GEOLOGIJA 50/2, 497–505, Ljubljana 2007 Geokemične raziskave tal in podstrešnega prahu na območju Litije Geochemical research of soil and attic dust in Litija area, Slovenia Mateja JEMEC & Robert ŠAJN Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, Ljubljana, Slovenija mateja.jemec@geo-zs.si, robert.{ajn@geo-zs.si Ključne besede: geokemija, onesnaženje, tla, podstre{ni prah, težke kovine, Litija, Slovenija Key words: geochemistry, pollution, soil, attic dust, heavy metals, Litija, Slovenia Izvleček Geokemi~ne raziskave okolja na obmo~ju Litije so potekale v sklopu raziskav obremenjenosti okolja s težkimi kovinami, ki so posledica rudarjenja in topilni{tva v preteklosti. Vzor~ili smo podstre{ni prah in zgornji sloj tal (0-5 cm) z namenom lo~evanja naravne porazdelitve prvin od antropogenega povzro~enega stanja, zaradi delovanja rudnika Si-tarjevec in topilnice svinca Litija v preteklosti. Na podlagi kemi~nih analiz smo opredelili dve bistveni geokemi~ni združbi in njihovi prostorski porazdelitvi. Prva ima svoj izvor v naravnem ozadju (Al, Co, Ce, K, La, Li, Nb, Rb, Sc, Ta, Th in Ti), druga pa predstavlja an-tropogeno vnesene prvine (As, Cd, Hg, Pb, Sb, Sn in Zn). Abstract Geochemical research was carried as part of the environmental research project at the Geological Survey of Slovenia. The aim of the project was to determine the impact on the environment caused by heavy metals released in the environment during mining and smelting activity in the area of Litija. The samples of attic dust and soil (0-5 cm) were examined with the view to separate the natural distribution of chemical elements in the environment from the one caused by past mining and smelting activities. Based on chemically analyses we determine two main geochemical associations and their spatial distribution. First geochemical association (Al, Co, Ce, K, La, Li, Nb, Rb, Sc, Ta, Th in Ti) is influenced mainly by natural source, the second man-made association (As, Cd, Hg, Pb, Sb, Sn in Zn) is caused mainly because of mining and lead smelting. Uvod Namen geokemi~nih raziskav na obmo~-ju Litije je bil ugotoviti onesnaženost okolja s težkimi kovinami kot posledica zgodovinsko povzro~enih anomalij rudnika Sitarje-vec in topilnice svinca Litija. V predhodnih geokemi~nih raziskavah (Šajn, 1999) je bila ugotovljena uporabnost zgornjega sloja tal in podstre{nega prahu na obmo~-ju celotne Slovenije, na obmo~ju Idrije kot poskus sledenja živosrebrne avreole (Gosar et al., 2001; Gosar & Šajn, 2001; Gosar & Šajn, 2003), Jesenic (Šajn et al., 1999), na obmo~ju Celja (Šajn, 2001, 2005), Mežice in Raven na Koro{kem (Šajn, 2002, 2006) zaradi ve~ desetletnega vpliva metalur{ke dejavnosti. Tudi na obmo~ju Litije so predvideli, da bosta podstre{ni prah in zgornji sloj tal najbolj{a vzor~na sredstva za pokazatelja onesnaženosti okolja s težkimi kovinami. Litija z okolico leži v osrednji Sloveniji, v Zahodnem Posavskem hribovju, ob