I POMiSrvA AIZBIPA POHISmI KM.IIN POHIŽTVA, MMIBOR 'Tržaška 65, VE G ROS SHOPPING CENI El ULOn KUHINJ, MMIBDR , Ruška 104, tel. (062) 102 618 fA/TfePOM »Vsaka paprika postane rdeča!« H l' str. 3 i Murska Sobota, 12. avgusta 1993 • Leto XLV • Št. 32 • Cena 80 SIT Kučanov servis &. ■ Gospod Kučan, naš Mihec se je naučil plavati in bomo malo proslavljali, bi bili slavnostni govornik?! AKCIJSKA PRODAJA RAČUNALNIKOV IN TISKALNIKOV III Ul 'aotlen MENJALNICA LEND HIHIIM napredne tehnologije murska sobota d.o.o. I hakup In prodala deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, ^eleton; (069) 75 427, 75518 PLAČILO NA OBROKE, Vegova 13, M.Sobota, tel./fax.: (069) 23-895, 31-954 OotJvodyo F ■ ^Kcijska prodaja fiUfitrne Hcnfekctje lOlOS LEPENKA TRŽIČ d.d. C£H£HIŽJ£ DO 25% •^026- AVGUSTA V Prodajalnah Trg je tisti, ki opravlja selekcijo, posledice pa so predvsem T' gospodarstvu. Časi, ko so v mnogih podjetjih s svojo proizvodnjo komajda zmogli zadovoljevati povpraševanje, so mimo in položaj je zdaj povsem nasproten. Bolj kot količina je zdaj pomembna kakovost, še posebej za tiste izdelke, ki jih podjetja prodajajo na tuje trge. Tam je konku- renca velika in v sem konksirenčnem boju lahko vzdržijo le I najboljši. V preteklosti številna slovenska podjetja s svojimi izdelki niso silila v izvoz, saj so ugotavljala, da se da veliko bolje Živeti in zaslužiti doma. Z razpadom Jugoslavije in izgubo ; velikega deta tega tržišča pa so se razmere čez noč spremenile. Posledico vseh teh sprememb niso obšle tudi pomurskih podjetij, zato ne preseneča, da so marsikje ostali brez deta, delavci pa tako rekoč na cesti. S skoraj 19 odstotki nezaposlenega aktivnega prebivalstva se Pomurje uvršča prav v slovenski vrh, ob nekaterih drugih dejstvih pa nas takšen podatek niti ne sme presenetiti. Preustraj proizvodnje je pogoj za nadaljnji gospodarski razvoj. Takšne trditve smo v preteklosti neštetokrat slišali in lahko bi zapisati, da so postale fraza. V praksi pa je žal ostajalo po starem, zato nas ne sme presenečati, če so razmere takšne, kakršne so. Bili bi seveda pristranski, če bi te trditve posplošili, saj praksa kaže, da tam, kjer so besede tudi udejanjili, razmere le niso tako kritične Žal je takšnih podjetij malo, zanje pa lahko trdimo, da bodo preživela in se razvijala. Ob vseh težavah, s katerimi se v zadnjem času srečuje gospodarstvo, še posebej pa ob pomanjkanju denarja za j nove naložbe, je nove proizvodne programe sicer težko Evropa zdaj ali nikoli oživiti, vendar si upamo zapisati, da pomurskemu gospodarstvu bolj kot sredstva primanjkujejo programi. Dobrih programov namreč ni mogoče dobiti od drugod, pač pa morajo nastajati doma, v lastnem delovnem okolju. Tu pa pridemo do bistva problema, ki je posledica premalo znan: stveno-raziskovalnega dela v pomurskem gospodarstvu. S tem seveda ne trdimo, da Pomurje nima sposobnih strokovnjakov, pač pa da jih vsaj doslej nismo znali ali uspeli pritegniti k sodelovanju. Iz Pomurja izhaja kar 88 doktorjev znanosti, kaj zlahka pa bi prešteli tiste, ki v tem gospodar. stvu tudi delajo. Velika večina jih je odšla od tu in mnogi med njimi delajo na akademski ravni, nepovezani z neposredno proizvodnjo. Stanje, ki je v pomurskem gospodarstvu, je tudi posledica odmaknjenosti od središča, saj je velik del znanstveno-raziskovalnega dela zgoščen v Ljubljani in rezultati le redko prodrejo do nas. Krivdo za to je potrebno predvsem pripisati politiki države, ki policentričnemu razvoju na tem področju doslej ni namenjala dovolj pozornosti, še več krivde pa je v podjetjih, ki ne znajo izkoristiti vsega, kar bi lahko. To trditev dovolj zgovorno potrjuje podatek, da je v Sloveniji kar 550 razvojnih projektov, ki jih sofinancira ministrstvo za znanost in tehnologijo, od teh pa jih je le S v Pomurju. Če se bomo že'eit vključiti v Evropo, se bomo morati prilagoditi zahtevam tega tržišča, in to velja tudi za pornur- sko gospodarstvo. Za to pa bo moralo poskrbeti samo, saj mu ne bo nihče ničesar podaril. V tistih podjetjih, kjer so do takšnega spoznanja prišli že zdavnaj, trenutne težave ‘ uspešno obvladujejo in Evropa zanje Že postaja resničnost. LVDVIK KOVAČ 1 V 'iSt ■.c '1 I* SLAVIC PRESENETIL Vestnikov koledar Če je na Veliki Šmaren grdo vreme, bo huda zima. VREME Sončno in vroče bo. Popoldne in zvečer krajevne nevihte. 12. avgust, Četrtek, Inocenc 13. avgust, petek, Lilijana 14. avgust, sobota, Maksim 15, avgust, nedelja, Veliki šmaren Pregovora Veliki Šmaren brez dežja, sladko Vince bo doma 16. Rok avgust, ponedeljek, i 17. avgust, torek, Hijacint 18. avgust, sreda, Helena Trgovina Ela Vlaj Vidonci ima na zalogi premog. Tona lignita velja 6.495SIT, rjavega premoga pa 11.500 SIT, franko železniška postaja Murska Sobota. Na zalogi imajo cement, vreča stane 536SIT. Imajo tudi maltit, apno in vse vrste krmil. Naročila sprejemajo tudi po telefonu 51-170 in 21-976, 32-464. stran 4 S 5jc s -C v e e FpRGOVINA BALAŽIČI - ČRENŠOVCI, tel.! 70 796 UGODNO: • ženski, moški in otroški čev- , Iji * športna obutev J • tekstil k Hi H HIHIfl stran 2 vestnik, 12. avgusta^ aktualno okoli nas J PO SLOVENIJI Zgodovinska ogroženost v ■ BLED - V Sloveniji so bili na obisku udeleženci sestanka sveta direktorjev največjega združenja turističnih agencij na svetu ASTA. V združenju je več kot 20 tisoč članov iz 125 držav. Ob tej priložnosti so predstavniki Slovenije predložili svojo kandidaturo za organizacijo srečanja tega združenja, ki naj bi bilo letos ali prihodnje leto v Portorožu. ■ KRANJSKA GORA - Predsednik države Milan Kučan se je sešel s predsednikom koncerna Kovinotehna Sergejem Mr-Ijavljenkom. Kovinotehna bo z ruskim koncernom, ki gaje ustanovila vlada v Moskvi, oblikovala mešano podjetje, katerega sedež bo v Sloveniji. ■ LJUBLJANA-SIovenskavladajesprejeiasktepo poveča n j u izhodiščne plače za delavce slovenskih železnic za mesec julij. Ta znaša po novem 23.677 tolarjev, kar je 6,5-odstotno povečanje. Vlada je sprejela tudi uredbo o višini posebne takse za igralne avtomate. Mesečna taksa za uporabo posameznega avtomata je 80 tisoč tolarjev. Srbov? Varšavski tednik Polirvka je pod Hkrati Marek Waldenberg za- naslovom »Nezaželena država« ob- vrača enostranska tolmačenja, kru-javil daljši članek profesorja Ma- tost srbskih borcev pa pojasnjuje reka Waldenberga iz Krakewa. ki z dejstvom, da se čuti srbski narod govori o zgodovini in prihodnosti najbolj ogrožen in da je prav med BiH. Avtor opozarja na probleme Srbi največ ljudi, katerih najbližji nacionalno in versko mešanega sorodniki so bili pred pol stoletja prebivalstva »Jugoslavije v m a- žrtve genocida. Po njegovem mne- tudi Washington. ki zaradi lastnih interesov na Bližnjem vzhodu kaže (sicer dokaj neprepričljivo) solidarnost $ bosanskimi Muslimani. »Na razvoj dogodkov v Hrvaški in Bosni je usodno vplivalo prepričanje, da srbske oblasti spodbujajo tamkajšnje Srbe k oboroženemu boju, da so torej te republike žrtve srbske agresije. Nihče ni razumel, kolikšna je stopnja odločnosti tam živečih Srbov, Zmotno so pričakovali, da bo poostritev sankcij zoper Srbijo že v kmalu prisilila sprejmejo Vance-Ownov Na koncu profe sor W»I«* govori o vprašanju meja, ki so »arbitralno ol^ ij®' oblast totalitarnih držav«. Z* ODiasc loiiiiiiiirnin oiia’"' po reviziji meja in meja einičnim načelom bi * pojavile kot glavna teni) evropske konfederacije, . katere se zavzema franooi*'” mier Bali a dur. .■■■ Priredil MILAK-1- PO SVETU ■ KAIRO - Z obiskom Egipta je ameriški zunanji minister Christopher začel svojo enotedensko bližnje vzhodno turnejo. Obiskal je tudi Sirijo, Jordanijo in Izrael. Ameriški državni sekretar želi s tokratnim popotovanjem po Bližnjem vzhodu oživiti mirovna pogajanja med Izraelom in sosednjimi arabskimi državami. ■ TRST - Na povabilo predsednika Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Klavdija Palčiča se je mudila -na obisku v Trstu delegacija državnega zbora Republike Slovenije pod vodstvom Hermana Rigelnika. Delegacija je obiskala uredništvo Primorskega dnevnika, nato pase je srečala Se s skupnim predstavništvom Slovencev, ■ TOKIO - Japonski parlament je izvoli! novega ministrskega predsednika Hosokavo. Dosedanja vlada premiera Miazave je odstopila zaradi poraza vladajoče Liberalnodemokratske stranke na volitvah sredi julija. Kot prva ženska na Japonskem je mesto predsednice parlamenta prevzela 64- letna Takako Doi. ■ PHNOM PENH - Iz Kambodže je odpotovalo 422 urugvajskih pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov. To je te drugi kontingent vojakov, ki je v minulem tednu zapustil Kambodžo. Prej je namreč državo zapustilo 400 tunizijskih pripadnikov mirovnih sil OZN. Okrog 16 tisoč pripadnikov modrih Čelad je nadzorovalo podpis mirovne pogodbe oktobra 1991 in organiziranje volitev, ki so bile lani maja. ■ HONGKONG - Zadnji krog ki tajsko-bri lanskih pogovorov o prihodnosti Hongkonga po letu 1997 seje končal neuspešno. Jedro nesoglasij je financiranje novega hongkongSkega letališča, katerega gradnja bo stala več milijard ameriških dolarjev. ■ TEHERAN - Iranski predsednik Ali Akbar Rafsandžani je že drugič prisege! pred parlamentom. Rafsandžani. ki so ga ponovno izvolili za predsednika na junijskih volitvah, je predstavil nove Člane kabineta. ■ JOHANNESBURG - Južnoafriška policija je po petih dneh nemirov začela obsežno akcijo v Črnskih predmestjih Johannesburga, V nemirih je bilo ubitih približno 130 ljudi. ■ BONN - Na osnovi najnovejSe vohunske afere v Nemčiji, ko so razkrinkali vohuna v štabu pakta Nato, so v nemških krogih prepričani, daje pričakovati nova odkritja in posege protivohunske službe. Nekoliko jih moti, da je 2 tisoč tajnih aktov vzhodnonemške lajne službe prišlo najprej v roke Američanom, Sele nato pa so dobili vpogled vanje tudi nemški protiobveščevalni strokovnjaki. ■ TBILISI - Gruzinski predsednik Eduard Ševardnadze je v parlamentu izjavil, daje vlada pripravljena umakniti svoje sile iz Abhazije takoj, ko bodo na to območje prispeli vojaški opazovalci Združenih narodov. ■ HIROŠIMA - Tu so zaznamovali 48. obletnico eksplozije jedrske bombe. Tudi letos so se tisoči Japoncev in drugih poklonili spominu na 140 tisoč ljudi, ki so izgubili življenje v jedrski eksploziji. ŽENEVA - Pakistanski zunanji minister Satar je izjavil, da Orga nizacija islamske konference zahteva zračne napade na srbske položaje v okolici Sarajeva. Minister Satar je predlog predstavil tudi predsedujočima ženevske mirovne konference Ownu in Stoltenbergu, ■ ZAGREB - Pod predsedstvom Franja Tudmana se je sešel svet za obrambo in državno varnost. Med drugim je ostro obsodil najnovejSe srbske napade, hkrati pa je zagotovil, da bo stori! vse, da bi čim prej popravili MasleniSki most ih spet omogočili promet prek njega, saj je to na Hrvaškem pomembna prometna povezava. BUZET - Na zasedanju Istrske županijske skupščine so izrekli nezadovoljstvo zaradi položaja Istre in sklenili, da bodo od hrvaškega ustavnega sodišča zahtevali, naj zavrne zakonodajo o lokalni samoupravi, ker naj bi ta peljala Hrvaško v popoln centralizem. S svojim položajem nameravajo Istrani seznaniti tudi politične kroge v tujini. ■ NEW YORK - Stalni predstavnik Republike Slovenije v OZN dr. Danilo Turk je predsedujoči varnostnega sveta in generalnemu sekretarju OZN Butrosu Galiju posla! pismo. V njem zahteva nadaljevanje obravnave o mednarodnopravni kontinuiteti nekdanje SFRJ ter dokončno ukinitev njenega članstva v OZN. lem«, zlasti še na težak položaj Muslimanov. Mednacionalni odnosi naj bi se poslabšali že v obdobju 1941-1945, ko so Muslimani aktivno sodelovali v genocidu zoper Srbe, ki ga je izvajala Paveli-čeva NDH. »Težko je razumeti, da tisti, ki so v zadnjih letih zagnano trdili, da je bila Jugoslavija umetna tvorba, niso opazili, da je bila republika BiH. ki je nastala po zasnovah jugoslovanskih komunistov, še precej hibridnejSa tvorba. Neverjetno je, da niso razumeli, da je nju je bilo v Jugoslaviji pio drugi svetovni vojni veliko storjenega za vzpostavitev institucionalnih okvirov za krepitev sloge med narodi, To politiko danes nacionalisti ne- utemeljeno kritizirajo. Pred Evropo se postavlja vprašanje: »Zakaj se je ta pozitivna politika končala s tako tragičnim polomom?« »Povsem jasno je. da je k temu pripomogla kriza družbenoekonomskega sistema, ki je obstajal v avtoritarni državi. Naraščali sta Iz Zagreba piše Hrvaški ’Alo,’alo! bilo eno obstoj takšne tvorbe kot frustracija in agresija. Ker so bili Odkar je dr. Franjo Tudman na oblasti, na Hrvaške<^ poznajo sezone »kislih kumaric«, kot se v novinar^ jeziku imenujejo pasji dnevi, ki v vsaki normalna državi preteneje politike na dopust. Na Hrvaškem celotnem območju bojevitega Balkana je seveda ljudje pa kljub vojnim ali polvojnim razmeram niso VESTNIK Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Sedernjak, Štefan Cigut. Zlatko Eriih, mag. Dalitrar Geder. Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. AleksatKter Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavtra uradnicaj. Janez Votek (odgo- vomi uredr^). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda ; Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: republike v okviru federacije, da pa je nekaj povsem drugega ustanovitev posebne države,« pravi Waldenberg, pri tem pa dodaja, da pri izrekanju za neodvisnost niso zagotovili konsenza nacionalnih drugim v tem sistemu spori med posameznimi družbenimi sloji razmeroma šibki, se je krepila kohezija znotraj nacionalnih skupnosti, agresijo pa je bilo potem laže usmeijati proti narodom. Pomembno skupnosti, prav to pa je pripeljalo vlogo pri spodbujanju nacionalnih do vojne. »Srbi so se upravičeno bali, da bodo postali žrtve majorizacije Muslimanov, ki sojih podpirali Hrvati. Tudi v tem primem so morali odigrati pomembno vlogo spomini na tragedijo, ki jo je srbska skupnost doživela pred pol stoletja, Te spomine in odpor pa so še dodatno spodbujale informacije o tem, da zeologijo.« antagonizmov in teženj po neodvisnosti so odigrale stare politične elite, ki so računale s tem, da se bodo s pomočjo narodnih in nacionalističnih gesel obdržale na površju političnega življenja, pa tudi nove, ki so pomanjkanje realnih in konkretnih družbenih programov nadomeščale z nacionalistično fra- bo prišlo do konfederacije med Waldenberg je prepričan, da so BiH in Hrvaško, Do oboroženega bila pri tem veliko kriva tudi sred- spopada je prišlo tudi zato, ker je dobila BiH ob razglasitvi neodvisnosti država unitarni značaj,« na- stva javnega obveščanja, za katera celo trdi, da so »najhujši vojni zločinci.« Ta sredstva so (zlasti lelevi- vaja poljski avtor. »Sele danes, ko zija) z enostranskimi in pogosto iz- je padlo toliko žrtev in po tolikšnem uničenju, je končno prevladalo prepričanje, da ta država ne mišljenimi podatki »ustvarjala sliko okrutnega sovražnika, spodbujala sovraštvo in pozivala k maš- more obstajati ne kot unitaristična Čevanju. V jugoslovanskih dogod-ne kot država fro Vance-Ownovem kih je bila sramotno neuspešna tudi načrtu, ker tega ne želi vsaj tretjina zahodna diplomacija, in to je go- njenih državljanov; če upoštevamo tovo skrb zbujajoče. Predvsem ni šč Hrvate, ki se prav tako zavzemajo za drugačne rešitve, pa več kot polovica prebivalstva.« V nadaljevanju dokaj odmevnega članka preberemo: »Razdelitev Bosne in Hercegovine na tri države v okviru ohlapne konfederacije bi bi)o treba sprejeti tudi v prid muslimanske skupnosti. razumela, kako nevarne posledice lahko ima razpad Jugoslavije. V začetku je hotela to preprečiti, vendar so se politiki kaj kmalu sprijaznili s tem, da bo ta država razpadla, tako da niso storili ničesar, da bi to preprečili. Seveda pa je težko odgovoriti na vprašanje, ali bi se bila v primeru odločnih Tudi če bi že kmalu zatem prišlo do akcij za ohranitev Jugoslavije ve- razpada konfederacije, pri tem pa čina Hrvatov in Slovencev priprav- bi se srbski in hrvaški del povezala Ijena odreči secesiji. Druga velika s svojima državama. V tem primeru bi ostala samostojna muslimanska država, v njenih mejah pa napaka je bila, da so prenagljeno priznali nove države, saj se je to zgodilo. Še preden so bili sklenjeni sporazumi z zainteresiranimi na- večina od 1.7 milijona Muslima- nov, pa tudi skupine prebivalcev rodnimi skupnostmi o reševanju srbske in hrvaške narodnosti.« piše nacionalnega vprašanja. Tukaj je profesor Waldenberg in dodaja, da bo nadaljevanje bratomorne vojne odvisno od tega, kako bodo opravili to razdelitev in ali bo v muslimanski skupnosti prevladal islamski fundamentalizem ali laična demokratična struja. Po njegovem Šlo predvsem za status Krajine in določenih delov Slavonije ter sestavo Bosne in Hercegovine, Za prenagljenost pri sprejetju dejstva, da mora Jugoslavija razpasti, pa tudi pri priznavanju secesije posameznih republik mora prevzeti jki- mnenju bo rešitev bosanskega sebno odgovornost diplomacija ZR vprašanja odvisna tudi od razvoja dogodkov na Balkanu, zlasti na berg. Kosovu in v Makedoniji. Mnogi udeleženci spora si skušajo po diplomatskih kanalih pridobiti zaveznike, s tempa se širi območje, ki bi ga utegnila zajeti nova vojna. Sosvet za Nemčije,« pravi profesor Walden- V članku med drugim navaja iz- jave zahodnih državnikov, da je prišlo do močnega »vatikansko--nemSkega pritiska« na Evropsko skupnost. Istočasno pa kritizira Gradiščanske Hrvate Največja avstrijska narodnostna skupnost. Gradiščanski Hrvati, je dobila svoj sosvet, posvetovalni organ v kanclerjevi pisarni, ki zastopa interese manjšine in kanclerju predlaga ukrepe za njeno zaščito. V sosvetu je po pet predstavnikov SPO in OVP, dva pre dstavnika cerkve ter 12 predstavnikov manjšinskih organi- zacij. Zaradi dolgoletnih razprtij so Sele sedaj dobili svoj organ, ki bo ščitil njihove interese. Razprtije so nastajale zaradi konkurence med narodnostnimi organizacijami in načelnega razhajanja med zagovorniki mehkejšega in tršega manjšinskega nastopa. Čeprav najštevilčnejša (čez 30 tisoč oziroma več kot 7 odstotkov gradiščanskega prebivalstva), je hrvaška manjšina doslej sama večinsko odklanjata dvojezične krajevne napise in šele v zadnjih letih, zlasti med mlajšo generacijo gradiščanskih Hrvatov, dobiva fju K-ijuu vujnun uii ffiriviJjriirfi razrriKrarn smisla za humor. Neka raziskava zagrebškega tednike^ . I bus, ki pa je ne upajo objaviti, je na prvo mesto . prireditev prek malih ekranov uvrstila redne tneseest^^ skovne konference hrvaškega predsednika dr. Franja dmana in šele na drugem mestu je znamenita angleška S'. I zanka’Alo, 'ato, ki se je prav v prejšnjem tednu HTV, V uredništvu Globusa pravijo, da bi v tem zvonar katedrale hrvaškega duha, kot se imenuje HTV-ja Antun Vrdoljak, vsak večer predvajal s Tudmanovih tiskovnih konferenc, sedaj pa jih po nem prenosu na prvem programu hrvaške televizije fF Ijajo samo enkrat v elitnem času neposredno po ostcact if televizijskem dnevniku. Seveda pa državljani ne vedo za zakulisje Tudm^ pogovorov z domačimi in tujimi časnikarfu iirtudt' gledalci TV že med potjo svojega predsednika od vrat do govorniškega odra v načičkani konferenčni lahko ugotovijo, koliko je ura, se pravi, kaj je F ‘^.t dobrega ali slabega razpoloženja poglavarja hrvaške Njegov prvi svetovalec dr. Slaven Letica, ki je mani KF leto zdržal v Tudmanovi senci, mi je ob odhodu iz banskih dvorov, kjer je bil do bombardiranja te nrr rezidence hrvaških banov (7. oktobra 1991 j tudi sedeZ Skega predsednika, zaupal, kako je uravnaval razpoloženje. Pred kakimi pomembnimi državniškin'^^ govori je Leticit pred Tudmana stopil brez kravate ali ‘ r j srajci. »Sprva je samo mrŠčil čelo, cepetal Z spreminjal barvo na licu, ker se je bal, da me izgubL P p pa je nekajkrat eksplodiral in se dobesedno zlajal takih predstavah se je čez nekaj ur umiril in me prosU’ i .Ji IH' .'(4' £ 1--1 J se še danes spominja Le/^ j ne pustim na cedilu, ________________........ Tudmanov kabinet pravzaprav zapustil v trenutkai^,; hrvaški predsednik vendarle doumel ozadje izzNatr jega prvega svetovalca. Prof dr. Slaven Leiica, ki na zagrebški medicinsk^ teti predava socialno medicino, je namreč že po sodelovanja s Tudmanom ugotovil, da se lahko hrvaške države tudi med neprijetnimi državniškimi Pj obnaša dokaj normalno, če prej svojo jezo, k^ /jH s posebnim Tudmanovim dodatkom značilna za l)" jif rojeni v znamenju bika, zlije na kakšnega sodelavcfi< gem primeru so taki pogovori obsojeni na propad- ■ Ato, pozneje je prof. Letica tudi ugotovil, bistveno Tudmanovo razpoloženje na pogovoriti ' sklepanjem sporazumov, temveč tudi tedaj, ko^ ; listinah komaj posuši črnilo in jih je treba zočezi Tako kot bi morali Hrvatje izvajati prvi sporazjtm^jiiil I skimi Srbi, po katerem bi se morali do konca hrvaška vojska in policija iz celotne zadarske, šip , nrvasKa vojsko in policija iz ceiome zaaarn^^, । sirijske okolice, čeprav je seveda tak sporazum ' in nieeovo liudstvo nadvse oonifuioč. Namesto tt- in njegovo ljudstvo nadvse ponižujoč. Namesto dman na svoji redni mesečni tiskovni konferenci, ' dva dni po izteku roka za umik hrvaških bentil in grozil kninskim Srbom, da se jim bo bardiranja masleniškega pontodškega mostu mtiP, se bo z njimi pogajal samo, če bodo sprejerm^^^ pravila igre. Seveda iz te moke ni bilo in ne bo Glavni hrvaški tragikomik, kar Tudman omenjeni tiskovni konferenci predvideni stave v zvezi z Maslenico zamenjal s bogastva, ki ga obkroža. Ker dobro vem, da hadezejevski novinarji pred vsako konferenco K. stavljena vprašanja iz Tudmanovega tiskovnega odgovor o predsedniškem letalu, novih predsea rih, kijih gradijo ob nekdanji Titovi vili Zagori^ čaku, in predsedniški jahti tudi tako priprovljftt^^^ izsilili opozicijski prvaki, ki čedalje bolj nosi slovenskega predsednika Kučana ž razsip'’,^ rena hrvaške države. »Ali naj zajašem osla podam na državniška potovanja, kakršna sem tc^^ skem in drugje po svetu,« se je vprašal Tudrm _ svoje udobja, ki se kvečjemu lahko __kjJ-;_ ____:T.^_L n..____ 'JiiviJaf. * -.■■lir.v velikim vzornikom Josipom Brozom-lt ostanke iupoknmuniTma in drueih nasoromtk ostanke jugokomunizma in drugih naspromik^_^^^ . hrvaške driave. » Tudi predsedniška jahta državnosti,« je izustil Tudman, ko je hkrati s tem plovilom razkazovat lepote hrvaSkegu driavrtikom. Pozno zvečer, natanko okoli polnoči. novinatfi in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403. računovodstvo in tajništvo 21-363 in 21-064, QPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1993 je 980.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki gubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravica, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za intormiranie Št. leAB z dne 30. 1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točka tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. ta zahteva vedno več pristašev. Sicer pa je hrvaška manjšina v Avstriji četna, ki je ustanovila sosvet za madžarsko, slovensko (1989) in slovaško narodnostno skupnostjo v skladu z leta 1976 sprejetim zakonom o narodnostnih skupnostih. Zanimiveje, da je v Avstriji sedaj uradno šest narodnostnih 'skupnosti. Poleg slovenske (Koroška in Štajerska) in hrvaške (Gradiščanska), ki sta omenjeni in zaščiteni že v državni pogodbi iz leta 1955, priznavajo Se madžarsko (Gradiščanska), slovaško in čeSko (obe Dunaj) skupnost, posebna manjšina pa so od lani tudi na Dunaju živeči Madžari, begunci iz leta 1956. Kot sedma narodnostna skupnost naj bi bili priznani Romi. gledališču Jazavac pripravljajo najbolje predstave na temo hrvaške, srbske in muslidtf je igralec Božidar Khuen, ki do najmanjši. oponaša Tudmana, že sedel v nedokončan^ jahti, s katero je Tudman na odru popeljt^ jfF Slobodana Miloševiča mimo Babine euzice nn . it> • Slobodana Miloševiča mimo Babineguzie^'d-J ' se namreč imenujeta dva od 125 otokov, nov kornatskega arhipelaga v morskem zuu'*'' Pa naj kdo še reče, da Tudman ni sam" deskah, temveč v resnici prvorazredni, rektt acijski komik! M. J, ( I k vestnik. 12. avgusta 1993 stran 3 aktualno doma fp T f * * Panonki menijo^ da ni tako velike škode, kot trdijo pridelovalci ~ Krivi so ^^^inarji^ ki pišejo preveč bombastično in tendeciozno 4 » Vsaka paprika postane rdeča!« | statistika M JL M I Do zamenjave semena oa I Semena niso prašičja 1, Ir I 1 ! i ( i It' nekako uredili, drezali v te stvari; občutek nas je obdajal g j^_^''^ljkov?ni obisku pri _________ t,,....,,. .„ _______ ZP direktorju ogledali so si sporne nasade pe- '' r. Semenarstvo, j^oče paprike, se sestali z uvoz- ^TOciiu o Reklamaciji se- _ ds -i® dolžnost, pisanju novi-u.L - ^rneni celo prvi odsta- ZP Sevprlj i! I i f i 'i 1 Če no- celo prvi odsta- dftzafi *]' POt;<:*’no ■ * le Hvar-, Toda če nas 'pičeni Ijudii dmo velika n p-d.pn«-u. 'b (tTizadeti 'drugi zafichniki. * želi jo niki. lie kličejo, 'it- vi- polja s papnko. če ki o'reljaviii kot podjev dolžnost, ^•heij problem uvoza (h Printen? u® v tem hura ^nnena paprike ba-tJ je naša nilonra prav lako bi ' ■ da bi tudi drugi čutili ^mena paprike ba- prav tako bi Do zamenjave semena paprike pri ZP Panonka - Semenarstvo 4 4 ' 1 t' Skrivnostni uvoznik iz Nem-čije Minuli teden so Pomurje obiskali gostje iz Nemčije; paprike od njih. Za te ljudi so - če se ne pojasni vse ozadje - krivci oni. . ^W‘ja Žižek, ............ . ■km****^**^*^ Črcnšovcih; pridelovalci pa-;,l,.^;Aodo imeli zelo ve-š skupno okrog , '"‘1'jone . . «• ‘'^ofakov direk- * ''»»a tudi Mno, za nekaj sto pa bo oškodo- zadruga. Nor- -■ da Se vsak upira ^Sovornosti, IlAnl.. — ?onka. tako Pa- Zunanja trgovina m vsi trgovina i^eistv' . vključeni, oskA” J®' je kmet .^^dovan, Mi smo zavr- -t la ■A ojihov , nam predlog, da iemp v Pt^vrnili samo 1'iiipt branil. "■'fletje ?) So pa so oSkodavani, 'tložili tudi veliko to, da poskušajo »»“Priko-se^ar^r^dm',; ■'^1' in i^pre-,. Mi se I’« Pridelovaci še se-^ogovoriii. Kako 9 nikom Jožetom Jeričem iz Zunanje trgovine ABC Pomurke in Dušanom Lutarjem, direktorjem ZP Panonke Semenarstvo, naročnikom in kupcem uvoženega semena iz Nemčije. Zanimiv je podatek, da je Semenarna Ljubljana seme paprike »babura Sorokšari« uvozila iz Makedonije - zrasla je seveda povsem normalna paprika. Kdo je podtaknil pomurskemu uvozniku napačno papriko in zakaj? Zakaj oba. Jerič in Lutar, še vedno ščitita posrednika iz Hamburga? Dušan Lutarje na vprašanje, čc jc to mogoče kak posrednik iz južne republike, odgovoril, Ne. to sploh ne pride v poštev in ne bi zdaj iskali zveze z Vojvodino in embargom. Jaz bi bit vesel, če bi la paprika prišla iz Vojvodine - iPnfprrčdJiii sem, da bi bila super dobra, saj ima tam semenarstvo paprike stoletno tradicijo, prav lako pa so tam najbolj ugodne podnebne razmere. Tujemu partnerju nismo obljubili, da njegovega imena ne bomo izdati. Tega sami nočemo! V Evropi so določena pravita, da dokler se ne dogovorimo,., škoda je Seme ni (isto, ki s« ga naročili Zdaj že lahko zapišemo; izvidi vegetacijskega poskusa, s katerim je Kmetijski inštitut Slovenije ugotavljal sortnost semena, in vzorci, ki so bili deponirani pri inštitutu (ki je tudi izdal oranžni certifikat), so pakazati, da seme ni takšno, kot so ga naročili. Opraviti je potrebno Še superanalizo sort-nosti (dobavitelj mora še analizirati ostanke zalog semena v Hamburgu) in šele nato bodo lahko dokazali, če jc napako naredil dobavitelj Iz Hamburga ter posredno tudi uvoznik. Dušan Lutar je v poročilu zapisal; »Ugotovt/eno jr Jrj/c tildi, kol kaie tudi vegciacigtiii preizkrn. da sporno seme m takšno, kot smo ga naročili, temveč je iz njega zrasla podolgovato in ostra paprika. Na vsak način bomo morali počakati na supe-ranalizo in potem sprožili ustrezne mednarodne pO' dolgoletnega partnerja dati v časopis, če ne vemo natančno. kaj je. Po celotni končani zadevi pa bomo rekli svoje.« Odgovornim pri Pa- nonki in Zunanji trgovini se zdi Skoda, da se sploh kaj piše v časopisih; seveda bi jim najbolj ustrezalo, da se jih ne bi nikjer omenjalo - s tem pa se ne strinjajo v zadrugah, sveto- stopke. Seme je bilo kupljeno po mednarodnih PIS-pravilih in po teh ho potekalo tudi razreševanje. Glede na to. da smo vse naredili v skladu z zakonom in po predpisih, se fpectiujema, kje je sedaj krivda in kdo nosi odgovornost. Ponovno zatrjujem, da se nočemo ugovarjali na zakonodajo, vendar bo tudi tu država morala zaščitni tako ene kot druge, čšavkljub vsemu povedanemu pa ponovno pravim, da ne heiimo od odgovornosti. Zato smo ie danes dogovorjeni z dvema podjetjema, kt reklamirata paprike. da se . valnih službah in zasebnih vrt-I narijah. Prav ti ljudje pa imajo J ^'ilncv (pa tudi ma- p 'lohto » ^Pt^tivljati svoj poklic < resnostjo in odgo- 11 v primeru :t 1 tl, 111 "* prodajalcev se-i; saterega je zrasla pe-if ...Paprika 1. ' 'tntn- neposreden stik s kupci, ki so kupili ati dobili seme in sadike bomo poskušali sporazumno dogovorili o tem problemu. Če sporazumnega dogovora ne bo, so tu ie sodišča, v takem primeru pa bomo vključili v razreševanje dfiavne organe in insti- 'tiiio Pil žačutili. primeru nedoločene Vsak četrtek Vestnik -Jutomera ^ovičasi, K. . / drugačna vsebina Slove- vsi občinski i “a kašen po- 2. smo, ne ‘tl^lasf •■i”’"-h1* i*"'' praznik ‘»»r V' Osv.’r'‘.^^‘’’‘“''ekak. le mH** ’’ 'I'' oiHoicilL da ******^ 'ptrnjiil preilv«.;;” nž '*šrs 'rr' Ljub*' ''I’*) 1’ t ‘ ^.5 ? Piipolhomsi . l k ržbil rekli, da jc | dogiHUA v . ** oilKine, t***" l' \ ni kaj «p«T«'. 1 ’**ll aotovfi pa »It 'o i A,"* y’l^W(i »udi na odpof uKupatorif '-nnr'’**'’'*”* vojno- W dvi;diw:vTio prazno- it • ■A^'i‘*’‘'šcsa ptaznikii y v petek zvečer i predvsem na 8. ko i, - ^•'ski tabor. Gre mivn vse- \H»člne, tako L I« PhMi I.« tthu ' ha odpor okupatorju S l^ tl. 'I* □ S Priložnostnim ■ T?"’ i” otvo- iz ic dogu- občin- ;?š del ’ -1 kul? doga- 1 nosina slove.snost pa. je bila tudi v parku L slovenskega tabora, kjer jc govoril profesor Viktor Vrhnjak, med go.sti jt« je bil tudi fiotiii ^■>biaf1 akiuk--mik prof, dr .knhm 'frtifijjuli Tam so na spomenik pripeli ploščico ob 125. iibletnici I. li r II ' r L Slavk« Kurhus, vrtnarstvo Gornja Radgona: >iPred vrati sem našel zaboj pekoče paprike z grozilnim pismom. Neki odvetnik iz Murske Sobote od mene pisno zahteva, da mu plačam pet tisočakov, da si bo kupil normalno papriko Vsi krivijo mene, seveda, saj sem jim i jaz prodal sadike. Letos, ko bi imeli največji bum in bi posel zacvetel, se mi je zgodilo tole s papriko. Namesto da bi nas vsi hvalili, kako poceni in zdrave sadike smo jim prodali, vsako v svojem lončku, pa nas sedaj vsi obtožujejo, da smo mi krivi za te paprike, Prodal sem 30 tisoč sadik na tržnicah v Murski Soboti. Ljutomeru. Ptuju, Radencih in Gornji Radgoni, Jaz ne potrebujem nič povrnjenega, škodo naj povrnejo tistim, ki so sadili to papriko, prav tako pa naj se javno pove, 1 kdo je v resnici kriv,« il Tiicije... Ze sedaj lahko rečem, da bo vsak, ki se bo izkazal z dokumentacijo oziroma dokazilom, da je seme kupil pn nas, dobit najmanj povrnjeno vrednost .semena. Na tak način in uvozniku omenjenega semena Zunanji trgovini ni prišlo po naklučju. Ne glede na citiranje in izgovarjanje uvoznika, konkretno g, Jožeta Jeriča, ki je izvedel posel, na neurejenost zakonodaje na tem področju, je to nesramno, da ne zapišem podlo. Dejstva so nekoliko drugačna, namreč že rajnka Jugoslavija je imela eno najbolj rigoroznih zakonodaj za uvoz in dodelavo semenskega blaga. Ob tem kaže spomniti, da je semenarstvo obdelano v petih zakonih, ki veljajo Še danes. Nadalje kaže spomniti na vladni odlok, ki v letošnjem letu prepoveduje uvoz semen nepooblaščenim in strokovno neusposobljenim podjetjem. Tako so v letošnjem letu lahko uvažala in razpečevala semena le tri slovenska podjetja, med njimi ZP Semenarstvo z Zunanjo trgovino. Znano je, da podjetje, ki sc ukvaija s tovrstnimi posli, mora imeti .sodelavca s posebno »licenco«, ki jo izdaja republiško ministrstvo za kmetijstvo - odgovorno osebo za pridelavo in j dodelavo kmetijskega semena in uvozne posle. Z zakonom so tudi predpisani kriteriji, na osnovi katerih si lahko pooblaščena oseba 1 pridobi to odločbo oziroma licenco. Znano je, da ima pri Zunanji trgovini to odločbo od 6. 