gospod bo vzel in z blatom vred tudi Vas. — Kmet iz ljubljanske okolice. (Križeva pot ali vpogled v volita! Imenik.) Prijatelj lista nam piše: Dne 4. januarja sem šel pregledat volilni imenik za podobčino Primskovo. Prišel sem ob 9- uri dopoldne v Predoslje na dom občinskega tajnika. Vprašam za volilni imenik. Tajnika ni bilo doma ta njegova žena mi pove, da je vzel volilni imenik župan Sajovic. Grem k njemu, ki ga tudi ni bito doma. čakam pol ure, župana še vedno ni. Grem ga iskat in ga dobim v neki hiši v Ore-hovljah. Na moje vprašanje po imeniku mi odgovori, da ga je izročil tajniku. Grem torej zopet na tajnikov dom. Po kratkem obotavljanju ml odgovori žena, da je vziel imenik kaplan. Grem v župnišče. Tam mi pove kuharica, da je kaplan v šoli. Pokličem kaplana Iz šole, ki mi na zahtevo izroči volilni Imenik in sicer za vasi: Huje, Klane, Rupa ln Primskovo. Na vprašanje, kje da je imenik Gorenje vasi, mi odvrne, da ga ima župnik zaklenjenega v svoji sobi. Grem torej še k župniku in po poldnev-nem iskanju sem končno vendarle mogel pregledati imenik v kuhinji v žup-nišču. Župan se mi je kasneje na moj očitek opravičeval, da je volilni Imenik vzel župnik, da Izreklamira mrtve.' Upamo, da merodajne oblasti pouče župana, župnika in kaplana, da se proti-postavno dejanje kaznuje. (Iz Stične na Dolenjskem.) Političen mir je vedno vladal v naši okolici. Iz tega pa ne sledi, da bi bili tu politično mrtvi, temveč gibljemo se krepko in kmetska misel ter naša SKS imata tukaj dokaj vnetih pristašev. Toda političen mir je vladal predvsem vsled zasluge našega župnega urada, kateremu je dosedaj načeloval prior samostana, pater Avguštin, ki je bil splošno priljubljen in proti kateremu ni bik) čuti nobenih pritožb. Pred kratkim pa je prevzel župno upraviteljstvo pater Benedikt in takoj smo opazili, da je krenil novi upravitelj popolnoma na drugo stran. Pridige v cerkvi veljajo že samo »dobrim« in »slabim« časopisom. Čeprav nismo bili tega vajeni smo vendar to nekako prenesli, v upanju, da se bo to skoraj nehalo. Toda motili smo se. Za novo leto smo doživeli nov dokaz prevelike gorečnosti novega župnega upravitelja Žai da se je to dogodilo pri pogrebu. — Na novega leta dan smo namreč spremili k večnemu počitku ženo posestnika A. P. Pogreba se je udeležilo izredno mnogo ljudstva, kar je dokaz splošne priljubljenosti, ki jo je uživala rajnka. Stara navada po vseh katoliških cerkvah je, da se kristjanu na njegovi zadnji poti zvoni Nemalo smo se začudili, da se mrtvaški zvon pri pogrebu pokojnice ni oglasil. Začudeno smo se spraševali, kako je to mogoče in na naše vprašanje smo dobili od cerkovnika odgovor, da mu je zvonenje župnik izrecno prepovedal. To je naravno silno razburilo ljudstvo m zlasti soproga rajnke. Vprašal je zato župnika za vzrok njegovega početja Ta pa mu je odgovoril: »Vi ste vzeli nazaj denar, ki ste ga dali za zvonove. Vidim torej, da Vam ni za zvonenje.« V pojasnilo žup-nikovemu odgovoru je treba navesti sledeče: Kakor povsod, tako so tudi pri nas pobrali med vojno zvonove. Ostal je ie eden manjši. Zato je sprožil župnik vprašanje glede nabave no- vih zvonov. Vsi naši pristaši so bili večinoma zato, da se župnikovi želji ustreže, toda pod pogojem, da se zvoni sedanji generaciji pri pogrebih brezplačno. Nabrana je bila v ta namen precejšnja vsota, ki pa vseeno ni zadostovala za nove bronaste zvonove, vsled česar je bilo naznanjeno, da se ne bo brezplačno nikomur zvonilo. Kdor s tem ni zadovoljen, dobi svoj denar nazaj. To je tudi več darovalcev storilo. Pripominjamo k temu samo sledeče. Da ne sega krščanska ljubezen niti do groba je več kot žalostno in obenem pojasnilo, zakaj je mogoče* da ubija strankarstvo vero- Naj to zaenkrat zadostuje. (80-letnlco) svojega rojstva je praznovala dne 10. t m. v najožjem rodbinskem krogu gospa Antonija B u č a i v Kostanjevici, mati Lavoslava Bučarja, posestnika in gospe Antonije dr. Maurerjeve iz Kočevja To redko starost je doživela v popolni duševni ta telesni svežosti, v kateri opravlja skrbi polne gospodinjske posle še danes. Njej in vsej rodbini naše čestitke! (Kostanjevica.) Kostanjeviški klert kalci se povsodi hvalijo, da