glavni 498 Mateja Jemec & Robert [ajn cesti Ljubljana–Trbovlje in železnici Ljub-ljana–Zidani Most (Slika 1). Dolina Save je v zgornjem Zasavju vrezana v alpski smeri, pre~nih naravnih prehodov ni. Sava naredi pri Litiji najve~ji ovinek na vsej svoji poti skozi Posavsko hribovje. Ob tem zavoju je nekaj ve~ ravnega sveta, ki se nadaljuje {e ob spodnjem toku Reke do Šmartnega pri Litiji. Reka Sava je na obmo~ju, kjer danes leži Litija s svojo erozijo ustvarila {ir{e dolinsko dno z nekaj terasami in deli Litijo na dva dela; starej{i del se nahaja na desnem bregu reke Save ob vznožju Sitarjevca (448 m), novej{i del pa je na levem re~nem bregu, na obmo~ju Gradca in Gra{ke Dobrave. Mesto Litija se nahaja na 250 metrih nadmorske vi{ine, v njem pa je bilo leta 1991 registriranih 6510 prebivalcev (Priro~ni krajevni leksikon Slovenije, 1997). Za Litijsko kotlino je zna~ilno zmerno kontinentalno podnebje osrednje Slovenije, padavinski režim je omiljen celinski. Zanj je zna~ilno ve~ padavin v pomladnih (junij) in jesenskih mesecih (november) in najmanj pozimi (Ogrin, 1996). Raziskovalno obmo~je se nahaja po dolini reke Save in zajema naselja od Kresni{kih Poljan, Rib~, Hoti~a, Pod{entjurja, Litije, Šmartnega pri Litiji, Zavrstnika, ^rnega Potoka, Male Kostrevnice, Jablanice in Gra- di{kih Laz, Gradi{~a, Brega pri Litiji, Po-novi~, Save vse do Zagorja (Jemec, 2006). Tu so bolj ali manj strnjena naselja in vasi, ponekod so tudi samotni zaselki. Najve~ po-vr{in se uporablja v kmetijske obdelovalne namene ter vrtove, veliko povr{ine pa prekriva tudi me{ani gozd. Geolo{ko gledano je raziskano obmo~je povezano z razvojem Posavskega hribovja. Najstarej{e kamnine so karbonske in permske starosti, ki jih dobimo na severnem obrobju litijsko-{marskega ozemlja. To so pretežno klastiti, ki jih sestavljajo glinavci, muljevci, meljevci, kremenovi pe{~enjaki in konglomerati razli~nih barv. Nastajali so v deltno-re~nem sedimentacijskem okolju. Trias se za~ne s skitskimi kamninami, ki so nastale na plitvi novo nastali karbonatni platformi. Najve~ je rde~kastega do rumenkastega in plo{~astega dolomita, ki ponekod vsebuje oolitne le~e, pe{~enjake, glinavce in meljevce. Jugozahodno od Šmartnega pri Litiji prevladujejo anizijske in ladinijske plasti dolomita, tufa in tufita, ki ponekod vsebujejo posamezne pole ~rnega rožen-ca. Najmlaj{e kamnine na litijskem ozemlju predstavljajo kvartarne usedline, ki jih delimo v starej{i in mlaj{i zasip. V starej{i zasip uvr{~amo usedline iz gline in ilovice Avstrija (Austria) p^C^j^- $s ^ "X l^;l/i\kiR :|lhn ufvvhV^m 1.1 ( {Study area) f 1j Kojteiv LjtfDIjaiia ^/ Slika 1. Lega raziskovalnega obmo~ja. Figure 1. Location of study area. Geokemi~ne raziskave tal in podstre{nega prahu na obmo~ju Litije 499 s prodniki ali gru{~em ter ostanki würm-skih postglacialnih sedimentov. Izdanjajo na obmo~ju mesta Litije, naselij Teneti{ in Šmartno, v coni Ježa–Grbin–Šmarska Do-brava–Zavrstnik