3. J990 g. Jože Jerič. Ni sicer znano. kako mu je do te odločbe uspelo priti, saj ne izpolnjuje zakonsko zahtevanih kriterijev. Resda je inženir kmetijstva, toda strojne usmeritve, poleg lega nikoli ni delal v praksi in se je teh enajst let. I ki jih navaja kot svoje izkušnje, ukvarjal zgolj s prekupčevanjem. ' T^i^ierizn 'ita rtčt imati nmortijaMAnn 1 ...,.,2, Dejstvo je, da so imeli do omenjenega datuma licence trije 1 ibisfijo poizkusili popraviti na- I wdi wivB tMi/H kupi em, A:J »o ir e/tn ereri.rj jf' mena. Seme smo prodali kor vrhunski strokovnjaki, in sicer za sadje in sadne sadike Milko Kranjc, koruzo in pšenic« pokojni Franc Skledar ter za druga semena in semensko blag« Viktor Banko. Že to da ima sedaj vse te tri licence g. Jerič, postavlja pod vprašaj njegovo »ekspertnost«. ( O zlorabah, do katerih je prihajalo v preteklosti na ta račun, v eni prihodnjih številk.) Ob tem si je potrebno zastaviti še eno vprašanje, in to kdo je odgovarjal in podpisoval dokumentacijo o uvozu semen v letih od 1986 do 1990, Leta 1986 je Viktor Banko zapustil direktorsko mesto takratnega Panonkinega tozda Semena in odšel iz Panonke ravno zaradi enega od nečednih poslov g. Jeriča in takratnega direktorja Franca Vratarica, ki sta mimo njegove vednosti prekupčevala z me rk amil no ajdo in s tem kršila kar nekaj pogodb s tujim partnerjem in opravljala posel, za katerega nobena od organizacij ni bila registrirana (šlo je za prekupčevanje z ajdo, pri kateri jc nastala velika izguba v škodo takratnega tozda SEMENA). H' tfogo in .' nikomer nimamo pogodbe o skupni proizvodnji in skupnem riziku. ■ Vsaka zrela paprika postane čez čas rdeča, so nas Se poučili strokovnjaki. Vsem, ki bodo za sporazumno rešitev (torej če ne bodo tožili), bodo pomagali prodati oziroma predelati tudi TO pekoČH papnkn; na voljo Imajo sušilnico na Hodošu, kupiti pa morajo Še stroj za mletje. Menda pa bo nameni) I tuji partner v prihodnje večjo j pozornost prekmurskim po ijem za pridelovanje povrtnine, poslal nove vrste semena paprike in poskrbel za njeno prodajo rta tujem trgu. BERNARDA B PEČEK I Očitno je torej, da je prihajalo do zlorabe Bankojevega imena in njegovega podpisa. Že to je dovolj zgovoren dokaz, da je prej ali slej moralo priti do kolapsa pri tovrstnih semenskih »biznisih«, V primeru paprike tako ne vzdrži nobeno sklicevanje na medna- rodne norme, kajti gotovo je le to. da je odgovorna oseba za uvoz nepravega semena g. Jože Jerič. Prav tako je nekoliko čudno, da g. Jerič in g. Lutar nista pripravljena izdati imena podjetja oziroma pridelovalca semena paprike. Že to nas lahko vodi k upravičenemu sumu, da gre za referenčno sumljivega pridelovalca, bolje preprodajalca blaga, kije bilo uvoženo za prekupčevanje. Naslcd- Inje dejstvo, ki bi se ga uvoznika morala zavedati, je, da pri semenu ne gre za navadno tržno blago, kar je razvidno tudi iz zakonov, ampak za blago, pri katerem nosi tudi po zakonu končni prodajalec vso materialno in moralno odgovornost za nastalo škodo. Po tej logiki je tudi jasno, da bi moral poravnati nastalo škodo pri pridelovalcih, m lo niivsczaiJiije dokažete tudi sodna praksa. Tudi o tL-m so bogata dokumentacija in izkušnje iz sodne prakse. Naglušnost ali maščevanje? J, VOTEK <1 slovenskega tabora in 1. obletnici novega občinskega praznika v samostojni državi Republiki Sloveniji. Na slovesni seji vseh treh bodo razvijali predvsem živil-skopredelovalno industrijo, ki ima morda zaradi termalno-energetskih virov neslutene možnosti. Razumno bo po- 9 zborov je predsednik skupščine trebno Širiti le tiste industrijske občine Ljutomer Mirko Prelog obrate, ki so ekološko spre-nodal tudi obrise nadaljnjega jemliivi in tržno uspešni. Med razvoja. Med drugim je dejal. njimi je posebej omenil tovarni Krka - Isis in Murales, Velike tla ne predvidevajo eksicrziv- negn razviijn mdu.slnje. ampok možnosti ima tudi kopališko- bo le-ta strogo selektiven. Kot zdraviliški turizem v povezavi prtneino kmetijsko območje z organizirano lovno in ribolovno dejavnostjo, pa tudi z .vinsko-pivskitn’ turizmom. ki bo slonel na visoki pivski i: Suša sc v Sloveniji nadaljuje in Pomuijc je eno od tistih območij, kjer sc njene posledice najbolj čutijo. To šc posebej velja za kmetijstvo, vendar pomurski kmetijci na to zastonj opozarjajo, saj se odgovorni v državi na opozorila ne odzivajo. Prav tu pa je bil tudi eden od povodov, da je soboška podružnica kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki pripravila v začetku ledna tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili še o drugih aktualnih vprašanjih v kmerijstvu, sc posebej o izvajanju pogodbe, ki je bila sklenjena med vlado in predstavniki kmetov 16. in 17. junija. Suša, ki se ie začela že v lanskem letu, prihaja letos marsikje še bolj do izraza, saj je v obdobju od januarja do maja padlo v Mutsli Soboti ie 9.5 nulimetrov padavin ali le 37 odstotkov dolgoletnega povprečja zn to obdobje. Svoje so dodale še simAc lempccature. pmlclhce pa so pri izpadu pridelka V občim posiv.lice suše sproti spremljajo m po zadnjih ocenah je la doslej te |ao zročila za 1.29 ntdiiarJf točariev ikode. Ce šobila dmJej najbolt priiudelu otanočin t ptKenem* tlemi. -se zdnj suš* širi __l;___-I— - --- I-- •’ '■ tudi na druga ohmočj* m prfiv nič ne kaJe, da bi bilo bolje N.t obrBoeju Kmelijske zauiuge Heltiim je JJ, juniji pCrt-rmčiht za IŽJ milijciito^ tolarjev dodatne Škode Se toča, 18. julija pa je neurje s točo pustošilo se po kulturi. Kmetijska pridelava pa j dobršnem delu Goričkega, kjer so prizadeti predvsem sadovnjaki iti mora biti zaupana pravim kmetom in lastnikom. Če bo, in to je seveda eden prvih pogojev za razvoj Ljutomera, Slovenija pri svoji organiziranosti uspela z mnogosre- [ diščnim drŽ3vnopravn»m in vinogradi, škodo pa so ocenili na 377 milijonov tolarjev Škoda po suši in toči se je tako v soboški občini že povpela na 2.68 milijarde tolarjev, to pa je že znesek, ki sc približuje meji, ko bo občina lahko zaprosila za pomoč iz sredstev solidarnosti. Da so posledice lanske in letošnje suše že zdaj očitne, kažejo tudi nekateri podatki o proizvodnji. Odkup mleka se še naprej zmanjšuje, zaradi pomanjkanja krme pa se znižuje tudi stalež osnovne črede. Še v letu 1991 je Pomurskim mlekarnam oddajalo mleko 6.330 kmetov lani pa se je UG^UniHI Jivpi Cl VLiliii 'Iti I * - J- . v,,..... ... ...... rviiJCVU* , WJJI pd JC .sodnim konceptom, ki bo orno- 1 njihensi števUn zmanjšalo na 5.970, letos pa jih je te še okoli 4.800. ^>1 . .1 . 1 c I kir>r?iHn riKAniA^ It hiili krMu ki u 9.ai 1^.». ,4^ 1-*____u.i____ I gočil tudi ekonomsko samo- I ________ NAGRAJENCI - Gb IctaŠnjem občinskem prazniku so podelili piakelo z listino in denarno nagrado podjetnikoma JANKU in MILICI MAKOTER s Cvena (za izjemne dosežke pri razvoju ' Im h Iml PraA^ i*”*^*'-* IVI^vn.vzovv
  • » tudi nnv nA^.ii na nov pravilnik o določanju odkupnih irticjo lovci svoje mesto znanje i cen mlek^, tudi na nov način določanja kakovosti mesa Pravilnik in informatika bosta nareke- o kakovost,, veljati je začel 1 . . _ . - ■ I julijft ielvii, po mnenju nekaterih pa bo takšen nage! prehod prizadel predvsem rejce. Podobno je tudi pn mesu, kjer naj bi prav tako bila evropska merila kakovosti. vala splošni razvoj m kakovost življenja.« JOŽE GRAJ LUDVIK KOVAČ stran 4 vestnik, 12. avgusta gospodarstvo Alojz Vogrinčič nasprotuje ustanovitvi družbe tudi za to, ker ga ignorirajo kot predsednika občine Kdo je »razprodal« Intervju 7 Lendava je »center mejnih poslov« sejmišče? Sejemske zdrahe v občini Gornja Radgona se nadaljujejo. Potem ko sta se na Temeljnem sodišču v Murski Soboti konec maja in v začetku julija pojavili dve vlogi za ustanovitev družbe, ki bi skrbela za organizacijo (eno je vložila družba Ljubljanski sejem, drugo pa gospodarstveniki, občina Gornja Radgona in Gospodarsko razstavišče) so se pojavile notranje razprtije in pranje umazanega perila. V.si pa vedo, daje pravo ozadje raznih pisem in obtožb, ki si jih izmenjujeta predsednik občine in pred- Franc Vida, diplomirani ekonomist iz Lendave, se že štiri leta ukvaija kot zasebnik z mednarodno Špedicijo, trgovino in transportom. Ime družbe VIB je pravzaprav kratica priimkov Vida in Beltrans, kar pomeni, da tesno sodeluje z enim največjita pomurskih špediterjev. G. Vida seje torej začel ukvarjati s spedicijskimi posli, predenje Lendava postala to, kar je danes: tranzitno mesto, skozi katerega se neprestano valijo kolone tovornjakov, ter obmejno mesto, ki meji na Madžarsko in Hrvaško. Le streljaj od Lendave sta dva največja mednarodna mejna prehoda Dolga vas in Petišovci. Vendar pa g. Vida Še do danes s posli ni uspel prodreti na mejo. Ima Lendava kaj koristi od tranzita in obmejne lege? »Pa... dejansko nič! Mi smo želeli, da bi imeli kaj od tega in opravljali špedicijo na meji, žal pa nam tudi po dveh letih prizadevanj tega niso dovolili...« Na meji sta že dve veliki ' firmi: Kompas in Quickl Kranj je lani iskala primeren prostor, pa ga niso našli. Tu so bili tudi od Petrola, saj bi želeli postaviti novo bencinsko črpalko; zanima jih predvsem lokacija proti mažarski meji. Po Carinimo blago za nekatere lendavske in tudi druge firme iz Ljutomera ali Maribora, ki prihaja iz Madžarske. Ne bi mogel reči, da nas Lendavčani posebno močno podpirajo; več strank imamo od drugod. Na primer mariborskemu podjetju carinimo uvoz iz Hrvaške, prav tako za Totro iz Ljubljane in druge.« Ste specializirani za uvoz in izvoz iz Madžarske in Hrvaške? Soboti, kjer se je že izobiik^ neki center, čeprav po »itf* to sploh ni logično. ročno se bo to moralo spre®J iJ niti, kajti v drugih evrop® državah se 80 odstotkov carini na meji, v notranjosti žav pa ni nobenih velikih si^^ z ogromno administracije' ■ fer se ustavi na enem inesW meji in tam opravi vse. Pf"?,! i z »V glavnem se ukvarjamo uvozom in izvozom z Mad- sednik izvršnega sveta v Gornji Radgoni, njuna različna strankar- ' ska pripadnost in osebna nesimpatičnost. V četrtek, 5. avgusta, je gor-njeradgonski izvršni svet sklical novinarsko konferenco, na katero so povabili tudi predsednika občine Alojza Vogrinčiča. Predsednik vlade Miha Vodenik je hotel javno ošvrkniti župana za njegovo »podtalno« delovanje ter opravičiti podpis pogodbe in strinjanje s 15.37 odstotnim deležem občine v prihodnji družbi Radgonski sejem: »Iz knjigovodske dokumentacije Sklada stavbnih zemljišč Je razvidno, da Gospodarsko razstavišče Ljubljana Že več let koristi parcele št. 803/2, 816/2 in 816/1 v skupni velikosti sedemdesetih in v začetku 23,23J m2 in vrednosti 2}.359.611,72 SIT. S pristopom v delniško družbo smo osemdesetih let sam podpisal kar nekaj dokumentov, s katerimi so podarili ali poceni prodali zemljišče, na katerem je danes razstavišče, Alojz Vogrinčič je poudaril, da ne misli odgovarjati, niti ne odstopati od tistega, kar je zapisal; res je, da so podarjali zemljišča, toda vedno so podarili Pomurskemu sejmu, ne pa Gospodarskemu razstavišču Ljubljana, vsa zemljišča pa so Se vedno knjižena kot kmetijska zemljišča. Zameril je verjetno zaradi tega, ker na sejo upravnega odbora niso povabili Alojza Vogrinčiča kot predsednika občine, temveč le kot direktorja VG Kapela. Najbolj užaljen pa je zato, ker »No, pa ni problem v teh dveh, ampak na občini. Recimo: jaz imam tri prošnje, pa nisem dobil še nobenega odgovora, če lahko odprem izpostavo, Ovira je še vedno birokracija. Ce bi imeli kakšne tehtne razloge, bi to lahko napisali v odgovor na prošnjo. Tu je še vedno monopol!« Tudi Kompas je imel dolgo podobne probleme in ni mogel graditi? »No. tu v Lendavi imajo vsi. ki bi radi prišli sem in kaj delali, probleme. Na občini govo- 1 rijo da se Lendava ne raz- vij a... številna podjetja so želela vlagati, pa jim niso dovolili. Konkretno: Agrotehnika je hotela graditi, pa ji niso dali prostora, tudi Agromehanika MCblllaučna republika Slovenila ŠKUPSČINA CdČLkE GCHNJ.k lUCCONA 'žO(W1ek M 70»p4daracva m (iiurce .sceviUsai r 1980. Lojze teta je Vogrinčič, :>4ii4fn i I takrat načelnik oddelka za gospodar- .kj livT4ricqji ivbp lu -p e* I kt leje m G. iLstjgoru , O odskiMlritri m ttrašktit pofurplu ba izdon posobon akJejSt (žbrjzlPžjlev otranK* Gotpcdirsbi rautavišč* L(iitil>ana p.e. Pomurski >e|ecn C.- BAiJgO-jo 'Im 11-2-1980 vložila vloga z norrionom, da to fi dede)] » upOrSbO zemljlica v driizbeeil IiJtnmi pare. 77'/ m 7?9 k.e« G« "BogokidT " evojo vi«^ 1 tem, jop zerMiiicia porer«br>a u Ijana, p.e. Pomurski sejem. ,Huio*Tijh crovtorov. PrilUjrii •kup^čiru* ocčtiu • j« zadevo proučit in ■tl X iA*mcil>?ru itr odločtJ, jiD( .40 * (dodtocbu navaja.. Fdk4a ia ta odlncbo v aneiku Jin • jc pliraria m unjčeiu« POL K PtUVMCM --rttDSfiL: I inojriA r'*t vloziLi iK^ovor .d OJ edloct-j ni dovoljeitk pritožb.^ Attl J 'tftl od JPl"*.! vročiive- ■i Ittltin č- 'brtCs. ll.Mrr; c hio £4x::rie G, ftatiq«rtd v roku ' 'ooinr ;«> ukjir.us s koJekom Jin 20^'^ J4i:. razjtiv.ni »Piurshi 0» . lU i.jiitH - Pr ^LvCELNIK; LojZ.? i)ipL^_^. lahko dodatno obračunali še komunalno opremljenost - ko- tektivna raba V znesku 40.892.703,59 SIT, tako da znaša nova vrednost premoženja sklada 62.252.315,31 SIT. S pristopom v delniško družbo Radgonski se/em pa smo skladu omogočiti, da bo parii-cipiral svojemu lastninskemu deležu ustrezno tudi pri poslov-nofinančni uspešnosti ustanovljene družbe v prihodnjih letih. Ravno tako bo imela občina večji vpliv pri ustvarjanju takega programa sejma, ki bo imel velik vpliv na nadaljnji razvoj gospodarstva v občini... je pogodbo v imenu občine podpisal Miha Vodenik (predsednik izvršnega sveta in pooblaščenec sklada) in ne on. župan gornjeradgonske občine. Konference se je udeležil tudi novi predsednik upravnega odbora družbe Radgonski sejem Gusti Grof, ki je povedal; »Kot dolgoletnega sodelavca sejma me zelo boli, da se proti koncu začenjamo prepirati mi med sabo. Obtoiba, da smo si žarsko, predvsem izvozom. Ni dovolj znanje madžarskega jezika, ampak je potrebno zelo dobro poznati tudi predpise, pa ne le predpise! Odvisno kje je ugodnejše - Če kamion naložijo v Ljubljani, to opravijo pa delamo tako, da Čakati na madžarski stran' do 12 ur. preden pride na našo Sl* mora preteči 4 x po trov. da uredi dokuitienl''^ Ko vse to uredi, pa Se v Mursko Soboto na iiico. kjer mora tudi rino. Ko pride na dan. Tako nas včasih stane ram. Glede carinjenja pa Franc Vida (VIB) je prepričan, da bi morali večino carinskih poslov opraviti v Lendavi in nc v Murski Soboti. prvih pogovorih so rekli, da tako ni nikjer drugje, kaj morajo vse .skozi dati’ z našimi na občini!« Kdo stranke? so predvsem vaše »Tu v Lendavi carinimo uvozno blago; to se komaj uvaja, saj smo začeli Šele letos. imamo Se vedno probleme, saj lahko carinimo le redni uvoz in izvoz. Druge vrste poslov' niso dovoljene in tudi pri špediciji ne moremo vsem opraviti kompletnih storitev - lahko carinimo le redni uvoz in izvoz, poleg tega pa vse službe niso tukaj; v tukajšnji carinski izpostavi bi morala biti tudi tržni in sanitarni inšpektor, ki sta sedaj v Murski Soboti.« Kaj to pomeni pri vašem delu? »To pomeni, da ne morem ponuditi kompletnih storitev, zato potem izberejo takšnega špediterja, ki jih lahko opravi. To pa je konkretno v Murski Če peljemo blago v Leni''^^ pa od tu do Munchna Pte _ niki se začnejo tega žc bati.« V kakšnem času irf, (i lahk« , uredite dukumcnlacijo pumeni sudeluvanje z som? in Mi Bdif' »V Lendavi lahko lifi racijo hitro uredimo liko blaga in tovornjak'® v drugih carinarnicah -vanje z Deltransom da uredimo kakSno nje v Lendavi, oni yr 41 RrfiZ “ Murski Soboti. težko delovali. Imajo u zaledje, precej '^posta^. zaicujc, preeej cilj je, da normalno o® obvladujemo komp'®*^® j štor. Pri špediciji membno. za katero dP. Kdo ideorišča pomanjkljivo obrambo pred točo v svoje namene? Legionaiji na nebu Plačajte, pa vas bomo varovali. Takšen je zakon vseh plačanih vojakov, očitno pa tudi Letalskega centra Maribor, ki ima edini v severovzhodni Sloveniji letalo in drugo opremo za obrambo pred točo. Toda zakaj CESSNA 260 T ni poletela proti grozečim oblakom s točo nad Lenartom in Gornjo Radgono tudi 18. julija, čeprav so se v LCM zavezali, da bodo od l.S. do 30.9, skrbeli za obrambo pred točo. Letalo ni poletelo nad Gornjo Radgono zato, ker LCM ni dobil sredstev. Zakaj pogodba ni bila podpisana in sredstva ne nakazana? Zgodba je dolga, zato o njej le na kratko: gornje-radgonska občina je že spomladi podpisala sklep, da zaradi obmejne lege in večkratnega neurja s točo pristopi k letalski obrambi proti toči ter v ta namen nakaže LCM 500 tisoč tolarjev. Ta znesek se je brez opozorila povečal na 920 tisoč, s čimer se niso strinjali, KO so se letalci uspeli dogovoriti z ministrstvom, da bodo plačali de! stroškov, je bil občinski delež 460 tisoč. Preden so odgovorni v občini uspeli podpisati pogodbo in nakazati denar, jih je presenetila toča. iT Jk.' laš; to pomembneje in izvozu.« ^.1 Je kaj pnsla s »S Hrvaško je i"*'' Hrvaško je tanesljivi. Stalno orološka poročila. Doslej so jim le dvakrat poslali poročilo, večino obvestil pa Mariborčani dobijo iz Gradca. Izvedeli smo tudi, da so na ministrstvu za kmetijstvo naredili veliko napako, ko so Makedoniji plačali Niso zanesljivi. _ njajo pogoje, tako da ® zdi Skoda časa.« . pnff BERNARDA b Dve miiija' šilingov za Iz omenjenegaa dopisa, ki je bil poslan na vaš naslov, je razvidno, da sploh ni bil obračunan komunalni prispevek, pa tudi, da se Je občina Gornja Radgona v prvi etapi odpovedala spremembi namembnosti zemljišča. 19a podlagi navedenih podatkov Je razvidno, da Je naša družba tudi z vašim aktivnim sodelovanjem, ko ste bili načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, enostavno PODARILA Gospodarskemu razstavišču 98.528 m2 raznih zemljišč...« upravni odbor razdelili, me je zelo prizadela, blimam nobenih materialnih interesov in jih niti nočem imeti. Želim doseči cilje in obljubljam, da bom pošteno delal. Bil sem prvi, ki sem lani junija napisal pismo, da se ne strinjam z ustanovitvijo dveh družb. Pooblastilo me je dvajset podjetij m ministrstvo za kmetijstvo. Pogodbo o ustanovitvi družbe so podpisali 15 podjetij, Gospodarsko razstavišče in Sklad stavbnih zemljišč občine Gornja Radgona. Prav Je, da se stvari razčiščujejo, ni pa treba zavirali ustanovitve Alojz Vogrinčič (pa tudi Branko Borko) je torej konec družbe. Prosil bi, da se nehamo prepirati med sabo in začnemo delati^ Lahko zagotovim, da ni imel nihče slabih namenov in da ni nobenega razloga, da ta družba ne bi dobro delala.« BERNARDA B. PECEK I . Republiški radarski center na Lisci lahko natančno nadzoruje le osrednjo Slovenijo; kdo bo skrbel za območje, kjer je največ kmetijskih površin, vinogradov in sadovnjakov? da bo prispevala 2 milijona, je T plačala le 500 tisoč. Vinag je ' obljubil 600 tisoč za svojih 600 u I hektarjev vinogradov, pa trdijo, da trenutno tega denarja Dr. Stanko Kodrin: »Veste, mi nismo nobena socialna ustanova, da bi dajali denar za li- sto, kar nekdo Že dobi.. ♦ « In ker denarja ni bilo, letalo ni nimajo. Na kogarkoli se obrnemo, vsak pravi, da tega denarja trenutno nima, vsak pa bi rad imel obrambo pred točo. Veste, mi nismo nobena socialna ustanova, da bomo dajali denar za tisto, kar nekdo že dobi...« G. Kodrin je v tem poletelo nad gornjeradgonsko primeru mislil na ministrstvo občino, čeprav je v bilo tistem času v zraku. Bila je pač neplačnik! Dr. Stanko Kodrin iz Letalskega centra Maribor je na minulem sestanku v Gornji Rad- za kmetijstvo in meteorološki zavod. Glede na dokaze, da radar v centru za protitočno obrambo pokriva le območje osrednje Slovenije, prav severovzhodna Slovenija pa ostane goni povedal; »Mi smo sedaj nepokrita, bi bilo prav, da bi vaš denar dobili, v redu. Vse to nekaj proračunskega denarja bi moralo biti opravljeno najkasneje do 15.7.! Zdaj nam je vrnjeno tisto, kar smo mi že dali. Od ministrstva za kmetijstvo pa smo nedavno dobili odgovor, da oni ne bodo prispevali nič, a so dobili iz proračuna 80 milijonov. Hidrometeorološki zavod je dobil 4 milijone, a ni prispeval ničesar. Zavarovalnica Maribor, ki je začutila dolžnost in obljubila. dobil tudi Letalski center Maribor (kot pomoč občinam - torej da ne bodo same pokrivale vseh stroškov, medtem ko imajo druge občine, kjer je manj kmetijskih območij, vse to plačano iz republiškega proračuna). G. Kodrii) je šc potožil, da svoje naloge ne opravlja niti meteorološki zavod, ki se je obvezal, da jim bo vsak dan ob 9.30 pošiljal obsežna mete- živalsko lu^ i . »i, liki J Hišni ljubljenci tT striji zavidljivo pomet^kGJ ■■ ’ ■ -teea Hišni ljubljenci ii v vsakdanu ali salzburškega cusa. Kakovost in cev«, s katerimi se n«*'- jpj otresi r.a iravniških igriščih ter se nanje otroci na jih tolikokrat »poberej^^ v avto, pa kažeta hud ekonomista čisto druge njim se začnejo horde »potrošnikov« sem svoje, in to J ... ______________ur I obnašanje, ter jih pn “j, nilvarliih illi KaHc navadah ati bolje nrimeriamo kvečicrnu jT I ndvžHJdJi d[i primerjamo kvečjemu jjG otroki, katerih vsaka □ zaprav ukaz. 1,4 skih muck ter treba nahraniti, in trikrat na dan. 11) A v tednu, - 80 milijonov za rakete, za ka- izdelovalci živalske •• spadajo Master y VOG, so si edini, ___I____: „~IU, Kluall U" tere so Sele kasneje ugotovili, da ne ustrezajo lanserjem prehrani malih živali 1'^^ ne raj p re moso raznie v Sloveniji. raj premosorazmern^^jls ] Vsekakor se bo potrebno muck in psičkov j« čim prej odločiti: letalo ali ra- nost zaužite h^ne ■ kete. Ce bo kombinirana mačkah .4 ffli .1 ../l v Sloveniji. obramba pred točo, bo potrebno večje sodelovanje med mačkah 1.4 Imgov ter pri psih ATS. to je 9.7-od^?‘ . inG' ta*‘ Lisco, meteorološkim zavo- ATS.toje9./-ou-merjavi z letom l • ^pij dom in Letalskim centrom Maribor ( v zraku ne morejo biti istočasno rakete in letalo). Ni prav, da je občina tako dolgo zavlačevala z nakazilom denarja za LCM, toda kljub vsemu si mora večjo moralno krivdo za strašno pustošenje toče 18. julija pripisati Letalski center Maribor - občina je pri- uijaTi z. - Pri master Fi**'*' delovalcu živalske ki mu licu ZlVdlJ-"- delež na trgu najra^."^/ kov za zadovoljeval 3. vašega hišnega s skupno 1,7 mili)«' J s skupno L/m "1“ . šilingov, ki bodo v kli v blagajno trS^ 1 ate /j črtovano stala na njihov predlog obrambe, zato so bili moralno obvezani. da jo varujejo. Končno bi sc lahko dogovorili tudi tako, da dobijo plačano Ic opravljeno delo: kolikokrat bodo v zraku nad občini), toliko denaria bodo dobilil Plačati vnaprej, pa nc vedeti, če bo uspešno ali ne’.’ Občinski možje so lorej morali močno zaupati obratno? le talce 111. Kaj pa BERNARDA B. PEČEK V v širitev izvoznih Širitev IZVOZU'" letošnjem letu v,.le 1, f/.m -.it' Foods v tem l*’''’.j,i 'd' 250 mii^ ■prmM hrane la male Ži^a ; tev m hojkliiev^ifV Llf/ 11 Udbe za za*!*'’ ... t v vrednosti ;>u4eč-jti. Vbi Ulje as pasje in mačje tudi v oceni % na očitno hrane za I 11 Udbe za lad* ; ^y, f mačjih riiAfliet";; o Jelki je torej kJ* ,. vijo avstrijski iž^*’’ |lI’ vijo av! hodtiusti. aNP'" I' .I d ^tpik, 12. avgusta 1993 stran 5 gospodarstvo f i 1 I f I dogovor z direktorjem E*TT-podj€tja Kocka je padla! veda brez prometnega davka. Drugače pa je ta cena V poštni, tvlefonski in telegrafski dejavnosti .se pričakujejo ,, i-'™™, luieionsKi in leiegraiSKi nejavnost i ,se priLaKujejir ®'iKe spremembe. Že jeseni naj bi prišlo do temeljile re organi ra-CllH. «rejioi3 1 na 1,50 tolarja. se Sh n 30-odsiotno po- Center je treba pri-N dsvei; 7 ‘Od,stol ni prometni 4 ^ta};. "^ pismo smo terjali ■ j-Ui W odstotkov ozi-d * "ani ‘olarjev. dovolili 4 8 tolarjev.« .1 J’*i»ia.JB.u_________ |l » t Pndražitve? najno- s P*^’'ažitvc utemelju- da "ne sloru dolgoletno tradicijo izdelovanja koles. Ta hip ne sodelujemo, čeprav smo ponudili določeno obliko stikov. Sicer pa se niti preveč ne trudimo, kajti vsak si mora sam poiskati svoj trg. Mi smo ta vzeli zelo resno. Poleg Rogovih je na slovenskem trgu tačas še 30 različnih koles iz uvoza, to je dolgoročno slabo, saj se uvažajo cenena in Ali pričakujete, da bo prišlo kmalu do predvidene spremembe v organiziranosti vaše dejavnosti? »Ker v tem trenutku Se ni možno organizirati poštne in telekomu nikacijske dejavnosti po najnovejšem vzorcu, saj je nemogoče pričakovati, da bi kmalu sprejeli vso potrebno zakonodajo v parlamentu, se je država odločila, da naj bi na osnovi zakona o javnih gospodarskih službah združili vseh devet ptt podjetij v PTT-po- 3 Tone Bokan, direktor Inter-proma, kije 49-odstotni lastnik mešane družbe BIRIA BI-KES. Ijivosti opreme zahteva 30 do 35 zaposlenih. V prihodnje bomo razvili tudi izdelovanje okvirjev in za to dejavnost bomo potrebovali še 15 zaposlenih,«je povedal Tone Bokan, direktor INTERPROM-a iz Maribora, usmerjenega v tehniško stroko, ki se ukvarja predvsem z notranjo in zunanjo trgovino. Inter-prom je 49-odstotni lastnik firme BIRIA BIKES, ki je proizvodno in mešano mednarodno podjetje, istočasno pa ima ekskluzivno pravico za prodajo na domačem in tujem manj kakovostna kolesa,« je '‘'ilustrHci 'f cene drugih izdelkov in izdalki '"Rno n,?’.*’”*'’® '' lem Času v inflacija pa je k. ’ Drnr»xbi-:-_ • . r J ta 4 Sl J S I J I 199] decem- ■’«] ,n 1992 približno l>ii Mi pa sarin imeli skoraj enake cene. *«s čas '*rsii c '"iior J ■ J "^OOKC vene, soglasje Vlada, ^ali . ^'1'* storitev bomo razvoj, I« ga tudi vsaj za s *’iasinu^ ,■■''>10 (y^. ''*»iijc. Na la način ®"otno uredili ceno L;;'"Vter„ ,, ! - '1* - ..."bilii akumu- no- Zoltan SEVER - direktor PTT-podjetja Murska Sobota. Fotografija; NATAŠA HUNOV višjo ceno, je točno. Vendar pa niso točni podatki, ki se objavljajo in se o njih razpravlja. Res da je naša cena, brez 3-odstot- nega prometnega davka. nja enotno uredili ■'sroCniije. PckIc- podražitve se Jli.^ PfBltrijj ”'1” aKumu-^^K &O^^vzeta. Naša komentiral Tone Bokan. Po njegovem mnenju je cena zares kakovostnih koles Se vedno prenizka; zaradi nizkega standarda izdelujejo 70 odstotkov najcenejša kolesa. Bodo pa že v prihodnjem letu ponudili trgu specializirana in dražja kolesa, poleg tega pa tudi ( za kolesarske »sladokusce«) vso potrebno kolesarsko opremo za kolesarja in za kolo. Čeprav prodajajo kolesa BIRIA v svetu velike trgovske hiše, so se v Sloveniji odločili za prodajo prek ustaljenih trgovskih mrež, v Pomurju pa prek Veletrgovine Potrošnik. BERNARDA B. PEČEK djeije Slovenije. Uredba je sprejeta in je imenovan V PTT-podjetju velikokrat tarnate zaradi neustreznega tarifnega sistema. Kako je s tem? »Brez dlake na jeziku moram povedati, da je naš tarifni sistem po nemškem modelu. Se pravi: lokalni promet v okviru ene centrale ali enega vozlišča se bo hitreje povečal, mednarodni prornet pa nekoliko znižal. Glede na sorazmerno nizko ceno impulza, se le upravn i odbor, pri pravlja se statut in notranji organizacijski akt, za območje sedanjih devetih podjetij pa je predvideno, da bodo postala poslovne enote. Seveda bodo imela veliko manj samostojnosti kot doslej. Uredba določa, da se morajo 30. septembra letos pripraviti zaključni računi vseh podjetij in 1. oktobra naj bi novonastalo podjetje povsem zaživelo.« 227,738,00 tolarjev. Primerjava kaže, da ima območje Celja povprečno ceno 221.366,00 SIT, uveljavljajo pa tudi višjo ceno. Tli tisoč tolarjev. Na primer, v Mariboru imajo povprečno ceno le 120,970,00 tolarjev, vendar velja ta samo tam, kjer so tehnične možnosti za nemoteno priključitev no- Ib, letošnje '_____________________________ L milijon tolar K 4 - polletje skle-h' ničlo, oziroma v . '■ Vi. JI re7Zbrvj so se iz- v mnogoCem izgubi cena telefonskega pogovora v ZDA in Avstralijo, ker naprave zabeležijo največ 40 odstotkov impul- *k v (■'"'“it""" ■ •»Hi «« 17 ......................... 'h " ,,Z®^a*koh«lnih Si, ““ski '' '^'•ll. "lit- (-2 ‘"'•-i"' skočil in sicer iz 92,4 na 92,6, ko je bilo za 643 lotov prometa in se na tem nii-oju zadržal tudi v sredo pri 647 lotih prometa. V četrtek je tečaj te obveznice porasel na 92,7, ko je bilo za 389 lotov prometa. V petek pa je bilo za 1012 lotov prometa po nespremenjenem tečaju, prav tako pa tudi v ponedeljek s 322 loti. 2 lota obveznice RSL 2 z davčno olajšavo sta lastnika zamenjala 4. 8. po tečaju 87,3 (-10,1 odstotne točke). Uvrščena kotacija II - obveznice Za kar 0.5 odstotne točke (88,0) je 3. 8, porasel tečaj obveznice Mesto Ljubljana, prometa pa jc bilo za 178 lotov, v četrtek na 88.1 pri 119 lotih prometa, v petek pa so bili po nespremenjenem tečaju prijavljeni aplikacijski posli z 48 loti. 6. 8. se je trgovalo tudi z obveznico Mesto Ljubljana z davčno olajšavo: lastnika je zamenjalo 72 lotov teh obveznic po tečaju 84.2. je bilo za 20 lotov prometa s to obveznico. Na tem nivoju se je nato zadržal tudi v petek, prometa pa je bilo za 204 lole Z obveznico PTT Celje so bili v tem tednu sklenjeni le aplikacijski posli in sicer v sredo z 80 loti po tečaju 99,0, kar predstavlja nespremenjen tečaj, v četrtek z 20 loti po tečaju 98j0 (padec tečaja za 1,0 odstotno točko) ter v ponedeljek z 29 loti. Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je v tem tednu nihal. Tako je 3. 8. sicer porasel za 1,1 odstotno točko iz 93,6 na 94.7, ko je bilo za kar 2790 lotov prometa, naslednjega dne padel na 93,4 pri 67 lotih aplikacijskih po-slciv. vendar se je v četrtek povzpel na 95,0 (20 lotov prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel, tokrat na 95,1, prometa pa je bilo za 148 lotov, V ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 648 loti po tečaju 95.0. Nihal je tudi tečaj obveznice PTT Ljubljana. 3. 8. je tako porasel za kar 0.9 odstotne točke in sicer iz 99.1 na 100. ko je bilo za 94 lotov prometa, naslednjega dne pa padel na 99,5, ko so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 15 loti. Tudi v petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli, toktal z 12 loti, njen enotni tečaj pa je poskočil na 99,7 in se nato na tem nivoju zadržal tudi Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je 3. S. porasel iz 360750 na 361667, ko je bilo za 11 lotov prometa. naslednjega dne na 364000 pri 2 lotih prometa, v četrtek pa na 368000 (3 loti prometa) Na tem nivoju se je zadržal tudi v petek, ko je bil z 1 lotom prijavljen aplikacijski posel. 3. 8. je za dovoljenih 10 odstotkov porasel enotni tečaj delnice Grad in sicer iz 2299 na 2450. prometa pa je bilo za 20 lotov. V tem tednu beleži prednostna delnica KBT konstantno rast Njen enotni tečaj je tako 3. 8. porasel iz 71324 na 71896, ko je bilo za 347 lotov prometa, naslednjega dne na 72796 pri 1223 lotih prometa, v četrtek na 73170 (822 lotov prometa), v petek pa na 73594, ko je bilo za 784 lotov prometa. Le v ponedeljek je tečaj te delnice rahlo padel.na 73481, prometa pa je bilo za 235 lotov. Nihal pa je v tem tednu enotni tečaj delnice MK Založba 3. 8. je tako padel iz 6505 na 6232 ko je bilo za 206 lotov prometa naslednjega dne so bili sklenjeni aplikacijski posli s 110 loti po tečaju 6527, v četrtek pa je njen tečaj padel na 5900 (360 lotov prometa), kar predstavlja 9,6-odstotni padec tečaja. V ponedeljek je enotni tečaj te delnice poskočil na 6000, prometa pa je bilo za 560 lotov. Enotni tečaj delnice NIKA je v tem tednu rahlo nihal. Tako je 3. 8. porasel iz 76910 na 77496, ko je bilo za 222 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne pa nekoliko padel na 77334 pri 166 lotih prometa, V četrtek je njen enotni tečaj neznatno porasel na 77345, ko je bilo za 115 lotov prometa v petek na 77408 pri 494 lotih prometa v ponedeljek pa na 78102, ko je bilo za 96 lotov prometa. Običaji in domača obrt le kot folklora? Dogodilo se je pred kratkim v beltinskem parku na folklornem festivalu. Ob ogledu prikazov različnih domačih obrti in delavnosti iz beltinske okolice sem bil vesel, da so vaščani iz Dokležovja, Ižakovec, Melince, Bratunee. Lipovec, Gan-čan, Beltincev in Lipe s ponosom prikazovali del naše bogate dediščine. Vsi p« vrsti so mi zatrjevali, da jim niti malo ni žal prostega časa, ki so si ga morali odtrgati za pripravo prikazov domačih obrti in delavnosti svojih vasi. Nekateri so že začeli pripovedovati o tem, kaj vse nameravajo pripraviti za naslednji folklorni festival. čaka, da vreteno požene kdo drug. V bližnji osnovni Soli pri Gradu že nekaj let izdelujejo lončarske izdelke in mojster HaSaj jim je vedno rad pomagal. V našem muzeju hranimo čez 500 kosov najrazličnejše zelo stare keramike. Še posebej značilni lončarski izdelki so: lonci ali »piskri«, »krop-njača«, lonci za mleko, »pii-tra«, vrček, latvica (za solato). < Z o vestmJ prosene kaše v naši »tepsij a« (sušenje sadja), Uvrščena kotacija H - delnice Enotni tečaj delnice Salus je 3. 8. padel za 100,00 tolarjev in sicer iz 5600 na 5500, ko je bilo za 6 lotov prometa s to delnico. Nihal je v tem tednu enotni tečaj delnice LEK. 3. 8. je tako poskočil iz 18825 na 19500 pn 40 lotih prometa. naslednjega dne padel na 18490. ko je bilo za 21 lotov prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek (2 lota). V ponedeljek je bil s to delnico prijavljen aplikacijski posel in sicer ie z 1 lotom po tečaju 79500. ponedeljek, ko je bilo za 13 lotov aplikacijskih poslov. Obveznica Rogaška 1 je 3. 8. zadržala nespremenjen tečaj 74,6, ko je bilo za 5 lotov prometa s to obveznico, naslednjega dne pa je njen tečaj poskočil za kar 2,4 odstotne točke na 77,0, prometa pa je bilo za 70 lotov. Z obveznico Rogaška 2 je bil 4. 8. sklenjen aplikacijski posel z 2 lotoma po stabilnem tečaju 31.0. Prosti trg - delnice z obveznico Gorenje so bili 3. 8. B O jt 'g W O RfHBniMHA H t ž A ~ prijavljeni aplikacijski posli s 13 prvih botcev »t ceaso ' - - - 9OCO8 ee47 P*rtlz*n*kft ^5. CZOOO Maribor « oce e9 4SQ TiMAka: 06Z Creditanstalt - Nova banka d.d. L5 2 nami do uspeha ponuja V svoji ENOTI V M. Soboti, Lendavska 11: - vse vrste bančnih storitev občanom, obrtnikom in podjetjem, - ugodno menjavo in nakup deviz, - obrtnikom in drugim možnost poslovanja prek žiro računa - poslovanje z vrednostnimi papirji, - kreditiranje občanov, obrtnikov, podjetij DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. do 16. in ob sobotah od 8. do 11. ure CREDITANSTALT- NOVA BANKA, d.d. Z nami do uspeha! Marija Merklin iz Vadarec sklede, »moudle za hider«, so-lenke, »kroupnjeki« (lonci za kuhanje perila) idr. Nabrana je bila tudi v krajih, kjer že dolgo ni nobenega lončarja več: Strehovcih, Kobilju, Dobrovniku, Kamovcih, Žitkovcih, Petišov-cih ,,. Za ohranjene lončarske izdelke je pokazalo zanimanje podjetje Keral iz Lendave, ki se ukvarja z izdelovanjem keramike, Pri svojem delu želi vedno bolj vključevati tudi tradicijo in prav je tako. Danes v naši pokrajini ob Muri ne najdemo več ljudi, ki bi tkali. Tudi lanu in konoplje ne sejemo več. Prav na beltin- pomembna dejavnost, priča tudi naslednja iji’ zgodba: »Ko sn i dje rta Luno, so Odrančarja, ki se 1^.