je Kostanjevica čisto klerikalen kraj. Ker imajo vsled pritiska iz treh okoliških davčnih občin v občinskem odboru večino, sfl zunanjemu svetu vidi, kot da bi bili vsi Kostanjevičani sami klerikalci V resnici pa je v Kostanjevici klerikalno samo župnišče, sodnija in del šumske uprava. Med Kostanjevičani domačini pa je toliko klerikalcev, da ne sestavijo med sabo niti kandidatne liste petih odbornikov v meščansko korporacijo. Pred kratkim M se imele v slednjo vršiti volitve gospodarskega odbora. Dasi ta korporacija silno diši župniku Pod-bevšku že zato, da H vse mestne pravice položil v roke župana Kobeta, vendar pri najboljši volji ni mogel dobiti pet upravičencev v celi Kostanjevici za podpis kandidatne liste SLS. Vložena Je bila tedaj samo napredna kandidatna lista in je tako volitev v gospodarski odbor mesta Kostanjevice sploh odpadla. Kostanjevica Je torej bila, je ta ostane napredna (Žalec.) Prvi javni volilni shod, H ga je priredila krajevna organizacija SKS za Žalec in okolico, v nedeljo, dne 14. januarja v Roblekovi dvorani v Žalcu, je krasno uspel. Zbralo se je veliko število prebivalstva vseh slojev ta Žalca in okoliških vasi ki so napolnili docela veliko dvorano. Član krajevne org. SKS, tovariš Fran Roblek, ki je* bil izvoljen predsednikom shoda, Je PO« zdravil došle volilce, otvori shod tei| dal besedo kandidatu Franu Plklu. Le« ta je v jedrnatih besedah razvil stvaren program svojega poslanskega delovanja za slučaj izvolitve. Volilci kakoii tudi kandidat so se dotaknili tudi verskega vprašanja. Tovariš kandidat Fife Piki je slovesno izjavil da stoji Samostojna kmetijska stranka na verskem stališču ter bo zato tudi vero ščitila, kej; je nam vsem potrebna. Odločno pa sto« ji tudi na stališču, da se vera ne vlači t politiko, ker je to danes, ko glasuje! ljubljanski škof za komunistične brez« verce, vendarle nepotrebno ta odveč, Nadalje se je povdarjalct, da hoče SK9 voditi z vsemi svojimi nasprotniki do-i stojen volilni boj ter pričakuje isto W di od vseh svojih nasprotnikov. Na raaM na vprašanja volilcev je podajal tovart riš kandidat točna pojasnila, ki so se vzela odobruje na znanje. TovariS predsednik je dal končno kandidaturo tovariša Frana Pikla na glasovanj« Kandidatura tov. Frana Pikla je bila so« glasno sprejeta ter se tudi v nasprotnem glasovanju ni dvignila niti ena roka, čeprav so bile razne stranke zastopane. Tovariš kandidat se je volilcem zahvalil na danem mu zaupanju. Zbrani volilci so z vidnim navdušenjem po* zdravili kandidaturo tov. Frana Pikk*, ker so prepričani, da bo ravno tov* Piki najsposobnejši zastopnik savinjskega hmeljarja v narodni skupščini. Shod je bil v resnici dostojna manite* stacija zavednih in razumnih prebival* cev Žalca in okolice. Planlnke, planinci! Mariborska podružnica Slov. plan. društva priredi dne 1. februarja 1923 ob 20. uri v GOtzoVi dvorani v Mariboru Planinski ples. -<« Prireditev bo nudila vse dobrote res planinske veselice. Brez predpisov, Godba »Drave«. Vstopnina 15 Din. (Mala Nedelja.) Na pogrebščtal umrlega Matije Kumpa v Moravcffi se je nabralo za tukajšnje uboge Šolarje 84 Din., kateri znesek je izročil Anton Kump šolskemu vodstvu. Vsem darovalcem izreka najsrčnejšo zahvalo — Šolsko vodstvo. Politične vesti. (Konferenca katoliških škofov.) OSI odbor katoliškega episkopata, ki ga tvo» rijo škofje dr. Ante Baner, nadškof v Zagrebu, dr. Jeglič ljubljanski škof, 1 Garič, škof v Banjalulri, dr. Njaradl škof križevački, A Akšamovič, škaf i Džakovu ta dr. Jer. Mileta, škof v S$> beniku, je imel dne 10. in LL svojo letno konferenco. Na pni In drugI seji se Je razpravljalo o stanju katoli-ike cerkve v naši državi. Episkopat je redno prejemal poročila o stanju katoliške cerkve v državi in je na podlagi teh poročil vlagal pritožbe na osrednjo vlado. Nekatere teh pritožb so bile ugodno rešene, toda ne vse. — Tretje seje se je udeležil tudi minister vere, Ljuba Jovanovič z načelnikom ministrstva dr. Hanovičem. Na tej seji se je v glavnem razpravljalo o katoliških dobrodelnih in prosvetnih organizacijah in njihovem razmerju do države. Končno se je razvila debata o semenišču, ki je vsled laške okupacije