in predelu jugovzhodno od Gradi{kih Laz. Mlaj{i zasip iz proda in peska najdemo vzdolž reke Save med Kres-ni{kimi Poljanami in Litijo, okoli pritokov Reka, ^rnega ter Jablani{kega potoka, na obmo~ju Grma~ in Zavrstnika ter Kostrev-ni{ki dolini (Mlakar, 1994). Rudnik Sitarjevec spada med na{a ve~-ja rudna nahajali{~a. Prvi za~etki segajo že v ~as Keltov in Rimljanov, ki so tu kopali svin~evo rudo (Mohori~, 1978). Rudi{~e se uvr{~a v niz žilnih rudi{~, ki so nastala v Posavskih gubah v obdobju od zgornjega karbona do terciarja (Drovenik et al., 1980; Mlakar, 1994). V letih od 1838 do 1966 so v rudniku Sitarjevec pridobivali svinec, živo srebro, srebro ter v zadnji fazi tudi barit (Fabjan~i~, 1972). Od leta 1881 do 1917 je v Litiji obratovala tudi topilnica svinca, v kateri so v za~etni fazi talili živo srebro, kasneje pa so v njej talili uvoženo rudo. V rudi{~u Sitarjevec so tako pridobili 50000 ton svinca, 42.5 ton živega srebra, 1 tono srebra in 30000 ton barita. Danes je rudnik znan ne samo po svoji rudarski preteklosti, ampak tudi po pestri mineralni paragenezi, saj je zelo priljubljen kraj za {tevilne zbiratelje mineralov. Pojavlja se preko {estdeset razli~nih mineralov, ki so nastali v {tirih fazah mineralizacije. To so cerusit, barit, ci-nabarit, limonitni kapniki, itd. Rudnik ne obratuje ve~ od leta 1965, a geolo{ko delo s prenehanjem obratovanja {e ni zastalo, saj ujeta rudni{ka voda neposredno grozi prebivalcem Litije z izbruhi. Na litijskem rudnem polju so v preteklosti pridobivali rudo tudi v svin~evo-cinkovih-bakrovih-baritnih rudi{~ih v Zavrstniku, Zagorici, Maljeku, Zgornjem Mamolju in Ponovi~ah. Materiali in metode Vzor~enje je potekalo v poletnih mesecih od julija do avgusta 2004. Obmo~je vzor-~enja je bilo dolo~eno na podlagi predhodnih raziskav onesnaženosti tal na {ir{em obmo~-ju Litije (Šajn & Gosar, 2007). Na celotnem raziskanem obmo~ju je bilo vzor~enih 38 to~k, ki so bile dolo~ene vzdolž reke Save od Kresni{kih Poljan do Zagorja, v razdalji okrog 30 km. Mreža to~k je bila gostej{a na mestih, kjer je bilo predvideno ve~je onesnaženje s težkimi kovinami, to je po dolini reke Save in v neposredni bližini rudnika Sitarjevec ter topilnice Litija, in redkej{a A IJJI Ztgtwje 4L 111 f^\ I't/ijtiHL' Sam y-----^ QI ™*^Lf i.i-zi ^r 1.1-31 j/ Sfošadk /Au-ss-m n ,1.5 '"-'ii* *]ft> • U-l. t|-H '•'•"•r p^^ij.ii #i.ijs l mz # # 1.1-19 L.IIC-1K #11-3.1 -9 1.1-24-#11« Merita - Seate (hit) S&nmftn* pri LÄ A 1 1 In #i [ji 9 J 2 3 Slika 2. Lokacije vzor~enja in obravnavane cone (I, II in III) na raziskanem ozemlju. Figure 2. Locations of sampling and treated zones ((I, II in III) of study area. 500 Mateja Jemec & Robert [ajn na mestih, ki so bolj oddaljene od antropo-genega izvora onesnaženja ter na podeželju. Tako smo na 38 lokacijah zbrali 38 vzorcev tal (0–5 cm) ter podstre{nega prahu in sicer je bilo 8 lokacij v neposredni okolici rudnika Sitarjevec in nekdanje topilnice