^^ vračal domov. Kravo medtem ie zamenjal ZO m proseno kašo.^ 4,^1^ To nam tudi pove, ® lU 114111 lUCll naši kraji znani po stah ljudske trgovine. trgovci z jajci in - »I il^ z. ........«|SI? ■kupinarji« Najštevilm^ r. . .1.________;t. S/Tpa . bili v Renkovcih. Mea ' lit“ »1 vojnama se je razvila n«-k4rAnbJ^ d ml««! rill/irtl 1 . A Čeprav se že dalj časa opozarja j 30 še vedno pridela prav vsako na možne padce tečajev delnic (o tem ste lahko prebrali tudi v tem časniku pred štirinajstimi dnevi) in kar smo lahko opazili že večkrat pri drugih delnicah, pa so bili mnogi investitorji v delnico Pro-banko kljub temu presenečeni, kakor da bi bili prepričani, da se kaj takega tej delnici ne more zgoditi. Res je sicer, da je tečaj te delnice konstantno naraščal že od njene uvrstitve na borzo, torej od 30. 3., ko je dosegla enotni tečaj 14616 do 2. 8. pa je tako porasla za 218 odstotkov (46541). 3. 8. je tako enotni tečaj te delnice padel za 2699 tolarjev (43842), posamezni posli pa so bili tega dne sklenjeni po tečajih od 41887 (padec za dovoljenih 10 odstotkov) do 47000, prometa pa je bilo za 5116 lotov. Naslednjega dne je sicer njen enotni tečaj porasel na 46658 (5392 lotov prometa), vendar so tudi tega dne bili sklenjeni posli po zelo različnih tečajih in sicer od 40.000 do 47140. V četrtek je enotni tečaj te delnice ponovno padel, tokrat na 43939, prometa pa je bilo za 637 lotov kar predstavlja za to delnico dokaj skromen promet, če upoštevamo, da se je s to delnico večinoma' trgovalo z več tisoč loti (23. 7. s kar 17947 loti). V petek so bili s to delnico prijavljeni le aplikacijski posli s 571 loti, enotni tečaj teh poslov pa se je izoblikoval na 44593. V ponedeljek je enotni tečaj te delnice neznatno padel na 44587 prometa pa je bilo za 336 lotov (posamezni posli po tečajih od 40000 do 46000). 5. 8. je prednostna delnica Rogaške zadržala nespremenjen tečaj 2300, ko je bilo za 100 lotov prometa z njo, v petek pa so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli prj IJU T IJ'-'!!! UpriJ IV U W IJ .aiS ( n £ 36 loti po tečaju 2500, v ponede- Ijek pa še s 50 loti, tokrat po tečaju 2300. Enotni tečaj redne delnice SKB je 3. 8. porasel iz 20000 na 21936 (porast za 9,7 odstotka), prometa pa je bilo za 1660 lotov. Naslednjega dne so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 25 loti sicer po tečaju 20000, vendar se je v četrtek na borzi oblikoval enotni tečaj 21984, ko je bilo za 756 lotov prometa, v petek pa je enotni tečaj te delnice porasel na 22484 (310 lotov), posamezni posli pa so bili sklenjeni po tečajih od 2(X)00 do 24000. kar predstavlja 20 procentni razpon med najnfejitn in najvišjim tečajem, torej seje trgovalo tudi po dovoljenem 10 odstotnem nižjem in višjem tečaju V ponedeljek je enotni tečaj te delnice padel na 21695, prometa pa je bilo za 365 lotov (posamezni posli so bili sklenjeni po tečajih od 18800 do 245(X), Tončka Božinovič NIKA d.d. Poslovalnica Maribor vedno več tudi iz Ljubljane. BDP seme, ki ga poseje na vrt« ali njivi. Na to je zelo ponosna; Sem sodiji z domačim »odjemalcev« ima govanje s saharinoif ■ ” tihotapili iz avstrijske j in ga 'It j: k I Kot etnologu se mi zdi potrebno, da takim ljudem prisluhnem in jih spodbujam pri njihovem delu. Ko hodim po domači pokrajini ob Muri, si nenehno postavljam vprašanje, kako domačo obrt in dejavnost ohranjati in razvijati tudi v drugih krajih. Dobrih zgledov, ki vlečejo, je kar precej. V Lipovcih se je vse do danes najbolj ohranilo izdelovanje »doužnjekov«. Gotovo že veste, da gre za izdelke iz slame (»doužnjeki« ali lestenci, krone, vrči ali amfore, okraski za na steno), ki so bili povezani z običaji ob poljskem delu - žetvi. V zahvalo za dobro opravljeno žetev so poljski delavci gospodarju naredili darilo »doužnjek«. Gospodar jih je j(. : I ■ __________________________■'V: -bJ.'-.-Jr4£------- Le redkokateri mizar ali tesar zna tako lepo obliko* vrata, kakršna so pri Fribasovih v Cogefineih. BBP "j Košare iz šibja so nepogrešljive pri skoraj vsakem kmečkem opravilu, toda le redki mladi gospodarji jih še znajo splesti. BBP pogostil s hrano in pijačo ob t.i. »udumaSu«. Pri tem ni manjkalo petja, plesa in dobre volje. Nekaj zelo lepih »douž-njekov« je shranjenih v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti . Eden ima svoje mesto tudi na stalni razstavi. Ob tem velja pohvaliti tudi učence in učitelje osnovne Sole v Beltincih, ki nadaljujejo s tradicijo pletenja izdelkov iz slame. Letos spomladi je v Kuzmi umrl Adolf Hašaj, ki je bil eden zadnjih prenašalcev lončarske tradicije v Prekmurju. Njegova ornamentirana keramika je bila znana prek naSih meja. Skupaj z izdelki je mojster zapustil tudi ohranjeno staro lončarsko delavnico, ki skem folklornem festivalu so mi ljudje povedali, da želijo ponovno oživiti to staro domačo obrt, v preteklosti tako značilno za našo pokrajino. Še ne dolgo nazaj je prijazni gospod Bratina iz Murske Sobote podaril našemu muzeju odlično ohranjene meščanske statve (za izdelovanje perzijskih preprog). Te so v nasprotju z domačimi statvami, ki so jih uporabljali po vaseh za izdelovanje domačega platna, na našem območju prava redkost. V Veliki Polani se je izdelovanje domačega platna ohranilo najdlje in Se danes najdemo tkalce, ki želijo svoje bogato tkalsko znanje posredovati mladim. V slovensko govorečih prekmurskih vaseh so bili namreč tkalci vedno moški, v madžarskih pa vedno le ženske. Pokrajinski muzej hrani bogato zbirko ročno tkanega in tkaničenega (tkanja z vzorcem) tekstila. Poleg delov vsakdanje in praznične ženske in moške noše, perila in brisač je prikazano tudi tkalsko orodje; statve, kolovrat, trlica, glavnik, moto-vilo... Poleg domačih obrti najdemo po vaseh tudi številne druge tradicionalne kmečke dejavnosti. Zaradi drugačnega načina življenja najdemo na našem podeželju vse redkeje nekoč zelo razširjena skupna opravila, na primer česanje petja, ličkanje koruze, luščenje bučnih semen... KJjub temu pa lahko Se vedno pri nekaterih pridnih gospodinjah VI- dimo. da so same pridelale seme. V preteklosti tako značilno pridelovanje ajdove in prosene kaše nam danes kliče v spomin posebna naprava za phanje ajde in prosa - stopa. To so imeli ljudje navadno zunaj ob hiši - na trnacu ali podstrešju. Stopa je bila zbirališče starih ljudi, ki so posedali na njej, sosedov in tudi mladih, ki so se ob njej srečevali. Da je bilo pridelovanje ajdove in t 1 t se Je po drugi vojni r. j' d* J se je po arugi vvj... ■ vsesplošno trgovanj jj s podeželja v 11 zuje veliko M ; ljudi, ki so bili [jjifl, življenjskih riiiFfi-poiskati dodatna ■ . -T/i UITI adl preživljanje. To uspevalo in blažilo sko, ni pa je moglb J Vse to bogastvo n jj kulture in dediščin H Kovačev je redkokje se naj“ -i-ilr i kovača v črni m KOVUIU V ' vačniei, vani izdelki < netku s vih v Sp. 'Ih (h P.' ■ rj'-' '1* k ponovnemu J Ševanju pred |;r^y da se začnejo n. pfif rC iskani. BBP 'a ii ua ou - r I ‘■jL bolj zavedal' ' svojo bogato .‘iph. lovanju opeks j ji' ^hurorijti’- tckit n ^ijj* ? cih, postnvIjiifJ čarih, konjskij”^ kam v 3/clik' , f igranja na potrebno ,1; ri^j Kot smo h tl It .1 It smo jLajboLj il lahko sklenetpo p,. , bo takih dobrif’ht . ...urlSl* .7, ■ ' da hodnosti Še etnolog Pokra]"’^^>' avgusta 1993 stran 7 kronika ^^gična prometna bilanca Cesta teijala tri življenja v petek, 6. avgusta, je v so-bolnišnici iz Dolnje Bistrice, "'dahnil je zaradi hudih po-'ked, ki jih je dobil 30. julija, je peijaj ; goiesom in ga umrl Stanislav m k * taradi Mrl neprimerne hitrosti I s iii obl list Roman B. *OKila ni uspel pravo- iD lir ^^aj naselja Skakovci se je v petek, 6. avgusta, ob piomclini nesreča, ki je „ Ria življenje avtomobilista A S"* ^ivljeu^ , * „ * 'Z Dolnjih ■ ‘“"I ""j Prehitro. ' oetonski lUL. "‘OKI pronnst in na l >eče trčil V i« tf t. 'doma J' hudo —■ prepust in na kraju umrl. Sopotnik Ernest iz Dolnjih Slaveč, pa * poškodoval. Fo četrtkovem neurju Bo Ana obubožala? Po nekaj tednih hude suše in sopare je četrtekov večer napovedoval deževno noč. Po nebu so se namreč valili temni oblaki, začelo je grmeti in sc bliskati, tu in tam pa je že padla kaka kaplja. Ponoči pa je šlo zares, saj je bilo še več grmenja, ni se le bliskalo, ampak se je nebeška energija sproščala v obliki strele... Padlo je tudi več deqa. Ste prepričani, da so vsi bankovci tuje valute, ki jih imate skrite med perilom v omari, pristni? Dajte jih pregledati v banki ali v službi družnega knjigovodstva, kajti ne bi bilo ravno lepo, če bi v banki, ko bi devize menjavali, odkrili ponaredek. Nazadnje so sumljiv bankovec za 200 mark odkrili Jura Marof in Hotizo. Peljal se jc iz črenšovske smeri po na novo asfaltiranem in razširjenem cestišču in začel prehitevati kolono vozil. Po 15 metrih vožnje je zapeljal na zožen oziroma ožji del cestišča, kjer je vozilo zaneslo na bankino, nato v jarek in nazadnje še V tistem hipu pa je nasproti pripeljal z osebnim avtom Stanislav Š. s Kukeča. Vozil naj bi prehitro in domnevno vinjen, zato kolesarke ni pravočasno opazil. Zbil jo je v jarek, kjer je umrla. Avtomobilist ni ustavi), ampak se je odpeljal na oddelek policije v Petrovče in prijavil nesrečo. V prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo, 8. avgusta, ob 17, uri na regionalni cesti v Večeslavcih, sta se hudo poškodovala voznik osebnega avta Janez L, in sopotnik Slavko M., oba od Sv. Jutja. Janez L., ki naj bi bil vinjen, je pripeljal z neprimerno hitrostjo v oster levi ovinek pri domačiji številka 15, zato je izgubil oblast nad vozilom, ki je odpeljalo s ceste in pristalo v koruzi. Jože R. iz Odranec se je 4, avgusta ob 21.55 hudo poškodoval v prometni nesreči na v podružnici Ljubljanske v be tonski prepust poljske poti. Pa Se nekaj drugih dogodkov iz prejšnjega tedna! Ljutomerski policisti so 4. avgusta pridržali do iztreznitve Pavla K. iz Globoke pri Razkrižju, in sicer zato, ker je vinjen vozil kolo po sredini cestišča in ni upošteval opozoril policije. - Prometni policisti iz Murske Sobote pa banke v Gornji Radgoni, V noči s 7, na 8, avgust je bilo vlomljeno (Kdo ve. kolikokrat že?) v okrepčevalnico Gol na nogometnem igrišču v Kopališki ulici v Murski Soboti . Za storilcem Se poizvedujejo, popisali pa so škodo: v četrtkovi noči je strela pustošila na najmanj štirih mestih Pomuija: Udarila je v leseno gospodarsko poslopje Štefana J. iz Markovec, ki je nato zagorelo in zgorelo, enako pa tudi nekaj slame, sena in puhalnik. okrog 10 tisoč tolarjev. zato je nastala škoda za so pripeljali »na hladno« Zvonka Ž. iz Gresovčaka. Na »na Zgoreli niso le ostrešji, seno in slama, ampak so ognjeni zublji uničili Se puhalnik za seno, obračalnik sena, betonski mešalec, mlin kladivar, kotel za žganjekuho in še kaj. Gasilci so sicer hitro pritekli na pomoč, tudi vode za gašenje iz mlake v bližini hiše je bilo za nekaj časa dovolj, toda pihal je močan veter, ki je spodbujal gorenje, zato so bili gasilci manj uspešni. Ogenj so v celoti pogasili šele zjutraj drugega 150.000 tolarjev. Večja je škoda na piščančji farmi v Kobilju, kajti tam je je za 1.400.000 tolarjev. Zgoreli so: del ostrešja, strop, krmila in drugo. - V Gornji Radgoni pa imajo druge težave: v nedeljo, 8. avgusta, okrog 17. ure so stanovalci Panonske in Lackove ulice, enako seveda drugi, ki so hodili tam naokrog, zaznali neprijeten vonj, ki pa tokrat ni prihajal s svinjske farme, ampak je šlo za plin amonij ak. Ta je uhajal, kot so ugotovili pozneje, iz »rezervoarja« v mesni industriji MIR, Kaže, da je popustil (ali pa opravil svoje poslanstvo) varnostni ventil, Š. S, T t zabavi v FikSincih se je opil, nato pa streljal s pištolo, za katero sicer ima dovoljenje, S tem je ogrožal in vznemirjal navzoče. Prijavili ga bodo tožilstvu. S&" »•len 1» S«l. d >4 . 7 'ovec se je ' avgusta, proti ve-1' raja s kolesom skozi ^®™3diji Ste 'n ■V -■r i#«* navijala na dvorišče. magistralni cesti med zaselkom ^3 gasilske slovesnosti ^asUci skupaj so prišli so Ml-letnico gasilskega društva praznovali I Ulhl . in >x I-. M^X ■ » » fl 41 r kS in ie v Dolencih.'’Naš novinar, ki je bil gasilski slavnosti, jc namreč Budince prekrstil v 1 I '7 -o- -- -- --------- 'c osebno, drugim pa velja upravičilo preko P“’ «•» spodrsljaj malo omilimo, v poročilu enkrat , 'bbudinski. na ■ slavnosti, jc namreč Bud inče prekrstil v Do* j budinskega gasilskega društva Janezu Tr- gasilskih slo-hnl IP nln J . lO’ da so ! ‘ariiii,' na f sjm “• P'"' ** * J™ * i*«" P°“ h vehlše in posvetili kar P™stora. Tako M.: ''učii slovesnostim. sJ" !e ip ljutomerski na vaška So ]'m v lem po* I, . v ijutomersK' je v nedeljo popoldne domačih „ M i®''*«* pa pl’ F “fugod, (La bi tako dah "htr?! PKlpoto tamkajš-H Q ki je po večlet- končno do-h (, ^.^^''ko-vaSki dom. Lc-dotika nekdanjega ' — Mirko Beden, Anton Markovič, Alojz Hamler, Stanko Va-lina, Franc Rajh, Matija Ros, Jože Poldof, Branko Osterc in morda še kdo. Otvoritveni trak na gasilsko-vaSkcm domu pa je prerezal Jože Šumak, ki je ga-:glec že 50 let, V Stanjevcih so v nedeljo gasilci praznovali 60-letnico. Naj- STANJEVCI - Tovornjak pred poslopjem sicer nekoliko zakriva pogled na vaško-gasilski dom v Stanjcvcih, s tem pa ni rečeno, da je prenovljen dom majhen. Prihodnje leto, ko bodo dogradili dvorano, pa bo nasploh vse večje. rti gasil- prej jc gasilce in druge občane nagovoril predsednik društva šolarji, podelili pa so tudi gasil-Franc Slihthuber, nato pa je priznanja. Plakete veteranov so prejeli: Janez Šinkec, Ludvik Horvat in Janez Bačič. Ludvik Škerlak prebral kroniko. Iz nje povzemamo, da je bilo društvo ustanovljeno 1933. Platnenice 111. stopnje, ki jih je leta. Vse tja do 19^. leta, ko podelilo predsedstvo gasilske so Zgradili gasilski dom, so zveze Slovenije, so dobili: Lud-imeh gasilci opremo po svojih ^ik Skerlak, Arpad Smodiš in Fotografija: Š. S. ■‘W * J j Franc Šllhthuber. Plamenico ! II. stopnje pa je prejelo dru-• štvo sSmo. Stanjevci so vasica. 'n J* ki jo sestavlja osem zaselkov. Predsednik društva je povedal, da so požarno varnost organizirali tako (vodnjaki, mlake, dovolj cevi), da bodo učinkoviti na vsakem koncu vasi. Gasilci iz Črenšovec so v nedeljo zaznamovali 70-letnico društva. Izmed ustanovnih čla- društvo, v preteklosti pa so bili zelo dejavni tudi na kulturnem področju, saj so prirejali razna odrska dela, prepevali pa so tudi v pevskem zboru. Pred 30 leti so zgradili v središču vasi velik gasilski dom, ki so ga lani obnovili, letos so dali nanj naslikati sv. Florijana, zaščitnika pred požarom, in dom dali blagosloviti. ČrenSovski gasilci so dobro opremljeni, saj imajo so- dobno motorno brizgalno. 7* a gasilski slovesnosti ob odprtju gasilsko-. . J’ vasi Se je zbrala množica gasilcev in nov Še živi in se nasploh POGORIŠČE - ZanarnikoV! iz Precetinec so imeli ob stanovanjski hiši veliko gospodarsko poslopje. V četrtek je med grmenjem strela udarila v uto, nato pa se je ogenj naglo razširil. Pomagajmo po svojih močeh, da bo na tem mestu kmalu spet stalo poslopje, nujno za kmetijsko- živinorejsko dejavnost. Fotografija: Š. S. dne. Ostali so goli zidovi in stebri. Pozneje so porušili Se to, ostala pa je stanovanjska hiša, seveda brez strehe, ki so jo začasno prekrili s cerado, »Še sreča, da smo imeli premoženje zavarovano- Predstavniki zavarovalnice so si že ogledali pogorišče in obljubili, da Med četrtkovim neurjem je strela udarila v gospodarsko poslr^jje 12 krat 8 metrov, katerega lastnica je Terezija Č, iz Žižkov, ki je potem v celoti zgorelo, ogenj pa jc uničil še 4 tone slame, 2 toni sena in drugo. Po prvih ocenah je škode za 3.000.000 tolarjev. Najhuje pa je zaradi strele oškodovana Ana Zanainik iz Precetinec v ljutomerski občini. Strela je povzročila za 20.000.000 tolarjev škode. Pogorišča ni težko odkriti, četudi ni v središču vasi, kajti od daleč je videti v nebo Štrleč dimnik, okrog katerega ni ostrešja. Ana mi je v nedeljo pripovedovala: » Veselila sem se dežja, saj če je bil kje potreben, potem zagotovo na našem pobočju. S pastorkom Francem sva se pred nevihto umaknila v kuhinjo, saj se je močno bliskalo in treskalo. Kmalu po 21. uri pa je strela udarila v uto, kjer se je vnela slama, potem pa se je ogenj naglo nazširil na celotno gospodarsko poslopje, prebil pa je tudi zid med gospodarskim in stanovanjskim delom stavbe, zato je zgorelo tudi ostrešje nad stanovanjsko hišo. Se sreča, da smo re.šili 4 goveda, ne vem pa, kako ho s svinjama, saj sta močno opečeni.« ____»djfcSSiPS bomo odškodnino dobiti kmalu, vendar ne vem, koliko. Vse bo treba postaviti na novo. Upam, da bodo dobri ljudje enako kot doslej pomagali tudi v prihodnje. S pomočjo prijateljev in znancev smo odstranili nekaj tramov in špirovcev, ki niso zgoreli v celoti, vendar ta les nt več uporaben za .krpanje’ ostrešja. Tudi strešna kritina, Čeprav je bila opečna, se je v celoti polomila,« je s solzami v očeh pripovedovala oškodovanka. Človeška solidarnost med ljudmi živi in se bo prav gotovo-potrdila ne le pri oškodovancih v Žižkih. Kobilju in Markovcih (tam bo šlo laže, ker je škoda manjša), ampak tudi v Prece-tincih. Sveta! žarek upanja, prepričanja, je tale zgled: gasilci iz bližnjih Radoslavec so že dva dni po požaru v nabiralni akciji zbrali za tri traktorske prikolice slame in sena (zlasti v balah), Zanatnikove živali so v Radoslavcih tudi na- 1984. leta pa so dobili s pomočjo tako imenovane širše družbene skupnosti kombinirano gasilsko vozilo TAM. Na njihovem območju imajo 12 požarnovarnostnih vodnjakov. Na nedeljski slovesnosti je govoril predsednik slovenskih gasilcev Ernest Eory, šolarji (prihodnji gasilci?) pa so izvedli bogat kulturni program. Predsedstvo gasilske zveze Slovenije je črenšovskemu društvu podelilo plamenico 11. stopnje, najzaslužnejši gasilci pa so pre- krepko drži Imre Tcrnar. Sicer pa naj bi bil za ustanovitev društva predvsem zaslužen nekdanji črenšovskj nadučitelj, kan-tor in pevovodja Stefan Lutar, ki je organiziral ustanovni občni zbor, ki se ga je 1923. leta udeležilo 35 voščanov. Ga- t j* zbrala množica gasilcev in sp<-“* najmanj toliko, ker bodo prazno-Sicer pa: čim večkrat so zabave, tem več IV,., Fotografija: Š. S. ‘i 3 stano- , -.^n .'^^ridar ne am- domovih. Leta 1964 so kupili prvo motorno brizgalno Rakovica, 1975. leta pa so kupili po- Sovornik, si- sodobnejšo brizgalno Ziegler. siici so postopoma opremljali jeli različna phznaja. S s,, J. Ž. Sle začasno zatočišče. s. s. rr.'3 [1 * easi •'K ? v ^g’'adb|,, “kviru ■ a? m poz-finančnih prejšnji te* II a C--' V tiodc-pav,yic od- v' 17 P^fiislc pri- onodriC- S •. ■...iciio * zahva- imenu - pisna priznali' iVi '■'‘hkvaiki gasilci V’^ vetdesei- Jss j^Vi dobili: lo^'‘‘ ' Rudi ■- Udi Kt, Jože I, '"^fnenčič, Z gasilskimi zabavami in pomočjo občinske gasilske zveze so 1987. leta kupili orodno vozilo TAM 80, lani pa so prostore vaško-gasitskega doma temeljito obnovili. Ne uporabljajo jih samo gasilci, ampak sta v njih še trgovina in okrepčevalnica. Ker pogrešajo večjo dvorano, jo načrtujejo zgraditi v prihodnjem letu. Sicer pa je v stanjevskem gasilskem društvu 41 izpra.šanih gasilcev, med njimi tudi nekaj gasilk. Te sicer niso organizirane v desetino, je pa njihova pomoč dobrodošla ne le ob gašenju, ampak tudi v prijetnejšem delovanju gasilcev: glavne so, ko je treba kuhati in streči na gasilskih veselicah. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko pa sc ni le plesalo, ampak so se doga-j’alc tudi resne reči. Na slovesnosti jc namreč govoril predsednik skupščine občine Murska Sobota, imeli so bogat kulturni program, ki so ga izvedli Zadnja vest n Prijeli avfoštopaija Kriminalisli uprave za notranje zadeve Murska Sobota so izsledili IS-letncga B, B, iz Cernelavec in podali zoper njega kazensko ovadbo temeljnemu javnemu tožilstvu. Upravičeno namreč sumijo, daje deset dni pred prijetjem napade! avtomobilista iz Lemeija. Le-ta ga je v Čemela v cih na lokalni cesti vzel v svoj avto, po krajši vožnji pa jc osumljeni izvlekel kontaktni ključ, da se je avto ustavil, avtomobilista nekajkrat udaril, nato pa mu je iz denarnice, ki mu jo je izvlekel iz hlačnega žepa, vzel tisoč nemških mark. Med grožnjami mu jc .sunil še tisoč avstrijskih šilingov. Poduk iz tegale dogodka: nikar ponoči ne ustavljajte neznancem, četudi sc vam morda smilijo, ker - kot mislite - imajo nUlILUm^ kCIUUJ T«-»- —vr-v-- —-..-J-,., pred seboj dolgo pot; morda pa imajo zle namene!? Š, S. Popravek če ste morda prebirali potopis o Bolgariji, ste najbrž zasledili tudi krajšo zgodbo (mejni prehod med Bolgarijo in Romunijo) o direktorju zasebnega podjetja Intclekta iz Murske Sobote. Zapisali smo, da je Avgust, v resnici pa je Boris Farkaš Se opravičujemo! kil k/žj Največji »sladkovodni« piknik Soboški ribiči bodo pripravili v nedeljo, 15, avgusta, na obali »soboškega morja« tradicionalni ribiški piknik. To je ie vrsto tet največja prireditev sladkovodnih ribičev v državi, saj vsako leto naštejejo prek S,(J(Xj obiskovalcev. Leta 1988 pa so na ribiškem tednu našteli prek 20.000 ljubitreljev ribjih specialitet in zabavne glasbe. Letošnja ciovost'ho, da bodo poleg v pomutskih vodah ulovljenih rib gostotn ponudili najkakovostneiše sladkovodne ribe, ki živijo v slovenskih vodah. Največ pa bodo bot zmeraj pripravili ribje »čorbe«. Za tiste, ki niso ljubitelji rib, bodo na voljo druge jedi z žara in tudi drugače pripravljene. Za pripravo kulinaričnih specialitet so angažirali najboljše mojstre kulinarike iz vrst ribičev V Ža goste, ki jih bodo ie od 9. ute zabavali člani skupine ROV AL FLASH, je prireditelj RD Murska Sobota pripravil tudi nove pokrite prostore. Prireditev pa bodo popestrili z nagradnimi družabnimi igrami. Kot zmeraj ho vstop na prireditev prost. Bon* Hegeduš stran 8 vestnik, 12.avgusta1^ reportaže Od Ljutomera do Razkrižja namesto inšpekcije Poletno potepanje po Porabju Najbolje s ,kapčico’ na nosu Za besedo ščava piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, da izvira iz prekmurskega narečja in pomeni parni je. Ali naj torej sklepamo, da so dali ime potoku (eni pravijo, da je reka) Ščavnica, kije v svojem toku od Ljutomera pa do izliva v Muro pri Gibini, res videti in občutili kot prava Ščava. Prekmurci? Raje jim ne bi .naprtili’ tega greha, saj teče Ščavnica le po štajersko-prleškem ozemlju. Tam kjer izvira, tuje med Zgornjo Velko in Tratami, je tako čista, da jo je z užitkom že pil (udi spodaj podpisani •inšpektor'. Bolj verjetno je torej, daje dobil ta vodni tok ime po rastlini Ščavnica. ki ima kolenčasto steblo in enojno cvetno odevalo. Pravijo ji tudi dresnovka. Sicer pa ekipa nestrankarske inšpekcije - poleg avtorja tega zapisa še UUBO HORVAT IN JUŠ PERČiC z Razkrižja - ni imela namena raziskovati izvora imena za Ščavnico, ampak vsaj bežno raziskati, kje in zakaj je videti kot prava ščava. Največ kritičnih pripomb v zvezi s Ščavnico leti na ljutomersko tovarno Konus, ki uporablja kemična sredstva pri predelovanju kož, odplake pa naj bi slabo prečiščene spuščala v Ščavnico. Zato jim je predsednik izvršnega sveta Ludvik Bratuša pred nedavnim zagrozil, da bo zahteval ustavitev proizvodnje, Če ne bodo poskrbeli za ustreznejšo čistilno napravo. Rok je bil 1. julij. Mislili smo preveriti, kako so v Konusu .ubogali’ to grožnjo, a tovarna je te dni zaprta, ker so delavci na kolektivnem dopustu. Zvedeli pa smo, da so nekaj le ukrenili, saj je postala Ščavnica od njihove tovarne naprej le čistejša. Toda nekdo nam je rekel, da se je to zgodilo predvsem zato, ker sedaj ne delajo in ker odplake spuščajo namesto v Ščavnico v mestno kanalizacijo. Zato pa večkrat zelo smrdi iz Jaškov pri trgovinah Povrtnina in Posedi ter še na nekaterih drugih mestih, kjer poteka mestna kanalizacija. Tam bi si morali ljudje včasih natakniti 'L J I - Skoraj najhuje je tam, kjer se stekata obe strugi - .mestna’ Ščavnica in GInbetka. na nos .kapčico’ ali pa kar masko za dihanje. Nekaj 10 metrov pred tovarno Konus pa Je Ščavnica tako čista, da v njej plavajo dokaj Številne ribe, .veselijo’ pa se Je tudi žabe in druge vodne živali. Zelo prav je prišla v teh vročih dneh tudi nogometnemu klubu Ljutomer, in sicer za zalivanje igrišča. Kritika, da pri tem uporabljajo vodo iz mestnega vodovoda, je bila torej povsem neupravičena. O tem seje na lastne oči prepričala tudi zgoraj imenovana .inšpekcijska’ ekipa. V bližini železniške postaje v Ljutomeru (mesto) smo med drugim srečali znanega serviserja televizijskih in radijskih aparatov Alojza Vozliča, ki Je zelo tožil nad smradom in umazanijo Ščavnice. Smrdi zlasti ob večerih. »Nekoč pa smo se lahko v njej veselo kopah, m nič ti ni bilo, Če si je kaj spil.« se spominja Alojz. Če Je bila struga Ščavnice v mestu še kar čista v primerjavi s prejšnjim stanjem, pa smo se skoraj onesvestili zaradi smradu, potem ko smo se približali tistemu delu, kjer je že ,obogatena' z odplakami mestne kanalizacije. Pred nekakšnimi pregradami se nabirajo debele plasti sivo-zelene umazanije, voda pa je skoraj rjava. Še bolj smo se zgražali, ko smo prišli k sotočju obeh krakov Ščavnice; tistemu, ki teče mimo mesnega obrata Simentalke, Se prej pa blizu Mizarstva, Muralesa in Krke, so pravzaprav dali posebno ime Globetka. Kakšni mastni in smrdeči madeži so šele plavali lam? Naslednji kontrolni pregled smo opravili na Veščici blizu Škafarjeve in ■iiKtii ?r3i’'’^rniifi So kočanov e domačije. Tam je Ščavnica že nekoliko čistejša, če lahko to besedo sploh uporabimo. ZLATKO ŠKAFAR; »Nekoč sem tu v bližini lahko nalovil toliko rib, da smo se z njimi preživljali in kakšnemu mojstru poplačali delo, ko smo gradili hišo. Zdaj prav gotovo tu ne živi nobena riba. Niti podgan ni. Le Blizu Škafaijeve domačije na Veščici ni ne rib ne žab in niti ne podgan. Občasno se prikažeta le dve pižmovki. dve pižmovki se občasno prikažeta, ker sera Ju navadil, da jima mečem jabolka. Ne le da je voda umazana, pogosto tudi smrdi, da ne moreš imeti odprtega okna.« K.AJKO SOBOČAN: »Spomnim se nekega dne pred približno 25 leti, ko je začela teči črna voda. Najbrž so jo spuščali iz Konusa. Tedaj si lahko ribe .lovil’ 2 grabljami, ker so nemočne priplavale na površje. Čez Čas pa jih skoraj ni bilo več.« STANE PUKŠIČ: »Vse dugače Je bilo, ko Ščavnica Še ni bila regulirana in so tod rasli lokvanji, pod njimi pa so se zadrževale takšne ščuke, da Je bilo joj, če si jo prijel. Imeli smo namen iti še do nogomeinega igrišča na Šafarskem, vendar je (( bilo prepozno. Sicer pa sta .inšpektorja’ Ljubo in Juš tam neštetokrat, ko se skupaj z drugimi podita za žogo. Če jim le ta pade v bližnjo strugo Ščavnice, nobeden ne bi rad šel po njo v vodo, tako umazana in smrdeča je. Kako dolgo Se? Kdaj se bodo v Ljutomeru zares zganili? Zapisal in fotografiral; JOŽE GRAJ Za žejo poskrbljeno, kopanje pa Kako lepo je živeti ob meji, če lahko stopiš skoraj neovirano dela, da bo jeseni lahko spet čeznjo do soseda, sorodnika, prijatelja, znanca... Bilo je pred stekla vzgojno-izobražcvalna letom dni, ko sem zapisal to misel, potem ko sem se lahko dejavnost. pridružil slovenskemu in madžarskemu predsedniku MILANU KUČANU oziroma ARPADU GONCU ter drugim uglednim Raba za silo dobra gostom iz obeh držav, pa tudi številnim domačinom z obeh strani meje, ko so slovesno odprli mejni prehod Martinje-Gornji Senik. Prej tam Čez ni bilo možno iti (niso smeli) več kot 40 let, tako da sta cesto že skoraj popolnoma zarasla grmovje in trava. Porabski Slovenci so bili tako odrezani od matičnega naroda, kar je pustilo Sonce je vedno bolj žgalo, tako je teklo po meni, kol da bi me kdo polival. Pomislil sem na kopanje. Kje bi se lahko - . osvežil? Nekoč so imeli prilož-dokaj globoke rane- Končno je prišel dan (21. avgust 1992), ko je nostno vaško kopališče v Se-po besedah madžarskega predsednika umrla norost; z njo je padla ničkem potoku pri Čabajevem tudi tako imenovana železna zavesa, ki sojo ,razgrnili’ na njihovi mlinu. Nekateri so si zajezili strani ob meji s Slovenijo in še črvstejšo z Avstrijo, In res: kako potok tudi na drugih mestih, lepo je sedaj potovati v Porabje čez mejni prehod Martinje-Gor- zjgj v potoku marsikje sploh nji .Senik! nj vode, kjer pa je nekaj curlja. po besedah madžarskega predsednika umrla norost; z njo je padla Slovenski pozdrav na madžarski strani Bilo je prejšnjo sredo, ko me je pot spet vodila tja. Ko sem se poslovil od naših obmejnih delavcev in prišel na madžarsko stran, do njihove montažne ,carinarnice’, je bilo nekaj časa tam vse mirno in tiho. Zapornice so bile dvignjene in prešinila me je misel, da je to znamenje, da se lahko peljem dalje. Ijejo! Tudi njih so namreč prej ustavljali in kontrolirali. 400 steklenic piva in.., Najprej sem se ustavil v vaški trgovini. Pred njo stoji dokaj lepa tabla s slovenskim na- pisom TRGOVINA PO- RAB JE. Ko sem bil nazadnje tam. tega napisa še ni bilo. prišel bliže, sem ugotovil-* v njem sploh ni vode. v apuH XII tv—' ■ palka’ seje tam torej le s®’"’ Pomembno je bilo, da je ob bazenu. Najbrž jc od vzgojiteljic iz Buditnp^^‘.i Števanovce ki je prišla v vat z otroki. Madžarsko je .precej umazana. Skupina fantov, ki je sedela pod senčni- rim preslabo, da bi z njo tekoče pogovarjal-pravzaprav s tem kopaliSčf^j^ kako je v taboru, zato N*, raje odpravil do vaškega _ pana Šandorja Holca, kj j delovni čas zanj že sedel pred svojo domačij®’'4 vabil me je, naj prisedem1 in kar precej dolgo sva ;;n M kom na dvorišču gastilne Raba, mi je predlagala, naj grem pogledat na Dolnji Senik ali v Slovensko ves, kjer da je v reki Rabi menda dovolj vode za kopanje. Odloči! sem se za Slovensko ves. Tam sem res naletel na skupino mlajših ko- Ijala. V zvezi z bazenom mi io !* 1« vedal, da ga ne poltiij' leta, ker bi imeli preveč kov, če bi to storili ožiro®’ । bi hoteli, da bi bila vodavijl ie. Zča? palcev, ki so veselo čofotali in Obe trgovki dobro govorita kdaj pa kdaj tudi zaplavali slovensko. Poslovodkinja Vera primerna za kopanje, bor upravlja občina in za ta namen enostavno ni^. Vseeno sem še malo počakal in tedaj je prišel mož v vojaški obleki in prijazno pozdravil (po slovensko): »Dober dan!« Izročil sem mu potni list, za trenutek gaje odnesel notri, odtisnil pečat, se vrnil, mi ga izročil in dejal spet po slovensko: »Hvala, na svidenje!« Ali ni to prijeten občutek? Nekoč je bilo precej drugače Sonce je že precej pripekalo, da so se avtomobilske gume skoraj oprijemale ob vroči asfalt. Prva stavba na madžarski strani je nekdanja vojašnica. Zdaj je zapuščena. Na poli pa ni nobene vojaške kontrole, kot je bilo to pred nekaj leti, ko si se približeval obmejnim krajem. Razen v Slovensko ves, ki je pravzaprav že se- Gašpar je pravzaprav moja dobra znanka, saj sem se z njo večkrat pogovarjal za radio. Tokrat me je zanimalo, kako se vročina pozna v njihovi trgovini. kako je z nakupom pijač. Vera je malo pomislila, potem pa odgovorila, da prodajo dnevno okrog 400 steklenic piva. 120 litrskih in okrog 100 manjših steklenic brezalkoholnih pijač, okrog 30 litrov mineralne vode in 40 litrov mleka. To je veliko več kot običajne, v vodi. Bila je še dokaj topla, toda za moj ,okus’ preveč umazana oziroma blatna. »Bolje to, kot pa sc hoditi kopat v bazen v Monošter, kajti tudi tam voda ni dovolj Čista,« mi je dejala Anica Bar-takovič, ki je prišla k Rabi po svojega sina. Suh bazen v Števanovcih Šel sem pogledat tudi mestno monoštrsko kopališče, kjer res ni vse tako, kot bi mo- Stavni del mesta Monošter (Szentgotthhrd), nisi mogel v nobeno od preostalih 6 vasi z večinskim slovenskim življem v Porabju, ne da bi te ustavili vojaki, pogledali tvoj potni list in te vprašali, kam ozirom h komu si namenjen. Nekoč sem na kontrolni postaji pred Gornjim Senikom (iz monoStr-ske strani) odgovoril, da grem v vas (faluba), ker sem mislil pogledati le v gostilno, če bi srečal kakšnega znanca, a me niso pustili naprej. Moral bi bil reči ime in priimek nekoga na Gornjem Seniku. Zato sem drugič, da je bil ljubi mir in da sem lahko nadaljeval pot. vedno omenil ali mlinarja An-draša Čabaja ali župana Martina Ropošo ali muzikanta Ti-borja Šuliča ali še koga drugega. za katere sem vedel, da so doma na Gornjem Seniku, četudi se potem z njimi sploh nisem srečal. Kako lepo je zdaj, ko vsega tega ni in se lahko tudi domačini prosto gib- n i»'C P GV. (iv;.; . J namen enostavna j Solo je težko zbrat’ .. sredstev, saj dobijo od Se za le okrog polovico ga potrebujejo za pl® naj«'*’’ Ijev, drugo pa morajo kor vedo In znajo. In obiskovalo jeseni njihova , manj kot 50 učencev (od . 8. razreda), nameravajo žati Še naprej popolno . mletko. Bili pa so jpj ..... t v ’! .><1 IP iJiiciruU. Ulil p« uv r bi višjo stopnjo prert nošter. Menda so nesoglasja zlasti ki jih je preveč mmhnz-i Oti tako majhno število 4 K ’ '' '■*?