prenešeno iz Zar dra v Split. V zvezi s tem se je razpravljalo o deškem semenišču v Zadru, ki je sedaj vsled laške okupacije zatvorjeno. Pvdarjala se je konfiskacija imetja nekaterih verskih šol, zlasti v Vojvodini. Kritikovan je bil tudi proračun za leto 1923-24 ln so bile predložene nekatere korekture. Razprave so bile vodene v duhu vzajemne uslužljivosti vseh' pred-stavtteljev cerkve in države. , (Popolnitev praznih škofij.) Ob priliki škofovske konference se je razpravljalo med ministrom za vere in episko-patom glede popolnitve praznih škofijskih mest. Kakor se govori iz dobro poučenih krogov, je Ml dosežen sporazum. Za Split kandidira sv. Stollca dr. Bonifačiča, na Krk bi imel biti imenovan dr. Srebrnič, profesor teologije na ljubljanski univerzi, za Maribor se imenuje bivšega tržaškega škofa dr. Karli-na, ki so ga pregnali Italijani. Sklenjeno je bilo, da se na novo imenuje tudi za Beograd škofa. Za njegovo imenovanje se zelo zanima tudi kralj. Govori se, da ima za to mesto največ izgleda dosedanji škof v Baru Dobričtč. Sporazum Je dosežen med Vatikanom in vlado slede škofa v Vel. Bečkereku, kamor bo imenovan dr. Radič, apostolski vikar ža Banat. V bližnjih dneh se ima odločiti tudi glede škofijskih mest v Skoplju in Subotici. (DipIomatiČen nastop proti Madžarski.) Vsled vednega rovarenja Madžarske so Izročili poslaniki male in velike antante Madžarski skupno protestno noto, ki je napravila na Madžare globok vtis. Madžari so se opravičevali, da vsled svobode tiska, ki da vlada na Madžarskem, ne morejo prepovedati iredentističnih listov. Pa so bili skoraj postavljeni na laž. zakaj v Beogradu zboru/oči madžarski begunci so glasno povedali, da ni v sedanji Madžarski pTttv nobene svobode, temveč samo rnjboM kruto nasilje. O svobodi govora in tiska seveda ni niti govora. (Francoska okupacija nemškega ozemlja) se nadaljuje. Francozi so zasedli že mesto Bochum. Okupacija se vrši gladko in v redu, čeprav vrše Nemci povsodi pasivno rezistenco. Na čelu francoske vojske so spahi, afriški konjeniki. Nemški uradniki zapuščajo svoja mesta redno tik pred prihodom Francozov. (Vsa Nemčija) je proti francoski okupaciji popolnoma enodušna- Po vseh mestih se vrše velike demonstracije in v nedeljo so bila vsa nemška mesta v Urnih zastavah. V nekaterih krajih je razjarjena množica napadla tujce in skušala prodreti v hotele, v katerih prebivajo tujci. To pa je policija preprečila. Odpor Nemčije je silno uplival na vse manjše narode, ki upajo, da se iz francoske okupacije nemškega ozemlja razvijejo še veliki dogodki, ki jim bodo omogočili, da poravnajo stare račune. (V Dobrudži) je tako prišlo do bolgarskega vpada ki ga pa je rumunsko vojaštvo zavrnilo. Enako se poroča, da so bili vpadi Rusov v Besarabijo in vpadi Madžarov v okolico Arada. (Lltvinskf vstaši) pa so pričeli z napadom njemenskega ozemlja in vdrli so v mesto Memel. To ozemlje je namreč morala odstopiti Nemčija antanti, ki ga pa še ni dodelila nikomur. Največ pravice na ozemlje imajo LitvinI, ki so bree izhoda na morje in ki tvorijo večino prebivalstva. Memel so stražili francoski vojaki, ki so vstopili v boj s prodlrajočimi Litvini. Ker so pa bili Francozi maloštevilni, niso mogli preprečiti vstopa Litvinov v mesto. (V Traciji) se vedno bolj prikazuje nevarnost vojne med Orško in Turki. Lozanska konferenca, ki bi morala urediti to vprašanje, je končala brezuspešno In sicer predvsem vsled nesoglasja Angležev in Turkov v mosulskem vprašanju. V zadnjem času pa se je nasprotje med Angleži, in Turki ublažilo in je upati na sporazum s Turki, kar bi silno ugodno vplivalo na rešitev trakijskega vprašanja. Zunanjepolitični položaj je torej zelo resen, toda vojne nevarnosti vseeno še ni. Shod je otvoril kmetijski svetnik Rohrman, ki je pozdravil navzoče, pojasnil namen sestanka, opisal položaj vrtnarstva v deželi in našteval naloge, ki čakajo bodoče društvo. Navedel je tudi dosedanje korake pripravljalnega odbora, ki gredo za tem, da se Vrtnarsko društvo spoji z obstoječim Sadjar-skim društvom. Viš. sadj. nadzornik" Humek je pojasnjeval potrebo združitve Vrtnarskega in Sadjarskega društva z ozirom na skupne interese, na