Litija (cona I), 13 v {ir{i urbani okolici Litije in Šmart-nega pri Litiji (cona II) ter 17 na podeželju in po dolini reke Save od Kresni{kih Poljan do Zagorja (cona III) (Slika 2). Vzor~enje, priprava vzorcev in analitika je bila opravljena po že uveljavljeni metodologiji (Šajn, 1999, 2003). Kemi~na analiza zbranih vzor~nih sredstev je bila opravljena v laboratorijih družbe ACME v Vancouvru s plazemsko emisijsko spektrometrijo (ICP-MS). Uporabljen je bil {tirikislinski razklop (HClO4, HCl, HF in HNO3) pri temperaturi 200°C. Vsi vzorci so bili analizirani na 41 prvin (Ag, Al, As, Au, Ba, Be, Bi, Ca, Cd, Ce, Co, Cr, Cu, Fe, Hf, K, La, Li, Mg, Mn, Mo, Na, Nb, Ni, P, Pb, Rb, S, Sb, Sc, Sn, Sr, Ta, Th, Ti, U, V, W, Y, Zn in Zr). Analiza Hg se je izvajala po posebnem postopku, pri katerem so vzorce najprej razklopili z zlatotopko ( HCl : HNO3 : H2O) v razmerju (3 : 1 : 2) pri temperaturi 95°C. V raztopino so potem dodali SnCl2 in HCl. Meritve so bile izvedene z atomsko absorb-cijsko spektrometrijo (AAS) po postopku hladnega izparevanja (ACME, 2004). Ob-~utljivost, pravilnost in natan~nost analitike obravnavanih prvin je bila zadovoljiva (Jemec, 2006). Rezultati in razprava S statisti~nimi metodami so bile dolo~e-ne sorodnosti med prvinami. S faktorsko analizo smo za~etno {tevilo obravnavanih kemi~nih prvin skr~ili na 4 sinteti~ne spremenljivke. Pri interpretaciji smo upo{tevali le prva dva faktorja, ki predstavljata glavni geokemi~ni združbi (Tabela 1). Naredili smo tudi primerjavo z ostalimi obmo~ji v Sloveniji, kjer se prav tako kažejo vplivi rudarjenja in topilni{tva (Tabela 2). Naravna porazdelitev kemi~nih prvin Glavno geokemi~no združbo ponazarja faktor 1 (Tabela 1), ki združuje visoke vsebnosti prvin Al, Co, Ce, K, La, Li, Nb, Rb, Sc, Ta, Th in Ti. Visoke vsebnosti navedenih prvin so zna~ilne za tla na obmo~ju Litije, nizke vsebnosti pa so vezane na podstre{ni prah. Na{tete prvine so predstavnice naravnega geokemi~nega ozadja v tleh in so ve- Slika 3. Prostorska porazdelitev faktorja 1 (Al, Co, Ce, K, La, Li, Nb, Rb, Sc, Ta, Th in Ti). Figure 3. Spatial distribution of factor 1 scores (Al, Co, Ce, K, La, Li, Nb, Rb, Sc, Ta, Th and Ti). Geokemi~ne raziskave tal in podstre{nega prahu na obmo~ju Litije 501 Tabela 1. Dominantne vrednosti rotiranih faktorskih obremenitev (n = 76). Table 1. Matrix of dominant rotated factor loadings (n = 76). Prvina Fl F2 F3 F4 Kom Rb 0,92 94 Al 0,91 96 K 0,90 89 Th 0,88 96 Ti 0,87 94 Li 0,85 85 Nb 0,85 94 Ce 0,84 90 Ta 0,82 85 Se 0,81 89 La 0,77 83 Co 0,69 79 Pb 0,93 90 Sb 0,89 94 As 0,82 74 Hg 0,81 80 Cd 0,77 87 Zn 0,69 74 Sn 0,67 74 Zr 0,87 93 Y 0,86 81 Hf 0,85 89 U 0,84 83 Ni 0,80 84 Cr 0,73 72 Var 40 23 16 7,1 86 F1 ... F4 – Faktorske obremenitve; Factor loadings Kom – Komunalnost v %; Communality in % V ar – Varianca v %; Variance in % zane na globlje leže~e talne horizonte, zlasti na B(RZ) horizont pokarbonatnih rjavih tal. Prostorska porazdelitev