>. st k * '4- Vode za gospodih^ jjjiti imajo sicer dovolj, saj uspeli urediti novo s 130~metrsko gladino- M und na nflneliali dO vod pa SO napeljali do razen dveh, kjer živij« [J P, in tega niso . ljudje in tega niso z njih ne bo več, bosta ostali prazni, Kmaln p* - ■ ” tnin)D“;^1 čina kupila nov Skupina gornjeseniških mladeničev pred enim od 4 vaških gostišč. Povedali so, da zaenkrat najraje pijejo kokakolo. manj vroče dni. Na Gornjem Seniku pa imajo Se dve trgovini in 4 gostilne, tako da je za gašenje žeje res dobro poskrbljeno. Njihov župan Martin Ropoš pa mi je ob kozarčku v gostišču Raba (te dni je na dopustu) omenil, da si v kratkem obetajo tudi gasilsko vozilo iz .Avstrije. Naključno sem srečal tudi ravnateljico osemletke na Gornjem Seniku Eriko Glanz. Kako je te dni v Soli, me je zanimalo. Dejala je, da se ne dogaja nič posebnega. Opravljajo pa redna vzdrževalna ralo biti. Kaj pa kopališče pri pionirskem taboru v Števanov-cih? Nekoč sem videl, da je tam kar mrgolelo otrok. Grem torej Se tja. Že od daleč se mi je zdelo, da tudi tam ne bom imel sreče. Ali pa morda otroci popoldne počivajo, pa jih zato ni ob bazenu? No, treba se je prepričati. Avto sem pustil na parkirišču in se odpravil peš do cilja. Čez Čas sem zagledal neko dekle, ki se je sončila brez zgornjega dela kopalk, a si je nadela modrček, brž ko me je zagledala. Torej je bazen odprt, sem sklepal. Ko pa sem 1*' .M la Aupiičj uv” im bodo lahko vozi^ ... . _ M.., -1 I 0^ terim LCiiHi UAiuv ljudi k zdravniku a" ^;ils\ mlinih nnraukih. nujnih opravkih. bo na voljo tudi otrok v vrtec in Solo nejših predelov, športne in kulturne športne in kulturne ne bo Slo drugače. P« iic bo šlo drugače. --se morajo o namethbi^ .ji.j vozila še podrobneje. riti. Letos pa naČrtuA?^'«; j ■ ■ - ,.ocrrlS ' jtl cestne ditev najkrajše . Števano*^ zave med dovci, S kopanjem tor®J rj^jfl vanovcih ni bilo n'^- ’ sem. da se hodi rabcev hladit v ■ vasi Mariaujfaln ■ .ji* ____u;i ie. 0''-' sem bil ta dan že p" Tudi ob vra»nJ.5^J m„„ii Sed'* prehod Gornji Seh ’^^flt je šlo vse gladko neh. Besedilo 'f in fo'«^ Klopi tudi letos dobro opravili svoje dc^^ I' h 3 n.N mer mu preprečite zadušite. Ko najd®'^ ■ biti še Vendar jc bojaz®n, p ukužili z boleznijo. več. Raziskave sc। )*^ prijaj imajo številni Ij®**-*^ lesa Poleg tega pa Število klopov je v teh sušnih letih precej naraslo. Povečalo pa se je tudi število obolelih za boleznima, ki jih prena.šajo klopi. Prenašajo meningitis, vnetje možganskih ovojnic, in boreliozo, Ivmsko bolezen. Čeprav je veliko oholelili, območje Pomurja še ne spada med najbolj ogrožena. V letošnjem letu so pri nas ugotovili tri primere meningitisa in 84 primerov borelioze, v tem mesecu že H. Berlioza se pojavi po 10 dneh, ko nastane rdečica, . ki se Siri okoli belega kroga. V začetku je uspeh zdravljenja popoln. Kasneje pa lahko pride do posledic na sklepih in srčni mišici Prvi znaki meningitisa pa so temperatura, glavobol in bolečine v trebuhu. Tej fazi sledi obdobje. ko bolnik nima težav, po tem pa se bolezen nadaljuje s strmim naraščanjem temperature. neznosnim glavobolom in bruhanjem. Za meningitis je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja povprečno 14 dni. Posledice čutijo bolniki tudi po nekaj mesecih in celo enem letu; glavobol, zmanjšanje delovne sposobnosti in podobno NaJvečJe Število obolelih Je ponavadi v juliju in avgustu. Nato začne upadati, zadnje primere bolezni ugotovijo v oktobru in tudi v novembru. Posledice pikov klopov se pojavijo kasneje, ker Je inkubacijska doba nekoliko daljša. Najpogostejša so obolenja pri starosti od 15 do 45 pridete s sprehoda. Toliko bolj, če ste s seboj peljali tudi psa. Klopi najpogosteje napadeji mehke in tople dele telesa. Si 1° ie rate I I let, redko zbolijo otroci in sta- rejši od SO let. Še posebej pa so izpostavljeni ljudje, ki opravljajo določene poklice, kot so gozdni delavci, poljski delavci, kmetje ter VSI, ki se pogosto gibljejo po gozdu in tudi travnikih. Zato morate biti še posebej pozorni, ko posebej pogosto jih najdemo v pregibih rok in nog, pod pazduho, med prsti na nogah, sramnih delih, v okolici ušes in lasišča. Najnevarnejši pa so piki klopov po obrazu in lasišču. Kako odstraniti klopa? Čim prej odstranite klopa, manj verjetnosti Je. da pride do bolezni. Nekateri viri celo trdijo, da se bolezen skoraj zagotovo ne pojavi, če klopa odstraniš v 12 do 24 urah. Nikakor ga ne smete takoj, ko ga zagledate, povleči iz kože, saj,bi lahko pri tem glavica ostala v koži. .Ker klop diha z zadkom, je najbolje, da ga najprej namočite z oljem, petrolejem, premažete z lakom za nohte, lepilom in podobnim, s či- okužen. Kako se pred ■ s)<‘' klop' livno lavarujemn* Za krajše časovn^ priporočjiva srei jU : ki Jih/°^Jj',>i v vsaki bolje zal • p,pi / gl Trajno pa se iž' s cepljenjem tjj, zanimanje za v< vendar niso 1 reoa moralo pa*'*'i I pom. rega morajo Poleg tega P“ piAcg ■ ena $ Zgstnik, 12. avgusta 1993 stran 9 kmetijska panorama »Kmečki svetek« v Ljutomeru A fr m !« H i«' Govedoreja ima v ljutomerski občini bogato in dolgoletno | tradicijo, saj so tu doma rejci, ki se z doseženimi rezultati uvrščajo I "ol najboljše v Sloveniji. Kmetijstvo je v občini še vedno najpo- , •Nsmbnejša gospodarska panoga, živinoreja pa je in ostaja glavna Ijutomef^kega kiuvlijsira. Zaio ni naključje, da so t ‘kmečki Svetek«, ki so ga pripravili minulo soboto ob hipodromu j ^u^poaarsKa panoga, živinoreja ljutomerskega kmetijstva. Zato i n?« 1^] ^41 pripravili iiiiiiuiu uir mpvurviiiu Jutomeru, vključili v program praznovanja ob letoinjem občin-UraZnilril na rk*-i'^a#l'i4'C7i na en e.:i nnlx*/i Lmalj''h«/ Jn LrmiitllcLriK I ■' prazniku, na prireditvi pa tl prazniKu, na pi so se poleg kmetov In kmetijskih § s ff ij J-.......... &uiaii Še številni drugi občani in ugledni gostje, "lnj'hui slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc, akademik I”®' dr. Anton Trstenjak in drugi. desetih letih ^jhetijstvo ponovno p red sta-dcBCJkc. to pa je bila Jd! priložnost za ocenitev tre-"Wnega stanja in za nove cilje. IC oh tpl f\ri1 e« •FGFMCol je ljutomersko -■ je ob tej priložnosti zapisal ^^dsednik ' j T'.'-““iK izvršnega sveta Bratuša, so za večanje doreji že imajo, v prašičereji pa se nove razvojne možnosti kažejo v novem selekcijskem programu, ki že dobiva jasne obrise, V primarni kmetijski pridelavi želijo pridelati dovolj kakovostne krme, saj sedanja posestna sestava le s težavo za- T 1 ,6? zanemarjati Se nekaterih drugih dejavnosti, s katerimi bo potrebno izkoristiti danosti. naravne l Sistemi reje koz Ločimo intenzivni in ekstenzivni sistem reje koz, vmes pa je še vrsta kombinacij teh dveh sistemov. Intenzivni sistem reje pride v poštev pri selekcioniranih pasmah z velikimi proizvodnimi zmogljivostmi, ekstenzivni sistem pa pri pasmah s slabšimi proizvodnimi zmogljivostmi. Obstaja razlika meč tržno (predvsem za mleko) in ljubiteljsko rejo koz. Tržna reja vključuje predvsem intenzivni sistem reje. Ljubiteljska reja koz je od intenzivnega do ekstenzivnega sistema, 1. Intenzivni sistem reje koz Za intenzivni sistem reje so primerne pasme z velikim genetskim potencialom za mlečnost - tržno pridobivanje mleka. Take pasme so:- - v sanskem tipu reje so primerne pasme z velikim genetskim potencialom za mlečnost - tržno pridobivanje mleka. Take pasme so: f 11' ifi f p Ut (f j' If 1' a f 0' i* I* <1 (( V 4 Tl f i * Osrednja pozornost »Kmečkega Svetka« je seveda veljala govedoreji, saj so po desetih letih v Ljutomeru ponovno pri- pravili govedorejsko razstavo, ob njej pa so si obiskovalci '^NrC^ lahko ogledali še razstavo pra-’ Šičev in kasaško rejo, ki ima t 0'zvodnje Še velike Mran"’ P^^iTtmbnejše od povečevanja in in-j® doseganje *elj= 'Ovosti. To še posebej 'fjo,' i-i g?''edorejo in prašiče-dobro izhodišče za "eisifi o kakovosten ge- P^^teneial. Tega v gove- v ljutomerski občini prav tako bogato tradicijo. Z rejo 210 kasačev se v občini ukvarja že 50 gradja, je bila najboljša v kolekciji starejših krav, kjer je drugo mesto pripadlo Breni Jožeta Farkaša iz Radoslavec in tretje Bebi Franca Belca iz Banovec, Najštevilčnejša je bila kolekcija mlajših krav, kjer je komisija prvo mesto prisodila Šibici Antona Slaviča iz Šali-nec, druga je Pilka Frančiške IvanjSič iz Kokorič, tretja Ma-jolka Antona Kranjca iz Stročje vasi in Četrta Perni Frančiške IvanjSič iz Kokorič. Krava Rola Janka KoroSa iz - v sanskem tipu: SANSKA KOZA (700-8001 s 3,5-4% mlečne tolSče) laktaciji. denacionalizacijski spodarnejše m nejše. Nove možnosti se ponujajo tudi v vinogradništvu in sadjarstvu, ob tem pa ne kaže goiavlja dovolj lastne krme za potrebe živinoreje. Pospešeni bodo omogočili oblikovanje močnejših kmetij, ki bodo go- procesi konkurenč- S >1 ■■■^ -j**-! ^*Lavor« i vodo, 'W in brisača so '‘bočili ko postaja čistoča mleka najpomembnejša za kako-■-»cif opomnil anekdote, ki jo je na predavanju iz Pr^STdal študentom leta 1961 ali 1962 pokojni profe-jJ’Jbljan^’ P’^‘^’^^vatelj živinoreje na agronomski fakulteti ^?ditj - se je Tovarna mlečnega prahu v Soboti začela petletnem planu iz sredstev, ki bi jih morala lJKh’‘’birQ P*3tati na račun vojne škode. Ko se je začel V )J** ustavili. V začetku petdesetih let se je bftr^slavroptemi dve tovarni mlečnega prahu t h- Ena stoji na Hrvaškem v Županji, druga v So-^'1' tedaj določeni mesti. Novo mesto in ?rti, Thožna kraja, v katerih bi postavili predvidetho j® 'ned predavanjem o pomenu higiene pri bii^’.'i naj približno tako, da je bila določena komi- fned kandidatkama. Dva člana komisije sta UNICEF-a, bila sta znana švicarska strojih j;''''aii drli'slovenske strani on. Najprej so ?•-.* Dri j^niskp kraie. nato na nrekmurske. V Prekmurju l '■S' kraje, nato pa prekmurske. V Prekmurju '* ttr;^'*' 'žai/*‘’.''^^^bji, ki so jo obiskali, čakal tudi »lavor« I i ■**'l;i tr Brisačo. Taka skrb za higieno je Švicarje zelo I strovDolenjskem česa takega niso doživeli. I I 'hlp.r.'Jer sta odlobila. da pač naj stoji tovarna I takor ■' . Ul sta odlomila, da pač naj stoji tovarna higieno, saj je to prvi pogoj za vsako napisal l '1 L S? h L lastnikov konj, prav tekmovalni rezultati ljutomerskih kasačev pa so ponesli sloves občine tudi v svet, V zadnjih 40 letih je bila to osma razstava govedi v ljutomerski občini, in Čeprav je v tem času govedoreja doživljala številne vzpone in padce, so vseeno uspeli ohraniti kako- Veržeja je bila najboljša v kolekciji krav s sklenjeno prvo laktacijo, na drugo mesto se je FRANCOSKA sanska KOZA (povprečno 6501 mleka, matični tropi 8001 v laktaciji) BELA NEMŠKA OPLEMENJENA KOZA (povprečna mlečnost 8001 mleka v laktaciji, 3,6-4% mlečne tolšče), BELA IZRAELSKA SANSKA KOZA (povprečna mlečnost 8001 letno) in druge pasme ,.. - v srnastem tipu: SRNASTA ŠVICARSKA KOZA (povprečna mlečnost od 400-6001 letno, nekatere veliko več), FRANCOSKA ALPSKA - ALPINO ROZA (povprečna mlečnost od 600 do 8001 v laktaciji, 10% koz 9001 v 280 dneh molže), Alpino pasma štejejo primerno za nesezonski pripust. Pri intenzivnem sistemu reje moramo živalim zagotoviti zelo kakovostno osnovno voluminozno krmo in dopolnilno močno krmo za uravnotežen obrok. Poleg tega moramo pokladati še koncentrate, ki jih lahko sestavimo in zmešamo doma. Kupiti moramo le sestavine; mineralno-vitaminske mešanice, sol (NaCl), apnenec in beljakovinska krmila (sojine tropine, sončnične tropine, bučne pogače itd,). Energetsko bogato močno krmo pa pridelamo doma (koruza, ječmen, oves...). V poletnem obdobju lahko koze pasemo na kakovostnejši paši ali jim pokladamo v kozarnik zeleno krmo. Zelena krma je lahko pravočasno košena: DETELJA (lucerna, črna detelja, inkaf-natka. perzijska detelja), DETELJNO-TRAVNA MEŠANICA (bela detelja -t- trpežna ljuljka. črna detelja -f- mnogocvetna ljuljka, lucerna -t- mnogocvetna ljuljka..), TRAVNO-DETELJNE MEŠANICE ali ZELENA KRMA Z NARAVNEGA TRAVINJA, Zaradi nevarnosti okužbe z velikim metljajem se izogibajmo košnji zelene krme ob močvirjih in tekočih vodah, predvsem tam, kjer živi v teh vodah polž mali mlakar. 2. Pollntenzivni sistem reje koz Pri tem sistemu ni velikega poudarka na pridobivanju mleka. uvrstila Breza Jožeta Kosija iz li ampak je bolj usmerjen v mleko in meso. Za rejo izbiramo KljuČarovec in na tretje Lasta v vost in ljutomerski rejci se da- nes s svojimi rezultati uvrščajo Mirka Žibreka iz Krapja, medtem ko je v kolekciji krav pr-vesnic prvo mesto pripadlo Gali Feliksa Jureša iz Bunčan, drugo Dori Feliksa Rantaša iz Bolehnečic in tretje Bistri Štefana Krampača iz Koprive- Na 'v K ■ ■A' .4 predvsem pasme z dobro plodnostjo, vendar so to običajno pasme, ki sem jih že naštel in še nekaj dodatnih: TOGENBURŠKA Jk It L iF' ‘.i* *< »1 ' v slovenski vrh pri govedu lisaste pasme. Po podatkih za zadnjih deset let se število krav, ki so vključene v kontrolo proizvodnosti. ne spreminja bistveno, se je pa v tem času nekoliko zmanjšalo število ose- menjenih pJemenic, So pa rejci ljutomersko-križevskem območju dosegli dobre proizvodne rezultate, to potrjuje na tudi podatek o tržni reji krav molznic, ki se povečuje, veča pa se tudi število kmetij, ki oddajo letno več kot 50 tisoč litrov mleka. Na letošnjo razstavo so rejci pripeljali 40 najkakovostnejših živali in jih razstavili v šestih kolekcijah. V kolekciji starih krav je prvo mesto pripadlo kravi Drinji Feliksa Rantaša iz Bolehnečicev, drugo mesto je pripadlo Rosani Alojza Rajha iz Banovec in tretje Renki Jožka Sršena iz Veržeja. Krava Šeka, last .Vnice Žiiek iz Pod- ogled je bila tudi kolekcija brejih plemenskih telic, kjer se je najbolje uvrstila Bela Alojza Ostrca iz Kokorič, na drugo mesto se je uvrstila Bimba Franca Belca iz Banovec in tretje Tekla Alojza Osterca iz Kokorič. Strokovna komisija je med vsemi razstavljenimi živalmi izbrala še kravo z najlepšim vimenom, ta naziv pa je ^iripadel Rini iz hleva Terezije So naj a iz Krapja, PrvouvrSče-nim živalim so dodelili zvonce, lastniki prvih treh živali v posameznih kolekcijah pa so dobili Še priznanja in nagrade, , Na »Kmečkem sve'tku« v Ljutomeru so podelili tudi priznanja kmetom in kmetij- skim strokovnjakom, ki so za- (povprečna mlečnost od 600-9001 v laktaciji, jari 2-3 mladiče). MELTEŠKA (povprečna mlečnost 500-6001 v laktaciji, jari 2-3 mladiče). NUBIJSKA (povprečna mlečnost 500-8001 mleka s 4,5% mlečne tolšče, jari navadno dvakrat letno 2 do 3 kozličke). MURCUSKA (povprečna mlečnost 600-7501 mleka s 4-5% mlečne tolšče, jari v 30-40% dvojčke), 3, Ekstenzivni sistem reje koz Primerne so predvsem primitivne pasme koz za slabe razmere reje. Sposobnosti teh pasem so nizke tako glede mlečnosti kot plodnosti. Takšna reja ne zahteva velikih vlaganj niti posebnega truda okrog tropa, a vseeno daje nekaj gospodarskih koristi. V mediteranskem podnebju so živali lahko vse leto zunaj, edino za jaritve in mladim kozličkom moramo zagotoviti zatočišče pred neugodnim vremenom. Glavni proizvod je meso kozličev, le na vrhuncu laktacije in po prodaji kozličkov nekaj malega mleka. Koze imajo v laktaciji vsega mleka od 200 do 2501. Za rejo so primerne primitivne pasme; DOMAČA BALKANSKA KOZA (povprečna mlečnost 1301 mleka v laktaciji. jari 1 kozlička). Sestavil dipl. inž. kmet. JANEZ LEBAR KSS pri ŽVZ za POMURJE Poletno cepljenje sadnega drevja Zdaj je čas za poletno cepljenje (okulacijo) sadnega drevja. Jablane cepimo od 15. julija do 15. avgusta, enako tudi hruške, marelice in slive v prvi polovici avgusta, v prvi polovici avgusta pa cepimo tudi češnje. Čas za cepljenje breskev je v prvi polovici septembra, cepimo pa jih sK.m siroRovujanum k. so za- „3 semenjake breskev, služm za razvoj kmetijstva . V občini, prav tako pa so pode- | lili tudi priznanja in nagrade največjim tržnim prideloval- cem, LUDVIK KOVAČ A. Šiftar in fotografije Besedilo Potrebno bo še eno tako sušno leto in z govedoreje S cepilnim nožem prere- žemo na podlagi lub v dolžini 3 ciTi v obliki črke T. V enaki dolžini odrežemo dozorelo oko, ki ga nato potisnemo za lub. Zavežemo z rafijo ali gumico. Na podlago običajno cepimo 1 do 2 očesi, ki odženeta šele spomladi. Ob cepljenju mora biti podlaga v mezgi, saj je sicer cepljenje nemogoče. V sušnih letih moramo podlage zalivati vsaj teden pred cepljenjem. Na večjih površinah in v drevesnicah podlage namakamo z namakalnimi napravami. Jože Makoter Rekordni odkup Kljub suši, ki traja že drugo leto in pušča posledice predvsem na kmetijskih pridelkih, smo v Sloveniji lahko zadovoljni z odkupom krušnih žit. Čeprav je bil pridelek zaradi suše manjši, smo v državi odkupili rekordne količine pšenice, rekord pa so dosegli tudi v soboškem Mlinopeku, kjer so odkupili okoli 40 tisoč ton letošnjega pridelka. Skoraj polovico vseh odkupljenih količin so tako letos oddali pomurski pridelovalci, kar je gotovo tudi posledica zmanjšanja staleža v živinoreji, saj bi sicer precej pšenice pustili doma in pokrmili. Če so pridelovalci letos zadovoljni s ceno, pa se zatika s plačilom, saj mnogi pšenice še niso dobili plačane, Samo v Kmetijski zadrugi Panonka imajo že več kot 110 milijonov tolarjev zapadlih terjatev za letošnjo pšenico, odgovora, kdaj bodo dobili plačilo, pa nimajo. L, K. stran 10 vestnik, 12. avgusta J iz naših krajev TRSTENIK - Krajani Trstenika in Ihove ne bodo več hodili po slabi cesti, kajti te dni so dobili 3 kilometre asfalta. Naložba je stala 19 milijonov tolarjev, pri čemer je znašal delež gospodinjstev 5.5 milijona tolarjev, preostalo pa sta primaknila občina in sklad za demografsko ogrožena in obmejna območja. Cesto je posodobilo cestno podjetje iz Maribora, (F, Kr.) RADENCI - Vrtnarji bodo skušali upočasniti umiranje smrek in drugega drevja v radenskem stoletnem parku, da bi jih tako ohranili vsaj Se 30 let. Na jasah, kjer drevja ni več, pa bodo zasadili drevesne vrste, ki bodo bolj prilagojene rastišču. Gre zlasti za gaber, bukev, hrast in tiso. (G. G.) AP.ACE - V Apačah in okoliških krajih naj bi - podobno kot v mnogih drugih pomurskih vaseh - kmalu napeljali omrežje kabelske televizije. Najprej se bo to zgodilo v Apačah in Segov- človek in njegov konjiček Vrtnarka na jesen življenja če bi vas vprašal, kako letos kaj z vašim vrtom, kako bi kot je to opisovanje. Sicer pa. odgovorili? Naj sklepam; Če* bi povedali, da ste pridelali toliko tega in onega, bi se najbrž malo zlagali, mar ne? Prava resnica (in gledat. Videli pa ne boste" le hkrati neke vrste opravičilo) pa bi bila, ko bi dejali, da ste se sicer vrta, ampak tudi 13.00CL litr-trudili, ampak vmes je prišla višja sila (suša), zato je letos pogled ske betonske cisterne, v kateri na zelenjavni vrt bolj klavrn. če ne verjamete, pojdite si po- čiti, kjer bo priključke dobilo 180 gospodinjstev, ki bodo obročno primaknila po 820 mark v tolarski protivrednosti. V Žepovcih, Žibercih. Črncih, Mahovcih in Lurverecih pa se je navdušilo za Prijetno pa sem bil presenečen ob obisku pri 89-1 etni Adeli Kosmač v Pečarovcih, katere domačija in vrt sta na pobočju Kapanšek, to je tik ob župnijski cerkvi oziroma viso-ken antenskem stolpu. Adeli- I kabelsko televizijo 220 gosopodinjstev, ki bodo v petnajstih obrokih prispevala v tolarski protivrednosti po 975 nemških mark. (L. Kr.) GRADIŠČE - V Gradišču pri Murski Soboti so z lansko žetveno prireditvijo in lettjšnjim pustovanjem ter drugimi akcijami zbrali toliko denarja, da so lahko kupiti material za obnovitev ostrešja vaSko-gasiIškega doma in prekritje. Seveda pa ni šlo brez prostovoljnjega dela, še zlasti tedaj, ko so dom prekrivali, saj so Denar za ceste V soboški občini ugotav- ža novo streho (po)rabili dvajset tisoč strešnih opek. Vrednost del, ki so jih opravili GradiSCani. je predsednik vaškega odbora Ijajo, da so za prednostna dela Štefan Magdič ocenil na več kot milijon tolarjev. (F. Ku.) IVANJŠEVCI - Skoraj neverjetno je, da v IvanjSevcih v gor-njeradgonski občini še nimajo vaške trgovine, saj rastejo le-te na drugih območjih kot gobe po dežju. Nekoč, ko je bila kupna moč prebivalstva še slabša kot zdaj, je bila v vasi Hermanova trgovina. Zdaj imajo Ivanjševčani do naj bližji h trgovin pri Negovi ali nemu vrtu vroče poletno vreme ni moglo do živega, kajti normalno so rasli in dali plodove; paprika, grah, peteršilj, zelje, podzemna koleraba, paradižnik, zelje, korenček in tako naprej. Kako je to mogoče, ko pa so »odpovedali« mnogi vrtovi, tudi tisti na dolinskem delu pokrajine, kjer je se zbira deževnica, da je je potem dovolj za zalivanje povrt-nin. In to je ključ velike vrtnar-kine uspešnosti, Adeie nisem spraševal, kam da pridelek. Slutim pa, da ga pridela veliko več, kot porabi. In zakaj se pravzaprav toliko muči? »Ne morem brez dela! Vstanem ob šestih, potem delam, opoldne počivam, popoldne zopet delam, zvečer pogledam televizijski dnevnik. Veliko VRTNARKA - Vse * krog niso posušeni listi) , (v ospredju Adeie stročji fižol, v ozadju P® fT zemna sladka koleraba, bo vrtnarka-kuharica Ijala za nadev znamenit®, r gač (»hibe«). Fotografij*^ .1 I tudi berem.« je povedala sogovornica. potem pa mi ponudila domači sok. Pokusi! sem še njeno potico, nato pa sem se pošalil, da je jed zelo okusna, le maro več orehov bi morala dati na testo. »To sem ji rekel tudi jaz,« je bil enakega mnenja vnuk Milan, nato pa staro mamo pohvalil, da je bila svojčas znana kuharica, ki je kuhala na več gostijah v Pečarovcih in bližnji okolici. »Poročila sem se 1933. leta fonsko omrežje (75 milijonov tudi na vrtu.« z Janežem Kosmačem iz Ga- Škoda, ker slika, na kateri je meljn pri Ljubljani. Po poklicu na demografsko ogroženih ob- podtalnica že po nekaj deset močjih, ki naj bi jih opravili centimetrih. z nepovratnim deležem repu- »Moje Življenje je vrt.« je bliskih sredstev, letos dobili le povedala Adela. »Od 1959. 59,498 milijona tolarjev. leta, ko mi je umrl mož, živim Njihovi zahtevki so znašali sama. Hčerka, ki seje izšolala in dobila službo, si je spletla družinsko gnezdo v Murski Soboti. Zadnje čase pa kaže veliko zanimanje za delo in življenje na pečarovskem pobočju njen sin oziroma moj vnuk Mi- sva imela trgovino, sicer obdelovala Se 4-hektarsKor sestvo. Zakonska sreča p bila dolgotrajna, saj sem^ u v Spodnjih Ivanjcih okrog 5 kilometrov poti. Tudi najbližja avto- okrog 313 milijonov SIT. ki bi busna postaja ni ravno blizu - 3 kilometre je treba prepešačili do jih v glavnem porabili za poso-nje. Velik problem je tudi voda, zato si želijo vodovod. Ker sami dobilev cest na manj razvitem naložbe ne bi zmogli, računajo na občinsko pomoč. (L. Kr.) območju Goričkega (156,8 mi-SREDNJA BISTRICA - V tem kraju so zgradili velik prizidek lijona tolarjev), za obrt, po-h gasilskemu domu. V njem so; garaža za gasilsko vozilo, vei^a djetništvo in kmetijstvo na de-dvorana za razne prireditve, kuhinja, sanitarije in drugi prostori, mografeko ogroženih območjih lan. Tod pridno obdeluje vino- let vdova,« j Tako je potožila sem jo isobaral. naj nartAnia Vai iZ narjenja pove Se kaj iz življenja in dela. Pri teJ’^ IS Te dni pa so dokončali gradnjo prizidka k mrliški vežici, na pokopališču so položili tlakovec in nasploh uredili okolico. Če jim bo uspelo dobiti v kratkem pokopališki zvon, nameravajo bodo SIT) in osnovno vodovodno vse skupaj odprli in blagoslovili predvidoma 14. avgusta. (J. Ž.) ’’ (65.1 milijona tolarjev), tele- grad, rad pa priskoči na pomoč je zabičala, naj dam, S® J*’' y že dal v časopis, po udar®* j nemu delu na vrtu. sem to tudi storil. Nanjo P’ ■ je opozoril neki vaščan- To’5 i » STOGOVCI - V vodstvu krajevne skupnosti je prišlo do spremembe, saj je dolgoletnega in zelo dejavnega predsednika Jožeta Zagorca zamenjal Viktor Zitek. Prvemu vetja zahvala za prizadevanja, drugemu pa želja, da bi bil enako uspešen. V vasi je namreč potrebno še veliko postoriti, da bi bila lepša in bogatejša. (B. M.) omrežje, za kar bi potrebovali videti 89-letno vrtnarko in 15,5 milijona tolarjev. Ker so se pričakovanja, da jim bo država bolj pomagala pri uresničitvi njihovih načrtov, izjalovila. saj so praktično dobili le borih 19 odstotkov potrebnega njeno delo ter seveda plodove, ni v barvah, saj bi bila tako podoba vrta prepričljivejša, je bil orožnik in živela Sva v Kotoribi, kjer je bil v službi. Pred drugo svetovno vojno sva se preselila na moj dom, kjer ; opozoril neki vascaiJj^ jt i i pomembno! , J. ;_____tl 1, m le, da imamo babico. ki j obdeluje vrt. za sadovi že poskrbeli dru|i. I denarja, so se lotili le najnuj- ZLATOPOROČENCA ŠOMEN - Jubilejno zlato poroko sta nejših del, nekaj denarja pa so te dni praznovala zakonca Štefan in Elizabeta Šomen iz Grab in še bodo primaknili iz občin-V ljutomerski občini. Štefan, rojen 1916. leta na Hotizi, je vrsto let skega proračuna. ■ ■■ Spodbudno je. da jim bo delal v opekarni v Lukavcih, žena Elizabeta, po dekliško Horvat, pa se je pred 71 leti narodih v Moravcih pri Mali Nedelji ter bila ves poznejši čas dobra žena, mati in gospodinja. Rodilo se jima je četvero otrok, od katerih je Jože misijonar v Zairu. Zdoma so kljub skromnemu finančnemu prispevku države, ki je enak lanskemu, uspelo uresničiti odšli tudi preostali trije. Vesela sta obiskov, še zlati petih vnukov smelo zastavljen program ob-in dveh pravnukov, g, nove in posodobitve lokalnih N.Š. Fotografija: D. T. T.-"' ‘i O t 1' l * . <■ .'Jt: M Ml > Zapažanja našega bralca h ZLA TOPOROČEbiCA MIHOUC -Jožefu Miholiiuje 73 let, Marija pa Je dve leti mlajša. Poročila sta se 1943. leta v Franciji, čeprav sta oba iz Velike Polane; v tujini sta bila namreč na delu. Po vrnitvi seje Jože zaposlil v Nafti v Lendavi, Marija pa se je posvetila skrbi za dvoje otrok, obdelavi kmelijice in gospodinjstva. Našla je tudi čas za kuho na gostijah. Tudi Jože Je imel svoj konjiček: finomehaniko. Pravzaprav ga še ima, saj v svoji delavnici vedno kaj pili, vrta in popravlja kolesa; če Je treba, zakrpa tudi kak lonec. “ “ ~ Fotografija: J. Ž. k Paberki iz Banovskih toplic Termalno kopališče Banovci ima letos veliko obiskovalcev. Zlasti veliko jih je v kampu. Gostje pravijo, da so cene zmerne, obroki hrane pa so obilni in okusno pripravljeni. tudi zaprta. Manjka - . Z dnevnimi Časopisi ' minki ter razglednici cest v občini. Gre za okrog 24 kilometrov cestnih odsekov, kjer je precejšen del potrebnega denarja zagotovljen iz občinske blagajne. Sicer pa bodo denar, ki so ga dobili iz državne blagajne, letos porabili za obnovo in posodobitev ceste na serpentini pri Gradu ter za Nič pa ni idealno, pa tako rudi v Banovskih toplicah ni vse tako, kot si želijo obiskovalci. Dovozna pot v avtokamp je še vedno makadamska, prav tako lokalna cesta mimo kopališča do železniške postaje v Veržeju. Ne morem najti pojasnila, zakaj so spet zaprta vhodna vrata v večji bazen s toplo vodo. Zdaj morajo kopalci mimo vrat recepcije po previsoki stopnički v bazenček s spolzkim dnom « - ,- ■■ ■ ----< ■ zaradi prhanja in nato po nekaj C e bi r Banovcih pobirali stopničkah do bazena. Nič kaj skromno parkirnino za osebna vozila, bi ti dve cesti, dolgi kak kilometer, morda lahko asfalti- asfaltiranje cestnih odsekov K Otovci- rali ob pomoči tega finančnega prijetno potovanje, zlasti za invalide in starostnike. ki/e. To je le nekaj pomb. Morda še tale' t I 1 { i t po kdpanja oprhal irt _. id ' oblei, sem moral v kai’‘ \ roko držati kljuka Zapah na notranji j namreč pokvarjen- ’ ni bilo »hakelčkar, na HodoS-krplivnik, -Gerlinci in Gerlinci-mejni vira. Zdaj pa vozniki in vetrovi prehod FikSinci. K temu je dvigajo oblake prahu. Dalje: ■ ■ ob bazenu so bili košata breza treba dodati, da bo potreben denar za obnovo in asfaltiranje cest resda zagotovljen iz občin- skega proračuna, toda nere- in desetletja stare jablane. Nadomestili so jih s smrekami, ki prav gotovo ne sodijo sem. Že alno bi bilo pričakovati, da prej, ko je bilo naokrog bodiča-bodo vsa načrtovana dela ^^o grmičevje, je bilo precej bo- opravljena že letos, ampak drevje odstra- ‘ ‘ ‘ ■■ nili in zasadili lipe, breze, hra- bodo morali del načrtovanih naložb v cestno infrastrukturo prenesti Še v prihodnje leto. Poleg tega je država primaknila 22 milijonov tolarjev za j(e? V V avtokampu turisti pogrešajo manjšo živilsko trgovino. Slaščičarne pa je že drugo leto r t bi obesil obleko. . d , V zadovoljstvo mi vodstvo vzelo te dobrohotne in i lia. ■.Iš t skušalo odpraviti.^^^, Divja odlagališča smeti po gozdovih Negova že oddavna slavi s prelepo slikovito £ II S t ( T I s t el' ?jegova ze oaoavna siavi s prelepo slikovito '1^ t Pa Še nekaj o kopanju. Tla j>no- Toda v zadnjih letih gozdovi niso več tisto kar so tfA , bazenčku pred vstopom v ba- v mnogih družbenih, pa tudi zasebnih, gozdovih , tn, kjer se kopalci oprhajo, bi divjih odlagališč razne krame in gospodinjskih ’>dp^. v torala biti iz nedrseče povr- temu da so v občini Gornja Radgona tudi letos izpr!>F ;p p-*;,,- n ne. Osebno sem videl, kako ie zbiranje večjih kosov odpadkov, odslužene bele tehnis .f, > morala biti iz nedrseče povr- razvoj obrti, podjetništva in > - -------- r- , .... , s demografsko ^itte. Osebno sem videl, kako je zbiranje večjih kosov odpadkov, odslužene bele tetim^ ■■ — ------!... ::nega, je v okolici Negove najti veliko divjih lahko videli v gozdovih v Gornjih Ivanjcih, tu Kunovi in StaveSincih. Škoda, da na ta divja opozarjajo gozdarji, ki so včasih skrbeli za obsežn®^^>* kmetijstva na ogroženih območjih. Skupno je deklica padla na hrbet, ker ji je bilo vloženih kar 51 zahtevkov spodrsnilo. Vsi jaški okrog ba- za sofinanciranje razvojnih zenov nimajo pokrovov iz ne- Kun o vi in SiaveSincih. Skoda, da na ta divja drseče pločevine. Še več: neka- opozarjajo gozdarji, ki so včasih skrbeli za obse^r teri so gladko polirani. Majkajo »Sume«. V gozdovih pa je moČ najti tudi nerazspad*? ^ jj. programov obrtnikov in kmetov na najbolj ogroženih ob- močjih soboške občine. košarice za odpadke, zlasti MILAN JERŠE ob senčnih ograjah in drevesih. ske karoserije, ki bodo še leta kazile podobo lepega ® d 'i I i t i D i( I Jvanovci na Goričkem Kam, ko bi ne bilo doma? Ivanovci so tipična gorička vasica. Domačije so raztresene po pobočjih, njive je težko obdelovati, pridelek pa je slab v normalnih vremenskih razmerah, kaj šele letos, ko je suša. Zelja po napredku na v.seh področjih pa tudi v lem kraju ne manjka. 8e sreča, da so Ivanovci na območju, ki je bogat« z gozdovi. Le-fi jim namreč prinašajo nekaj dohodka, saj vaščani prodajajo les in se $ tem virom preživljajo, ko je izpad v kmetijski pridelavi oziroma živinoreji. Seveda ne skrbijo le za osebni napredek, ampak tudi za pridobitve, pomembne za vso vas. Toko so pred leti zgradili vaSko-gasilski dom. lani pa še prizidek. V objektu so večja dvorana, soba in saniutrije, ob domu pa je še garaža. Gasilsko društvo v tem kraju deluje Že od 1924 teta. Veliko mladih je odšlo iz Ivano-vec, tako da je zdaj r vasi največ starejših ljudi. Ljudje si želijo, da bi občina staknila denar tudi za 2 kilometra dolgo cesto čez Čarovnjekov breg, da bi jo tako asfaltirali, pri tem pa so po svojih močeh pripravljeni sodelovati tudi Ivanovčani. Morda pa bo ravno dobra cesta povod, da se ljudje ne bodo več izseljevali, še več: morda se bo kateri, ki je odšel za kruhom v širni svet, vrnit! }. 'ZERDIN K k i k k S 1 s - ? f * k k Si i j 1 k ---_-------------- ..ra,--------------------------—|| , (. BOM - Lc kam bi sc dali Ivanovčani. če ne bi 5 A,rwiri MIJI iri umi ■vmiutvahi« doma* kjer k shablisčv n v le listih nekaj mladince* ž ___I _i___i.r .... ___________21_.*i-‘» r-'..* 2« . .rfl' vsekakor pa gasilcev, ki .so gonilna sila? Kot je rarv’ ■ T-^cfkaikui pa ri |^«/iaiikia ciiia. nut j^ P treba namestiti nekaj stre.šnih opek, pa tudi nabrU TUAvLIiiih aaa ^/sma tvauldh ItKIvij^a _ irjkftfi0rfl]l10' navkljub je okrog doma zrasla travica. - Fotografij*- 56, I ^tnik, 12. avgusta 1993 stran 11 kultura S H bratuX^°^^' petek otvoritev razstave kipov znanega slovenskega kiparja Mirka Orva |v yivM5iavii a ajv ujpicij ujiij, p-i vpcjjujtju v i^ipaiaivu ciciiiciiit m icjljljjve disu eelo etnološkega sveta. Elemente tradicionalnega sveta vpeljuje skozi nco in ironiin Pn T-irtTr,i 1 i rta ritrrt rtrt-rt,trtbrti cHioT,' 1aL- trt je predstavil s skulpturami, ki vpeljujejo v kiparstvo elemente in tehnike Lak L™-"' Pri tem pa moramo opozoriti še na dve pomembni stvan: lak m reprodukcije, sladit proizvod, ki je v nasprotju z ekologijo. Lak, ki da njegovim skulpturam lesk in 'azsia^r pod debelimi plastmi laka izgubijo in postanejo oddaljeni. Med drugim je Tomažolov. Zvonec, ki zamika obiskovalce, da bi nanj pozvonili. In kateremu to liiotv^ bo več upal dotakniti razstavljenih eksponatov. Frifij razstave pri nas še manj znanega, a v slovenskem prostoru precej vidnega umetnika je Biiraški dnevi Nekoč so bili buraši. Preden so bili burašl, si le Mura sama utirala pot in velikokrat rudi poplavljala. Biiraši so bili tisti, ki so Muro zajezili- F spomin na njih v Itakovcih ie drugo Sl* n }l t’ !!! tif 51 (f (J f t i tfl H- tk >■ leto dneve. pripravljajo Buraške Za zeleni jezik (42) Potem ko smo v prejšnjih zapisih osvetlili nekaj pojavov, ki nas silijo, da jezikovne razmere in trende pri nas označimo kot neugodne, ter ugotovili, da je od nas samih odvisno, kako dolgo in v kolikšni meri bo tako, lahko v tem I A » Prejšnji večer pa je dež na grajskem dvorišču uničil« predstavo japonskih umetnikov Samurajske legende. Bilo je, kot da bi bi! sodni dan. V začetku so se Se trudili z efekti ognja in dima, vendar je vse j padlo v vodo. Zaradi slabega vremena tudi monitorjev, ki sojih prinesli, da bi gledalcem omogočili lažje razumevanje, niso mogli priključiti. Igralca sta se I morala umakniti v kapelo gradu. Nadomestni oder I je bil premajhen. Poleg tega pa je bil mraz, da ' Japonka Se plesati ni mogla. Organizatorji ZKO so |i se sicer odlično pripravili, vendar so višje sile uničile njihov trud. Žal. Pa tudi pri gledalcih ni bilo posebnega zanimanja za izročilo stare japonske kulture. Predstavo si je ogledalo petnjast ljudi, vključno z organizatorji. Drtevi bodo predvsem v znamenju ekologije, pripravili so okroglo mizo REKA MURA - Cista reka, katere se zapisu z veseljem »naznanimo*, da se nekaj vendarle premika. 