lažje izdajanje skupnega glasila in na ugodnosti enkratne letne članarine vseh interesentov. Tudi izredni občni zbor sadjarskega društva v Celju se je izrekel soglasno za skupno organizacijo. Nadsvetnik Bukovec je govoril o potrebi organizacije podružnic in o podrobnem delu podružnic, ki se bo tikalo preizkušanja semen in novih vrst zelenjave in cvetlic, preskrbovanja semena, vrtnarskega orodja itd. Lastnik največjega vrtnarskega podjetja v Jugoslaviji, Džamonja iz Maribora pozdravlja ustanovitev novega društva v imenu trgovskih vrtnarjev, ker se bo s tem v najširše sloje zanesla pobuda za povzdigo vrtnarstva in sadjarstva. Izmed navedenih nalog povdarja kot prvo potrebo ustanovitev vrtnarske šole v Ljubljani. Spominja se letošnjih vrtnarskih razstav v Mariboru in Ljubljani in povdarja potrebo prihodnjih takih prireditev. Društvu želi najboljši vspeh. Šef kmetijskega oddelka Sancin pozdravi zborovalce v imenu vlade, ki ima dolžnost in voljo podpirati snujoče se društvo. Ako bomo narod vzgojili v ljubezni do narave, ga bomo vzgojili tudi v ljubezni do sočloveka. Le v močni organizaciji bo mogoče tudi trg. vrtnarjem doseči primerne ugodnosti. Inž. Lah izvaja, da je posebno važna naloga društva, vplivati na to, da se osamosvojimo s pridelovanjem potrebnega semena v domači deželi. Viš. sadj. nadzornik Humek pojasnjuje načrt za organizacijo uprave pri tem društvu. Okrajni glavar dr. Spiller opozarja na nevarnost, ki preti zelenjadnim vrtovom v Ljubljani vsled novega davka na nezazidane parcele. Sprejme se tozadevna resolucija, ki se objavi posebej. Nad-svet. Bukovec poživlja vse navzoče, naj začno z vso vnemo delati za razvoj novega društva. Zborovanje, ki je trajalo dobre dve uri, se je na to zaključilo s pozivom na udeležbo občnega zbora dne 2. februarja. Hllli Sestanek interesentov za ustanovitev Vrtnarskega društva za Slovenijo je bil v nedeljo dne 7. januarja ob 10. dopoldne v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Udeležilo se ga je 36 oseb. Navzoči so bili tudi trgovski vrtnarji. Gospodarstvo« (Živinski sejem v Mariboru.) Povečan izvoz živine je ugodno uplival na povišek cen. Zaradi tega ie seveda silno dosti krika pri meščanskih strankah, ki govore, da imajo od poviška cen dobiček le prekupčevalci. Je sicer žalostna resnica, da nima kmetovalec onega dobička, ki bi ga moral imeti, da bi se mu njegovo delo izplačalo. Toda neresnica je, da bi bil tudi danes kmetovalec tako nepoučen, da ne bi vedel, da Je cena živini v mestih narastla in da more vsled tega zahtevati od prekupčevalca višjo ceno. Skrb meščanskih strank za kmeta je neiskrena in zato tudi nepotrebna. — V vsem je bilo prignanih na sejem 110 volov, 306 krav, 5 telet in 1 konj. Cene so bile sledeče: Debeli voli od 33 do 36, poldebeli od 29 do 32, voli za rejo od 25 do 28, klavne krave od 24 do 28, krave za rejo od 17 do 23, krave za klobase od 10 do 26, molzne krave od 18 do 24, breje krave od 18 do 24, mlada živina od 15 do 30 in teleta od 34 do 36 kron za kg žive teže. Kupčija je bila živahna, ker se je semnja udeležilo tudi mnogo tujcev. (Svinjski sojem v Mariboru.) Na svinjski sejem dne 12. t. m. so pripeljali 92 svinj. Cene so bile sledeče: prašiči od 7 do 9 tednov stari 1000 do 1100 K, od 2 do 4 mesecev stari 1300 do 1800 kron, od 4 do 6 mesecev 2500 do 2800 kron, od 8 do 10 mesecev 3000 do 3500 kron in 1 leto stari 4000 do 4600 kron. Kilogram žive teže po 56 K. (Živinski trg. Zagreb.) 13. januarja. Za kg žive teže notirajo v dinarjih: biki 10 do 11, voli prve vrste U, druge vrste 8, tretje vrste 6, krave prve vrste 5, druge vrste 4, tretje vrste 3.50. teleta prve vrste 15, druge vrste 13.50, svinje, debele, prve vrste 23, druge vrste 21.50, tretje vrste 18, mesnate prve vrste 17, druge vrste 16, tretje vrste 15. Svinjska mast 33, salo 31.50, slanina 29.50. Tendenca slaba. (Zagrebški tedenski sejem 13. t. m.) Slab poset. Cene neizpremenjene. Za kg žive teže: voli druge vrste 8 do 8.50, tretje vrste 7 do 7.50, krave druge vrste 7-50 do 8, tretje vrste 7 do 7.50, mlada živina 7 do 8, teleta prve vrste 13 do 15, druge vrste 12.50. Svinje so se tržile: prve vrste 20.75 do 21.25, druge