kaže (Slika 3), da so prvine faktorja 1 v tleh najbolj obogatene na obmo~ju po dolini reke Save in na podeželju, predvsem v malo vi{jih predelih. V podstre{nem prahu pa so prvine faktorja 1 osiroma{ene skoraj na celotnem raziskovanem ozemlju. Antropogeno povzro~ena porazdelitev kemi~nih prvin Geokemi~na združba As, Cd, Hg, Pb, Sb, Sn in Zn tvori naslednji najmo~nej{i vzorec vedenja kemi~nih prvin na obmo~ju Litije. Geokemi~no združbo ponazarja faktor 2 (Tabela 1), ki združuje tipi~no antropogeno obogatene težke kovine. Vsebnosti težkih kovin so izrazito vi{je v podstre{nem prahu na celotnem litijskem ozemlju in kar za nekajkrat presegajo tiste v tleh. Najvi{je vsebnosti so predvsem v sredi{~nem delu mesta Litije, v okolici topilnice in rudnika Sitar-jevec. Tudi v tleh so za prvine Pb, Cd, Hg in Zn vrednosti visoke, saj presegajo slovenska povpre~ja kar za nekajkrat in na lokaciji nekdanje deponije rudni{kih odpadkov (LI-15) celo presegajo kriti~ne vsebnosti kovin v tleh, ki jih predpisuje Uradni list RS. Z oddaljenostjo od samega izvora antropoge-nega onesnaženja vsebnosti težkih kovin v podstre{nem prahu padajo (Slika 4). Glavni vzrok nastanka te geokemi~ne anomalije je bilo rudarjenje v rudniku Sitarjevec in taljenje svin~eve rude v topilnici Litija od leta 1881 do 1917. Primerjava vsebnosti kemi~nih prvin raziskanih slovenskih obmo~ij Za ovrednotenje dobljenih rezultatov so potrebne primerjave z rezultati raziskav z drugih obmo~ij, na katerih se prav tako kaže vpliv rudni{ke in topilni{ke dejavnosti (Tabela 2). Iz rezultatov opravljenih raziskav smo izpustili Idrijo z njeno okolico, saj v slovenskem prostoru predstavlja specifi-~en primer okolja, ki je zelo obremenjeno z živim srebrom. Vsebnosti Hg v podstre{nem prahu in tleh na ozemlju Idrije zelo presegajo vse izmerjene vsebnosti Hg na na{tetih lokacijah, ki so v Tabeli 2. Vrednosti prvin ostalih raziskanih obmo~jih so med seboj ustrezno rezultatsko primerljive. Najve~ja povpre~na vsebnost Pb v tleh med do sedaj raziskanimi obmo~ji (Slika 5), je bila dolo~ena v Mežici (410 mg/kg). Sledijo Litija (150 mg/kg), Celje (150 mg/kg) in Ravne (140 mg/kg). V podstre{nem prahu je bilo najvi{je povpre~je Pb prav tako 502 Mateja Jemec & Robert [ajn Tabela 2. Povpre~ja kemi~nih prvin v vzor~nih sredstvih na obmo~ju Litije, Meži{ke doline in Celja (Povpre~ne vrednosti Al, Fe, K, Mg, Na, P, S in Ti so v %, vse ostale prvine so v mg/kg). Table 2. Averages of chemical elements in sampling materials in Litija, Mežica valley and Celje area. (Averages of Al, Fe, K, Mg, Na, P, S in Ti are in %, remaining elements are in mg/kg). Prvina Slo Li Rav Mež Ce Slo Li Rav Mež Ce Tla (0-5 cm - Topsoil (0-5 cm) Podstre{ni prah - Attic dust Al 6,9 5,3 7,5 5,1 6,2 2,5 2,7 3,5 1,9 3,3 Ca 0,78 2,3 1,0 5,3 1,6 7,6 9,6 5,2 6,4 6,6 Fe 3,8 2,6 4,1 2,8 3,2 1,7 2,1 3,6 2,9 3,8 K 1,4 1,4 2,0 1,2 1,7 1,1 0,88 1,3 1,0 1,1 Mg 0,83 1,0 1,1 2,7 1,0 1,5 1,7 1,2 1,7 1,4 Na 