1 že pred časom se je namreč pri Slavističnem društvu Slovenije oblikovala t.i. sekcija za slovenščino v javnosti, ki I t? I . Saj ni res. Pa je. Po neuradnih, a zanesljivih virih . smo izvedeli, da bo izšla soboška revija za kulturo Separatio. Srečen dogodek bo verjetno 20, avgusta. ALEKSANDRA NANA RITUPER bodo udeležili tudi vidni slovenski politiki s tega področja. Opozorili bodo tudi ne ekološke probleme v tem okolju. Ne bo pa manjkalo tudi kulturnih in zabavnih prireditev. V večerih kulture bodo sodelovali znani prekmurski umetniki; Fen Lainiček, Milan Vincetič, Duia Škof pa je režirala nastop Murske device in če kaj. Za zabavnejšo plat pa bodo poskrbeli galsbena skupina Paktrej-gerji, ansambel Magnet, Gašperji, pevski zbori in še številni drugi izvajalci. Vse skupaj pa bodo popestrili Še s biiraškimi dobrotami. Aleksandra Nana Rituper je organizirana tako, da pri območnih slavističnih društvih ^ba o pridni mladini y novoglasbeni sceni v Murski Soboti nekaj časa vre. Nimam v mislih kakšnih vlashcnikov Piekmuria S ElasK' ekonomskih dogajanj. Premika se pri popu-kulluri ali, če hočete, subkulturi. Obdobje ^“"i-j lahko imenujemo obdobje Žclezobetona, s^ jc r prebila lokalne okvirje popularnosti ter s svojo rMhi)s(*^‘nntinuiteto zaznamovala prekmursko moderno ''‘‘Rhiniie T® glasbeno zelo pestra, kar jc odsev zrelosti in •'jenih ustvarjalcev. Pojdimo p« vrsti. glasbenikov Prekmurja - DGP. Ta je prevzel v svoje prva roke organizacijo koncertov. Širok spekter od Laibaeha, .L^ltln . . . ..."tlna ■ *)'i je scverov- tako drugačna, da je ozvoče-valci koncertov, ki so v večini J ^i&ijfini;! domače S b Cehe, primerov tudi producenti tn. Celje, Ljuto- zvoka v živo, preprosto ne morejo sprejeti kot realno snov za tonsko obdelavo. To pa so že Kreslina in Beltinske bande do jazz večerov. Najpomembnejši pa so koncerti, kot so Prekmurski rock, ki so povezava s prvo etapo - ustvarjanjem, s sceno. Nadgradnja tega pa je že druga zgodba, saj društvo nima ne prostorskih in ne materialnih zmožnosti omogočiti skupinam kot več kot nastope. delujejo njene območne sekcije. Tudi Slavistično društvo Pomurja se je takoj vključilo v to delo, in bo pričujoči rubriki (ki je začela »delovati« že prej) dodalo Se kakšno akcijo. Čeprav sam naziv »slovenščina v javnosti« spominja na I pred skoraj dvema desetletjema zasnovano akcijo, pa je med njima vendarle pomembna razlika. Prva akcija je dajala javne jezikovne smernice in - še zmeraj - ozavračala jezikovne in sploh kulturne pritiske z jugovzhodnega dela nekdanje skupne države, Ta danes pa je usmerjena v razčlembo trenutnega jezikovnega stanja in v jezikovno zaveš-čanje javnosti. Razčlemba jezikovnega stanja naj bi potekala v sodelovanju s t.i. jezikovnimi uporabniki na različnih področjih, kjer je jezikovna neurejenost najočitnejša (gospodarstvo, sodstvo, zdravstvo npr.). Šele rezultati te razč- ' lembe naj bi omogočili dogovorno določitev smernic za ureditev jezikovnih razmer. ’ Prav pred kratkim pa se je tej akciji pridružila še ena i pobuda. Razred za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je namreč predlagal ustanovitev »sveta za kulturo slovenskega knjižnega jezika« in pripravil predlog izjave za javnost. SAZU je nato osnutek izjave potrdil in izjavo dostavil medijem, ključnim naslovom v vladi in parlamentu ter predsedniku Republike Slovenije. V kratkem naj bi bil sprožen tudi zakonski postopek, ki bi privedel do ustanovitve sveta. O ciljih, namenih in predvideni dejavnosti sveta je Janez Orešnik, eden od treh snovalcev omenjene izjave, za časopis Delo povedal: »Temeljni cilj sveta za kulturo slovenskega knjižnega jezika bi bil doseči postopno izboljšanje jezikovnih razmer, zlasti še jezikovne kulture v ožjem pomenu izraza. Svet bi sklenjeno spremljal jezikovni položaj pri nas ter po potrebi predlagal tako javnosti kot vladi in parlamentu strokovno utemeljen odziv na prepoznana žarišča jezikovno nezdravega. Dalje bi bil svet dobesedno servis vladi in parlamentu glede javne rabe naše materinščine.« Predvidena dejavnost sveta vključuje tudi operativne I tK 1 * M-ii ■ so mesta, S Maribor pomanjkljivosti domače glas- Aktualna problematika bcnokulturne in ekonomske naloge, kot npr. dajanje strokovnih pojasnil o jezikovnih I vprašanjih zainteresiranim posameznikom, organizacijam, I I l«f iin A Vii m in /iicMA _ lArt ntenn _ rt-s DGP je lahko za nekoga velika pridobitev, za drugega trn v peti. O tem smo se lahko prepričali na nedavnem koncertu Let 3 v parku. Napovedan je bil na grajskem dvorišču. Nič hudega. Koncert je uspel kot enkraten poletni ustanovam in podjetjem (ustno - po telefonu, pisno - na produkcije. The Search For What je daleč pred njo. Vellov Minute iz Radenec igra rock and roli glasbo. Vztrajnost je rodila že prve rezultate. S pesmijo.Monkeys are Right 50 zastopani na No Border Jam CD-u. Pred kratkim pa jc izšla šc mala kaseta. Njihov umazani rock and roli je »žur« v pravem pomenu besede. Všečnost banda je prav v njihovem »ne odstopim« niti koraka od svojega rock and "ie ^'^''siovzhodne kot T ■ podobno I"-*' M medijski Sh. ko pk ah opravičilo kriza, ki POdpŽi-llrt ni poP^'^ade!a L ■ SkisL_.„,_,, ^‘'^ov.g^-^ticertov, piscev vseh teh 1^ ^'17- S Lan mi C' funkcioni- ’‘^''v'i!.®'hljjva^ potrdila rt ®®rderJam, Mjt'^ohiv??’‘?'M.‘^rcialni % ‘^1'^1 hzi ran ih ■'■■urt’j'lib-an\ j' 'IKRI*-'Pisf. '^fžavp rt.^’'^3vne doia- % 1^ i* (f h! IŽ U: ni podeželje ni dejavnik 1 je posegi asbeni kov. '^Pine IZ vseh teh sku lioni- if Border Jam, f ■ "‘tzavp T dota- , .^ina < scena se fu Ur.: ^*l'-CnF4 b.i. . t f f' H J / kulture je \ Mu?,‘’'tiviXAkterjev, ki s sodelova- Stena ini. pri nas ^■^dke stop- 1-.............. t. ^oe usmer- s Itznk''^- G.R.B. ^ei’r o'" Urp? rt'® na ^^6li lokalne , '"•NiiLLPTa,kiie L Phovi je SUsba je roila«. Iz Ljutomera prihaja G.R.B.. V štirih letih so šli skozi različne etape glasbene ustvarjalnosti. Od cross over (mešanica speed metala in hard cora) do deaih metala v zadnjem najekspresivnejšem obdobju. Od G.R.B. lahko pričakujemo še kakšno spremembo v glasbeni usmeritvi in Še prenekateri peklenski koncert, ki dvigne publiko nad zakon težnosti. Železobeton. Odlični izvajalci lastnega speed metala imajo svoj krog privržencev. Glasbeno niso omejeni, saj se pojavljajo v njihovi glasbi zelo različni elementi (poslušaj priredbe Abbe, 2 Unlimited in primesi klasičnega rock and rolla). Ne uporabljajo metal imidža, s katerim se osmešijo prenekateri bandi. Odlično funkcionirajo in so po tehniki iti pojmovanju glasbenega po- open air in družabni dogodek. Ni dolgoročna rešitev listih, ki so prepovedali prirejanje koncertov na grajskem dvorišču, ki omogoča osnovno poslovanje DGP s pobiranjem vstopnine, kar je lahko edini vir samofi-nanciranja takih prireditev. Po izjavah članov društva se pojavljajo še druge težave pri organiziranju prireditev pozimi v kinodvorani, ki jo enako kot grajsko dvorišče upravlja ZKO, Prav zanimivo je zadnje dvorišče čase opazovati obnašanje te kulturne organizacije ali njenih zaposlenih po Sloveniji. Ti vidijo v novih društvih konkurenco pri občinskih finančnih proračunih. Pri tem s pridom uporabljajo predsodke o popu- I lami kulturi, zakoreninjene v slovenskem mišljenju. V stilu »ti rockerji bodo vse uničili« ali »tam se dogajajo nemoralnosti«. Razmislek v drugo smer je enostaven. Ni boljše predstavitve kraja ali okolja kot s popularno glasbo, ki je odprta navzven- ki se ne dogaja v sklenjenih akademskih krogih ali politično folklornih srečanjih agitatorjev in njihovih vodij. Zadnja novica: DGP se uspešno povezuje z organizatorji koncertov na Dunaju. Foto: N. Juhnov Dušan Hedl Ferčak theater gori postavi Renkovci pri Turnišču sa biti lo nedeljo v znamenju misterija. Novoustanovljeno kulturno društvo Renkovci, poimenovano po A. M. Slomšku, vodi gospod Stefan FER- Sredi junija je z mladimi in sja najbliže profesionalizmu __________ _ , Železobeton je, tako kot ime prizadevnimi igralcipostavil ponazori, trden, ki ga ne omaje ‘ ’ " * dejstvo, da pri nas ni založbe, ki bi jo lahko primerno promovirala, Tu zmaguje ljubezen do glasbe nad sanjami o »mega« uspehu. Psihopati so skupina na klasičnih punkovskih elementih Izročilo prvobitnega punka nikoli ne izumre. Provokativnost se ohranja, energija je speljana v ustvarjalne kanale. Dober nastavek za dober band. Nadgradnja To kar je Murska Sobota potrebovala že vsa leta, je organizacija, ki bi povezala različne etape produkcije. Vrzel v zadnjem letu zapolnjuje Društvo Ud ader dramo iz kmečkega iivljenja VRTINEC- Za začetek presenet- Ijivo dobro. Dober mesec dni kasneje pa uprizoril pravi pravcati misterij, ki so ga tu že igrali prvo teto po prejšnji vojni. Misterij THEOPHILUS je ieta I92S prevedel krog ljubljanskih akademikov, za naše čase pa priredil Niko Kuret. Verzificirano besedilo je zato dovolj pregledno in razumljivo, to je rudi nastopajočim omogočilo, da so verze kljub vznesenosti govora razločno in razumljivo interpretirali. Osnova tega srednjeveškega teksta je liturgija, kar izpričuje Že oznaka misterij. Otihovnik Theophilus v trenutku razočaranja in obupa proda svojo dušo hudiču. Življenjski užitki, ki jih dobi za plačilo, mu ne prinesejo sreče Skesan prepriča Marijo, ma- ter božjo, da mu pomaga in ga odreši izgube. Tekst je žal dramaturško najšibkejši ravno na najbolj ključnih mestih (obup, spoznanje-razodetje, spreobrnenje). Pripišimo Še, da je ta motiv dosegel svojo vrhunsko umetniško upodobitev v Goethejevem FAUSTU. Deus ex mdehina Renkovčanov, g. Ferčak, je bil hkrati tudi izvajalec svojih vsebinskih in organizacijskih zamisli. Še več kot lo: v misteriju je odigral naslovno vlogo Theophi-lusa in vskočil tudi v vlogi pridigarja, ker je igralca pred premiero zadela kap. Tako so biti akterji za odrom pod pritiskom preoblačenja. Resnično so si zaslužili pohvalo, ki jim jo je izrekel predstavnik občinske Zveze kulitirnih organizacij Lendava. Vrata v dvorani so gledalci sneli s ječajev, da bi mogli vsi videti na oder. Kako prijetno hladno bi bilo, če bi bila uprizoritev na prostem pred kapelico! A nič ne de: nedeljska predstava bo ostala Renkovčanom zagotovo Še dolgo v speiminu R. S. različne načine, tudi s pomočjo elektronske pošte). Stroka je torej vrgla rokavico. Od ustreznih vej oblasti pa je odvisno, kako bodo stvari tekle naprej. Vsaj za začetek izgleda, da je oblast rokavico pobrala, saj je predlaganemu »jezikovnemu uradu«, kakor bi svetu lahko rekli po domače (v nekaterih zahodnoevropskih državah delujejo jezikovni uradi že desetletja), in izjavi SAZU »namenil veliko pozornost« celo dr. Peter Tancig, predsednik parlamentarnega odbora za znanost in tehnologijo. V sodobni slovenski politiki so fraze kot nameniti veliko pozornost, posvetiti posebno pozornost, ki sicer prihajajo iz diplomacije, naletele na zelo ugodne razmere, tako da smo priča njihovi (pre)bujni razrasti. (Kolikšno težo imajo v diplomaciji, se lahko vsak dan znova prepričamo ob tragediji bosanskih muslimanov!) Zaradi tega nam nihče ne sme zameriti nekoliko dvoma, toliko bolj pa bomo resnično veseli, če bo Tancigova »pozornost« postala moka, iz katere bo kaj kruha, , Franci Just kulturni koledar Razstave MURSKA SOBOTA; V soboSki galeriji sl lahko ogledate razstavo mladega kiparja Kipi Meseiniki. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka LJUTOMER: Slike in risbe akademskega slikarja Vladimirja Potočnika so razstavljene v galeriji Anteja Trstenjaka. MORAVSKE TOPLICE; V galeriji hotela Ajda so na ogled pasteli Lidije FiSer iz Raven na KoroSkem. Razstavo si lahko ogledate do 20. avgusta. RADENCI: V razstavnem salonu Prireditve MURSKA SOBOTA; V okviru Okarina elno festivala bosta v nedeljo, 15. avgusta ob Zl^ri na grajskem dvorišču nastopila slovenska skupina Trinajsto prase in Vrfahraner Aufge-iger iz Avstrije. V primeru dežja bo koncert v grajski dvorani. LENDAVA: Lendavski center za estetsko vzgojo organizira Poletno folo igranja na cimbale ter poletno igralsko Solo. Igralska šola, ki jo vodi Rajko Stupar, poteka ob sredah popoldne. Za igranje na cimbale pa zaenkrat 5e ni dovolj prijav (do sedaj so hotela Radin je odprta razstava aka- jih prejeti 3), zato je Se ne izvajajo. demskega slikarja Jožeta Denka. RADENCI: V muzeju Radenske si lahko ogledate eksponate In prikaz razvoja njihovega naravnega zdravi-hSCa. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 12. ure. v soboto in nedeljo pa od 15. do 17. ure. RADENCI: V galeriji prenovljenega muzeja Radenske si lahko ogle-I date razstavo del članov DLLIPP-a. I DruStva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. I LENDAVA: V gradu je na ogled i stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij Obenem si lahko oglej date tudi freske Zoltana Gaborja. Na IŽAKOVCI: V okviru BiiraSkih dnevov bo v petek ob 20.00 kuliuml večer. Sodelujejo: Domači kulturniki. Murske device, BeltinSki tamburaši, Paktrejgarji in drugi. TURNISCE: RenkovSka gledališka skupina se bo v soboto, 14. avgusta ob 17. uri v dvorani poleg cerkve predstavila s predstavo Misterije Theophilus Predstavo je režiral Stefan Ferčak. LENDAVA: Na dvorliču podjetja Oidos se odvija kiparska kolonija, na kateri sodelujeta kiparja iz Anglije In Japonske ter Ferenc kiraly iz Lendave. Njihovo ustvarjanje sl lahko MURSKA SOBOTA: - V pokra- 'udi vsii dan ogledate. ogled pa je (udi stalna razstava Olorls jinskem muzeju sta na ogled stalna ............................ - BADENCI: v ^a^benem paviljonu odprta vsak dan razen nedelje od 10. pzrku pripravljajo glasbene Rondo 12. ure. V galeriji pokrajinskega klasične glasbe in operetne tne-muzeja je na ogled tudi pregledna raz- hHlijr Prisluhnete jim lahko v pone-stava del akademskega kiparja Fe- iJtlpk sredo In soboto od 17.00 do renca Kira[yja.......18.30 ler v nedeljo od 10.00 do 11.30. j,’ zbirka in stalna likovna razstava, ki )e L stran 12 vestnik, 12. avgusta 1^ sredina Žlica ji je rešila življenje ■■ 'š'! i I Ik-:« Sto let zadrge Zadrga je že zdavnaj samoumevnost, ki lajša življenje. Naj gre za krilo, hlače, čevlje ali jopič, torbe, šotor ali vzglavje, zadrga je vselej koristna. Minilo je natanko sto let, odkar so patentirali ta izum in ga prvič javno predstavili. Zanimivo je, da ima zadrga vsaj 50 očetov, pred množično proizvodnjo pa so prijavili več kot tisoč patentov. Začelo se je z jezo ameriškega inženirja Whitcomba Leonarda Judsona iz New Jorka, ki je bil najbrž bolj debel. Pri obuvanju Čevljev se je ob jutrih težko sklanjal nad vezalkami. Iskal je lažji način in se dokopal do iskrive zamisli o napravi za vezanje, ki bi delovala s premičnim mehanizmom. Končno je prijavil patent Ava Donner iz Pittsburga, »odpiranje in zapiranje čevljev na zadrgo«^Novost so prvič poka- - ■ zah na svetovni razstavi v Chicagu leta 1893, kakih sto kilometrov vzhodno od San Francisca, je pripravljala večerjo. V dnevni sobi je bil v stajici enoletni sin Philip, blizu pa se je igrala petletna hči Amanda, Mati Ava je stresla makarone v skledo in vzela v roke žlico, da bi jih zmešala z naribanim sirom, Nenadoma se je raztreščilo kuhinjsko okno in Avi je nekaj izbilo žlico iz roke. Vse se je zgodilo v trenutku. Prepričana je bila. da je preživela eksplozijo. V resnici je ušla smrti zaradi svinčenke, kije bila usmerjena proti njenemu srcu, a jo je prestregla žlica, ki jo je imela tisti hip v roki. Policija je dognala, da je krogla zašla s sto petind- s poslovnim svetovalcem Lewisom Walkerjera je Judson 1894. ustanovil tovarno, ki jo štejejo za prvo tovarno zadrg na svetu. Prodaja je bila skromna, kupci namreč niso imeli kaj prida zaupanja vanjo, saj se je pogosto razprla, skoraj praviloma v najbolj neprijetnih okoliščinah. Da bi preživeli, so v tovarni začeli izdelovati tudi gumbe. Z izumom je prodrl šele ameriški inženir Švedskega porekla Gideon Sundbaeck, ki je zadrgo nekoliko izpopolnil in jo patentiral 21. aprila 1913. Judson je med tem že umrl, Walker pa je bil na robu bankrota. Ko je Sundbaeck videl zadrgo, ga je tako pritegnila, da je takoj privolil v reševanje Walkcrjeve tovarne. Nekdanjo zadrgo je tako izpopolnil, da se ni odpirala in trgala in takšna je ostala do danes. Zdaj proučujejo uporabo zadrg v medicini, gre za sistem, ki naj bi nadomestil kirurške šive in niti. I k ■ •T ■J Siamska dvojčka v Čilu Zdravnikom v bolnišnici v Santiagu je uspelo z operacijo ločiti siamska dvojčka, zraSčen« in jetri. Otročička sta operacijo uspešno prestala, za spomin, kako se je z njima poigrala naP ‘ jima je ostala tale fotografija. > vaj set metrov oddaljenega Kako dolge so noči? praznega zemljišča, na katerem so trije fantje streljali v tarčo. Krogla je prebila dvojno okensko steklo, kovinske žlice v Avini roki ni poško- Angležinja Cora Killen je zaradi dve leti trajajoče nespečnosti izgubila službo in moža, s katerim je bila srečno poročena triindvajset let. Bolehala je za narkolepsijo, boleznijo, zaradi katere se žrtev ne more pogrezniti v globoko spanje. Cori se je redkokdaj posrečilo, zadremala je za uro na dan, del njenih možganov je bil nenehno buden. Danes Cora spel spi kut polh. Ozdravili so jo s tabletami, ki so bile kos Volkovi se vračajo dovala, ker je bila njena hitrost . . . . zaradi razdalje in okenskega mol nja m v vegetativnem središču. Presenečena je-»Moje življenje je bilo neznosno,« se spominja. "-Naokoli sem hodila kot mesečna, govorila sem stekla že zmanjšana. Od žlice se je odbila v Icuhinjsko steno kake tri metre za Avo, jo okru-šila, se odbila od hladilnika in obležala na delovni mizi. Fante so našli, a jih niso prijeli, ker so bili mladoletni. 5 težavo, jezik se mi je zapletal, kakor da bi bila pijana. Na smrt otrujena ________ --rr _____' v postejo in za nekaj minut zadremala, zaspati pa nisem mogla.« Potem je začela jemati zdravilne tablete. Čez čas je postna sem bila. Legla sem zaspana, začutila je svinčeno težke veke. Legla je v posteljo in pzi priči zaspala. Spala ja tri dni. Prebujala se je le toliko, da je šla na stranišče. Nazadnje seje le naspala in zdaj spi sedem ur na noč. Cora je celo shujšala za šest kilogramov, odkar spel lahko spi. Po več kot 141) letih se volkovi vračajo v gozdove zahodnega dela Nemčije, kjer jih niso opazili vse od leta 1846, ko je zadnjič zabeleženo, da je lovec pokončal volka. Volkovi so veljali za izumrlo vrsto vse do nedavnega, ko so opazili, da se je nekaj živali preselilo iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Po dolgih letih so tudi prvič naleteli na volkuljo z mladičem. Volkovi prihajajo v zahodno Nemčijo iz odmaknjenih goz- dov ob vzhodni meji, kamor so se zatekli pred desetletji pred lovci in hrupom civilizacije. Strokovnjaki pravijo, da se živali selijo predvsem iz gozdov na vzhodnem in zahodnem delu Poljske, kjer že dalj časa opažajo, da njihovo Število vztrajno narašča, V Brandenburgu so jih nekajkrat videli, kako so preplavali Odro in se naselili na drugem bregu, kjer so v mirnih gozdovih, polnih po padcu starega munistiCni voditelji po so radi lov. Dopuščali so nje volkov, da sta razmnožili jelenjad 'j Posledica tega je ..„11___ _______ in se volkove popolnoma "„((1 V Evropi živi volkov. V zadnji p^“ se ni zgodilo, da bi .jp del človeka. To so 2^ 1- ._,r ___s” .1! Živali, pravijo nemški s _■ I.: T _______.vnL/vllk “ divjadi. naši’ pravi raj. njaki. Lovni zakoni. II pQ91 en te , že se tou deld. T«k so zel L I predlog z naloga demografsko ogroženoga države* ka de dvanajst iVhiljonof obnova skup^činsk i obinoč Ja 4ankretof na^e liki nej tnark» fioug ne daj, te ko^tala bi naj raj^i Serblne sebof nosili je pravo Bela, 4teri SB nd probl«frr« okouli dreka že ob oegda razmi, ka je sigdar poulek zadnjon oneji je nej kadavre, se pravi ge poLtl«k « živalske kaj ge odpadke ser - - «SainO predlagajo. zatou, zbiral1 tu ka pri bi pfi BratoncaJ » Računalnik je pokazo, ka Je Lokacija« Verjetno raČianaLnik tudi tou prej k najbouk^a vonja zna prebrati pravo me^to* pa je vo najšo, ka pri RratonoaJ že smrdi asflatna baza, pa svinjak Jazer od svinjakof tudi veter n potegne prouti Bratoncan, zaj bi pa dostakrat Nem^čaki* dbro te edna smrdUja v ta kunec pasala« Zavolo naj bole pa t sago e4če toga pred 1oga 50 Br-atond»rj& vsi v lUttaj, Kai sit^llti. Zanimivo Je ka Je tou kriminal« Liki, ka njih tou nGca, £l s« pa kriminalski ief sKri ie f državne varnostno ot*v«$^«valne pokazati vdar i1i, javnosti « Tou ^o tak 'le, Sčvn «lUjIbe prAvitL, se na ka do si ga v&i fča&i oprvin vidli« Vidli do ga zapomni 1i pravi, ka se ■ zatou pa, skrivi«, tou ka dokič . gdd gvUfirta, ntSie boben do ga Bela skriti. nemrejo njegova ^osjeja vd poiskati* pa nemre priti do afere. Edni pravijo, ka smo bilij do nedavnega udba4i. Ci je tak. te pa pajdažki pozdrav, brat Dlouti i.. v vzhodnem delu države se je volčje krdelo precej povečalo IJJUKI, 1_AJVUI j.Fi veljajo za vso vci ajo za vso „■ volkove, odstrel j c i’® goč le z dovoljenji. OVEN Ona: Čeprav bo vse skupaj videti še tako nedolžno, Sl bo nekdo to razlagal pbpolnoma napačno. In še tako majhen namig si bo predstavljal kot odkrilo ponudbo. Seveda pa je morebitna zveza odvisna predvsem od tebe. On: Zagrizeno se boš lotil nekega dela, s katerim si nekoč že dosegel zavidljive rezultate. Vprašanje pa je, ali je sedaj tudi pravi trenutek... Ob napačni odločitvi se ti bo vse skupaj zelo maščevalo. BIK Ona Ne poskušaj na vsak način ujeti tisto, za kar misliš, da moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se ti je venomer izmikalo. Oglasit se ti bo star znanec z novimi težavami. On: Pomagal boš prijateljici v težavah, saj si bil prav ti tisti, ki je največ prispeval k njenemu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi neposredno. Sicer pa je to le del tvojega norega načrta. DVOJČKA Ona: Partner ti bo v odločilnem trenutku nenadoma obrnil hrbet, in to te bo prizadelo tako čustveno kot tudi materialna. Toda premisli, ali nisi prav ti tista, ki je storila začetni korak v vajinem sedanjem prepiru. On: še vedno ti ne bo uspelo prepričati partoerja, da bi ti popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužiš... Ob koncu tedna se ti bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela posebnih posledic. RAK Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem preproste. Zato se nikar ne čudi, če se bodo prijatelji zabavali na tvoj račun. Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost. On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, kar te bo privedlo do prav osupljivih rezultatov. Toda nikar ne stoj odprtih ust, ampak zagrizi v vabo, dokler je še topla. Nekdo se bo opekel, vsekakor pa ne ti. Maovih 170 potomcev Konec ieta (26. decembra) bodo na Kitajskem proslavili lOO-letnico rojstva svojega velikega vodje Mao Zedonga. Bolj ko se bliža obletnica, bolj se množijo Kitajke in Kitajci, ki se razglašajo za njegove otroke. Po najnovejših podatkih naj bi jih bilo zdaj Že veČ kot 170. Poznavalci M novega Življenja pravijo, da je Številka pretirana, hkrati pa priznavajo, da je bil veliki Mao v mladih letih in tudi še v srednjih ter na začetku zrelih let velik ženskar. Za ženske se je vedno zanimal, ljubic in žena mu ni nikoli manjkalo, vendar je med 170 priglašenimi njegovimi potomci večina prevarantov, ki hočejo pritegniti pozornost, nekateri med njimi pa tudi priti do denarja. Ne z dediščino, marveč s pisanjem spominov na očeta. Od vseh uradno priznanih sinov velikega voditelja iivt samo še Mao Anqing, ki je upokojenec. Precej spornega pa naj bi bilo v zvezi z otroki, ki so se Mao Zedongu rodili v prvih zakonih v začetnih letih kitajske revolucije. Te otroke naj bi dal veliki voditelj v kaotičnih revolucionarni letih posvojiti kitajskim kmetom in so se potem za njimi zgubile sledi. Mao je bil na (ženskem) področju zelo dejaven tudi pozneje, saj je imel vselej pri rokf po nekaj ljubic. Pred časom je neki Kitajec, ki je zase trdil, da je voditeljev vnuk, dalj Časa oblegal hišo edinega (uradno) še živečega Maovega sina. Prišlo naj bi do objemov in trepljanja po ramah, potem pa naj bi Mao An-qing poklical na pomoč policijo, da so »polbrata« naposled te spraviti iz hiše. Še najdlje in najbolj resno je vzet nadaljevanje družinske tradicije neki šestdesetletnik iz dežele Jiangsu, kmet po socialnem poreklu, ki je zaslužit kar precej denarja s T I ■ ' J long, sin Mao Anlong je v resnih se je iz zakotta - - Z. — - .ZJ [T1^ vi 1927, potem pa ’ Ji m; Ji izginil v neznano _ ziskave so ugotovttr^ Anlong umrl v nek‘ teta 1932. In ta je zdaj pojavil, nai in cuay ' '.JI P-J« zasluiil kar L ir Uradni sin je Kar rr-j gel prepoved Mao Anlongjr >' katni, saj se je rai J I zvezde vam kažejo LEV DEVICA tehtnica Ona: Tvoja sreča ne pozna ne konca ne kraja, vendar bi bila veliko lepša, če bi jo imela s kom deliti. To pa je zadeva, ki se ti obeta v prihodnjih drveh, potrebno bo le malce truda in pozornosti, pa bo! On: Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki ti lahko zagotovi zanesljivejšo finančno prihod-rtost. Seveda pa bodo za to potrebna odrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intimno področje. Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten pogovor, izvedela pa boš precej več kot običajoe čenče. Partner se bo znašel v precejšnji zadregi, to pa boš izkoristila, in ga še bolj priklenila nase. On: Grozi ti »nevarnost«, da se ti bodo ponovno odprle stare srčne rane. Kdo ve, mogoče pa bo tokrat bolje kot zadnjič. Vsekakor je vredrto poskusiti, saj je »dobitek« več kot mamljiv. Ona: Sprejela boš zanimivo povabilo, saj si od rrjega obetaš veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Prijateljičina informacija ti bo docela zbistrila trenuten položaj, ki nikakor ni slab. On: Ravnal boš predvsem po svojem preudarku, vendar pa bi ne bilo slabo, če bi včasih poslušal tudi kakšen dober nasvet. Sedaj ti gre sicer čisto dobro, toda kako dolgo bo še tako? Najboljši odgovor veš ti sam. STRELEC KOZOROG tvoje neutemeljene Ijubosumno&tr . upaj svojemu partnerju, saj ti je I®''® i Toda pazi, da ga po nepotrebne*^^® r\n' esii KiA^ ridtrtJO'^ ' ^_ll. 'jJ VODNAR Ona: Imela boš velike težave, r-”'^ tvoje neutemeljene ljubosumnosti, dar Ona: Nepričakovan obisk ti tx) nakopal goro skrbi, vendar pa ga boš vseeno vesela. Izvedela boš tudi tisto, kar le v tem trenutku najbolj zanima, to pa je zvestoba tvojega partnerja. Toda nikar se ne prenagli. On: Kmalu boš stopil za več korakov po poti, ki te ŠKORPIJON vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Tvoja večja uveljavitev bo predvsem posledica trd^a dela, seveda pa ne smeš zanemariti tudi pomoči prijateljev! RIBI Ona: Z ljubosumnostjo ne boš doseglafl^iiJ^ii losegi" 1^ r^DU if četudi te bo nekdo prepričeval o ( . |pj.. nem. Raje se prepusti trenutnemu utnP^ I irenurneiiiu “'"r , ponavadi On: Proti koncu ledna se ti obeta P''J®^Jin^i’ nje, ki se bo dokaj nnanifestiralo pri hto)*^ -------------------- --- - -........."Si"«''’ tudi tisto, čemur si se planu. Za partnerja naj te nikar ne sk.i njegovo trenutno nezadovoljstvo le pre' p'' r Ona: Poigrala se boš s prijateljem, P j _________ j__________________e lAljl I** bdi 1’’^ enostavno pozabila, da ga boš s tei^ |i>rk IJAN - Dnišlvti mrtvih pesnikov ■ SlVvi,« ’■* I J**'! TTJK - Miran Rudan band V Snu, eJi*’"-'! U "V’ ^'«kl ranljr BrA“^ 4. iJiDlts ■. . rL.Hi - Alpski Kvintet --------------------------------------- 3, 4 S -JNOZABAVNE GLASBE L z MAKELOE ''■Vil ■ 'iRin^^^ l^ranca Miheliča “ Slovenski kvintet u: - Ans. $li)vvni||a - An«. V1tB Muženiča - Ans. Tunela Žagarji 1 fdrtka, 19. BVgu;»lEk 1993^ na Ilirska Suboia, za glasbena lestvice« naslov Murski Vil, iNv ®^ladbo; I . !a i I f i Pfii, '^Bbiivna _ _ ■ “'Bekter J še vedno upam in verjamem, da se bo enkrat mogoče spravil sam s seboj in z drugimi ljudmi. Mogoče zveni to utopistično, ampak globoko v sebi sem prepričana, da obstajajo .samo zame drobri ljudje, le poiskati jih je treba in jim zaupati. Ljudje radi govorijo o ljudeh, bolj ali manj jim pravijo, da so njihovi »prijatelji«, koliko jih imajo, pa nikoli natančno ne vedo. Kot je nekoč zapisal Socrates: »Vsakdo vam bo znal povedati, koliko ima ovac ali koz, ampak nikoli ne bo vedel, koliko ima prijateljev.« Vsak Človek potrebuje drugega Človeka, predvsem pa prijatelja. Nevede zmečemo v koš vse ljudi, ki jih poznamo, in vsi so naši »dobri prijatelji«. Ker tako ravnamo, se skoraj niti ne zavemo, ko jih zgubimo. Vsi nikoli ne morejo biti naši prijatelji, eden pravi nam zado- se pritajili in vse skupaj hote pozabili. Ža prijatelja se ne znamo žrtvovati, se potruditi, počakati Z občutkom slabe vesti in krivice smo začeli tavati okrog drugih ljudi in svojega do včeraj najboljšega prijatelja blatiti. In to počnemo vedno znova, iz dneva v dan, z novimi ljudmi, z novimi videnji prijateljstva. Pa še žal nam ni, ali pa se tako samo delamo. Upam, da velja to drugo. Vsak posameznik, ki te stvari ni razčistil sam s seboj, ne more pričakovati, da bo kdaj imel res pravega prijatelja, Ker prijatelj ni nekdo, ki smo si ga prikrojili po svojih merilih, ampak posameznik, ki želi ostati to, kar je, ne da bi ga nekdo poskušal spreminjati po svojem okusu in svojih Željah. Prijatelja morata sama sooblikovati druženje, da bo to prijetno, in kar je najpomembnejše, stuje, Ker »tisti, ki mu je iskreno da oba vesta, da sta drug za dru-do prijateljstva, se ne trudi, da ga gega vedno lu, ob vsakem tre- dobi, ampak ta enostavno postane naš prijatelj« (Simonid), nutku, ob vsakem času. Ker »prijatelje ustvarja sreča, a preverja nesreča«. Noben odnos ni trajen, Za to ni ne pisnih pravil ne nj me absolutno, v kar bi zakonov Prijatelja si enostavno verjeli. Ampak to ni opravičilo, pridobiš, ne da bi za to kaj pose- jfi tij potem zapravljali še tisto bej storil. Tako smo imeli v vrtcu (na[Q dobrih ljudi, ki nas obkro-prve resne prijatelje, potem Še žajo m s katerimi spletamo niti že v osnovni šoli in Se v srednji šoli. - ■ - . Še danes se verjetno spominjamo več let. Prijateljstvo negujmo Se naprej, z ljubeznijo, pozornostjo. naših skupnih iger, prepirov m potrpežljivostjo, obiskom, kii-sraeha. Veseli smo tudi, ko sre- cem, darilcem, iskrenostjo in čarno svoje osnovnošolske prija- predvsem s poštenostjo. telje m s kakšno nostalgijo potem hrepenimo za starimi dobrimi Do prijateljev bodite prizane-časi. V srednji Šoli so se lahko sljtvi, potrpežljivi m kritični. Bo-stkala še kakšna prijateljstva, dite preprosto to, kar ste. cera, Do prijateljev bodite prizane- RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94.6 MN; (dopolifne tudi SV 648 hHz F«tuk - 5.40 Prebupjle sc z nami - 7 (M) Druga jutranja kronika - 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - Poročila - 8.W Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17 00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV*dur - 1830 Poročila BBC - 19,(X) Vključujemo Radio Slovenija Suhuta - 5.40 Prebujajte se 2 nami - 7,(XI Druga jutranja Jironika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo VA'im - 10.00 Poročila - JO.40 Potepajte se z nami - IJ .00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC - 12,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajsStili - in odmevi - 16.25 Obvesiila - 36.30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 NajlepŠe Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8 lO Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.CK) Poročila - 12 15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute kmetovalce - 13,00 NajJepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z natni -7.00 Druga jutranja kroniJca - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Por<^iJa - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9 15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - II 15 Zgodilo s,e je - 12,00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - l3i00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V -- 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 ,S kranŠčakon, cekron. pa z niareJof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18 30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio 14.tX) Aktualno - 1,5.30 Slovenija lorek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7 45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8,30 KoslZgost dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10-00 Poročila - JO.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12,00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo 2 umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila -16 30 Poročila - 17,00 Tema popoldneva - 17 30 Srebrne niti - JS 00 NajJepŠe želje s česliikami in pozdravi - IS 30 Poročila BBC - 19-00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5 40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madž.arščini - 7 45 Zagrebško zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8 10 Dopoldne na M V - 8 30 Mali oglasi - 9 15 iščemo za vas ’ 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip 10 nn Pnrn^ih UBC - 12 30 Zakai se ukvarjamo z uijieinostjo - 13 Ofi '12 OO Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvatj.amo z umemosijo „„„ rhnaicilh - 13 30 Poooldne na M V - 14.00 'Aktualno - 15.30 Danes du trinajsiih - 13 30 Popoldne na M V Dogodki in odmevi - Ki 25 Obvestila - 16,30 Poročila 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - tS.OO Na narodi farnn - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija tdrtfk - 5.40 Prebujajic se z nami - 7.1X3 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemSCini in mad^.arščini - 7 35 Sveiujc kmetijski strokovnjak - 8.