vrste 19.50 do 20, tretje vrste 16.50 do 17.50 dinarja. Detelja 250 do 285, seno 200 do 225, slama 137-50 do 157.50 dinarja za 100 kg. (Zagrebški žitni trg.) Zagreb, dne 11. januarja. Postavno z vojvodinskih postaj so bile sledeče cene za žito (v di-'■ ' \_____ narjih): pšenica '432-50, nova žolta ko ruza od 225 do 230, posušena od 295 do 300, rž od 375 do 390, ječmen za pivovarne po 350, oves 295, pisani fižol od 375 do 380, beli fižol po 375, pšenična moka št. 0 od 625 do 660, št 2 od 600 do 635, št 6 od 575 do 610, moka za krmo od 225 do 230, drobni otrobi od 170 do 190 in debeli od 180 do 200. (Goriški trg.) Pretečem teden so bile na goriškem trgu sledeče cene: (Cene v lirah, ena lira okoli 20 naših kron.) Česnik 1.60, ldslo zelje 2, karfi-jola 120, čebula 1, fižol 2.60, rimska sa-lata 1.40, krompir od 0.70 do 0.80, sladka repa 0.40, kisla repa 1, zelen radič 1.50, rdeč radič 3, špinača 1.20, matovi-lec 1.40, vržota 0.50, rožiči od 1.40 do 1.60, pomaranče 1.80 do 2, kostanji od 1.50 do 1.60, suhe fige po 4, jabolka 1, orehi od 3 do 4 lire. Mesa Goveje sprednje 720, zadnje 8.80, teletina sprednja 10, zadnja 12, svinjina sprednja 9, zadnja 11 lir. Živina. VoH od 3.60 "do 4.10 za kg žive teže. Maslo domače sveže od 7 do 8, liter mleka od 1.40 do 1.60, med v satovju po 10, jajca po 0.65 do 0.70 kos. Seno od 50 do 54 lir za 100 kg, slama od 20 do 24 in oves od 96 do 98 lir. Drva za kurjavo od 10 do 12 Hr za 100 kg. — Kakor se vidi so vse cene v Gorici znatno višje od naših. (Dalmatinsko olje) so pričeli zelo nakupovati Srbi ln Bosanci, kar je povzročilo precejšen narastek cen olja. Tako Je poskočila cena olju od 40 na 54 do 60 kron. (Število avstrijskih' bankovcev) je že preseglo višino 4 bilijonov aH 4 tisoč milijard kron. 6 milijonov Avstrijcev Ima torej tisočkrat več bankovcev ko 12 milijonov Jugoslovanov in bi moral zato veljati dinar okoli 1000 avstrijskih kron- Ker pa imamo vrhutega ml nad 300 milijonov dinarjev denarja v zlati vrednosti, Avstrijci pa skoraj nič, bi moral naš dinar veljati še znatno več. V resnici pa velja le nekaj nad 700 kron. Temu so vzrok naše neurejene razmere, kričanje klerikalcev in pa tuji špekulanti. (Vrednost denarja.) Ameriški dolar do 398 kron, češka krona 11.40, angleški funt 1864 kron, laška lira do 19-76, nemška marka malo manj ko 4 vinarje, madžarska krona 14 vinarjev in avstrijska krona malo manj ko 6 desetink vinarja. (Nemčija Je uktaila vse reparacl!-ske dobave.) Z odločnostjo je odgovorila Nemčija na francosko okupacijo nemškega ozemlja. Odpoklicala je svoja poslanika iz Bruslja in Pariza, v posebni noti izrazila svoj protest proti francoskemu koraku ter nato tudi ukinila vse reparacljske dobave in sicer ne le Franciji, temveč tudi vsem ostalim državam. Tako odpadejo za enkrat tudi vse dobave naši državi. (Mestna hranilnica v Mariboru) bo od f. januarja 1923 dalje obrestovala hranilne vloge po 5 %, večje in stal-nejše pa po dogovoru tudi višje. Opozarjamo na današnji inserat Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se boste čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev s 5 % doplatka razpošilje: lekarnar Eu-gen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg štev. 344, Hrvatsko. (Bivši grški kralj Konstantin) je umrl v četrtek, dne 11. januarja nepričakovano v Palermu. Nameraval je ravno napraviti obisk, ko ga je zadela kap. Padel je takoj v nezavest in bil v dveh urah mrtev. Še tik pred svojo smrtjo je izrazil željo, da bi mogel kot priprosti človek živeti v Grčiji in je upal, da mu bo grška vlada to dovolila. Njegovo truplo prepeljejo na Grško, če bo namreč revolucionarna grška vlada to dovolila. (Spahi.) Na povelje generala De-gouttea so francoske čete zasedle ruhr-sko ozemlje. Na čelu teh čet so bile afriške čete in v njihovi prvi vrsti afriški konjeniki, takozvani spahi. Najnevarnejša povelja dobivajo redno spahi, ker ščiti francoska vlada Francoze. Tudi v vojni so bili črnci in Arabci, ki služijo v francoski vojski in katerih je bilo dosti preko 1 milijon, vedno na najbolj izpostavljenih mestih in se kljub temu izvrstno obnesli. Kljub vsej hrabrosti črnih vojakov pa so vojaki drugega reda, francoski vojak pa prvega reda, ki ima vse pravice, toda ne vseh dolžnosti. Enakost, bratstvo in svoboda je sicer že od 1. 