0,47 0,42 0,75 0,38 0,63 0,33 0,28 0,43 0,29 0,48 P 0,06 0,12 0,17 0,18 0,12 0,25 0,2 0,33 0,31 0,19 S - 0,19 0,05 0,10 0,06 - 4,6 3,4 3,5 4,3 Ti 0,36 0,27 0,30 0,25 0,32 0,14 0,15 0,14 0,10 0,26 Ag < 0,50 0,13 0,12 0,14 0,23 < 0,50 0,37 0,86 0,80 1,1 As < 5,0 13 16 16 17 11 27 25 34 40 Ba 360 550 580 320 570 320 86 150 350 110 Cd 0,50 0,67 0,96 2,6 3,2 1,2 2,4 7,3 15 24 Ce - 57 67 48 55 - 31 35 21 29 Co 26 10 17 11 11 6,0 6,0 11 6,7 10 Cr 88 62 110 70 71 53 52 220 65 74 Cu 23 33 46 32 44 51 85 110 96 170 La 30 27 36 26 33 13 16 19 12 19 Li - 40 55 37 39 - 24 24 14 25 Mn 900 810 1100 910 770 480 510 1100 510 630 Mo < 2,0 0,83 2,2 3,1 1,5 2,0 2,7 15 9,1 5,5 Nb 6,0 6,6 7,8 7,2 8,8 4,0 3,8 4,9 3,1 6,7 Ni 46 22 47 31 34 27 25 76 31 60 Pb 34 150 140 410 150 150 450 1200 3700 710 Rb - 89 120 87 96 - 48 65 44 56 Sb < 5,0 2,0 2,1 3,1 1,7 < 5,0 7,2 15 34 9,1 Sc 13 8,1 14 9,2 11 4,0 4,4 6,4 3,9 7,0 Sn < 2,0 4,9 5,6 4,8 4,7 11 15 27 32 26 Sr 82 84 91 81 98 120 150 125 100 150 Th 11 9,7 11 7,1 9,9 4,0 4,9 4,6 2,7 4,3 U - 2,7 2,9 2,7 4,8 - 2,6 1,9 1,7 3,9 V 110 68 128 91 86 58 64 72 41 100 W - 1,3 1,9 1,0 - - 1,8 12 2,3 - Y 15 10 11 13 13 8,0 8,3 8,9 7,9 10 Zn 100 200 260 400 600 290 520 1100 1000 4600 Zr 46 29 33 36 38 18 21 27 18 27 Hg 0,16 0,43 0,14 0,15 0,15 1,1 1,8 0,64 0,79 0,68 Slo Slovenska povpre~ja vsebnosti prvin; Slovenian averages of chemical elements (Andjelov, 1994; Pirc, 1993; Šajn, 2003) Li Povpre~ja vsebnosti kemi~nih prvin na obmo~ju Litije; Averages of chemical elements in Litija area; n = 38 (Jemec, 2006) Rav Povpre~ja vsebnosti kemi~nih prvin na obmo~ju Prevalj in Raven; Averages of chemical elements in Prevalje and Ravne area; n = 53 (Šajn, 2002) Mež Povpre~ja vsebnosti kemi~nih prvin na obmo~ju Mežice, Žerjava in ^rne; Averages of chemical elements Mežica, Žerjav and ^rna area; n = 62 (Šajn, 2002) Ce Povpre~ja vsebnosti kemi~nih prvin na obmo~ju Celja; Averages of chemical elements in Celje area; n = 101 (Žibret, 2002) Geokemi~ne raziskave tal in podstre{nega prahu na obmo~ju Litije 503 Slika 4. Prostorska porazdelitev faktorja 2 (As, Cd, Hg, Pb, Sb, Sn in Zn). Figure 4. Spatial distribution of factor 2 scores(As, Cd, Hg, Pb, Sb, Sn and Zn). Slika 5. Vsebnosti Pb v tleh in podstre{nem prahu na obmo~ju Slovenije, Litije, Raven na Koro{kem, Mežici in Celju. Figure 5. Pb concentrations in topsoil and attic dust in areas of Slovenia, Litija, Ravne na Koro{kem, Mežica and Celje. 504 dolo~eno na obmo~ju Mežice (3700 mg/kg), sledijo Ravne (1200 mg/kg), Celje (710 mg/ kg) ter Litija (450 mg/kg). Zanimivo je, da so na vseh raziskanih obmo~jih po Sloveniji vsebnosti Pb v tleh in podstre{nem prahu vi{je od slovenskega povpre~ja (150 mg/kg). ^eprav so v Litiji pretopili veliko svinca, je dejstvo, da so vsebnosti Pb v Mežici in Ravnah mnogo vi{je. V celotni zgodovini rudarjenja so v Mežici pridobili 19.000.000 t svinca, v Litiji pa 50.000 t. Ta primerjava nam dobro ponazarja, da so