(H) Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 KosVgosi dneva - 9 15 Sedem veliča.$inih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11 15 Klali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z uirieinostjo - 13.00 Danes do innajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.OO Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 NajlepSe želje s Čes^ritkami in pozdravi Kuhajte t nami Čas paradižnika v 16. stoletju so ga prinesli v Evropo iz Amerike, Kot živilo so ga dolgo časa odklanjali, misleč, da je strupen. Gojili so ga zaradi lepo obarvanih plodov kot okrasno rastlino Postopoma se je vendarle uveljavil kot živilo, najprej v sredozemskih kuhinjah in Sele pozneje v drugih predelih Evrope. Če ga kupujemo na trgu ali gojimo doma, je potrebno, da poznamo različne sorte in glavne lastnosti posameznih sort. Pomembna je tudi stopnja zrelosti plodov za posamezne pripravke Nikoli ne pripravljamo solate iz zelenih paradižnikov, saj so težko prebavljivi in Škodujejo občutljivim prebavilom. Zre! paradižnik uživamo surov v solati, dodajamo ga mnogim jedem, da jim dopolnimo okus, naredimo jih sočnejše, obogatimo z vitamini, predvsem s C in A. Za ozimnico spravimo odvečne pridelke kot mezgo in pelate. Pri vkuhavanju bodimo previdni in dosledni. Mezga in pelati morajo biti dobro sterilizirani, da se ne pokvarijo. Nezačinjeni se obdrže bolje in dalj Časa kot začinjeni. Začimbe in dišave raje dodajajmo tedaj, ko pripravljamo iz njih jedi. S paradižnikom se odlično ujema in ga dopolnjuje domača začimba bazilika. Paradižnik dobro prenaša tudi zamrzovanje. Zrele, oprane in obrisane (da ne primrznejo drug k drugemu) zložimo v primerne vrečke, po možnosti iztisnemo zrak, jih zapremo In zamrznemo. Pred uporabo potrebne plodove še zamrznjene potopimo v krop, kjer jim kožica v trenutku odstopi in jo z lahkoto olupimo. V posodicah za led zamrzujemo žc kuhano in zgoščeno paradižnikovo kašo Ko se kocke strdijo (zamrznejo), jih preložimo v vrečke in od tam jemljemo za uporabo. Jedi vedno dodajamo zamrznjene kocke. Zelo primerne so za juhe, omake in priloge. Trajnost je 6 mesecev. Bučke s paradižnikova omako - so zelo primerna priloga h kuhanemu mesu (npr, govedina iz juhe) ali k pečenki (zarebrnice, rebrca in podobno). Za 4 osebe potrebujemo: 4 bučke, 0,3 1 paradižnikove omake, žlico olja (najboljše je olivno olje), sol in poper. Oprane bučke po dolgem razpolovimo in z žličko izdolbemo semenje. Damo jih v slan krop, kjer naj počasi vro 8 do 10 minut. Nato jih odcedimo in zložimo v manjši pomaščen pekač. Pokapljamo jih z olivnim oljem, damo v segreto pečico (pod gril) na najvišjo mrežico m jih pečemo 5 do 6 minut, Nato jih napolnimo z že pripravljeno paradižnikovo omako in ponudimo kot zelo primerno zelenjavno prilogo k mesu. SESTAVIL MARKO NAPAST DEZELf •1 $KAAJNE , TCir|L|Cf ZAHODNE A2kl£ NORDIJSKO .M. IME ■.(RESNIK : lAASEN) : ' PRITOK : VISLE NA : POLJSKEM I I KARAM60L AMERIŠKI I DRUŽABNI PLES SOLIAU ESTRI MLEČNE KISLINE MESTO IVANGLUl oa IZLIVU REKE AVON 'obratža ' ulivanje KOVINSKIH IZDELKOV LJUBKOVALNO MOŠKO IME I r-I ■4-- i I AAŽEHJ KIŽOZeM' SKA JUG hA UZDO IpRltRJEN HRVAŠKA RAFINERIJA NAFTE ŽVER IZHODU PSOV RUSKA TENIŠKA IGRALKA (NATALUAl LASTNIK HOTELA IJOLAtOR DRAGO .TRŠAR ESTONEC ANDRE AGASSI ■TEHA V sn. Lebiiem i NOVICA PRIPOVED OSitL inoEv STARC. I eOLGARSKM KRALJ I l POKRAJINA' NA PELOPONEZU (ELIDA) kmečko ORODJE I ZIDOVSKO MOŠKO llME I RESITEV prejšnje križanke - Voduravitui usmerka, diamant, iiktoher, NH, Nisa, T, Manet, Orna, ato, laket, Oran, uk, Goričko, ido, Arp, Jenisej, Arij, PE, stran 14 vestnik, 12. avgusta 19^ O podlistki I Iz župnijskih kronik: Turnišče (38) Marija pod logom Leta 1094 su ustanovili zagrebško škofijo in pod njeno cerkveno upravo je prišlo tudi Prekmurje. Tedaj naj bi nastala tudi župnija Turnišče, Li .seje imenovala Devica Marija pod lugom ali Na pustinji. Kot župnijo jo prvič letu 1334. Tu je bil sedež vicearhidiakuna za vse omenja zapisnik Prekmurje. Potemtakem je stara že 900 let, zato ji pravimo pražupnija. Ob ustanovitvi in še vrsto stoletij poznie je obsegala ozemlje sedanjih samostojnih župnij Turnišča, Beltinec, ČrenŠovec, Dokležosja, Odranec in Velike Polane, tu je ozemlje med Muro in Ledavo. Sprava v črnski cerkvi Zgodovinar Ivan Zel ko je v članku o turniški pražupniji zapisal. da se je kraj, kjer stoji cerkev, nekoč imenoval Črnec. Ime naj bi dobil po možu in lastniku posesti, ki je bila tam naokoli. V bližini naj bi bila staroslovenska utrdba - »turen«. zato so okoliško naselje poimenovali Turnišče. Več stoletij sta bili naselbini Črnec, kjer je bila cerkev, in Turnišče ločeni. Šele v novem veku so naselili prostor med njima. >'V Turnišču in na ozemlju turni-ške župnije je do leta 1267 gospodovala slovenska rodovina svobodnjakov Jure, ki so skrbeli tudi za župnijsko cerkev. Pred letom 1265 50 bili srditi boji, ropanja in požigi med rodovino Jure in dolnjelen-davskimi Haholdi. poznejšimi Ban-fyi. Vmes je posegel madžarski kralj Bela IV , da bi preprečil sovražnosti med rodovinama. Do sprave med njima je prišlo v turniški cerkvi leta 1267, takrat ■imenovani »črnski«, kjer so se zbrali predstavniki obeh rodovin. V navzočnosti bana Csaka, žalskega grofa in župana, in zastopnika va-svarskega kapitlja so člani rodovine Jure s prisego obljubili, da ne bodo storili nič sovražnega in maščevalnega proti Haholdom. Ti pa so prav tako prisegli, da bodo dali kol odškodnino za ubitega Tomaža, člana rodovine Jure, tri konje Rodovina Jure se je morala umakniti iz turniške župnije na Goričko, kjer je prejela v zameno Gornje Petrovče, Sv. Benedikt in še pet sosednjih vasi. Potlej so imeli patronatstvo nad turniško cerkvijo dolnjelendavsk! Haholdl-Banfvi in ga obdržali do leta 1644, ko je rod v moškem kolenu izumrl,« zvemo iz zapisa Ivana Zelka. Banfvji so dali dozidati ladjo stare turniške cerkve pred letom 1383, pa si je ponavadi že pred vstopom v službo izgovorila, da bo smela vsaj enkrat letno poromati k Mariji v Turnišču. V določenih zgodovinskih obdobjih je bilo romarjev več ali manj, v zadnjih letih pa jih prihaja izredno veliko. Vsekakor tudi zato, ker je odleta 1992 15. avgust, dan spomina na Marijino vnebovzetje, ne le verski, ampak dela prost dan. Zdaj verniki prihajajo pretežno z avtomobili, peš pa le domačini in ljudje iz sosednjih vasi. V prazničnih dneh obišče Turnišče čez deset tisoč vernikov. Najbrž bo tako tudi v tem tednu, saj je verska ponudba zelo bogata. Tako bo v soboto ob 18. uri srečanje mladine Pomurja, ob 20. uri pa srečanje poročenih. Maša pa bo opolnoči. Osrednje praznovanje pa bo v nedeljo, ko bodo maše ob S., 6. 7. in 8- uri (madžarska), ob 10. uri pa bo glavna romarska slovesnost, kt jo bo vodil duhovnik Stanko Lipovšek. Popoldne ob 4. uri pa bosta srečanje in nastop pevskih zborov lendavske dekanije. Turki v Turnišču K novejši zgodovini tu miške župnije in življenja v njej se bom v tem zapisu še vrnil. Pred tem pa še nekaj utrinkov iz prvotnih obdobij. Po Ivanu Zelku povzemam, da t p' I kil ker je postala prvotna cerkev v ob- -segu starega svetišča pretesna za | ' vso župnijo- Vso prejšnjo (pr- I 1 I tl J ,3 J votno) cerkev pa so spremenili v prezbiterij oziroma svetišče nove cerkve. Cerkev so dali poslikati v letih 1383, 1389 in 1393. Pri tem je sodeloval tudi radgonski slikar Johannes (Janez) Aquila. »S slik v turniSki cerkvi je razvidno. da je bila cerkev romarska. V svetišču (na loku okrog apside) tj jc bila v prvi polovci 14. stoletja naslikana Marija Devica - zavetnica s plaščem. Župijani in romarji so tako imeli pred seboj to sliko in Pila desni strani slike je stara turniška cerkev iz leta 13K3, na levi pa nova cerkev z značilnostmi bazilike. Za cerkvama so lepo vzdrževano pokopališče, nova mrliška vežica in 7 metrov velik križ. - Fotografija; Š. S. so za turških časov propadli kraji: na oltarju še Marijino podobo, kar Črnec, Bratkove!, Blažovci in jih je spodbujalo, da so se z zaupanjem zatekali pod Marijino varstvo. Druga slika iz 1383. leta predstavlja prošnjo molitev Sttnh oseb Banfveve rodbine. Člani te družine. ki so bili patroni cerkve, se obračajo k Mariji, ki sedi na tronu in v naročju drži dete Jezusa...« Rumanja k Mariji na phstini Pisatelj Starin železnih ino salaj-skih Slovenov Jožef Košič pravi, da so že od nekdaj prihajali k Mariji na pusTini (Turnišče) romarji s Štajerskega. Hrvaškega in Madžarskega ter govorili o čudežnih ozdravljenjih različnih bolezni na Marijino priprošnjo. Med vdanimi romarji naj bi bi1 tudi Nikola Banfi. slavonski ban, k! se je pred praznikom .Marijinega vnebohoda postil ob kruhu in vodi, na praznik pa je pripešačil iz Lendave v Turnišče in prejel zakramente. Pri Radmožan-cih naj bi dal posekati del gozda in tako je do romarskega kraja nastala bližnjica Poimenovali so jo banska pot. Turški vpadi in reformacija v 17. Stoletju so ovirali romanja v Turnišče. Nov razcvet je prineslo 18. stoletje. O tem priča tudi bakrorez, ki je nastal v omenjenem stoletju, s katerim so za romarje tiskali slike turniške cerkve in Marijine podobe. Sredi slike je latinski napis: Blaženo Marijo Devico častijo v Turnišču blizu reke Mure v zagrebški škofiji na veleposestvu grofov Csdkjiev. K Mariji na pustini so romali (in še prihajajo) ljudje različnih slojev. Tako je bilo dolgo Časa v navadi, da so zaročenci romali pred sklenitvijo zakona, da so si zagotovili blagoslov v zakonu, ker je bila splošna vera, da zakonci, ki niso poromali k Mariji, trpijo zaradi medsebojnih prepirov Služinčad Ivanci. Ozemlje izginulih krajev je obstajalo na obeh straneh Ledave. V času turških vpadov in oblasti pa je bila prizadeta tudi turniška cerkev. Ob vračanju poražene vojske leta 1664 pri Monoštru so Turki požgali tudi Turnišče. Popolnoma so bili uničeni župnišče ob cerkvi in okolica hiše. Tudi cerkev je bila ob požaru prizadeta, in sicer predvsem streha in ostrešje. O tem v vi-zitacijskem zapisniku iz leta 1669 piše: »Cerkev je v celoti zidana obenem z zvonikom Streha je na novo prekrita nad ladjo in zvonikom s hrastovimi skodlami; streha nad zakristijo je prav tako na novo prekrita z opeko. V ladji je velik del lesenega stropa poslikan, na oboku so starinske slike. V zvoniku so trije zvonovi. Oltarjev je pet..« Iz vizitaeijskega zapisnika tudi zvemo, da sta bili v cerkvi celo dve prižnici. Manjša in starejša je stala ob severni steni, z nje pa so nekdaj predikanti (luteranski duhovniki) »zapeljevali« ljudstvo. Ob poznejšem Škofijskem pregledu cerkve - leta 1716 - pa je vizitator zapisal, da je turniška cerkev vsa obokana. Menda pri cerkvi (v zaselku Črnec) ni bilo varno prebivati, zato 50 sezidali novo župnišče na trgu Turnišče in ob njem so postavili 1675. leta tudi kapelico sv. Antona z namenom, da se tam hrani Najsvetejše, ker je daleč od župnijske cerkve in varneje. In kdaj je bila pravzaprav zgrajena turniška (sedaj stara) cerkev? V vi-zitacijskem zapisniku iz leta 1778 piše, da so jo zgradili 1383. leta. Vsa je obokana in pokrita s skodlami. Prostorna je za SWf oseb. Ima štiri oltarje in dve kapeli. Glavni oltar je (leto 1778, op. pisca) posvečen Marijinemu vnebovzetju. Na desni je stranski oltar sv. Donata in na levi oltar Žalostne Matere. Četrti oltar je prt koru v.času sv, Ani. Kapeli sta dve. in sicer ob zvoniku. Na desni je kapela v čast sv. Barbari, na levi pa kapela v čast sv. Petru. V cerkvi so tri kripte (grobnice). Prva je kripta Banfyeve rodbine. Ostali dve je da! postaviti župnik Herman, a so ju odstranili, ker nista koristni za cerkev, niti potrebni ljudstvu.., Prvotna turniška cerkev je imela zvonik ob zakristiji. V njem so bili leta 1669 trije zvonovi, leta 181! pa celo štirje. Zaradi dotrajalosti so se 181!. leta odločili, da pozidajo nov zvonik pred zahodno cerkveno steno v sredi. Delo so dokončali 1829. teta. Zidavo sta opravila arhitekt Prane Wenczei m izdelovalec deščic za kritje zvonika Albert Horvat. ' lico, Brezovico in Lipo, to pa je okrog 4.500 vernikov. Ali se bo število prebivalcev (in s tem krš-čencev-vernikov) v teh krajih povečevalo ali zmanjševalo, je težko reči. Bilanca je bila zelo ugodna v letu 1983, ko so imeli v župniji 32 porok. 96 krstov in 68 pogrebov. Predlani (1991) so imeli 20 porok. 47 krstov in kar 75 pogrebov. Lam je bilo stanje spet nekoliko boljše: 24 porok, 51 krstov in 61 pogrebov. Župnik Ratnik je povedal, da prihaja k nedeljskim božjim Službam povprečno 2 340 ljudi, verjetni rekord pa je bila cvetna nedelja v letu 1987, ko so imeli misijon, saj so tedaj našteli 2.860 ljudi. V misijonskih dneh so razdelili 12.500 obhajil, v vsem letu 1987 pa kar 108.000 tisoč. Sicer pa imajo občasno maše tudi v vaških kapelicah: v Turnišču v kapelici sv. Antona, v Renkovcih je kapela Srca Jezusovega, v Gomilici kapela sv. .Ane, v Nedelici kapela Marije Pomočnice, v Brezovici kapela sv. Jožefa in v Lipi kapelica Marijinega obiskovanja. Nedeliška in btezovi-Ška kapelica sta novejši, kapeli da ima romarska cerkev večji zvon. V letu 1992 so v Innsbrucku v Avstriji vlili 1 150-kilogramski zvon, ki ga je istega leta 15- avgusta blagoslovil pomožni Škof dr, Jožef Smej. Kadar zdaj zadonijo vsi štirje zvonovi, odmeva po prekmurski ravnini melodija v ubranih glasovih: e-g-h-d. Zvonovi so posvečeni Jezusu dobremu pastir]U.*sv. Frančišku, Jezusovemu srcu in Mariji Vnebovzeti (Sancta Maria ora pro nobis), V nadaljevanju navajam v telegrafskem slogu še nekaj drugih pridobitev zadnjih desetih let. Obnovili so ostrešje cerkve in ga prekrili s 30.000 opekami vrste bobrovec. Novo pročelje je dobil zvonik, na katerem meri čas nova stolpna ura, izdelek urarja Mariča iz Beltinec, Na obe cerkvi (staro in novo) in župnišče so montirali strelovoM naprave. Poskrbeli so za ogrevanja župnišča, cerkve in novih nlh prostorov (dvoetažna s tlorisom 12 krat 18 metrov) rouk obiskuje 600 učencev. titi so dali oltarje v novi 11161 * poskrbeli za osvetlitev cerkve. Ov novih so pnevmatične Jenko''?®!^ gle, izdelane 1940. leta. Ponafd arhitekta Petra Požauka so luredri bogoslužni prostor, ki ga je 1°\ leta blagoslovil škof dr. Kramberger. Na turniškeni P*®-' pahSču so postavili 7 metrov vii’ križ, na katerem je 3,5 meh’ ’’ lika podoba Križanega. Pa Se 15. avgusta 1992, ko ni bila d’ vadna »velka meša«, ampak pos'* - - if MJi titev slovenskega ljudstva jino varstvo, je Turnišče I obistih okrog 15.000 ljudi. i.ir ŠTEFAN SOBO^ Gradnja nove večje cerkve »Čeprav se je turniška župnija z oddehtvijo ozemlja za beltinsko Lipi in Gomilici so s prizidkoma ^7 9 (1760) m črenšovsko župnijo (1807) zmanjšala, tako glede prebivalstva kot ozemlja. Sčasoma srednjeveška turniška cerkev ni več ustrezala. Bila je tudi pretesna, ker je prebivalstvo stalno naraščalo Že teta 1S53 je dal tedanji župnik dograditi oratorij (molilnico). Okoli leta 1900 so sklemh, da bodo pozidali novo cerkev. Začeli so zbi- nekoliko razširili, kapelici v Turnišču in Renkovcih pa so (enako kot druge kapelice in verska znamenja) lepo obnovili. Turniška Župnija je dala mnogo ljudi duhovnih poklicev, od leta 1968 do 1979, ko je bila nazadnje nova maša, pa so duhovniki postali: Stefan Recek iz Gomilice, Franc Režonja iz Turnišča, Stanko Zver iz Gomilice, Franc Hozjan iz Brezovice, Avguštin RaSčan iz Turnišča in Lojze Ternar iz Gomilice. Župnija ima tari denar. Cerkveni patron Avgust sedaj dva Študenta teologije, Zicy iz Beltince je prihajal vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja v Turnišče in ob tej priliki daroval za zidavo nove cerkve 2.000 kron Tako je bilo leta 1905 zbranih že 8.516 kron,« poroča Ka-lendar Srca JezuŠovoga iz leta 1905. Za zbiranje darov m pripravljanje na zidavo nove cerkve je skr- Zazvonil je četrti zvon Prva svetovna vojna je »požrla« dva večja turniška zvonova, tako daje ostal le I80-kilogram5ki- V letih 1925-1926 so kupili 360- in 560-kilogramska zvonova. Spodobi se. bel župnik Stefan Salaj, z deli pa So i začeli in jih dokončali za časa žup- ' nika Jožefa Sakoviča. Načrte za ; novo cerkev je naredil dunajski ar- ; hitekt baron Ferstel Nastala je tri- j ladijska bazilika, kar po grško po- ! meni kraljeva hiša. Cerkev je 26. ; decembra 1915. leta (torej na Štefanovo! blagoslovil lendavski! Župnik I 1 •M LOKALČKI ~ Potem k« je znana lendavska zasebna ING-GRA na podlagi priglasitve del za obnavljanje preurejati pritlične prostore nekdanjih Naftinih strojnih^ nic, je v Ltndavi zavreščalo. Pozneje so uredili form začel’ (izdano je redno gradbeno dovoljenje) in zdaj je iz dne*^ čedalje očitneje, da se tudi iz prostorov »za — narediti imenitni lokalfki. Fotografija: Š. S. rušenje* I l t i 'i JANEZ BALAŽIČ, in dekan Florijan Strausz. Ob mno- ; ŽICI vernikov so bili pri blagoslovi- i tvi tudi patron Avgust Zicy in vsa : njegova družina. Iz tistega obdobja : se je ohranila vsebina pridige, i enako tudi pesmica, ki jo je zloži! ■ ■ salezijanski duhovnik Jožef Raduha; Pod čarnim logou tdijau-skim I blišči se novi boži hram, i Vu njem kraliijejo Mati, Sin, i Marija ino Jezus sam. 1. Ker pa so se je začenjata prva svetovna vojna, je pesnik slutil posledice: Očetje ino matere, / ki jočete, zdihujte .! za sinom tam med kruglami, / tolažbo v cerkvi i.Ščite. / Pesnik pa je našel tolažbo uidi za svojce žrtev: Je sa-bla že posekala / ti, žena moža dragoga? I Podaj se v cerkev k Ženini, / ki krilil jc Žitka večnoga. t. O tem govorita tudi mozaična upodobitev Kristusa Vsevladarja na glavnim vhodom v novo cerkev in latinski napis: .Anno inflagrationis erbis t era rum (Vrata v večni dom), dodani pa sta še rimski letnici grad- 47 I nje cfrAeve; MCMXIV - MCMIXV (1914-J9J5). Tekoj naj /li dodam, da s ra prva in druga svetovna vojna pobrali čez sto iriev iz turniSke iupnije, njihova imena pa so napisana na spominskih p'oS-čah na predprostoru stare cerkve, Turniški župniki Glede na to. daje župnija Marije Vnebovzete stara skoraj 900 let, seveda ne bo mogoče omeniti vseh župnikov. Že večkrat omenjeni Ivan Zelko pravi, da je prvi po imenu znani turniški župnik neki Hernyce. ki ga omenja listina iz leta 1466. V nadaljevanju navajam imena župnikov, v oklepajih pa letnice, kb jih omenjajo različni viri; v oklepajih, kjer sta zapisani dve letnici, pa so leta delovanja: Mihael (1501). Gregor Lackovlč (1565), Jožef Jurkovič (1649), Vinko Juretič (1669), Matija Pavel Tusilovič (1685), Peter Paulušič (1687), Vinkovič (1710), Matija Franc Horvat (1715-1730), Janez Herman (1730-1759) Nikolaj Gol-lacz (1759-1760).... Stefan Salaj iz Lendave (1879-1913), Jožef Sako-vič iz Vadarec (1913-1928), Ivan Greif od Sv. Marjete (1928- 1934), Ivan Jerič iz* Dokležovja (1935-1953), Alojzij Šoštarec iz tz' Sodišinec (1953-1967), Alojzij Flegar IZ Gradišča pri Murski Soboti (1967-1980), od leta 1980 dalje, tako tudi zdaj (v letu 1993), pa lumišfci Župnik Alojz Ratnik, rojen v Vanči vasi pri Murski Soboti. Njegova župnija je zdaj po številu krajev sicer manjša kot jih je imela nekdanja pražupnija, a še vedno velika. Zdaj obsega te-ie vasi: Turnišče, Renkovce, Gomilico, Nede- Ei Po ohranjenosti ter umetniški in ikonografski pri-čevalnosti gre med slikarijami v Fiirstenfeldu osrednje mesto upodobitvi Veronike s prtom. To je izjemno kakakovostna slikarija, ki kaže stoječo Veroniko s predse razgrnjenim belim prtom s Kristusovim obličjem. Veronikin obraz oz. glavo prekriva bela ruta, ki ji pada, mestoma fino senčena, ob straneh v lepih pregibih. Za glavo Veronike je v omet vtisnjen svetniški sij. Pod spodnjim robom prta se vidi bogato drapirano, v odtenkih okra in rjave barve naslikano oblačilo Veronike, ki se ob njenih nogah razširi. Pravcata umetnina, gledano tudi znotraj celotnega opusa mojstra Janeza Akvile in njegove slikarske delavnice, pa je Kristusova glava. Na belem prtu, ki učinkuje kot okvir posebne slike, neke vrste portreta, je videti podobo bradatega, dolgolasega moža. Presunljiv, v izrazu ekspresiven lik kaže upodobljenca upadlih ličnic, ozkih, nekolikanj strnjenih srčastih ustnic, grškega nosu in rjavih oči, okoli katerih je slikat uprizoril celotni psihološki notranji naboj »portretiranca«. Prefinjeno senčene partije okoli oči in nasploh obraza pričajo o veščem slikarju, zmožnem ujeti tudi notranje Življenje portretiranca. Po obraznem tipu sodeč bi podobo prej pripisali mojstru marijanskih apostolov, torej tistemu sodelavcu Janeza Akvile, ki se deklarira z slikarskimi prvinami novega ob koncu 14. stoletja izoblikovanega slikarskega izraza, ki ga v umetnostnozgodovinski terminologiji imenujemo mehki ali internacionalni gotski slog. V ožjem opredeljevanju geneze slikarskega stila te slikarije bi seveda morali poseči v češki kulturni prostor. Okoli leta 1400 se je na Češkem izoblikovala posebna stopnja »mehkega« sloga, naši slikariji pa je najbližja primerjava s tablami iz kapucinskega samostana v Pragi, datiranimi kmalu po letu 1400. Ugotovitev nemara navaja na to, da imamo vnovič opravka z vnosom svežih pobud v delavnico laneza Akvile in zatorej potrdilo o tesnih zvezah s češkimi slikarji. To je po svoje tudi razumljivo, saj so imeli posebej avguštinci-eremiti redne stike s češkimi samostani in najverjetneje je tudi to vplivalo, da se je slikar držal novih likovnih obrazcev iz Čeških slikarskih delavnic. Posebno vprašanje, ki zadeva nastanek slikarij v Fiirstenfeldu, je kajpak datacija. Že slogovna analiza pokaže, da poslikave v štajerskem samostanu avguštincev-eremitov ni mogoče postaviti pred leto 1400. Dasiravno se v podrobnostih Še lahko opazi naslonitev na starejša Akvilova dela, zlasti kar zadeva oblikovanja draperij pri prerokih pod obočnimi na- stavki, pa gre v splošnem za slikarke prvine, ki se v srednjeevropskem slikarstvu uveljavijo šele okoli leta 1400 in po njem. Na vsak način se datacija slikarij v Fiirstenfeldu odmika od nastanka arhitekture, saj - kot smo omenili - je bila cerkev zgrajena pred letom 1370 (posv. leta 1368). Domneva, da so menihi poklicali mojstra in pomočnike v Fiirstenfeld šele po letu 1400, se je potrdila šele v zadnjem času. s s ¥• 1 - e F p.l K T 1 ! I .‘it i *-'( I m' R :: I . * ' Fiirstenfeld, prezbiterij cerkve, Veronika s prtom, po letu j40fl Po zapisu Mariana Andreasa F' njegovega obsežnega dela Au5’ri® —- ‘ njegovega obsežnega cieia 'P naprej) naj bi pridobil nl^^. iiapicj^ ij1 r*ato i, Hood ii I šl I fe""^*** p« Sl srebro Kocmutu Potrošnik : Publikum (1:2 Celjski Publikum, ki letos sodeluje v pokalu evropskih pokalnih prvakov, je v prijateljski tekmi v Beltincih premagal domači Potrošnik. Vsak Četrtek t I I I I I ij ( I Hokej na travi ' l***^'*ei' s cceebnilntf paralizu v angleškcni Not-vodstvom trenerjn Braneta Kluna Slove-itL^ri Kocmut iz Goroje Kadgone in Franjo Izlakar iz ..........------------------------------------ ! 4« 1*1 *■ tetC ’”■»■« odreralB. Rudi Kucaiuf je zmaga) v fek« na m pa je bfl drugi. Frattt)« Izlakar pa je osvojil “*«*u diska in krogle. Omlsdiuac : Nafta 4:4 Lendavska Na-ba in hrvaški tret. jeligaS sta se razšdla brez zmagovalca. Strelci za Nafto; Herceg Imre, Šabjan in Bedo. (FB) Vestnik L, J Prvo igrišče z umetno travo v Lipovcih bo v soboto, 14. avgusta 1993, ob 14. uri otvoritev prvega igrišča v hokeju na travi v Sloveniji. Pričakujejo, da se bodo otvoritve tega pomembnega športnega objekta udeležili visoki gostje. V nedeljo, 15, avgusta 1993, pa bo na novem igrišču mednarodni hokejski turnir za šesti memorial Milana Forjana. Na turnirju ho sodelovalo šest moštev; Gradec IZ Avstrije, Zeljna iz Hrvaške ter Triglav (Predanovci), Svoboda (Ljubljana), Pomurje (MS) in LipovcL ^^Sotnet______ J Rudar (V) : Mura 3:7 I^OVri J hf«li y'tzi(i je bil mednarodni ženski nogometni turnir. Med V 11. v Prevaljah so nogometaši Mure premagali velenjskega Rudarja, Strelci za Muro. Gliha 4, Emeršič, Baranja in Dakula. RAZPORED TEKEM III. SNL VZHOD 1993/94 1. kolo - 2H. 8. 93 Žalec Racionalles : IŽAKOVCI Dravograd Kovinar Dover Pobrežje Svoboda Aluminij Pohorje IŽAKOVCI Dravograd Racionalles Žalec ; Impol ; IŽAKOVCI Dravograd Racionalles Žalec Aluminij , Svoboda Pohorje Drava Papirničar Kungota Kovinar SKS Dover Pobrežje X, kolo - 30, 10. 93 Impol IŽAKOVCI Pohorje : Drava Papirničar Kungota Kovinar Mladtist: Potrošnik 0:9 I • ............................................................... Beltinski Potrošnik je v prijatelj- je friv ***^=lov-ala -----i"' T...., L s5ti tekmi v Čentibi premagal led- Ziiu»i„ navskega občinskega iigaša Mla- r.,„„ rnfttii Strelci golov; Prekazi m Ška- per po 2 ter Gabor, Džafič, Baranja, Zver in Šarkezi po enega. (Ptli;7Ptetn; -eobtio “■.■■/-'^vrnaao * o.i, nonenau z z:i in vicniiu i i v :■■■ golj '(yjj^^j^°'j^® strelka na turnirju je bila Anica KorpiČ rictns ' ^'"^Jenlrr in enkrat izgubila ter zasedla drugo mesto. ■'"''bita ®®?^pberhaad s 61, Hohenau z 2:1 in Vienno z 1:0 ter n t i ir I Korotan : Mura 2:3 Sobočani so v prijateljski tekmi premagali člana druge državne " ' J za Muro Gliha 2 m lige. Strelca Krančič. II. kolo - 4. 9. 93 Impol Aluminij : Žalec Racionalles Dravograd : IŽAKOVCI Pohorje Svoboda Pobrežje Dover Kovinar Kungota Papirničar Drava VI. kolo-2. 10, 93 Impol Racionalles Dravograd IŽAKOVCI Pohorje Drava Papirničar Žalec Aluminij Svoboda Pobrežje Dover Kovinar Kungota Dravograd Racionalles Žalec Aluminij Svoboda Pobrežje Dover VII. kul« - 9. 10. 93 XI. kol« - 6.11. 93 Dover Pobrežje Svoboda Impolk Kovinar Kungota Papirničar Drava : Pohorje ; IŽAKOVCI Impol Papirničar Drava Pohorje IŽAKOVCI Dravograd Racionalles Kungota Kovinar Dover Pobrežje Svoboda Aluminij Žalec Aluminij Žalec Racionalles Dravograd m. kol« - 11. 9. 93 Drava Papirničar Kungota Kovinar Dover Pobrežje Svoboda Gidos na Madžarskem ■I Nogomegaši Gidosa iz Turnišča, j ki so bili na pripravah na Madžar-' skem, so odigrali prijateljski tekmi I in premagali Felsoraj s 4:2 ter igrali I neodločeno s Haladasem iz Keszt- Z..? helya s 3:3. (FB) Mura ; Železničar 6:1 Po vrnitvi s priprav v Črni so nogometaši Mure odigrali prijateljsko tekmo z-mariborskim Železničarjem in preoričljivo zmagali. Strelci golov za Muro; Gliha 4 ter Cener in Baranja po enega. preklali H-meft*. novo prostovoljni ‘^Te odi?'''' '®’'TrcT ki pomembna [■•i n’- JV. malega nogometa Vadard, ki Foto: NaiaSa Juhnov Potrošnik : Drava 5:0 Gostitelji so brez težav premagali novega tretjeligaša s Ptuja. Strelci za Potrošnik; Škaper 2 ter Prekazi, Šarkezi in Pek. Impol Pohorje IŽAKOVCI Dravograd Racionalles Žalec Aluminij IV, kolo - 1«, 9, 93 Impol Žalec Racionalles Dravograd IŽAKOVCI Pohorje Drava : V. kolo - 2S. 9, 93 Papirničar Kungota vili, kolo - 16,10. 93 xn. kolo-13.-11. 93 Aluminij Svoboda Pobrežje Dover Kovinar Kungota Papirničar Impol Dravograd IŽAKOVCI Pohorje Drava Papirničar Kungota : Racionalles Žalec Aluminij Svoboda Pobrežje Dover Kovinar Impol Pohorje Drava Papirničar Kungota Kovinar Dover : IŽAKOVCI : Dravograd Racionalles : Žalec : Aluminij Svoboda Pobrežje xni. kolo - 20. 11, 93 IX, kolo - 23, 10. 93 Impol Drava Kovinar Dover Pobrežje Svoboda Aluminij Impol : Kungota Papirničar Drava Pohorje Pobrežje Svoboda Aluminij Žalec Racionalles Dravograd IŽAKOVCI Impol Dover Kovinar Kungota Papirničar Drava Pohorje 4 stran 18 vestnik, 12. avgusta 1^ pisma, mnenja, stališča Odgovor »Radgončanu« k prispevku »Radgonski mehurčki« Me veseli, da si se spotaknit na načrtovano avtopralnico v Radencih. Res se dolgo izvaja. Naj povem, da sem bit pri nakupu te parcele zelo izigran oz- zaveden. Prodajalec parcele 50 G. Radgona (Marjan Potisk), mi je z načrti dokazoval vstop in izstop na parcelo oz. na magistralno cesto z dveh koncev oz. krožni promet. Načrti so res obstajali, niso pa bit/ potrjeni na republiških organih, vendar takratni - sedanji uslužbenci SO G. Radgona so za to vedeli in profesionalno - humano, v skladu razvoja malega gospodarstva, molčati/.^ Upam, da dovoz na magistralno cesto bo in le takrat lahko ponovno načrtujem gradnjo oz, vlaganje k avtopralnico, ki je tako nujno potrebna za tvristJČni kraj kot so Radenci. Ko bo ta pridobitev uresničena bomo lako tudi rni prispevali delček k tako znanemu reku - bliže k Evropi/ Mazda Mohor Cesta, odlagališče in zgodbe lažnivega kljukca Nabralo se je večje število pisem, kj so bila objavljena v dnevnem časopisju in na rtjihcfvo vsebirto želim odgovoriti z točriimi in verodosfojrtiml podatki ter pravilno informirati javnost^ predvsem pa občane naše občine. CESTA 2IHLAVA - SLAFTINC! Obširne odgovore na protestno pismo smo postali že KS in vsem podpisnikom poslancem. Zgoraj omenjena cesta nt lokalna cesta, temveč je krajevno cesta. Po 5. čl. odloka o vzdrževanju in upravljanju javnih poti v Gor. Radgona (ur. objave št. 1/35 in 17/86) je KS dolžna urejati in vzdrževati krajevne ceste. Vsem krajanom je dobro znano. i/ff je omenjena cesta bila že 2 programu KS, in da ta problem traja že 11 let. V skladu Z obstoječo zakonodajo iS nima pravice Izven sprejetega proračuna financirati kakršenkoli projekt. Zato tudi vaša zahteva za sofinanciranje v vifinZ 2 milijona SIT ni mogla biti sprejeta. TipiČer^ primer kršenja zakonodaje je asfaltiranje ceste Orehovski vrh - /fatimoicZ - /vcjn/Zevci iz naslednjih vzrokov; a. Ker je lo krajevna cesta b. Ker je bivši IS uporabit sredstva za sanacijo vojne škode. c. Ker je b/všl 1$ samovoljno uzurpiral lastnino Sklada stavbnih zemljišč, to je 2diX?m^ gramoza. V pravni državi, katero želimo vsi skupaj ustvariti, to žal nt dovoljeno. Nepoznavanje zakonodaje s strani občiriskih poslancev in poslancev državnega zbora ni c>pravičilo, da podlo zavajajo neuke ljudi omenjenih vasi, da IS namenoma oziroma iz političnih vzrokov ne želi finančno sodelovati pri ureditvi te ceste. Frav grc>zljlvo pokvarjen pa je očitek podpisnikov rega pisma - Zn krščanskih demo- kratov iz Sidrna, da uporablja IS dvojna menla pri reševanju problemov, ko financiramo izgradnjo osnovne šole Ka- padkov. (Ta se naroči šele takrat, ko je že definitivno znana lokacija projekta). Izvršni svet, katerega vodim jaz, pa je prvo informacijo o poteku iskanja nove lokacije obravnaval sredi aprila 1993 s sodelovanjem in ustno predstavitvijo strokovnih inštitucij. Ustrezno pismeno dokurnemacijo smo dobili 01. 06. 93 ter jo predstavili javnosti na seji IS 10. 66. 1993 in še isti dan rudi predstavnikom K5^ Iz Zgoraj riavede-nega. popotnorna verodostojnega zaporedja dogodkov (ustrezno dokumentacijo bom poslal na KS Videm in Spodnji Ivanjci v prihodnjih dneh za potrebe občanov) je razvidno, da ni novi IS skrival potek dogodkov, in da morajo občani Grabonoša iskati željene odgovore pri bivšem predsedniku občiriske vlade. Ce on sam tako samozadovoljno pljuva in bljuva po delu strokovnjakov, svojih bivših sodelavcev v upravnik organih in predvsem svojem lastnem delu, je 10 stvar njegovih moralnih vrednot. Energično pa bom Z navajanjem resničnih dokazov protestiral proti popolnoma lažnivemu prikazovartju, namenski prevari vseh neukih in naivnih občanov, katere želi prevarati z lažmi. Smeti so proizvod današnjega načina življenja in naša skupna dolžnost je, da najdemo najbolj ugodno rešitev za sortirano zbiranje in odlaganje odpadkov, To je Izključno in samo strokovna in ne politična zadeva. Odpadki naslajajo ne glede na raso, vero in politično pripadnost ljudi in zato moramo skupaj stremeti k (akl rešitvi, ki bo čim manj onesnaževala okolje v korist naših zanamcev. Očitki, da IS samovoljno ukrepa, so popolnoma napačni in nepravilni. Celomi postopek do podrobnosti urejajo ustrezni republiški zakoni in mi smo vse dosedanje aknvnosri vodili v skladu z občinskim odlokom in državnimi predpisi. Javna obra-vanvfl 29. 96 2993 je imela izključno namenf da strokovnjaki, ki so aktivno sodelovali pri izdelavi študije s strokovnega stališča, informirajo občane o celotnem projektu. Vendar žal zaradi izredno brutalne agresivnosti manjšega dela prisotnih občanov, to ni bilo možno, Fostopek se bo v naslednjih mesecih nadaljeval in predvidoma konec letošnjega leta se bo o novi lokaciji odlagališča odločalo na občinski skupščini. Skrajno sporna pa je vloga poslanca Državnega zbora gospoda Kocuvana, ki je nadvse aktivno sodeloval (tudi z narekovanjem zapisnika) pri organizirani akciji onemogočanja resničnega informiranja ljudi ko/ predstavnik največjega telesa naše mlade države. Skrajno nizkotno in podlo dejanje, nevredno poslanca Državnega zbora, namesto da bi skupaj z ostalimi štirimi občinskimi poslanci, ki so bili prisotni, poskušal umiriti razgrajače in omogočiti večini občanov strokovno informacijo. Resničnost dogodkov dne 29. 66, 93, objavljenih v časopisju, pa dokazuje demanti gospe Marije Fleisinger, Sp. Ivanjci. Vestnik 29. 07. 93 v katerem protestira proti lažnivosti neobstoječih ljudi, ki so se podpisati pod članek v Vestniku 22. 97. 93 z naslovom »lažnive izjave predsednika 15 o ugrabitvi vrha radgonske vlade. V dodatno informiranost celotne javnosti še to. Dne 3. 02. 93 sem osebno prejet od predsednika KS Spodnji Ivanjci 3 strani dolgo pismo, potno trpke resnice o odnosu bivše vlade. Samo s/avek iz tega pisma. Srečevali smo se več ali manj s težkimi finančnimi problem/, večkrat smo iskali pomoč pri predsedniku gospodu Antonu Tropenauerju, a kljub vsem prizadevanjem in prošnjam nikdar nismo naleteli na razumevarije, V Vesmiku 22, 97. 