1792 v francoski državi državno geslo, t&c v praksi se to geslo le malo pozna. — Beseda spahi je perzijska in tdiška beseda in pomeni konjenika. Spahe je ustanovila francoska vlada 1. 1531 po zasedbi AlŽira. Ker je imela Francoska nad Alžirom samo protekto-rat, ni mogla vpeklicati rekrute. Ker pa je rabila za vzdrževanje redu prvovrstno konjenico, Je stvorila konjenico iz AI-žircev, katere je dobro plačevala. Prvi spahi so dobili vse prosto in en frank dnevno. Ta razmeroma dobra plača in ne slaba oskrba je privabila maso Alžir-cev med spahe in 1. 1845 je mogla raztegniti Francoska organizacijo spahov tudi na Senegalce in Sudaneze, tako da so bili tedaj že 4 kori spahov. V najnovejšem času so bili ustanovljeni spahi tudi za Maroko. Vsi ti spahi predstavljajo prvorazredno vojsko. Dobro so disciplinirani, v boju zelo hrabri, izvrstni .ijeniki in dobri strelci. V armadi služIjo po 20 let, nakar si s prištedenim denarjem nakupijo hišo in zemljišče. Spahi imajo pisano arabsko uniformo in-niso po zunanjosti prav nič podobni evropski vojski. Vsak oddelek Spahov ima tudi zelo slovečo godbo, vsled česar so pritegnjeni k vsaki večji pa-raHl. Da pa ne postanejo Spahi nevarni Franciji, se oddajajo vsa višja mesta edinofe Francozom in le polovica podčastniških in nižjih oficirskih mest je prepuščenih domačlnom-črncem. f (Prva smrtna obsodba na Češkem ) V torek je bil obešen v Taboru na Češkem morilec Novak. Bila je to prva izvršena smrtna obsodba od preobrata dalje. Novak je umoril in oropal dva mesarja, denar pa zakopal. Bil je prepričan, da bo pomiloščen, in da bo po prestani kazni v ječi, izkopal denar ter veselo živel. Ko so mu javili, da je prošnja za pomilostitev odbita, je ves jezen zakričal: »V republiki se ne sme nikogar obesiti!« Ves dan je bil ves iz sebe. Venomer Je trdil, da je nedolžen. Vso noč ni zatisnil očesa in samo neprestano gledal na kazalce na uri. Tik pred osmo uro so prišli ponj. Spoznal je, da ni rešitve in da so njegovi računi prekrižani. Mirno je stopil med zvone-njem mrtvaškega zvonca pod vislice. Sodbo je izvršil praški rabelj WohI-schlager, ki je bil od leta 1903 brez posla. Justifikaclja je bila Izvršena v 30 sekundah, toda smrt je nastopila šele po 12 ln pol minutah. Značilno je, da je smatral celo ljudotnili predsednik češke republike Masaryk za potrebno, da odreče pomilostitev. V resnici, nekateri ljudje so že tako padli, da ne zaslužijo usmiljenja. (Samomor zločinske matere.) 48 let stara Kata Panjank lz Djakove je v sporazumu s svojim možem izvršila nad svojim sinom roparski umor. Bila je zato odvedena v ječo. Bila je silno potrta in vest jI ni dala miru. Vse noči ni mogla zatisniti očesa. Obenem ž njo 9 zaprtih kaznenk Je storilo vse, 'da bi jo pomirili. Pa vse zaman. Zločinsko mater je vest ubijala vedno bolj in lepega dne so jo našli obešeno. (Strašna železniška nesreča pri Rakeku.) V četrtek dopoldne je šla Marija Urbas s svojo 11 letno hčerko v Ivan jem Selu pri Rakeku čez železniški tir in sicer ravno v trenutku, ko so se križala dva vlaka. Enemu se srečno ogneta; v tem pa pridrvi drugi in zgrabi nesrečni žrtvi. Marija Urbas je obležala z razbito črepinjo takoj mrtva, dočfm je hčer vlak strašno razmesaril. Obe nogi ji je odtrgal in eno roko, na telesu pa je dobila težke poškodbe. S prvim vlakom so jo prepeljali v ljubljansko bolnico, toda umrla je že istega dne. (Hitro so se sporazumeli.) V enem londonskih uradov se je pripetilo sledeče: Eden od prvih londonskih zobozdravnikov je vložil na ženitovanjski urad prošnjo, da se mu izda dovoljenje za poročitev z neko gospodično. Drugi dan pa vloži neki bančni uradnik prošnjo, da se sme poročiti z isto gospodično. Uradnik je nato povabil na urad vse tri, zobozdravnika, ravnatelja in gospodično. Ta je izjavila, da se je seznanila z zobozdravnikom, se takoj v nJega zaljubila in sklenila se poročiti z njim. Drugi dan pa se je seznanila z ravnateljem in se ravnotako zaljubila v njega. Sedaj ni znala, za koga se naj odloči. Zato je pozvala oba, da vložita prošnjo za možitev in da Se na ženitvenem uradu o tem odloči. Na uradu se je gospodična takoj odločila za ravnatelja, poroka je bila takoj izvršena in zobozdravnik je bil priča. (Volilna trobojnica.) V Sarajevu so pričeli omladinci nositi zastave, ki imajo na eni strani državno zastavo in napis »Dol z Radičem!