vsebnosti svinca v Meži{ki dolini mnogo bolj zaskrbljujo~a kakor v Litiji. Pri vsebnostih ostalih težkih kovin As, Cd, Sb, Sn in Zn v prahu in tleh, so bile v Litiji dolo~ene najnižje povpre~ne vrednosti v primerjavi z Mežico, Celjem in Ravnami. Vendar vsebnosti vseh na{tetih prvin na ob-mo~ju Litije presegajo slovensko povpre~je kar za nekajkrat (Tabela 2). Zaklju~ek Z izbranimi metodami analize smo potrdili vpliv rudarstva in topilni{tva v preteklosti na onesnaženost obmo~ja Litije. Najve~ji vpliv te dejavnosti je ~utiti na mestih, kjer je bila neko~ topilnica svinca Litija in rudnik Sitarjevec ter njuni bližnji okolici. Na teh lokacijah so najvi{je izmerjene vsebnosti najbolj problemati~nih kemi~nih prvin svinca, živega srebra in cinka. Za ozemlje po dolini reke Save in podeželje pa lahko re~e-mo, da vsebnosti obravnavanih težkih kovin niso kriti~ne in neposredno ne povzro~ajo ogroženosti prebivalcev. V primerjavi z ostalimi obmo~ji v Sloveniji, kjer se prav tako kažejo vplivi rudarjenja in topilni{tva, je na obmo~ju Litije sorazmerno manj{e onesnaženje s težkimi kovinami. Pri tem moramo upo{tevati, da so v Idriji in Meži{ki dolini pridobili bistveno ve~je koli~ine svinca in živega srebra, zato je avreola onesnaženja bistveno ve~ja kot na obmo~ju Litije. Geochemical research of soil and attic dust in Litija area, Slovenia Conclusions With using method analyses we have confirmed influence of mining and smelting in the past on pollution of Litija area. The largest influence of these activities is taking Mateja Jemec & Robert [ajn place at former mine Sitarjevec and smelter of lead and also in their near surroundings. On these places we have measurement of the highest concentrations of heavy metals as lead, mercury and zinc. On the countryside and by the valley of river Sava concentrations of heavy metals are not critical and they do not represent threatening for the people. Comparison between Litija area and other places in Slovenia, where we have also impact of mining and smelting, showed us that the values of heavy metals are proportionally lower. We must consider fact, that in Idrija and Mežica were extracting essentially larger amount of lead and mercury and consequently they have essentially higher geochemical aureole. Zahvala Raziskavo je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS in ob~ina Litija. Zahvaljujem se vsem ljudem, ki so nam dovolili vzor~enje na svojih podstre{jih in vrtovih. Literatura – References Acme Analytical laboratories LTD. 2004: Assaying and geochemical analyses. – Acme analytical laboratories Ltd.,18., Vancouver B.C. Andjelov, M. 1994: Rezultati radiometri~nih in geokemi~nih meritev za karto naravne radioaktivnosti Slovenije. – Geologija, 36, 223–248, Ljubljana. Drovenik, M., Pleni~ar, M. & Drovenik, F. 1980: Nastanek rudi{~ v Sloveniji in metaloge-netska karta R Slovenije 1 : 21700. – Geologija, 23/1, 1–157, Ljubljana. Fabjan~i~, M. 1972: Kronika litijskega rudnika. Rokopis. – Arhiv Geolo{kega zavoda Ljubljana, Ljubljana. Gosar, M., Šajn, R. & Biester, H. 2001: Mercury in soil and attic dust in Idrija and surroundings. – Materials and geoenvironment 48, 87–93, Ljubljana. Gosar, M. & Šajn, R. 2001: Mercury in soil and attic dust as a reflection of Idrija mining and mineralization (Slovenia). – Geologija 44/1, 137– 159, Ljubljana. Gosar, M. & Šajn, R. 2003: Geochemical soil and attic dust survey in Idrija, Slovenia. – Journal de physique, 107, 561–564, Les Ulis. Jemec, M. 2006: Porazdelitev kemi~nih prvin v tleh in podstre{nem prahu na obmo~ju Litije. – Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, 84 str., Ljubljana. Mlakar, I. 1994: O problematiki Litijskega rudnega – Geologija, 36/1, 249–338, Ljubljana. Mohori~, I. 1978: Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem: zgodovina rudarstva in to-pilni{tva v stoletju tehni~ne revolucije. Knjiga 1, Osnove rudarskega dela. – Založba Obzorja, 281 str., Maribor. Geokemi~ne raziskave tal in podstre{nega prahu na obmo~ju Litije 505 Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. – Geografski vestnik, 68, 39–56, Ljubljana. Pirc, S. 1993: Regional geochemical surveys of carbonate rocks; final report; USG Project Number JF 881-0: poro~ilo. – Naravoslovno-tehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, 30. str., Ljubljana. Priro~ni krajevni leksikon Slovenije, 1997: – Državna založba Slovenije, 376 str., Ljubljana. Šajn, R. 1999: Geokemi~ne lastnosti urbanih sedimentov na ozemlju Slovenije. – Geolo{ki zavod Slovenije, 136 str., Ljubljana. Šajn, R., Bidovec, M., Gosar, M & S. 1999: Geochemical soil survey at Jesenice area, Slovenia. – Geologija, 41, 319–338, Ljubljana. Šajn, R. 2001: Geokemi~ne raziskave tal in podstre{nega prahu na obmo~ju Celja. – Geologija, 44/2, 351–362, Ljubljana. Šajn, R. 2002: Vpliv rudarjenja in metalur{-ke dejavnosti na kemi~no sestavo tal in podstre-{nega prahu v Meži{ki dolini. – Geologija, 45/2, 547–552, Ljubljana. Šajn, R. 2003: Distribution of chemical elements in attic dust and soil as reflection of lit-hology and anthropogenic influence in Slovenia. – Journal de Physique, Les Ulis, 107, 1173–1176, Grenoble. Šajn, R. 2005: Using attic dust and soil for the separation of anthropogenic and geogenic elemental distributions in an old metallurgic area (Celje, Slovenia). – Geochem., Explor. Environ. Anal., 5/1, 59–67. Šajn, R. 2006: Factor Analysis of Soil and Attic-dust to Separate Mining and Metallurgy Influence, Meza Valley, Slovenia . – Journal Mathematical Geology 38/6, 735–747. Šajn, R. & Gosar, M. 2007: Onesnaženost tal v okolici Litije kot posledica rudarskih in me-talur{kih dejavnosti ter naravnih danosti. – Geologija, 50/1, 131–145, Ljubljana. Žibret, G. 2002: Geokemi~ne lastnosti pod-stre{nega prahu in tal v Celju in bližnji okolici. – Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, 78 str., Ljubljana.