93 je gospod Ivan Kajdič, tiskovni ataše slovenskih krščanskih demokratov Gornja Radgona, zapisal naslednje.- Upamo, da stara vlada ne bo spet kriva pri stvareh, ki jih je začela uresničevati v svojem mandatu, sedaj pa se ne premaknejo z mrtve točke. Tu mislimo Sklada stavbnih zemljišč je razvidno, da Gospodarsko razstavišče Ljubljana že več let koristi parcele St. 803/2, 816/2 in 816/1 v skupni velikosti 23.233m^ in vrednosti 21.359.611,72 SIT. S pristopom v delniškc> družbo smo lahko dodatno obračunali Se komunalno opremljenost - kolektivna raba v znesi« dO.892.703,59 SIT tako, da znaša nova vrednost premoženja sklada sedaj skupaj 62.252.315.31 SIT. S iOrriirn pristopom de/ni/ko druibo /Radgonski sejem pa smo skladu omogočili, da bo parricipiral svojemu lastninskemu deležu ustrezno tudi pri poslovno finančni uspešnosti ustanovljene družbe v prihodnjih letih. Ravno tako bo imela občina večji vpliv pri usevarjanju takega programa sejma, ki bo irnel velik vpliv na nadaljnji razvoj gospodarstva v ne glede na vrsto lastnine in neposredno izredno pomembno vlogo za celo pomursko regijo kot izložbeno okno naše ožje dornovine v svet. Vaša trditev, da bi moral delež občine Gornja Radgona znašati glede na zemljišča, komunalno opremcf in neplačani delež spremembe namembnosti zemljišč najmanj 35%, je vaš drugi spodrsljaj. Tik pred drugim skupnim sestankom o ustanovitvi Rad* sejma ste dne 12, 1. 93 dobili v vednost dopis naslednje vsebine: 1, Ob pregledu zemljiškega stanja je ugotovljeno, da je občina Gornja Radgona po pogodbi 464-72(75*94 z dne 14. 2.197?prenesla na Gospodarsko razstavišče parcelo št, 799, pašnik v izmeri 37.714m^. Fogodba o prenosu je BREZ* plaCna 2. $ pogodbo dne 29. 3. 197$, ki je bila izvedena teta 1984, so bile prenesene parcele St. 787^ 796, 791 in 789, Fo ref pogodbi je bito prenesenih 32.543m^. Vrednost po po* godbi znaša takratnih 199.960 DIN. To je vrednost kmetijskega zemljišča. Pravilni znesek za stavbiSča po odtoku o povprečni gradbeni ceni za leto 1984 znaša 7,673.964,83 DIN. 3. Fo odločbi Oddelka za gospodarstvo in finance št. 464-26136-64 z dne 21. 95. 2936 so jim bile dodeljene naslednje parcele 778 in 779 v izmeri 8696rn^ BREZPLAČNO. 4, Fo kupni pogodbi z dne 26. 12. 1984 je Kmetijska zemljiška skupnost prodala Gospodarskemu razstavišču parcele št. 326/3, 32Ž $13/2 v skupni izmeri 19,582 m^ za ceno 825,754,66 DIN, Realna cena po odloku o povprečni gradbeni za stavbno zemljišče je znižata 5.677.766,76 DIN Iz omenjenega dopisa, kateri je bil poslan na vaš naslov, je razvidno, da sploh ni b/l obračunan komunalni prispevek, kakor rudi, da se je občina Gor. Radgona v prvi fazi p certirifi prej napišite prošnje, drugače se bodo .. ..v—-- . z novim orožjern, čeprav ga g. Janša in njegovi na jrvu sp/o/j ne potrebujejo^/ »Štrki« danes, kaj pa jutri? pela okviru proračuna. fS je v [/Ti^nw j^upfJZne JfO/ ustanovitelja zavodov DOLZaN skrbeti za objekte zavodov. Skrajno nepošteno je do krajanov KS Kapela, ki že tri leta zbirajo sredstva za dokončno ureditev prostorov za kuhinjo, predšolsko in šolsko dejavnost. In to v današnji izredno težki gospodarski in socialni situaciji omenjenih občanov, ko se zavestno odrekajo tako materialnim sredstvom (zbiranje lesa) kakor tudi finančnim sredstvom samo, da se čim prej uredi ta dolgoletni problem v iorisf sedanjim in bodočim generacijam predšolske in šolske mladine, kolektiva O S Kapela ter krajanov KS. odlacal/SCe komunalnih odpadkov-nova lokacija GHASO.VOi Prve aktivnosti glede določitve nove lokacije so se pričele s podpisom pogodbe med Kornurtalnim podjetjern Gor. R^goria in Zavodom za ekonomiko in urbanizern Murska Sobota dne OJ. 02 1991. Bivši IS je na svoji seji 97. 02. 1991 sprejel soglasje k navedeni pogodbi in sklep o 50% sofinanciranju v pogodbi dogovorjenih obveznosti. Podpisan je gospod j4nri9n Troperuiuer. V' 1991 si je nato v maju komisija, sestavljena iz članov IS Komunalnega podjetja in strokovnjakov Zavoda za ekonomiko in urbanizem ter VCP Maribor (Ogledala vseh enajst možnih lokacij za novo odlagališče, 19. 12. 1991 je občinska skupščina sprejela Odtok o obveznem zbiranju, odstranjevanju odlaganja komunalriih odpadkov in ravnanju z odpadki na Cfbmočftt občine Gor. Radgoria. V 27. členu citiranega odloka je v drugem odstavku,napisano: Izvajalec je v roku pet let dolžan izgraditi novo trajno deponijo komunalnih odpadkov. \ Odlomek iz razprave gcfspoda Cuša.^ S sprejetjem odloka bomo storili prve korake pri očiščevanju našega okolja. Besede Petra Krefta: V imenu predsednika /S Videm iznašam probleme pri plačevanju odvoza komunalnih odpadkov. katere bi naj plačala KS. Občina bi ji te stroške povrnila, vendar KS meni, da naj stroške neposredno krije občina. V mesec« marcu 1992 so se opravite poskusne geološke vrtine s sirarn pCNjjeija CEOKAL na lokaciji v Grabonošu. Bivši IS je na svojih sejah dne 19, 93. in 7. 9Š 92 obravnaval poročilo Komunalnega podjetja GR o Realizaciji programov m piana za leto 1991, v katerem piše: V' sodelovanju Z 15 smo pristopili k projektni dokumentaciji za izvedbo in organiziranje strokovnih opravil, priprave m izvedbe odlagališča odpadkov. Na c>snovi projekta so bile raziskane možne lokacije odlagališča odpadkov. Nadalje smo pristopiti k projektu odlagališča za predhodna dela ra odlagališče. idejno tehnično zasnovo odlagališča in ovrednotenje inve-sncije. Na isti dan se je obravnaval Frogram in plan dela podjetja za leto 1992. V njem na drugi strani piše: k Letu 1992 so nam osuile obveznosti iz RR za realizacijo - Izvedba in organiziranje strokovnih opravil in pri* prave na Izvedbo odlagališča komunalnih odpadkov v Gor, Radgoni I. in H. faza. (Glej zgoraj citirano pogodbo ria eni in drugi strani IS in Komunalnim podjerjern Gor Radgona.) Odlagališče odpadkov Gor. Radgona fVGF Maribor) predhodna dela, idejno tehnična zasnova, ovrednotenje investicije. Dosedanje odlagališče odpadkov v Hrastju Mori je dejansko na neprimerni iokacijh ki ne zadovoljuje pogojem zakonodaje. Zato so v preteklem obdobju bile dane zahteve po ureditvi te probtema/ike. Iščejo se najugodnejše lokacije po strokovni plati kakor tudi najugodnejša tehnologija dela na odlagališču odpadkov, glede na ekološke vplive odlagališča in samo ovrednotenje investicije. V naslednji fazi, ko bodo osnovna izhodišča dorečena in ugotovljena, se bo pristopilo k določitvi lokacije in načiriu financiranja. Omenjena poročila so se obravnavala na zasedanjih skupščine dne 31, 3 92 in dne 21. 5. 92, zato ni resnična izjava občinskih poslancev, da nista vedela o dejavnosh 15 za iskanje nove lokacije odlagališča, imela pa sta pogum podpisarai se na popolnoma LAŽNIVO IZJAVIŠ, da namerava IS z lažnimi obljubami in denarjem za gradnjo cestne infrastrukture podkupovati in kupovati glasove na tern področju. Koi poslanca bi morala vedeti, da je odločanje o investicijah izključno v pristojnosti skupščine in ne IS. Aktivno sta sodelovala pri sprejemu letošnjega proračuna in prav zato bi morala vse to vedeti, pa sia naivno nasedla pismu, katerega sra napisala gospoda Kocuvan in Tropenauer. Ravno tako sta dobila skupščinski material, to je poročilo o delu bivšega IS, katerega je v mesecu decembru 1992 prebral gospod Tropenauer Pod točko 3 - Komunala piše: Izvršni svet je skupaj s Komunalnim podjetjem vodil aktivnosti v zv^;i 4 ijkan/enj najugodnejše lokacije deponije komunalnih odpadkov v £>Z>čZni Gor. Radgona. Naročena je izdelava ureditvenega riačrra odlagališča komunalnih od- ^reeivje/n vo/jifFj/c/, jfdncvart/jA:/ ^.,^.,,..1 na oddajo prostorov v .............. . ____ . . ž>Zc*k v J?acZeneiA, kanoUzacijo v Čresn/evrih^ votifcferan in primarni vodovod Lešane, razselitev farme Podgrad. Za vse te stvari je prejšnja vlada pridobila projekte in tudi denar, nova vlada pa teh projektov ni sposobna izpeljan. Z zadovoljstvom odgovarjam na to obrekovanje napisano v snZu ZflznZvegc A://wjfeca, Nekaj odgovorov.- V Radencih se že gradi 9 stanovartjski blok (sklep IS na 12, redni seji 24. 06, 93) Denar za gradnjo je zbral izključno iz sredstev prodanih družbenih stanovanj, Tu gospod Tropenauer nima prav nobenih zaslug, ampak kupci stanovanj. Vodovod Apače ” Lešane z vodohranom: Sklep IS na seji 15. 07. 93. Skupni znesek investicije 39 008.933,00. Denar,zbran za časa stare vlade, je 12.233.233, kar je 30% celome investicije, in sicer 6 MIO republiških sredstev DOO ter 6.233.233 iz sredstev vojne škode. Zs<3 PSfdZa jretijrvtf smo zbrali letos rudi z velikim razumevanjem KS Apače. Kar se riče projektov, pa nosi projekt vodohrana datum maj 1990 in projekt primarnega vodovoda junij 1993, Kje je vaša resnica? Razselitev farme Podgrad: Ue že je bivša vlada, pridobila denar in projekte, se postavlja logično vprašanje, zakaj še ni tega opravila, imela je dovolj časa. V vjzfo resnično in/brmirjnos«' je ta projekt preselitve izključno v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo ter Živinorejskega zavoda v Murski Sobod. Upravni organi sodelujejo samo pri izdaji ustrezne dokumentacije za lokacije novih mini farm. Ostale odgovore dobite na jesenskem zasedanju skupščine. Fri vsem tem naštevanju projektov, kaj je naredila bivša vlada, pa ste namenoma pozabili na prekrasno zgradbo sredi Radgone. To je javni IVC na tržnem platoju, za katerega gradnjo je vlada g. Tropenauerja pora* bila skoraj 5,390.609SIT (petmilijonovtristotisoč SIT) in to denar, ki je bit namenjen izključno za sanacijo vojne škode. Ali je to tista krščanska skrb za reševanje problemov, ki so nastali zaradi smrti posameznikov, številnih telesnih poškodb ali materialnih škod, nastalih ^a premoženju družin odpovedala tudi spremembi namembnosti zemljišča oziroma ni realno obračunata spremembe namernbnosti zemljišča Na podlagi navedenih podatkov je razvidncf.da je naša družba tudi z vašim aktivnim sodelovanjem kot načelnikom oddelka za gospodarske in finance enostavno PO* DARILA Gospodarskemu razstavišču 93.52$m^ raznih zemljišč- Nekorekten in nepošten je od vtjj sedaj očitek, da ravnam v nasprotju kot dober gospodar z občinskim premo* ženjem. V koZiJusr pa bi prišlo do realizacije famoznega 29. člena zakona o lastninjenju podjetij, pa ima strokovna služba sklada nalogo, da spremlja to problematiko in pri bodočem lastninjenju Gospodarskega razstavišča Ljubljana v skladu z zakonodajo tudi ustrezno ukrepa. Kdorkoli je imel v življenju že opraviti s spremembo .stanja v zemljiški knjigi, sam dobro ve, da je ta možna izključno samo na podlagi dokumenta - pogodbe (darilne, kupoprodajne, dediščine ali slično), nikoli pa ne na podlagi gostilniških čenč, mnenja predsednika SO. ocene sirokovnih krogov ali mišljenja obrekujočih upokojenih politikov. Prva slika vašega nekorektnega odnosa pa je to, da sarno vi od 19 vpisanih delničarjev niste podpisali ustanovne po* godbe ali dali pismenega pristanka. Ali ni to dovolj slikovit prikaz, kaj si ostali partnerji mislijo o rej družbi in o Vas samem. Veselim se jesenskega zasedanja parlamenta (dobro so poznane vaše negativne aktivnosti), na katerem born lahko ljudi seznanil še z marsikatero zanimivo podrobnostjo o vaši »VELIKI'^ skrbi za občinsko premoženje. In čisto na koncu gospod Vogrinčič.' Izbrali ste skrajno neprimeren način komuniciranja, način, ki ni dostojen Človeka, ki je predsednik občine. Lep pozdrav Fredsednik /S SO Gor. Radgona Predsednik UO Sklada stavbnih zemljišč SO Gor. Radgona Miha Vodenik Čigavo je oroge in kaj bomo z njim? Presnete afere/ Leta nazaj je znala nekdanja oblast dobro prikrivati, demokracija pa nam kar tedensko postreže Z njimi. Dnevi bi bili prav pusti in turobni, ko se v ,F/cvcn- političnem in gospodarskem vrhu Zgodilo. ne bi kaj riapetega času vojne. Pam se je gledalo na vsak tolar, pri gradnji javnega stranišča pa so se zapravljali milijoni. In še zd oferdtovan/e tega stranišča zahteva Komunalno podjetje mesečno 77 670S1T ali letno 932,94OSIT. $e letos smo reš'evali pritožbe oškodovancev Spomnite se samo malo nazaj, ko smo DEMOKRATI 26. 99. 92 odkrili malo spominsko ploščo gospodu Svetini. Koliko pljuvanja je bilo čez ta dogodek in kako ste iz gole zlobe in človeške pokvarjenosti do kosti obrali novinarje, ki so pisali o tem dogodku. In sedaj sta v Radgoni dve obeležji k spomin na vc>jne dogodke 91: Skromna plošča, posvečena vsem žrtvam te nepotrebne in nesmiselne vojne, ter prekrasen javni IVC. Oftčufiovein/d vredno delo gospoda Tropenauerja. Omenjate rudi angleške zajtrke, va/o popolno informiranost, omenjene zajtrke, kakor tudi vse stroške, nast/tfepri tradicionalni pogostitvi (menjava vlade), sem plačal iz svojega žepa, mri tolarja iz proračuna. Vsem vam. ki s takim veseljem pišete pisma, polna podtikanj in neresnic, samo skromen nasvet. Skušajte slediti zapovedim krščanske vere: Ne laži in ne kradi. Lep pozdrav Miha Vodenik Mele 20c 69250 Gornja Radgona Predsedniku SO Gornja Radgona^gospodu Alojzu Vogrinčiču 7 c^nevnem časopisju ste dali objaviti pismo, katero ste poslali temeijnernu sodišču v /V/urski SohofZ, glede domnevno povzročene velike materialne škode za občino Gornja Radgona s pristopom v rtwf£inf^ Štrki so simbol Prekmurja, ptice, ki so jim dent že naši davni predniki. Sprejeti so jih pod r/mi.0 hm amAiIi ttn nr^fiOVIf’^ . skrbeli zanje, jim gradili gnezda na ‘visokih droga^ * Ijlstrezno zaščitili- Srrki jim niso ostali dolini in vračajo v pokrajino ob Muri, Vendar, kako j4// da jih tisti, ki so dolčni skrben O tem sem se prepričal na lastne oči in to, kar se^n me je pretreslo in me opozorilo, da moramo neka} m pomagati ubogim živalim. Nn Moj stric ima na Srednji Bistrici hišo. stoji drog za električno napeljavo, mlad je opazil, da si hoče mlad par - štrk in drogu ustvariti svoj dom in družino. Vsi J nad novima prišlekoma, saj ni mala čast tme^ svojem »gruntu«. Do zdaj jih je še vsak sprejet storil vse, da bi se črnobele ptice udobno namesfll^ mir. $tric pri tem nt bil izjerna. Poklical je stvo, da pošlje svoje ljudi in uredi štrku in Dobil je ustno zagotovilo namestnika šefa en leden, a ekipe ni bilo. Poklical je drugič in izgovor«, da jih ni bilo. Tokrat se je stric celo da bo uredil gnezdo, d gd prepričati, da bo j j urejena. Spet jih je pričakoval, a jih ni dočakal. tretjič poklical, tokrat tehničnega direktorja, ki J pospešil in obljubil, da pridejo v ponedeljek Po naključju sem bit v ponedeljek pri stricu, ki nad prelomljenimi obljubami. Opazovat sem ' sl« nosili vejice na ozek prostor na vrhu drog^> sami poskušali zgraditi gnezdo. Njun trud jč bd je skoraj vsaka vejica padla na tla in spet je v nejevoljno /klopotanje s kljunom. Ko sta bila nem gnezdecu, sta morala vražje paziti, da ni dol, ker ni bito prostora za oba. Le komu se ........- ■ , . . - - zasmiliti? In to vse zaradi malomarnosti odgovo^f si niso vzeli časa za par uric dela. Morda pa sO sleni.saj vsi vemo, koliko ubožci »trpijo^^ in kako gajo za svoje stranke. Zato Elektrogospodarstvu ” " ■ ■ ko gre za plačilo račtaio najdejo kakšno urico, triko. Vmes pa komaj najdejo kakšno urico, žijo^ vladi za nizke plače in zagrozijo s štrajkom. atf kriva Zena Zn /akamna frirckracj/a, ki takrat, kadar zavoha profit. Birokracija je ves kaos in nesnago, ki se zbira v našem Kakor koli že, štrk in štorklja sta koričrto gnezdo in po treh tednih je tako konec stričeve/JJ^J । Morali bi se resrto zazreti predse in se začeti naravno dekličino, da ne bodo ostale našim c£>i^ v juliju, kritični nivo ^(>de pa je rih rekah kot npr v Tpm ;e rtbilka , - 1 ■ . I .*..._4^ .ri“ r tično po vsej Sloveniji in te meji na gospodari med ostalimi tudi s to ---- izloviti ribe in jih preselili v Jav«?. Ob tem problemu, ki ga ribiške družine Ijivo in povsem kvalificirano rešujejo, pa je nit nertbiŠko javnost, da je tz manjših jezet, iz potokov in studencev prepovedano potrebe namakanja, še posebej nevarno on«nazevanje, To je lahko smrtonosno v zelo majhnih količinah, saj je regeneraciji voda minimalna ali ničrta. Prosimo, upoštevajte ta opozorila/ Mar/co Dve leti po juni/ski vojni na napol praznem ierališču (naložba, vredna smrtnega greha) v Mariboru, natančneje v 5iik'ničb najdejo nič manj in nič več A:v moje ime in priimek identična. POROKE MATIČNI URAD usposobljen kriminalist, čeprav mu znanje psihologije deta nekaj težav. Hudo mi je, ko se spomnim (istih vročih in mučriih junijskih dni, ko ni bilo ustreznih sredstev fminsko eksplozivna sredstva) za oviranje jugoslovanske sodrge, da* nes pa g, lanša natolcuje, da slovenska vojska in s tem PO ne potrebujejo takšnega orožja, ali da vsaj niso imeli v zadnjem času namena (ega nabavljati. Seveda niso imeli potrebe, ko pa je vse skupaj po poprej dogovorjenih transportih humanitarne pomoči že bilo dostavljeno. Ljudje, tukaj se govori več kot sedmih milijonih dolarjev. Po je denar, katerega bi se dalo rnnogo bolj koristno uporabiti, kot se /e k' resnici. G lanša je govoril o državi, katera ne potrebuje vojske fresda teta nazaj), danes pa legalno in ilegalrto tako In drugače opremlja vojsko, pri tem pa jemlje lui iz državnega proračuna. Le-ta se firiancira tudi iz dohodkov, katere plačujemo in ti niso rnajhni. Nekateri nimajo za preživetje pa jih udrihajo še z dodamim plačilom. Le naj si jemlje g. Janša to v obzir, kajti narodu ob afericah stopajo lasje pokonci, ko pa so tu afere, vredne milijone dolarjev, narod ne bo več verjel v ljudi, katere je volil. Torej da bomo vedeli pri čem smo. saj država razmetava naš denar, denar nas delavcev in pri tem vlada, mtnistri ter poslanci lepo mečejo krivdo z enega na drugega Mislirn. da jih veliko ve kako in kaj, le povedati si Še ne upajo ali pa še ni za to. Pa bo slej ko prej moral priti, ni vragi/ Z orožjem se ne rnoremo igrati, to vii dobro vemo, saj je le-to lahko smrtno nevarno, z ljudmi pa prav tako ne. to nas je demokracija v leZ; /enVi Je naučila. Samo še nasvet pokrajinskim štabom TO. ki ponavadi potegnejo ra kratko: čim- vjvjinrt. i^aici voznik^ ' Marjeta Vajs. tajnica iz inštalater iz Grab, in Sonja iJ Grab; Marko Ivanek. konfekc njevec, in Lidija Kozar, * ji; Tviin vinncrrodniSki^d.-v' GONA: Karel Dlouhy Ivan Hamler, vinogradniSk šinskega Vrha, in Marjeta a'" OB V if . Hrastje-Mote. MATIČNI URAD VIDEM ! elektriki" _ Boračeve^g^A- NICI: Srečko OrgoliČ Skok, delavka, oba iz 1 Krompiijeva Člani nogometnega kluba Lip zadovoljni i uspehom letošnji F .^^|i plova (krompirjeva) noč. k' V B> Našteli so kar 2.000 obiskovalce'-600 kilogramov krompirja. ziicne nacme. ler 2du »laufeM-’' tudi poskrbeli za razgibavanj je r tjr z glasbo za ples, ampak tudi 2 igrami. Vrhunec ^Tompirjeve r 600 kilogramov krompirja . zlične načine, ler 250 »langas^ amp dl Varnica, ropotarnica, ®*®^vsko skladišče in smetišče ----------- hkrati. Po 350 delovnih urah je mladim delavcem pod okriljem občinske konference ZSMS Ormož uspelo očistiti prihodnji Kulturno alternativni center, ki pa mu še dolgo ni bilo sojeno, da bi to postal. Če bo vse po sreči, naj bi se to zgodilo enkrat septembra, pričakujejo ustanovitelji - skupina Pridigarji. Pridigarji so tisti fantje, ki vam bodo zaračunali 250 SIT vstopnine, tisti, ki bodo na drugi strani točilne mize, tisti, ki vas bodo nežno postavili pred duri. Če boste preveč razgrajali, Sicer pa poprimejo - kot vidite - za vsako delo. Kaj lahko se vam zgodi, da vas bodo zabavali s svojimi sl Goričkem bodo F r c. B I f 'f, r ^1 1 ? f I t a gledali soboško TV '^*avljen razvojni cikel pomurske telefonije za letošnje in abeta vrsto pridobitev in novosti. Uspeli so namreč n la^adbe za vuzliščne telefonske centrale na Goričkem, mačkovsko avlomaislui centralo, ki bo povezana ■ttjyiy^’^*’**avami v Križevcih v Prekmutju, Šalovcih in Gornjih ‘'•iiMli^ "^^hoUnera delu ter pri Gradu, v Kuzmi in Rogašovcih na *diaQ|(J?J "tfu soboške obtine. Povsod bodo uvedli najsodobnejšo '’’l>ti^J'^'v ’™d,i vse avtomatske telefonske centrale povezane *Sofinr- ■ 1* >1 kaMoin in digitalnim prenosnim sistemom. Poleg tega so se “"nnan ■ pri Evropski banki za obnovo in razvoj vključili krajevnega telefonskega omrežja. v_j___________________;xi--- KI oalil- im bodo prebivalci Goričkega, ki se jim obeta velik načno-'^ taniioiu telefonskega omrežja, množično odzvali in pod-Vdni) bJ^ J’.' Projekt, Se posebno zato, ker bo na Goričkem poslej S'*'liabii 7program soboške kabelske televizije, saj z optič-■ ■ prenos signala. Zrlaj imajo že naročene telefon- : .^'^Sojuio, Moravske Toplice in za od.sek do Prosenja-' . ®’beini načrtujejo novo centralo v Turnišču, v Ijutomer- Muiojč,* letos posodobili telefonsko centralo v Križevcih “'''-'dli novo tehnologijo v Veržeju. Predvidevajo to Ba vnsn toOgljivosli telefonske centrale na Razfcrižju, drugo leto pa v centrale v Mali Nedelji. ’ L.^Orii^ r''! občini so že razširili zmogljivosti in posodobili centralo pa s v Radencih so podvojili zmogljivosti centrale. j J, povečali, zmogljivosti telefonskih central v Vidmu ob 19 Ivanjcib ter v Spodnji Ščavnici in Apačah, Na ta iJj^Bski'n - vsako pomursko gospotlinisno že leta 1997 -J "”joeel:, povraSevanje pa je veliko. V soboškem PTT-Vp*** 'f 'odi posodabljanja poštnih storitev in širitve <1 L 'o tr v zelo I ------saj so dosedanje izkušnje s poslovanjem Poštne " i= zelo spodbudne. MILAN JERŠE 1 I manj znanih (in prodanih) skupin: Angelic Upstarts, Bad Re-iigion, Ramones in tako naprej iz sobote v soboto. Za koncerte so se dogovorili z vrsto zanimivih skupin od blizu in daleč. O imenih Pridigarji za- »komadi«. Če bodo to po- enkrat Se nočejo govoriti, am- uspešni turneji po Nemčiji sploh Se hoteli. Kadar pa jih nihče noče poslušati, povabijo kakšne »tuje« skupine. Gostovala so že zveneča imena kot: Sleazzy Snails, CZD, G.R.B, The Sarch for Wath in Psiho- pati. Poznavalci omenjene scene najbrž kar verjeti ne morete, da ste vse to že zamudili. Ampak brez panike, prosim’ Poleg koncertov bodo potekali tematski večeri nove rok glasbe. Obeta se paleta bolj ali pak gotovo imajo v rokavu kakšnega asa. Torej vsaj enkrat upoštevajte nasvet starejšega človeka, ki vam želi le najboljše: Pojdite na »žur« v Unterhund' In še nekaj’ Če nimate časa sedaj, pridite kdaj drugič. Glede na to, da je grad na samem brez sosedov, ki bi ga lahko ogrožali. so teoretične možnosti, da klub zaprejo zaradi kaljenja nočnega miru, enake nič. Ži- vijo! Viktorija Klemenčič Program za revitalizacijo občin Kdo se boji znanja Ormoška občina je ena štirih, ki so junija začele izvajati program REVIT. Irena Meško-Kukovec je sodelavce opozorila na zanimiv program, s katerim naj hi odpravili osnovne težave občin. Te pa so v teh odmaknjenih krajih Slovenije predvsem pomanjkanje znanja, metod, organizacije in itifonnacij. REVIT bo pomagat pri izdelavi razvojnih programov, poudarek pa bo na projektih, ki bodo zagotavljali nove profitne dejavnosti, projektih, ki bodo reševali problem odvečne delovne sile in projektih gospodarskega vključevanja v evropska tržišča. Z razvojem in ozdravitvijo države naj bi torej začeli kar na pragu - v občinah. Če se Slovenija namerava vključiti v evropsko stvarnost in trgovinske tokove, je razvoj občin zanjo zelo pomemben. Ta lokalpatriotska miselnost nikakor ni zgrešena, saj vsakdo najprej in najbolje poskrbi zase, Sele potem za druge, Z drugimi besedami, občine bo treba naučiti, da si bodo same lovile ribe in se nehale kakor mlinski kamen obešati državi okrog vratu. Za ta zahteven korak pa je potrebnih veliko naporov, ni namreč dovolj zamenjati ljudi, potrebno je odpreti glave novim idejam in možnostim. Program se izvaja po načelu »uspt^sabljanje z delom«, strokovni nosilec in izvajalec pa je Projekt management, inštitut Ekonom-sko-posJovne fakultete iz Maribora. Program na vladni ravni podpirata bavarsko ministrstvo za gospodarstvo in promet in slovensko ministrstvo za znanost in tehnologijo. Irena Meško-Kukovec, vodja ormoškega projekta, priznava, da je program zelo Širokopotezen in obetaven, vendar pravi, da bo zadovoljna že. Če bo izpeljan vsaj en projekt. S svojimi sodelavci iz različnih ormoških podjetij se udeležuje predavanj in šolanja, po katerem bodo domači diplomanti različnih fakultet zmožni narediti kaj več za podjetje, v katerem so zaposleni. Predavatelji so tuji, predavanja pa so za vse sodelujoče tqemno naporna. Toliko bolj čuden je odnos tistih, ki se predavanj ne udeležujejo, o njih pa vedo veliko povedati. Sicer pa je bilo v majhnih mestih vedno tako. Nazadnjaška gledanja in paničen strah pred vsem novim in tistim, česar ne razumemo. Jeseni nameravajo izdati katalog REVIT, v katerem bodo Prleški'fiičkec v nedelo je pje veka mišat ka jč za ene prleškč vernike bila Marija z diišo no teleson vzeta v nčbesa, za druge vernike, kerih jč še včč v Prekmurjij jta ali ne - ta kak so čni Prliki' z dušo no teleson skusili grotati znavič grofje z lastnljčjon, čni pa ŠČ vajncarije nedo dčbili. • Hergot sdpramčnt; gda bi bdi ptujski glavbči na občinsko j seji zbdrov skdro v nebčsa vzeti', ka so si tdlali' funkcije no prizndja no plakete, te so se s puntali dčlofci podjetja Žaga-Jelka, pa so p riško-mrdldii na občino, pa so vujdrlhali krčs vlodo, ka jih prč nečč v nebčsa vzčti, pa jin samo oblubla nebesa, vačipa jih pre iskorlšča tak hudo, ka prč nčmrčjo večpreživlati' najnč svoje dece. Prčcednik JS, Brumenof BrankČc, pa jih jč prč napalamtida, ta kak so totč ta stbre ndfčili že f stbrčn sistčmi, tč pa jČ boga raja zmdlila grlvingo, pa jč odIŠla dombfsvčtoj veri, ka do jihovč težave reščnč - hja', či ne na toten, pa na drugčn svčfi, tan, ge fsen glih večna luč sveti, siromaččkon, pa bogatlnon. NajhujšČ pa lidenf ptujski no ormoški občini nč gre; čni Še dale piivlejo, na črno. Te pa so zaj grotali tak poščni, ka se jč prijavilo dv¬rijesfi črnograditčlof - fsoki jč pidča za Črnogradjo za kvadratni metčr 25(X) tolarof nčkšega dčpozlta, tč pa zaj lehko dalč na belo gradijo, nč več črno. Td jč čisto kak drožč. V Idtmerški občini pa prč nČ včjo, kčn bi Sli z občinsko j gnbjšncoj, ka je prč fsč zbsrano. Z6toma so sklenoli, ka niicajo petnotrijhtt čistilnih naprčf za dreke no odpčdke. Sbri Marulčk provi, naj jih vozijo rajši na jlvo no travnikč, ka jin nčde treba uvažali zvdre, m ho, zrja pa tak dalč. Lotmerk pre nuca za kanalizacijo 12,5 miljdnof mark, Krtžofci pa 5,5. Verženei. keri so negda na sveti bika f tUrem vlekli, ka bi jin trovo popbsa, pa so pjč zaj tudi kozla za rep zagrabili, ka do pri za dale napre srali no scall samo Še v novo kanalizacijo skoz piicma-čino, tč pa de Se mčje gndjSncč na jivi, pa repoff Stali. Fsi so pač nč tak srččni kak deldfci v Zaga-Jelka. Tan so se pjč rdsčaprdlnkalt do amena. Zaj sč nč puntajo včČ, pač pa zahtevlčjo ka je treba ČBcniti' stkrčga direktora, Dolinorov^a Filipa. Že julija so jčmi prepovedali jštdp f podjčtjč - vači bi prč itn prčpoveda dčldfcon, keri so zahtevali majniSkČ no junijske pldčč no pdtnč stroškč. Pločo za maj no juni so zaj te dčbili - ka pa do dobili za juli no afgust, čt nič pametnega ne delajo, tO pa jč pje Že druga žvrgolca. Keri ne dela, naj ne jč, pravijo! H ja, kera svija dugo spi, pa malo toplega dobi. »Včko mešo« majo tudi deldfci Avto-Radgune. Tan so julija llfrali na borzo dela 115 deldfcofsamo zato, ka mojo prč v zapod-noj £vropi zaj urlaube. Vdči pa jč toto podjetje tiuži na rasprodoji. Čudež Čokajo od bogatošof z drugih držčf. Či je mčla Avto-Radguna pret 1300 zaposelnih, zdj pa jih mo samo še 600, se lehko zgodi, ka de za nčvo leto tan samo Še direktor. Toti pa lehko gre za precednika, ta kak pred letamt Rousof Tunek, keri je Še zaj precednik prleškega predmestja, Marproga. Lotmerk - pravijo, ka je pre td prleško glovno mčsto, v resnici pa je, po stOren, tan sploh ne veČ prdva Prlekija - je panonsko mesto. Pa ne mesto,-ena veka včs. Zaid ka bi zgleda ka mesto, po cčntri' no Glovnen trgi parkerajo fse aute, keko jih mojo, pa še Ormoždnči venda hodijo to parkerat. Fkiiper so napravili Čno molo revolucijo, toko kitajsko, pa so po Lotmerki podrli tdbie z napison, ka je dovoleno samo petnaj,st minutno parkčraje... Mi po remo rajši f totoj hici piš parkčrat f pivnico na gantari; pa si ričmo: BOg s toboj Prlekija, ge pač že si! Čiglih na kdhli. P.S.: KUharof Pišta se je f »PoprOfki- 29. julija nakuha no napezdja, ka ga pre ta višja sodnija z deložacijo no isvrSbo ne meče s Škrjončove kliti. Sodnijski papiri pa jemi nalagajo fse to, ka je bilo zapisano f Fučkeci - pa Še več, o toten pa gda drgOč. Kilhar predstavijena posamezna podjetja in njihova ponudba, namenjen pa je lažji navezavi stikov s tujimi partnerji. Ko si bodo nabrali cu /v« ju dovolj dodatnega znanja rn izkušenj, bodo pripravili (udi kon- '^^Ni^'tine Škrjončove kleti; on pa neče vun, pa nič kretne projekte za revitalizacijo občine. ' ................. md te ali sodniki za »lazikomedi/anre« - mogdčno zato, ka so jemi Viktorija Klemenčič ne ploča. Samo po sodnijah s koče Zaj de te tudi toti jegof poporvek honorerala sodnija! tz naših krajev bi bila svetnica l^"! >slt^ kapelskega pokopališča, kjer je velik križ, sem njihovih spomenikov. Tragična je prišel ob pol enajstih ponoči. idznamenje Apolonije Cigan, po domače in Rival le v Grahnvi hiši UteoN f I’-' bi lahko ptrstala glede na svojo tragično smrt hčere kapelskega kovača Jožefa se je, a m mogel zaspan. Ker - d s*«fnici ■■ ---- Poko'*' Tedanji nalepi nestroh- Apolonijo so pokopali na njeno truplo je našel naslednje kdpelskem pokopališču v bli- jutro viničar Sebastijan Do-Žini križa Na tistem mestu so manjko s Kocjana. Po zločinu pokopavali praviloma duhov- si je morilec umil roke in suk-nike. Tudi zdaj je tam še nekaj njo v bližnjem potoku. Domov inuieniška smrt 24-letne Bival /e v Grahovi hidi. Ulegel AGROSERVIS Murska Sobota svetnica. so naleSi smrti. 241 ^rnrti ^•)o l^abnila je p* po prarnik« tVglašenja i?®'^*gični Soirii s , balad oziivr.-« S M ?? nedeljo 'itižbi božji )'* ' nsldla dclrfit "'itaa vsi veseli se nato ' ona plaša u P'®' P'i*^' Mož za varita se Pnbaja blizu Maja >i^''®.Wieoizle*« 'a ipn - . 11. ja-njenem Smrti so Iju- oziroma po n je na stilno Jožeta Stanka in razigrano plesala ter dalj časa ostala k družbi, njeni sovaščani pa so polagoma odhajali domov. »Ob pol osmih jo je povabil na ples hlapec, ki je služil pri Matiji Zemljiču. Ne dolgo zatem jo je povabil domov neože-njen brat kmeta Antona Divjaka. Ker se je bala ponoči iti Z njim, ni sprejela. Tako je ostala na veselici do devete ure, ko je začela misliti, da mora domov. Prosita je (poročenega) viničarja Jakoba Kaučiča iz Rihtarovec, naj jo spremi skozi hosto. Ni se ji pa niti sanjalo, komu se je zaupala. Kaučič jo Cigana je verjetno ljudi toliko mu vest ni dala miru, je ženi pretresla, da so ji poslednje po- razkrit zločin. Sam se je hote! čivališče dodelili med umrlo prijaviti oblastem. Novica se je duhovičino. hitro razUrila; sosedje so ga »Tragedija se je odigrala zvezali, da ne ^i naredit Česa bliiini radenskega kriia, kjer hudega. Stražili so ga vso noč stoji vaška kapelica. Zmrz- in drugi dan izročili županu in v iandarjem.« In kako je morilec opraviče- J pravi željo svojega bi potoči, '??hii'^ idelo. J *d> Vta stori'* ''^^^lico v go- SERVIS in POPRAVILA za: RENAULT. VW-AUDI, CITROEN. LADA. ZETOR, TORPEDO-DEUTZ, UNIVERZAL, TAM-IVECO je res spremljal in spotoma začel siliti v njo in nagovarjati v greh, vendar se mu je pogumno dekle zoperstavilo z vso silo. Ko pa ta ni odnehal od svoje blazne nakane, mu je Apolonija zagrozila, da bo vse P'*' « * val svoje gnusno dejanje? »Nisem hotel denarja. Ubil se jo, ker se mi ni hotela vdati in ker mi je grozila, da bo povedala staršem in moji ženi:, Postal sem divji in jo ubil.« Novica o Žrtvi in zločincu se je bliskovito razširila daleč naokoli. Obdukcija pa je pokazala, da se je Apolonija resnično branila in se ni vdala po-hotnežu. »Umrla je kot nedotaknjena devica,« piše v Župnijski kroniki. Dodano je, da sta to potrdila dva zdravnika. - AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČA RSTVO -AVTOELEKTRIKA -GEOMETRIJA PODVOZJA - 50% popust za PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL ob popravilu v naših delavnicah - brezplačna zamenjava olja in gum ob nakupu v naši trgovini - ORIGINALNI REZERVNI DELI - AVTOMATSKA AVTOPRALNICA odprta vsak dan od 6. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure >1; povedala njegovi ženi in svojemu očetu. ,Rajši se pustim umoriti kot privoliti v kaj ta- j kegal’ - Osramočen tn zaslepljen Jakob Kaučič jo je zgrabil Na prostoru onrog križa na kd-za lase in štirinajstkrat zabode! pelskem pokopališču, kjer so Z nožem. Štirje vbodi so biti pokopani duhovniki, naj smrtonosni. Hudo ranjena je Še bilo poslednje počivališče mu-čenke Apolonije Cigan, Je tem mestu še zdaj nestroh-njeno truplo, staro 130 let? Jakoba Kaučiča je sodiiče obsodilo rta smrt z obeiettjem, vendar mu je takratni cesar spremenil kazen v dvajsetletno /jožet«. Štirje vhodi so hili bi zbrala moči in se morilcu iztrgala iz rok ter betala ie kakSnili tristo tnetror, nakar sc je mrtva Zgrudila,» je zapisal kronist. - Fotografija: S. S. na teiko ječo. Od mu če niške smrti Apolonije Cigari, po domače Kovačeve Potone, je poteklo 130 let. Njeno ravnanje je aktualno tudi v sedanjem času, ko sicer ne veljajo mnoga prejinja moralna načela. Apolonija bi lahko bila svetnica. Še posebej, če je res. da njeno truplo ni strohnelo. S. SOBOČAN • PRODAJA VOZIL RINAULT, LADA • PRODAJA TRAKTORJEV TORPEDO, ZETOR • ODKUP IN PRODAJA RABUENIH VOZIL Cenjenim strankam se priporočamo s kakovostnimi storitvami in ugodnimi možnostmi nakupa. AGROSERVIS, Kroška 58, Murska Sobota, tel. 069/21630 stran 20 vestnik, 12 avgusta tjj? Alimcbl - -- I Kopališka ul. 4. ■1^(062^796891 71 KIDBJČEVOp l' kU Varstroj / / vaujenjs oi bezanje Varstroj Lendava, d.o.o., objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za nakup - proizvodne hale s poslovnimi prostori, 1260m-, dvorišče, 1931 m^; - proizvodne hale s poslovnimi prostori in nadstreškom, 689 m^. dvoriščem, 473 v Lendavi v Industrijski 4 POGOJI SODELOVANJA V RAZPISU: 1. V razpisu lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe. Ponudbe se morajo nanašati na nakup najmanj ene od ponujenih poslovnih stavb v celoti skupaj z dvoriščem. * 2, Od ponudnikov se pričakuje, da bodo v svojih ponudbah opredelili poleg cene in plačilnih pogojev tudi proizvodnjo, ki jo bodo opravljali v poslovni stavbi. 