«, na drugi strani pa hrvatsko zastavo z napisom »Dol s Pa-šičem!« ■■!■—■■ M—l — ■! fllll —Illl—MMMI—WMWI1»» miniiinu!!»"«i!!'H!i!U!iiiiiini!niii!iHiimiJiU!iiiiK!inmiiiH") šS i s P iil!m!!!i!!immn!mim>nniin!mninnii!!!!!imimiHi!!;i)!n!iHiii sloja. Še prav posebno pa se jim mora šteti to v zaslugo, ker je dosedaj žal*-bog obrtnik le preveč slovel po svoji nezavednosti, ker je le preveč politično tlačanil nepridobitnim slojem. Zato po* zdravljamo korak štajerskih obrtnikov, v kolikor pomenja dokaz obrtniške zaj-vednosti, zato pa tudi obžalujemo njihov nastop, v kolikor je le plašč za namene drugih. In bojimo se, da moramo po vsej pravici reči, da se ne misli s stranko pridobitnih slojev iskreno, temveč da je le tvorba ljudi, ki hočejo obrtnike izigrati. Žalostna resnica namreč Je, da nastopajo obrtniki kot pridobitni sloj, da se pa vežejo z nepridobitnimi krogi. In vendar je za nje na dlani, da morejo prodreti s svojimi zahtevami pridobitnega sloja le, če se vežejo z drugim pridobitnim slojem in sicer z najmočnejšim to je s kmetom. Štajerski obrtniki pa so tb temeljno zahtevo obrtniškega napredka prezrli in se zvezali proti kmetu z reprezentan-ti najbolj nepridobitnih krogov. Tako se je zgodilo, da smo nakra\ brali, da je ugledni Štajerski obrtnik g-Rebek kandidat v celjskem okrožju, ki bo kandidiral na listi advokata dr. Ko-kovca. Na ta način se ponavlja usodna napaka iz leta 1920, ko je bil na Kranjskem ko na Štajerskem obrtniški kandidat tisti, ki Je dal dr. Kukovcu in dr. Žerjavu mandat, obrtnikom pa nI prinesel prav nobenih koristi. Ali so mar obrtniki res tako pozabljivi, da ne vedo, kako ogorčenje Je bilo Še lani med njimi, ker je demokratska stranka tako škandalozno branila njihove interese-Ali ne govori dovolj davek na poslovni promet ki ga je demokratski finančni minister hotel naprtiti tucB najmanjšim obrtnikom, ali so vse kazni, ki jih danes doživljajo desetletja nekaznovani obrtniki na podlagi odredbe demokratskega ministra za socialno skrb, v resnici tar ko malenkostne, da jih obrtniki morejo prezreti? Naj vendar povedo oni zagovorniki demokratske stranke med obrtniki, kaj da je demokratska stranka storila za obrtnika in zlasti za podeželskega? Kdo pa je bil tisti, ki je prenesel ves denar bolniške blagajne v Zagreb? AB ne mar demokrati v zvezi s godalnimi demokrati? Naj se nam vendar pove fe eno dejstvo, ko so pokazali demokrati zmisel za obrtniške interese! Zastopniki velikih bank so demokrati in obrtniki so vežejo ž njimi! Ali je mogoča večja brezmiselnost? Na vso moč hočejo banke razviti Industrijo na škodo obrtništva, obrtnikj pa podpirajo stranko bank! Leta 1920 so bili potegnjeni obrtniki in sedaj naj bodo zopet in sicer samo zato, ker da zahteva tako nek interes napredne misli. Kakšne napredne misH, ali v gospodarskem, ali v političnem ali v kulturnem oziru? Če v gospodarskem, potem smo pač odločno za napredno misel, toda tedaj ne moremo iti z demokrati, ker so oni v tem zmislu napredni misli nasprotni Če v političnem, potem moramo reči, da nismo preveč za njo, ker še nismo prebavili niti desetine tega, kar smo s preobratom dosegli Toda še bolj nasprotni pa so JI demokrati, Id so celo proti osamosvojitvi stanov, ld hočejo večno izvrševati nad drugimi politično vamštvo. če pa v kulturnem oziru potem Izjavljamo, da smo odkrito proti napredni misli, ker smo proti kulturnemu boju, ker smo za vero in za nravnost Samo v enem oziru so demokrati za napredno misel in sicer v kulturnem bojo, kateremu pa obrtnik nasprotuje. Vseeno naj zataji obrtnik vse svoje nazore, vse svoje interese in to zaradi neke imaginarne napredne misH! Tovariši obrtniki! Ali res ne čutite, da opravljate službo nekaterim, da samo pomagate drugim do mandatov, ne da bi vi in še manj obrtniški stan kaj od tega imeli. Na napačni poti ste štajerski obrtniki, če se ponižate do vloge političnega službovanja nekaterim. Zato se ob zadnji uri spomnite, da je vaše mesto le med pridobitnimi sloji, tam kjer se grade in utrjujejo svoboda, pravičnost In red. Zato obrtniki! Ne pri demokratih, temveč v SKS je Vaše mesto I Na Štajerskem so se združili obrtniki v stranki pridobitnih slojev. Brez vsega dvoma je, da je ta korak načelno pravilen, vsaj je obrtnik poleg kmetskega stanu gotovo največji reprezer.