3, Ponudbe morajo biti poslane na sedež podjetja VARSTROJ, Marketing in servis varilne opreme Lendava, d.o.o,. Industrijska 4, najkasneje do 20, 8. 1993. Varstroju na osnovi tega razpisa ni potrebno skleniti pogodbe o prodaji poslovne stavbe z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom. Za morebitne dodatne informacije v zvezi s to objavo pokličite po telefonu St. (669) 75271 int. 412, ali se osebno oglasite pri g, Danilu Krapcu. Okrepčevalnica PANCOR, Domajinci vabi v soboto in nedeljo, 14. in 15. avgusta, na DOMAČE KOLINE Z BDJTO REPO. • V soboto vas bo zabavala skupina Čudežna polja iz Maribora. * Vabljeni! Razpis o prodaji nepremičnine Krajevna skupnost Mar- tanci objavlja dražbo ABC POMURKA - SPLOŠNA KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, d.o.o. razpisuje delovno mesto direktorja zadruge Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati Se tele pogoje: - višja ali visoka Sola agronomske, ekonomske ali druge ustrezne smeri; - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. Delovno mesto so razpisuje za 4 leta. Prošnje z ustreznimi dokazili naj kandidati vložijo v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov ABC POMURKA SPLOSNA KMETIJSKA . 7.^- DRUGA PONONKA MURSKA SOBOTA, Marki-Savska 3, 69000 M. SOBOTA z oznako »za razpis direktorja«. GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK POLANA pri Murski Soboti, telefon: 23282 od 12. do 31. avgusta vabljeni na RIBJE DNEVE! • Odprto imamo vsakdan od 11. do 24. ure, tudi ob torkih in sredah. ' * Ob večerih romska glasba. I R ADIC IJA - ZANESLJIV OST GORtAJSKI SEJEM KRANJ. l.L-22. S. 'M? - vse za kmetijstvo, gozdarstvo - naj večja slovenska trgovina — sejemske cene, ugodili nakupi SOBOTA, 14. 8. ’93, ob 17. uri SEJEMSKA MAŠA ZA OBISKOVALCE IN RAZSTAV- LJAVCE . , . * MaSiJje ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij SUSTAR VEČERNI ZABAVNI PROGRAM - VSTOP PROST Zgradbe nekdanjega mlina v Martancih, v velikosti 9,00 X 7,45 m s pripadajočo parcelo in parkirnim prostorom pred zgradbo. Izklicna 2.730.000,00 cena je tolarjev. Dražba bo 30. avgusta 1993 ob 16.00 pred prodajno zgradbo. Interesenti morajo uro pred dražbo vplačati na k.u. Martanci 20% zneska izklicne cene kot varščino. Kupec bo moral polovico pogodbenega zneska plačati na žiroračun KS Martanci, številka je: 51900-645- 30117, s pripisom, »za naselje Martanci«, pred sklenitvijo pogodbe, preostalo pa do konca letS 1993. Interesenti se lahko s podrobnostmi seznanijo na krajevnem uradu v Martancih. SLUŠNI APARATI SIEMENS TUDI V POMURJU • Ugodne cene slušnih aparatov • Najhitrejša pot do kakovostnega slušnega aparata * Hiter servis in garancija zagotovljena * Možnost manjših popravil in nakupa baterij SIEMENS Vsak čeinek od 9. do 13 ure ABA OPTIKA M. Soboia. Lendavska 8 Telefon: 21703 SIEMENS Inf, tel.: (062)513698 1 I Socializirana trgovina z aluminijem in sestavljalnica aluminijastih elementov Ponlamo vam: - aluminijaste polirdetke: pločevino, Izolacijsko folijo, proti la, cevi - aluminljasli žični program: mreže, žice, varilne palica - aluminijasli strejni program: žlebovi, cevi, kljuke, obroče Sveluleme, IniBluleme, monll-rarao: - aluminijasta vrata, okna, pregradne slane, zimske vrtove - aluminijasta vrtna oziroma dvoriščna In drsna vrata - alumlnii8stcogra|e:zalumlnijiraliml stebri ki mrežo, primarne za dve- tiSia, jgdtia... udovn^ake, skladiitd, TRGOVINA Beltinci, Ravenska 27 tel,: 42151 Črenšovci, stara šola tel.: 71 077 POLETNA RAZPRODAJA! V avgustu smo znižali cenel * Poletna garderoba cenejša kar do 50% UGODNO - keramične ploščice - kmetijska mehanizacija - traktorji ZETOB Ustalita Trgovina Tomar Čreniovci d.o.o., tel.: 069/70-762 @ metalka Tzgoffoj La J/od/ s posetfom/ nwrJJ/ Mesna industrija POMURKA Murska Sobota če ste diplomirani ekonomist ali ekonomist -pripravnik, deloven in dinamičen, ter ste se pripravljen' spoprijeti z izzivi. ste VABUENI K SODELOVANJU Poskrbljeno bo za vaše strokovno izpopolnjevanje)'' vaša uspešnost pri delu bo stimulirana s primemii'' dohodkom, če ste pripravnik, pa z zaposlitvijo. Pisne ponudbe pričakujemo v 15 dneh od objave naslov: Mesna industrija POMURKA, Panonska 11 69000 MURSKA SOBOTA Dodatne informacije po telefonu: (069) 31 836. GORIČANKA, d.o.o. TRGOVINA KALAMAR Trdkova 54, tel.: 55 141 NAJUGODNEJŠE TA TRENUTEK: • vino, grajski rizling, 1/1 • sardine v olju, 125 g • mesni narezek, 200 g • nalivno pero • kemični svinčnik • magična vzmet • otroški voziček FRIZZO * opeka modul 6/1 • stavbno pohištvo ns i 79,^ S 14, 449,00^^ 17.350.00^ I 1 zefougo(>>^'j VSE CENE SO DROBNOPRODAJNE S NIM DAVKOM! pROM^f' 120 let tradicije /O Pomurska banka Vaša domača dr^ VABI K SODELOVANJU STROKOVNJAKE 2A DROČJA L KREDITIRANJA, ANALIZIRANJA NALOŽB 2. ANALIZ, PLANIRANJA IN EKONOMIKE 1^! podjetij Kandidati morajo biti komunikativni in iniciativfl^ if morajo visoko stopnjo šolske izobrazbe ekonomske ' najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati' naj svoje prijave z ustreznimi dokazih vanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na POMURSKA BANKA, D. D., MURSKA 5OBO^ zmage 7. 69000 MURSKA SOBOTA. KNETIJSKO ŽIVILSKI SEJEN 21. - 29. avgust 1993 - Gornja Radgoni Ljubljanski sejem d,d., Pomurski sejem. Gornja Radgon*^ RAZSTAVLJALCEV DRŽAV 22, 8. ob 15. uri: VELIKE KONJSKE DIRKE 29, 8 ob 10. uri: VELIKA PARADA KMEČKIH DEL IN OBl UURIlANStCI SEJEM g!$: fii I d i i IČAJ«* ! 33 12. avgusta 1993 stran 21 I I < n': S " I I * h f 1 t rtv 'g — ti^aS P*i^ S E « C.k ^ž"Sg2S,S£< '02'^0-« o I N ra .a \5.So-J B CI ra ra c S -S «- i^ <»0 BŽ s< 3 s3 *S aa b II jS siip is ls» tl II / < I I z LU > O « > < z UJ > o —1 co > I < 3 Z LU > O w fc < 3 "Z tu i* O (0 5 '*’’ rri C sSi “,5 g® rac ;-'- C rk - R wi 3 ,£ c> * _. Q ti J A . 5 I «=^ £ e c ra:;; ' s - » , — nC.rttiv ' « »ti , 5n «5 -e <./ _:4 v5P;^ra > 'C c S X > 2c*^x®c X:_^ '^ E s« ra c IM iTi N ra •S2o5 J V p U £ o v E LB ^ ■ = sl’ c I E : = n _i *■ aij,rainginortiB' nq I I I ^aS^fira ffiS©x' I I R m ra i- SSg ra OJ « B = B I oL a:) ra 9JS e R S E I * Ši£ 5 I O ra 2 =■ = a3“:i 2 ji 7 '5 ^.3S=.-3 'ess:^ g£?Sz:;i:££!:;iS£^il|-'=gzg .2-Sz K a._ «s c ■' 3 <30'0 £'i^'3£ 3,3-S-u-c.g.7 fi-z3c=^ I O -- a>;fi c 8'^2'5i-e>35g‘Z;2oN O < S > u Irt S v 3 -3 fa I '■= rt -E c; O O O' JO ".^(^SiiilGS , '^-žSg |p'§ fgig^gj I ciH So ^e^-- , g . SS S:g."ŽS .. _ B I Co 5 «• « k. -B < — VI CM o ;.- jf-M JJ , n. ;'^ESf3.7 , o5.& «s Sg |- 59 =■ , 5*9 S* = ž=.gS:S|,^ 7 2.7 7«: 7_ N 'C .2 — .X r= v, I rt O 3 i 2 *• '*' " • ra^aOpP ra>ti^>r*. r=Mo£oa=-i-7 r« g a-s^gS^s-BB “' £ 5^ “i ; , '*7l7:lE.7j "■r“ ra ra . c ra 9 C£ ci H 1^2 U P X ;3 -S. s; js I ® .2 ’ o o raco iN (A Vi > > — ^^šc-rae?!/) .g o .g .2 p’N I „ ,-c u o 5 1: Z .. ■* o e ra .. ra -■ ''• , — ra An ' 3 B S s ' g I I CM ir? rt ti ® s r ■5 CM I ir- c ti CM : 2’f*J I ŠT I ■§^“2 - - B 2 “ — & 2 £ 2. ■ ” s 2 ® J ' E m n •3 O-- 2 « IJ rt ''i c E’ .VlCi > I 51 Ci s- ■ 5 3? g □ 3 5'''.2'“£ 5!! “7l . ■= '«1^ „ v S-c-SS ' — 5- E J StiRlK °"-’"^lS6"7■H7 “ '1.2 i." eČ 'C = I rž č ra = *S «"1(5 ilj K " ■■■ ■ "7 EI = “ ; ra 5^ frt 'J- .S .S’§2^ci- 5 •5 ra 2 = *—p__ Č 00 c 'rt • •" jP ’“' ti O O O X 1 "* fe^^CM.-Ii I 9 0 rt* -H jg -S 7- ni '2 ° - ra CM rt ra -2 ti Ji 5 1^^:? < ' = či U C XS ■> v, nig^o-jjn^odSo I .= • • -^ Pi rtCM«^^-2cM j_s>rt C * 2 G E 'ib O .-H,, "'^C ■G = >.s-S.2'B-®J,-='c!i.2S a.2.'" S l- p > s ,« s , .d^liirt ,_j rt P M? "rt S s '? u 2 .S .“! ^ "5 ;- o E c . v! r*i r ti , I—Z >—I ** ra - 2 z = ' s rM .c ■'P Q^52Is"’R7&.^ 'Fg Ssg'“'g-^S--=:ag5S^ .JŠ-O E.E >.Sin I .g 2 E-3 s'E O I O c aj I c 1 c c/> O a 5 o fi “' ■ “i J -pM = i O E B -K5|=.ES^:^Ž5oŽŽ.= gS*Sg".. 6 > E S •■• b r’'! ti LZB" ti 'Mno .Nti;s9r='x ■^ 2i " o-S£ " £ u- E > 2, -^=-;'’ ■■' a) C (A ' N jJ S « = a « (?! iU ™ til. tl* CTi 1'1 ti I B:e „ E-tS S § J3^^,2 s^b';^ •St. ra ra C c ra s: js 5 “ g 5. E -" *• T=> - E c-1 ra ra ^•- • o< Ji 3 H ; “.i-Sn luiSgS I u .3 ” '2 ■■§ jS 06 ' 'g u "1 .> ■S O K g c - tgjN ■■'^5 30 • in 2-g g xzi '-' > ‘5 li X ts c: p - .SmN >5 I Cu-rtC-S - .Si, n " =! '"S £ ® S<’?’2rtOOB;„' S .S Z Q jS rt _ . VI E *i S _j ,ra ra (/> I v 4> g.” ' ■■ rt •n „ -X I C -t c »N ' CM Č CM Tl s •ci ' »ti :; cMran — — — .«P- _; -s = 2 .E c o g 3 g - - ™.Zfc SC E7 R I o£'C =‘29.3 a tl ' -a X ®-.- “ o 5 li E —-“A o'Ot« S rt*s:>^'rtCM ‘'■'S *'^fc/2o-Prt:ira(5ra ra o ‘ rt'.J. o k ?■ .2 c ■a - b’^ ara^ ' <: ■"'vj.ii.o J JJ ■□ CM 22 0-0 T-c^ '5SrtCM> iop Eo-rsiJig' VS ' sS^s^-S* e--:BX , '^o-B s.'. £t-37 2^1 32 C “5 ■ ra o' s '— o > rt ** S C -iS CM o ' ? .Si, C -•P S S E E « o Q S5Ž M , "2 -St. ' R! S t) > ti 9 ra I C c BTVfsJ c 2-S >-3“^ &g«SS ii o 4?^ g<^ "0 ' I -S- N *** > c 3! = fO 7 I CM ._ CM ra ra^S sJ ra ra > 1-X a I >.N I SiAi-* ■ J2 m P T <^ B , =^«3 xra^5C]o^ J, 51 Ji7 3£_ ^S-^l I 'S a.S -ISjlltlJlI l^*g35i(£ .--išihfe";; Fll-hiiph ey^ix I HP;is:z3g_3jn < B 3 5“ŠSJ U- oc “tPL- E “ " o3S H g S , O ;i , Ji rt f' "’ - ii o 41 T3 — 4; 2? * s Si 5 rt ' O >5 «1 ti k C ' rt 0 ti .2, ^g™^8pg.^h- .- o C p a- ra: S 5US«O;=’§ j-g g I , , I .B a-i 1 Q c c u. 'rS S I I o o jB -g 00 Ck C CM CZ) , i “ ■ ' 2."^ s - 5 •a ts 'S lA ra C c'2-y:^£ ® ■£ S I ra-Otta^OSg .a 7 'I g ’ 8 i “ ■■ a ? oo^aS^ f ti = ^ Ac I -^"ti T B I in ' 't I ra rt .sa<^5?;S f-s 'c' " « 5' • _ “ga ' B.^-§ I ” n E vS.^JH-^^^ ra '^flra S-Sgi-SIts-S "S o S.x5'S ? «■£ — s o, p ra^ •« Ž V B > CM E O.ti, I ra ' rt Uk ra rt = -3 i 9 'S- ■§ S C 7 ■ g E .2 ■’ I- ^3 £ t? " fj E- - - - -- F Si^ *M ; " c g*" _ ■= 73 u- b ra :: = ti Ft |2;*?:e |a7§2hii5^lh £C p 2 I 7^ »o6x □ S c ' o - . 4^ I '-' P S -i - ra Q> O •• ra u« J 3{ « U- ra § < Vi X < CM O < > ra S tS X B ,* rt a 5^7 S ra 5 — I—.-Vrt ' , rt e -MSI rt I 9 >, ti -7; '^Tif 2 ž: ■ 5* idii E -sS * C E ^'5-S ■= 3 c v g 5’■ j E ■' 6 B s -f ■ '2 I 1 '5 00 :! a ‘ 0*5 -1.^ "g^ “= ' r- S..: = |£’^-^. ra ■? ? g E -s- u d g -g e “i !-g 5 a □ K i: 3 s| Es vi ■=-Č ” ---- . -s = e Ti rt s e 2< ra o S ra dl B d li^*^ fi gŠJIii 3 •.. ..-ir-^rt— v-CiOtl-F^ ----------— .HCO OaTTr. Vil ti Q Os Ji O pr. ^rt rji R . £. 9 "" i! ®«'li 2 . v E VI -JU'! v B _ Tc r B 7‘^ E£ X m U -£i - ^"o ' p ^f.g ■K *; 00^ *1 — O o J'?'-rt cc O X I > N rt I I SSgJ,^5 . 25 I C n 'ra B ^2iL!ESa|aS c n Jj Q t I N I S^ B ra OJ 1.0 s >-^5 g ■ rt, B u B fn p X (/> > < > c r-' !1 I u »a IE Ta v * u 35 * c - o ,B Irt ti ra XX — B S'”O 9 3 'C > cBtS P^ F -.£?£ |iJ5i2fiEZc• •' □ °' 2 - J o ° I E ki I t3^^B’PraX|.M _ 'd.-i 'o c XeO u ra^ rtd—1'^0^ Q-a„--o2gsgE-.= ? = S « ™ s-i 3.E.S2.gR!- 8 >^z.a ' I 1:1 a ra O u 2 s s s g.s s g E-5?s ■L'^ N o i (uiX I I /3 trt = C O . P S 8 7 s; <1 * .2,^ SpcmPc—«.-rt Trt rt oJ I Q i 3 g.Si ra E MJ g ag's EgggRSgo 645 S ’'t3*'7gS.ž'5’2 2"‘"=gSH§.§ ' j 'C ” i I M 1 I , ' I Z «.2 ■3"'ra2ra''^ l2raa_ir^....ra_2 a sSo^'Sr g g I«><3'1 BS lu k '•05 ••-■ '75 ' i: p p »■v ^Trt K •“ rt ;'.S:2®SS-7:a« 3'B-5S7"7 2 d« t .—. rri ■ — ra c o _ o I 35 *® ■=.? e-.ilrt! 3:: 31 — ! s-g Siš 2 g 812 ■ 6 2.-. „ -^cp. t a p i”2>‘'’irtCi^ ,^Bcn G-e £^s^go ' .7-^3 ?■ ■=-.■= - ■" s 5-0 50 Os 5S = .. .-^glbs ' E 3c ■'° ^7 S ra® ■■=®Zi«‘*'^ .—. “J^lSujinT E'“'.iiir-® 2 as^-1aa^-7 ® ti S ® t ti -“rt*”* I rtj gt*2^:='B s. ' --80 B N aJ = ■tz ra w A = g «>0 -p « o G--O. .±r~~o __ 'S S«’'3 1x7 , 3 £■’ gy a«f5 s s- I I 2^’5^'s® ŠoT-Š" ' slŽ o Si ti ra Ci.b’^^-B Q-O ** ift 'u? ti rt > k ■SgtSvg.u |ss87.g|^^23|° < (n cc. < c? i "n 9 ■'E/\ ® '^'(irt ČM J 'o r^L/) jg 5 g S I P .’ ti X B 05 XI o ._ c Q g/ S rt w> I .S .2.0 g ti .0 •n S k b E I -^CM 2 H 2 u I J. 5, šiTJ tX4>Cin§ B 2 “'io >-«.•- -‘''^■'•^'ra'9 — «.Xr-'D E -V g« Sg oN<-»a.g<5;« --------r. „ 2 = p Spal as^isT -T -:* >4^1 JL I - O ra □ ' tiaS ' 5 - s5 ir* 2 - > = 7:1M I :^s “''^7 2 « ;□ ra Ly-i I 1^^:“ BS.2 o — ra - ■; ri Jd ■« 2 E I 2.SS i:? I ■B-ti I o« bwtJ2 " ra SS e«- g " a I 'sr o .? < 3*^1 ' rt^ I I 'ci $X 8o27 i ''?'»• • 9l .Ba. cTs 32 ra E B 4i^ ,5 I p (?s. I—I ’”' I o ra n 'M. ™ li *•' i. 6C1 rt. O C ra ra VD 5 ra S . ^=> ' , m .B o ra ra ” u X S 1 •r-l 5 afS rt ' C > 2 O KJ G C rt U s^2:s g.e raTq o.ra B 2 Sf-S g o p -K .5 -g g'E'oo2>S-|N P Q • I C E XJ •n .2 I c- t Xi ■= _• ra -rt raTjjtj— z rt ■Sta 'g'; .222-° I > ra rt ii ra v ■«1 W u o: — 2,’ c ti-PtiF22^E-;L ti.Srt*--EBBvi.®-□ “ K-^-sO-o^ g E.-FBf.; ;£t=' gS^c ^ = 7 ' — v - r" ra n . rt rt P I idj c P rt PScMHra*-;;;'§.£ ’-^.rt tifccM ■5.SS37o„«g£sS!3„S3 I < .12. B 'Sa.j27'Sg..^8'oggu>,g -Oi,-., ._ .i:>e_-5SS5.^«S8i Vi2.orao.P-*XE'^'^rati I |S!'.5lOS" «0 X VI X VI m ra ■" «5R.„ ^.DS"! I I I - CM ;= S E^.SPS I O ^o;xs .. 4,^ J 4> O.^ g ZQ .- v ►N O < S > -i ti • - o aSj3gja>u"i'>gSg.5i S-SI I ■č.Stoaig 1 goR ---------c .. - g.n^ .« E = S ggc.2?Q‘" ■■^1’' 2 o a T S' i2 •■'' OB«’-’ 0^1 ' Eoo 4 , V f*fc O S-"^ ? g7' ;h7^7 dl 7 e • ra 7) o ' " J Š E F o I N E CM 4- i-t I ’ O .Si, p I ti — *< o •g rt.' itfi ra _^- ti 3 "Ti •“ ™7 s-S-g-i -R g G G c H ,2^50 “ 2 1 (X 41 CZ3 81 &>. o o ičS g ' 73 £ 2’^gFS O > — x^ ® X en 8°'|87.5|8 i7- S' 22 g =“2 g.Spi e I Q I X S .v I 'n > 1 *E ra O ‘C I S c^'* vk ra O ,iS2." B V SS^S.gJSS,, — -c^ B BoOT^rrt c,_rt- I- gsz-š.a^-gias S-^I d 'Z-'.a^C02 ,|. ■3.g? 31'"'--'-'’* - 7 ti :ia rt^cn ti iS ■'■ J S 2 i E E CM_Qrt4ltiB”t^rt -• n p 7^ ^fCi S -f 5?" “ B 'C a aES-=!jO33|l=»5j - '~'“'SC6.2Š5O> i—-m'® ® cS 'ifl -S I T-- .sSa'-2 = lU Hg MS ra f “ -5- _ -- ra 3 ra finh E la ;sJs > n c "“ fi rt rt « ra ra VI o o ■37 ?- I N I < rc ;-3 ' ,g ,2 J »(T ?? 'O CM ' O ^gS*g32Sa'--2BC'Eu -,ji_2SES: < > “o8.u-®S'^ .-2 s S'°7 g S^oXJ »s 2s£&'3=^|S3715i asiP^7'r;.?'Sž .“, “g*?5£S2 .. s, .3,7 v f/ VI ! cd »i ~ - ' -3.3 I C 0-5 a - mZ O o . <] CM ra I Sn vjoEiS I >d'Co-C .7 S, >5.9, " ' - P **« m p o ti I 'g rt n.g 'a __^a:5sg5-h8 <:2,.9 . -^S«7g*Ug„ .-g.^. g -S ra -SL, E rfi, ’ E‘Eao‘raBS.c ra S-B^-CSraffi-gtiS-S^^S-vS-grtra >OXOv>T3E>Stnl/)2 I X>.ra2u »a "ra -E ra 2 «1 'g :=*' 0^ •-“' N 4> ■li B u ra o E O Ourtv-CM^ (_ ti ti B’’ rt ■lislišjEs"--ra“ I ra*- S I .™ g tiffl = g.-p2d!cl ,ti^C>CQ B ra r.« _' c r. S6 v oa rt 41 ■?□ c p 'C? IM p .„ 'gg-Sgv^gS^S * S£ l^v -Is-s so 5.2 g J f . S S, S e 'S I "“7o So s vSidF.i 1 ■"»•Oa ' !s2 .§#1 .T . .Sk^o raci O IX b racM'-^'^6iiOC *A.-wc OB^Ji-rt+Ji—Ii-rao'-^ ,Q Q.g■§ I '2sIti" s «7 tN (/) S I ■o o; o „ ^cc I S _ rt 4J i"-" ra O ■ -i< ■" ^ - .y CM c “S »n I -S ' E 2 N ra S Sx3g..&i£.5" tfi s ra Oi ca -M iB gt . Os rt TB ra bO I — u. E .— 3 1= n ■a i B e I “ Seat T E . “ ?2-6i=iE|pE:'S7 ;s e2> s|fta2 5 I ° I E« 5 ' ■?^^.ssg|^|7^a § i = -li-SO t"?. 3-5 ti o ■ ea «rt •■■ B ■SI c IP ,a, I C p ra e □C «1! S s & e 5 I -E, I .- \O^U — ^B «a.— 9 iSŽ^^gSiSc " O c ■B S g S -Ta: Sa 8 ti o t ti ra ti VI .2.'O 2 > Ji^ E m = s &,□ g“SPS ' s g ž-g « I ji.!i,.s^o “-|5 I P i= — ' X Ji H«' .--s^ i3;7rtaragrt6tiSCB-6§-S .2i'6 '€ :^X.£ xk5 vo ;b'* PogEaSrtOOPtMC* p'-3 rt oc^E 5b4» — Xtij BfiWiž a. c 2 P Sr^Z'^« tiX3 E 'T .SA rt > > i: B.= |=5". S p Th ti:E,X-^ ti Os J m 5“ • d- ’-' B^ gS 1 in rt **} 5 C "o Ji c c F- c4 X 4) 1 g I ra B ž .Si,.l£ ' ..s 2 t = 'K * -a J- — i*> X o c C’ c B ' " P,", 5 - o « ra E 2 X B “S E o • a rt ® 'Si E “5^ i^"2 I E 2 ra ? ':^5ras5Q tirt« :3 , rt;p2 ^x ti’ 2S "a 7 s ' " :<2 I «. "SlS ti '£, rt tn 8^- ra B c i?' ' rt rt O k e ■ ■? v 2 o — E ^atSH x*^ ti « ra O^G ,? c d 7 is^'š 11 g -Š «F“"S " ^.■3-rt^raS.„eu;‘5— Ro -rt S .9 B 2 1«-=^ I in rt „ oq t- xn V '3) ■ i? ra rt G'.-- -“SR.-O «4 « _a -K. rt S ■ ja s. Z „:a!! o ■« 3 R i 'E o 7’ ES ^BS.ogS-jgFa^ 2gE.3|5i.e,o5-a 8 'G <6 I .J c > Ptd S-3 ti S g S " s o . 9;2ir. ti.^ f g-Sf a islM^-b a '*i i 3*®- V) £ c CM ' SL E Q ra "SJ o ra in-i< ti .;; . n ■*- - > .B vrt ** I iSs ' g. 41 ra B z O : • 1* n ■« '¥ E ta . T 5 B*^ l> rri A ra o cc ■ it čl ir I h k ss I * L14 iun\ un ra -** (0 § o w> e a !u O (A Ji b S'!X,7BU'1—. ra^ ^v>titiJO 'PS'Žj2 ~SE £ • '^nftT?'*^ra*' = X^rtoB I 2 s ^ = > z-K, -7g “-"s 5 C- ra^”'’'Ati3 5 X *" ® .St'^ ‘" c ' S? bra — S^rMStirtiP 2 N MM n IB c lg' tl" 5 ' N i E > ■2 *> . -3 'i I i .§ i 4 -5 rt -^ £ So a: Oi § XI ^ '-' 5 o S. ii o I 5 ra ‘ n 5 ft rt ra o >-; -______,13 ti I si'H 1= B ‘Sila |.hUl X u ra . ra u ra y a ra rt c 4^ B-r. I ?£.■« “^9 ja ... J3 S 0=5 I I n rt rt - 2|£-S li H -9 C gS s Vi > < p rt ■" c LZh ,2 2 t in iC S-K2;=j:7r35£-^ši II_r-ft 71_-T_---- (d^fcg e7 d " S.S92 p s fi 5-«^ ti > o CM c c ra - SZ J X C t732^5 j '^77s§“g-77K c " jiRiS-So^Ta I 5 -"SP.-Š! š-< il-»-' .T ra M-, 'Z X ’ " Siil g ^z;7 K • u B 5 ^f5tr I 0 »n u I oo J w 6 g eS ra S „ -D £ g IS e z E _; r-i v ra •' -^c lS Z 8 2 c .a ' ' o c ti 9 ? Š'5 2 12 “1^ T p« cx m7‘2“P^ F ™ ti V-. • OM 'h «. M ■e K-iJpS , Zvs 5 ’"5 I > ti hb ISsVe^Hs? M p := 9 .Si '2 S Xrt u'‘*B3 “=>^C5 ‘1,2^'i ® sa|<-&ss -i >g e7i.a'2 es-a-E^g. g _ a ao 3 Vi Ert O ra I E b- rt ra S na Frt r-M c :B hi.^7'% « o e2 g g~®;3^-s^-bj a P s 2 o d-l••tir5£ti’*rt ^_.g|'g'2°S-EgE«u 'S S^S-« “^-S S'R 2 o 8-a O Q g I I S .2,0 tg (2 5 Š I -= 3 □' ■ “■ e”'”: ■ “ M = Iti f-s 'Sr ’i ® ' ?7^Fš52o^ ^'i-a5> V^ia^G M ' a-liSŠs® :yšohš?®5d8i5i7« a a B «32 ra C u ra u 2; 5 3.' ■ Ji w (t-Žg n s j2 ra JE o >183 E '5 E ra U CM ■i 2 " E - ® v - -C rt 5 p ti ti od cM c »3 e xS C CM t §.^7 r . C t IX j s 5=s i S'g si .£-5 s ■■! s * E ■> O S-*^ -12 B > rt f L P i" :=-^ J — .2?o5 n ra i >P9G4ra-Oft^.p«57j.fl.*^ra55ra u .'=>.-- 7s E | gt5.r! K.)I^'^^.2 " = " - .0 ., 6 &7 »^l ® J o CM < 2 S * • s-g-s * ?§ sf^SS j! 7 3E! = £ &.^5-sxS;:q ' ti , t H •t k . :5 2J O ■* CM C\ g . S.^ s s • ' S I S E -z 4: « ?9 ■« rj rt 5 < Vi X < 'N Q < S > S O 'iS 'F ic sss? Krt o 8 ra ;M.5o > = g g i -a* g “• rt .£ ^ I ra To *“ ra t« V- G “S M s ■= ^ ■g E M- ff -5 rt ' J feL3 s it 1-3 t/5 " ™ rt o 75 ■s g VI ff u 4 rt " _' ra —» (f) —, . .-VI ti > J , u s g "3 o K Š g E ® p tl. -'X o g^oo-o — 1. i. u S,s " ' .1.^ VI n a I o ra ■a = "5-Ji c-s:. f P u® i 9ii £ 75 - Z-^ ■£ .g B s a o ? s 's* Bp-d e - s g N Sg^. ^-S .4® rt ti A C U SLU' -i.i5 [,£«So- -S-f^ CM "s E '"'O O ' ra"o z a. .3^^ .tG"2'3.2253^ ■^■t"§--^’^Sa-6 'S-;? - L-fi-^S |8-a._ = , S«-.5OS I " <-??” M-'- g s - £"2 a'.d 3*w, iSn ®£^2«I>^2 iJ CZ5 S X-D 4i KJ u o X o > 2! I. "i-Sip-o £s ' — B *M CM X o f I-X 4J •pt: B ra '£ CM — ' s Vi > > o CM m m s« :! J - ■Ps^7š:= ■: ■ ■ ■i' ■ s I Bi ra p 4 ra ra .IS-.M C u « rt §3^^ k >ti,5tirtin^ck 5 I '"ri.27 B« = ».x - Crara^S 'ra — C ■■5« Sfl ' -7.5 SSiM _2" — r K ti »S j3 ENjn Sj3B‘?*'C*c_q.p Ss*^; o ST-rt 4«ci':t p 5* > p -E^cm •-“-rtON3^rtS»(MQi-j I r H :e "D ra ra .Irti . y r: lis -ip .2 7 B « = s s ' X (N k O J2 rt iC ., E E 3 Irt B trt 3 ra I X p? CM * 'C *S J * Si ■ § f’ ra - I5 i E-Š 1^7 e g| o 75 1- > I [X ti « 5 I U 2 b.? 00 b X I 'S -S-B! — E T V ra 'C ra I I £0 £ ra ' ii •= ™ 7^ r “ ' 2 i J ■■'■ '^ c = 5 111.;; 6 „ - zg- * gRE-^C^ s „ :g-1' '- E a ; g-S 3 ti .'S " iz; til- _ ■oilJusIviJfnO rrt d ^jC.-bS o -T s- o i ra E 2 .Si,.S “ rt IP ti < c ra ra ■ M to 2 O C P h “ >■' « S! Irt d" ' s ™ .B. S n S .c '<—, ra 9 u o > .CJ T — N X s |_ c N X > .s s-g ’ tci S ti X o 45 ec.— b v u o J e o giS.ji I I ^■■S-E'-SSC'S2'E«.'M ■2 J! ,'± > ZS- j< 35 B J ra iLcNu^cm.* uj u2^Q“ 'fr gsSa S?--J ri ~ . c J: li ■. B cj I jS ' p '2 B g 7 2 E C = U !i 5 ra ti •< = v E go 6:2'2 sS-SP^i ra ra c.E B rt A ra rt v -SS^-lAli^ £ •'S xfi 2-*= pA’PC“?~ b ^®8S§|^«g ' 'tQ 8S^S^v>'’5’So6'^ Š^ — ^27‘^N}nSs-g2fj-.5 ’r^'-..oOi”CHo ■! - 0. . _ r •■ ■ ff g s? a ej CM •' >lrt iS ' E" ' ® g 'g s s« ' '5 wi I—' e • — '~ l.s=^= s-' tl E = 'C 3£? ■« A ‘e C >j ra en OC bHJsS ■“ = - ■P =1« ti ■-M c- g ^=šg^«.s Tj I VI cz> I ' ■ pisl _c c ra * 5 t; 2 c Z Lj CM X Ct^ H ■ ■ Š ' 4> "T Ri JC dl 'rt rt. — I— I rt ' n S ra4i5ifn ''J ti cx ra — ti ™ ti B r5 '0>jO'5i iE5fcQ(Ži O ' cx ra »Sj tR n O TT 'S.2 ®ra 1 ti r uC R-SS-ac^iiVeiS 7 s a.'š'g “'“g - 5 ■= “ 1 .s nEsa 5., i=“ I ■S = A a ra .± m c CM s ti £ i_ S N _-., J *" * "e C~'C I ■2JS ' "f*?-* .:rt s I -I rt ti C1 I v 3 '~ rt A -2^ ' .0 ' *- R « ig cm^ c SSk 2P-* • ra ti CM •n 1 14 e;z o ** ši a„ jpa^h-___ hitiiipjn ii>idlrW Vi CC »N O S > * 1 12 I ' JC ’”^ Si ra-SS l!® 'ffSrp^Sc -.C I 5 o * .S «5 2 5 ■3! £ c š;;.2« 6^75^3 tiO**) BH •*'_*.X E*^*^ 4* 41^ ;i2 op b I 7 I r I O-^cM < E £ S"i ra RCl i efl .i ■rt C " ■ -S ' I c* i; ' 2 ? c K CM - PV''" 2a “-7 ss o § = 5 .S°f«si2l|v2 !a * ?ŠsSi = Ui^ Olj -ks -I □ c c -C "O-^ •" ' i^i!-.- J 5.° °^ 2 ' g. E c'SS«žss77,£- ■ .5 J — « ff *l ti B. o !£? ■*-g= ■£ '.ri ■ L. T ,", 3e.E I ti “ ti ra 'rt 5 'O rt *s r & i c _ •2 B o O LB in o X o 2 b • > ra X p -oL^zSj .r^s|.Eh E X m .SSa s h’ X E S Vi > > ^'S X ra igo 2.2E I m 2 « ■fiS := o K ra n I ■E \o X •a,-" 7 £ -g 1=53 k Q .H ra e aX N o -'' mA ra >v< ?S2 ra ra .? P — • ’ ra B 'C S 8^7862^6 2*= " ' •§ I iSSgt-^ S*^-^ -t 9 « R a B I E ra . E ** LC - iio lili’ ŠH° si' *;.’ .= 00:22 ^ .OP-> J.e c . - ®z k!55;iIoq = o-; 2 . G>inOc ' ® ~ 2 e-g 1 s g «1 s »N ra rt , J E ra .■s E3 S ti I S8 ' g* N- O Q I 0.0 I '• *>S S E S>o 2^^ s § 2;: qU Se= i S-S o 0*3 Ck. X o ® ti Irt B T o □6 I —■ J2 rt O* 7B K s'S I 2 > eh o flt dl VJ 1"^ ra I O ' -2’0 tRrSjri; - goSg = I I c: =■ s > I I I »t I ic 3 '5 ra •Sl *- o * 5 |is s-.5 g 2 ® u ra E 4r ■Sš hi 9^^ in> ’®oc brt\ OrtirM raizj< — M rt O -g VI o o-* ti o 'C ra 5_— 1 *?!,£.P rt I B c ■O 4r u O CM I — «“ Ji > E? 3 I 7 ra * 5SES™ = -rM.-a.® 2 c p !3 c ■ I .JI ■fiS E 0 ra :4 n Z t CJ l .,,3 g^ii« ‘ =^j=zif-S S> - &-S gSrj5;Ji g X -M tn jf _LiJ I 2 S-^a7 « ■*rtraCMPCrtiX B5»^B**!^ ^ b^ra_ a— >(J^B«O I^S.SAi mvifB^^ ra — rB ra o B .41 ra 9 ra 14 K stran 22 mali oglasi vestnik, 12. avgusta 1993 motoma vozila FIAT 06» lemi k 1982, prodam. Grebe-nar. Staneta Rozmana 5, M. Sobota. ni555 ZASTAVO 850, letnik 1984. in ford caprs. letnik 1971, ter gradbeni material prodam 30% ceneje. Tomšičeva 5, Lendava, m559 MOPED AVTOMATIK A 3 ML, kolo BMX20. cvrinik, otroški voziček in ojačevalnik za videopresnemavanje prodam. Tel.; 75 540, mle R 4 GTL. letnik 1987, prodam. Td.; 062 714 016 m9298 .MOPED CTX. z dodatno opremo. Jetnik 1989, prodam. Tel.; 81 608. m9504 FORD ESCORT RS 2000, Jetnik 1978, prodam. Kroška 74 c, M. Sobota. teJ.: 26 717. m 562 ZASTAVO 101, letnik 1979, neregistrirano, vozno, prodam. Tel.; 41 322. m 563 ZASTAVO 126 P, EKONOMIK, letnik 1985, registrirano do julija 1994. ugodno prodam. Kavaš, Dajnkova 2, Radenci. m564 ZASTAVO 101 konfoTl, prodam po de- Jih. Td.: 87 135. m567 JUGO 45. letnik 1984, prodam. Informacije vsak dan po 19. uri, tel.; 24 340. m 568 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1987, prodam. Vegi, Gorica 68. m 594 LADO 1500, starejši letnik, vozno, registrirano. prodam Kard LuterSmii. VaneČa 40 m597 JUGO 45 E, letnik december 1987* prodam. Tel.: 61 808. po 19 uri. mjg RENAULT 19 GTR, letnik 90. prevoženih 60 OOO km, katalizator in elektronsko vbrizgavanje, prodam. Tel.: 26 427. mop ■ GOLF dizeJ. letnik 1988, registriran do 5. 94 prodam Cena po dogovoru. Tel.; 65 576. 1714193 ZASTAVO 101, letnik 1976, neregistrirano, vozno, prodam za 500 DEM. IJija Dekovski. Cmei 70, Apače, po 15. uri. m4192 PEGEUT 309 GR, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.; 41 516. m9284 PEGEUT 405 GL. letnik 1989, kot nov, prodam. TeJ.: 45 173. 171603 ZASTAVO 128. Jetnik 1988, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 57 193. m 604 ZAST.AVO lOL konfort, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.; 45 185, popoldan. m606 LADO SAMARO, letnik 1988, prodam. Td.: 42 022. m6O8 BT 50 5, lepo ohranjen, prodam Td.: 26 159. m609 CLIO 1,4 RT, letnik 1991, prevoženih 17.000 km, ugodno prodam Temlinova 6, M. Sobota, tel.; 21 080 po 15. uri. m618 GOLF GTI, OPEL ASCONO 19S1 /avstrijska registracija/, v poštev pride delavcem. zaposlenim v Avstriji, poceni, m školjko za Z 101. 83/84 prodam Tel.: 55 142. LADO SAMARO 1300, k aram boli-rano, 5P., 5 V., letnik 1989, registrirano do 12.4 1994, prodam. Cena po dogovoru. Anton Inašič, DoJjni Slaveči ”3 m 626 ■ iNESNICE, MLADE JAKČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo, po 500 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih, lel.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda, GaluSak 6 (zidarstvo), tel.: 68 044. mpp NESNICE, MLADE JARČTCE, PASME GOLDEN KOMET super, ijave. UVOZ iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Tik pred nesnostjo, po 500 SIT- Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo m dajejo vse mforrnacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih. tel.; 24 393, ali v gostilni Železen v Beznovcih. teh; 49 025, razno SEDEŽNO GARNITLIRO za dnevno sobo, kavč in jedilnico prodam. Tel.: 22 951. m56O CELOTNO GOSPODINJSKO OPREMO: pohištvo. stroji, knjige, plošče, drva ., zelo poceni prodam, Plohl, OrmoSka 19. Ljutomer- K RADJATOKJEV ugodno prodam Informacije zvečer po telefonu 65 638-mjt . -N NEM$KE OVČARJE prodam. Janez .\| Hajdinjak, Rogašovci 13. m561 PUJSKE in mlin za grozdje prodam. Murski Črnci 18 m565 MLADO KRAVO, brejo, prodam. Pot ob Črncu 8, Beltinci. m575 PUJSKE prodam. Rakičan. Prešernova 18. po 15. uri. m577 MLADE NEMŠKE OVCARJE ■ 2 ro- dovnikom prodam. Td.: 48 323. m580 posesti PARCELO za počitniško hišico, na do-siopnem kraju na Vaneči, prodam. Va-neča 15 tel.: 062 36 079 ali 062 102 304 m558 STANOVANJSKO HIŠO, 120 m-, primerno za manjšo obrt, s 600 m- zemljišča v Ljutomeru in avto viso prodam. Tel,: 062 716 050. m9308 KOMUNALNO UREJENO PARCELO, 10x10 hiše, 45 arov zemlje (2000000 SIT), počitniško hišo po dogovoru prodam. Babinci -40 a, Ljutomer. Nedl. 9301 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v strogem središču M. Sobote prodam. Tel.: 24 023 (zvečer). m583 STANOVANJSKO HIŠO na S-arski parceli v M. Soboti ugodno prodam. Ponudbe na upravo lista. m 584 NJIVO. 30 arov, v Bukovcih prodam Tel.: 43 281. m 586 NOVEJŠO HIŠO na 6-30-arski parceli na mirnem kraju v M. Soboti prodam. Tel.: 22 011. NJIVO, 1.50ha. v Filovcih, prodam-Tel.: 48 576-m593 HiiŠO v M. Soboti- medetažno. komfortno, na lepi 10-arsk.i parceli, prodam. Tel : 24 493 ali (061) 347 849-m600 GO^D v Pečarovci h (94 arov) m v Mač-kovcih (35 arov) icr njivo v Strukovcih (1.45ha) prodani. TcL: 49 050. mgk GARSONJERO ali manjše stanovanje oziroma sobo s samouporabo kuhinje M. Soboti ali bližnji okolici iščemo. 3| ^1 kmetijska mehanizacija Informacije na tel.; 32 125 mop ENOSOBNO STANOVANJE v M Soboti, ul, Alija Kardoša. prodam. Td.: 41 270. po 16 uri. m 607 PARCELO z gradbenim dovoljenjem, ob glavni cesti v Čemelavcih. pfodam. Tek: 26 751, zvečer. m6t0 VINOGRAD, 330 trsov na brajdah, in FIAT 125 P, v celoti ali po delih, prodam. Lipa 131. m612 GRADBENO PARCELO, 35 m dol- žine in 70iii Širine, s stavbo Nedelici TRAKTOR 545 IMT in obirainik koruze SIP, enoredni. ugodno prodam. Stani d«R Heric, Radoslave! 36. Mala Ne- 1319307 ZjMAJ 780. v delovnem stanju, ugodno prodam. Tel : 80 076. m9303 POGONSKO JERMENICO za zetor kupim. Te! : 56 079. m571 ROVOKOPAČ KAŠE in vefjo količino mešanih drv prodam. Tel.: 42 110. m592 TRAKTOR FERGGSON ST! prodam Tel. 49 050. mgk TRANSPOREND, dolg 8ni, za spravilo koruze in silažo, prodam. Tet.: 87697 m931i OBIRALNIK KORUZE SIP. eno-redni, in ličkalnik koruze prodam. Šiftar. Sirukovci 1. m 602 CISTERNO CKEINA, 32001, malo rabljeno, staro 3 leta, in 3001 hrastov sod, nov. prodam. Tel.: 062 715 177. m621 PLUG, 12-colni. visok klirens. prodam, Ficko, Motovilci 66. m628 ugodno prodam, Marija Jakovljevič, Nemčavci 5 b, m616 KMEČKO HIŠO z 2 ha zemlje prodamo ali zamenjamo za manjšo hišo in vrtom v M. Soboti zaradi bolezni lastnika. Jože Borovnjak, Serdica 85. m6l7 V BRATONCIH st» 5 je naprodaj vseljiva starejša hiša v velikosti L65m’ s funkcionalnim zemljiščem, 800 m-. Ogled septembra. m 620 PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova HIŠO, nedograjeno, v 3-fazi. v Borejcih 14, prodam Bela Bertalanič. 111627 HIŠO, polmontažno, na parceli 10.6 ara. z velikim sadnim vTfom, prodam. Marija Skrget. Riharjevo naselje 13. Lendava, tel.: 75 390. rale živali KRAVO, Staro 8 let. brejo 7 mesecev, prodam. Inac Godina^ D. Bistrica 164. m556 KRAVE po izbiri prodam. PeCič, Kristanci 17, 69242 Križevci pri Ljutomeru m9297 PUJSKE in dve svinji za zakol prodam. Dolnji Slaveči 75 (31589 KRAVO, staro 5 let, 6 mesecev brejo kontrola A. prodam Dolnja Bistrica 65. Te!.: 70 348. 131588 V petek, 13. avgusta, ANSAMBEL LOJZETA SLAKA v Ormožu {Mestna graba) ob 16. uri. Vabi vas gostilna Prosnik! VELIKO 4 GUME s platišči za terenski avto prodam ^^trukovci 26. m619 LAŠKI RIZLING, 4001. , alk. stopnja 12,4 . prodam. Tel : 22 018 m 623 SATELITSKI SISTEMI PACE (599 DEM) in LASAT samo 499 DEM. Z montažo tudi na obroke. AMF, d.o.o. Tel.: 70 021. t storitve MONTAŽA IN IZDELAVA PLASTIČNIH ROLET, žaluzij in lamelnih zaves. Priporoča se rolelatslvo Rugelj, Černelavci, Gederovska II, tel.: 069 32 920 01596 mONERGUA-ZDRAVJE Vsak četrtek i 93 l X > O VESTNK J 10 let .. prakse in izkušenj, zagotuva pomoč v 90% primerov pri večjih telesnih in ra POLET^O ZNIŽANJE’ Rokavčki 300 SIT, baloni, žoge 400 SIT. bazeni od 950 SIT, blazine od 500 SIT. platneni stoli 1200 SIT, japonke 390 SIT, natikači od 360 do 850 SIT, pole In □ garderoba 10, 20 in 30 % pr^i sta. Priporoča se trgovina Rugelj. Cc m- cr- nelavci, Gederovska 11. Tel.: 069 32 920, m596 MLIN ZA GROZDJE, brez motorja, rabljen eno sezono, prodam. Kapca 107, tel.: 76 334. mle 23 m' LESA ZA STREHO prodamo. Ogled v soboio in v nedeljo. Geza Vida. PetiSovci, Lendavska 42. mle KOTEL ZA ŽGANJEKUHO. 80-litr-ski. dvocevni, prodam. Prosečka vas 44. Mačkovci. m569 LESENO KMEČKO STISKALNICO ZA GROZDJE prodam. Tel.: 68 519. ni578 PLETILNI STROJ SINGER ugodno prodam Teh: 45 394. m579 KUHINJO in DNEVNO SOBO prodamo TeL: 26 015 po 20. uri. m591 ORGLE CASSIO IN KAWA pt^jdnm. TeL: fi2 438, zvečer m93«6 SEDEŽNO GARNITURO (trised) in 2 fotelja ter električni štedilnik prodam Te!.: 82 673. 1319280 PREKLICUJE,M hranilno knjigo HV 4(15-1 HKS G Radgona. .Frančiška Šantl, Police 89, G. Radgona, m4190 psihičnih težavah. Tel.: 042 844 171, Igor HusadžiČ, Mursko Središče 1719300 .akviziterje iz Pomurja vabim za prodajo zeliščnih preparatov. Dobimo se 14. avgusta ob 10. uri v M. Soboti, Lendavska 37 a - Pelci, m572 MLAJŠO UPOKOJENKO za gospodinjstvo k tričlanski družim v ZDA iščem. Informacije; Klepec. Tomšičeva 12, M Sobota, m 574 RAČUNOVODJO za vodenje poslovnih knjig honorarno takoj zaposli po-djeije Vogrinčič-Šinit iž Vadaree 35, tel-; 49 014. m58I INŠTRUIRAM matematiko za vse let- ' nike poklicnih in srednjih šol. Td ‘ 87 611, m585 DVA ZIDARJA, ki sta že zaposlena v Avstriji, zaposlimo za skupno delo. Informacije po tet.: 46 498, v soboio iti nedeljo. BKODAJALKO. mlajšo, za prodajo nerjaveče posode, zaposlimo. Tei,: 31 959. m614 ZIDARJE, TESARJE JN DELAVCE, večje Število zaposlimo, Mijo Jakovljevič. Nemčavci 5 b. in615 □ I' '3 Company 69000 MURSKA SOROTA, VeŠCi« 4e telefon 069/23 607, fdx; 23 5D7 . PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL Vestnik MOBITEL Rešite svoj problem s telefonijo v 3 do 5 dneh. Informacije, prodaja, svetovanje. j Ugodne rnožnosti plačila, posojilo :■ - liži n g za pravne m fizične osebe. Takojšnja dobava. Tel: 069 26 636 ali mobitel 0609613372. neprekinjeno. L Gostilna Anica Na^J, Bahovec vabi na mače koline z ' repo, 13, 14 in 15' gusta 1993. j SE priporočamo' BISTRO GHIL IN PICEBUA VRAZOVE ULICE V MUBSk'; SPOROČA NOVI DELOVNI C4= OD PONEOELJAKA 00 7.30 DO 22,30, V SOBOTO W ■14.30. SE PRIPOROČAMO, ’ ’ kr*** IZGUBIL se je majhen pes temno rumene barve s repom, iz Večeslavec, sliši na ime Pubi. Kdor ga r naj javi na žel.: 57-173 proti nagradi. ni633 i .t - iibeztio d' tvoje je bilo življenje. Vsakega osrevtit si znal, vendar pred usodo netibezno ves nemoten si posial. ZAHVALA kratk^ - .-...-v,.,* ...................-J. p ■ težki bolezni zapustil dragi V 57.10(11 starosti nas jc po j i I Gostilna šfPLIč, Puževci/ vabi na domače koline z buflo repo v petek, 13,, in soboto, 14, avgusta. Priporočamo se za obiski B ! i in brul Leopold iz Cankove 57 li?^ Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvidl*/^ vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijntcl|cni. ■ r U .1^ u El I r-h.ri v A- p^bIjV m ■ I , n i ■ ifiiuVIII ‘JiVzI Š I I H I ■ .aal] jDi? V tako vcliken^tcviiu pospremili na njegovi zadnji .^^ni3 hvala g, župniku, pevcem za odpete žalostinkc in P**'*'^ ij-jJ za poslovilne besede. Posebna hvala tudi osebju pT ' oddelka bolnice v Rakičanu za lajšanje bolcelU Žalujoči: žena Vika, hčerka Betka, sin Gregor, sesti® z družino in drugo sorodstvo M*# iib ^. 7,08 _ 7.571^_..- ■ ■ L i i