-tant pridobitnih slojev. Samo v čast obrtnikom je torej, če ta svoj pomen v gospodarskem življenju povdarijo in če nastopajo kot zastopniki pridobitnega (Sestanek obrtnikov ljubljanske okolice) bo v nedeljo, dne 22. t m. ob tretji uri popoldne na Trati pri Žibertu (Antonu Štruklju). Dnevni red sestanka je zelo važen in zato naj bo udeležba pol-noštevilna. — Obrtno društvo v Zgornji Šiški_ Druiba »ILIRIJA" Ljubljana, Kralja Petra trg ŠL 8 telefon št 220. Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa. t*, 4 —»—>»i f»M«»M«»»<|«|«M«,M» Ako Masttna v lekarnah, trgovinah in konsnmih na dobita, ga naročite ?o poiti. 5 zavojev Mastina stana B dinarjev In sa Jih pošlje poitnlne prosto na dem. Mazilo zoper garjefaaftoteoasfio) uniči ptl ljudeh garje, liiaj, srbečico, kožne bolezni in izpuSSafa; pri fivini uniči garje. Lonček tega mazila valja po pošti 20 kron. Lekarna Trnkoci v Ljubljani (Slovenija) zraven retovia. Radnl bnovotnl fn poštni paniki te Amsterdama in Cherbourga | v Južno Ameriko* Ho d« 3aaelro. Santos. Montavidao la v | buanos Alres. Vsa potrabna pojasnila daja: i Kraljevski Holandaki Lloyd. : Glavni zastopnik za 3uto«lavHo: jKBunBiuaii. umi i«a. ji Brzojavni naslov: Real!oyd Zagreb. Telefon 24- -65, I 3qmski 1*$ SJT^z na tonKei^ Konca in cd 3 m dolžine naprej kupi u^al^c množine franke uagoo krQnj5k'b po5taji Sentjanški premogovnik, Krme! j-Dolenjsko.. I je nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svoje kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo. » CUN9RD LIHE Najhitrejši pomiki sveta. Direktni potniški, tovorni in ekspr. promet IX HAMSURGA In CHEftBOUBCU S v AMERIKO la KANADO. S 4 dimniki, 5 in pol dni kabine sa potnike tU. ratr. Potnike spremljajo izkušeni uradniki do luke ukrcanja, ki so jim med potio v vsakem pogledu v pomoč. Pojasnila.* Cunard Una. dna zaslapstva o Jagnifijo: *> a banka i i Brzojavni naslov: »Cunard" LJubljana.* IbrnnitiptnaSMa: LJUBLJANA, Kolodvorska ulica SI. 26. Najboljši dalmatinski porfland cement Iz splitske to- CI/aviaim osrednja gospo-varne oddaja CKUnUlll, darska zadruga X v LJUBLJANI KOLODVORSKA ULICA št 7 :-: M TRGOVINA •ena, slame, drv, krompirja, sadja la vsak dragih daiainlh Andrej Oset, Maribor, Aleksandrova c it 57: talafoa it 88. Naprodaj le okroglo 100 m* lepih hlodov (ferijev) borovega in hrastovega lesa. Na željo se ga tudi racžaga v poljubni debelini ter postavi na kolodvor. m Poisve se: Z«. Šiška Stav. 7. Cepljene trte različnih vrst na podla?! Rfp. Portalis in tudi vkoreninjeae bele Smarnice prodaja Franc Zelenko. pos. In trtnKar, Rucmance - Sv. Tomaž prt Ormožu, Slovenija. t Cena po dogovoru I — Za odgovor naj se priložijo znamke. i Zvona tistora in V UUBUANI - WoKova ulica štev. 1. Poštni predal 74. t: k s: t: i: s Telefon 359. f ..............li-.1-.'-....-.- ..........■> .-.„-...... ,...................... ...'1 Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporoča. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! : I m m TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA EKSPOZITURE; | PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica štev. 1 (prej slovenska eskomptna danka) KAPITAL In REZERVE Din 17,500.000.-* Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje. = Brzojavi: Trgovska Telefoni t 130, 140, 458 Konjice Meia-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) •s Sil jujsau VNVdflnn d : inmiBiHim»mtniiiH m u• n id !: u tiuntiiuimi iitiitnmniiiim! n 0 OD llliilllinMMIUilltflitliL: Kmetje, in trsovti na deželi ki v našem listu , ne pozabite pri nakupu na tvrdke, inserirajol MM Uradnik: Jakob Kafer, Natisnila »Zvezna tiskarna« t Uab;^, 232353232353232348535353482300532353232348233121535323535348234823232302234823482323235348