St. 46. V Goricij 16. novembra 1877 Te6aj- „So6a" izhaja vsafc pctek in velja i poito prejemana ali v Gorki na.dom poSiljana: Vse leto . ... . . f. 4.50 Pol leta ...... 2.30 detvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilib. in prav tako pri ,,]jo-slanicah" se placuje za navadno tristop-no vrsto: 8 kr. e"e se tiska 1 krat -------..........7 „ „ „......""»~""3 "»i "' "............. 6 „ „ „ „ 3 „ Zavefie drke po proitora. ^m Posamezue Stevilke se "dobivajo p* 10 soldov v Gorici v tobakarnici r g#-sposki ulici blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via della ca-serma 60". Dopisi naj Re blagovoljno posiliajo nredmStvu „Soce" v Gorici „via Duo-mo" h. Stcv. 307, II. nadstr.. narofinina pa opravni&tvn „SoSo" v Gorici „Via ficuole" h. &tv. 429, II. nadstr. Rokopisi se ne vracajo; dopisi laj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepr«moznim se naro&nina zniia, ako se oglase pri urednisttu. Glasilo slovenskega politicncga draStva gori&kcgn za brambo narodnih pravic. P. ii. fosfiodoiii poverjenikom nar. polit. druStva „Slogaa. Odbor „Slogea uljudno pros! vse gospode poverjenikc, da blagovole odgovoriti na pnycto vabilo in poslati imenik novih udov in putirjano letnino. Potem bo odbor vsakcmu poverjeniku postal imenik in pobotnicc, kakor tudi vsakcmu drostvenikii drustvcna pravila. Za berzo dopofiiljatev prosi Odbor nar. pol. droStva „81oga". V Gorici IB, nov. 1877, Ustava na Ruskem. Danes razumi uze tudi zapadua Evropa prav dobro, kar je 8, oktobra t. I. oglasil Ivan Sergejevifi Aksakov z Moskve vsemu ruskcmu nurodu, damudo* baja nova d o b a. Danes biva uie besoda „ruska ustava" i ajj»i* ilnejSi gvctovna zaninmvoat. I tako iz-polnuje se zelenje i pro toko van je vseh zvcstih slovan-skih sre: sedanja vojna bode imela dvojeTvelclcpib, blazib posledie, Rusko osvobodi juzne narodc slovan-tke od barbarskfga trino&tva turskega i Rusk'o samo ustopi v vrsto ustavnih drzav* — Da, ule bo dospele vesti, da drlavni kancler knez tiorcakov i drzavni svetovalec Jomin izdelujeta rusko ustavo, da je sam car pripoznal potrebnost- zbora, kteri bi tolmatiil 2clje i telnje naroda i delii z driavnhn senatom zakono-darstvo. V vso slovansko rodovino je ta vest tako bla-godejno dabii>-da, kakor svezi vzdub spomladanski. Po-leg osvobojenega Jugoslovanstva ustavno Rusko, poleg novih drzavnih podob (utvarov) slovanskih meju ja-dranskim, belim (marmarskim) i crnim morjem tutli nova uprava veledrzave ruske! To je tak izredea na-predek -slovanski reel, da vse naienrisli morajo seza* nj ogreti. A pridajmo k temu, da obe promeni v a g(»rt>ka, izkljucivno slo-ve-uska okolica, ki >Uy- iml tridesct tisutr ijndi, in vendar spada pod isto preturo gorisko ute^o se ses»t-najst tisur prebivalcev, med katerimi je mnogo Slo-veneev. Zasijalo nam je bilo upuuje, da pride vsaj po smrti c kr. sodnijskega tajuika Kcchfeliia ua njegovo mesto slovenskega jezika popolnoma zniozeu sodnij-ski uradnik, ki bi mogel nadomestovati c. kr. dexel-nega svetovalca J. Zeueovicba. vodea preture, kteri se peea zo vec ko leto in dan skoraj izkljiuivno z vpeljavo novih zeiuljiskth knjig. A tudi to na>e pre-pukorno, hkromno upauje splava meiK'a po \odi, ce prav poznamo inai>ikak«,g-.i c. kr. sodnika, ki bi &L~ iel za^esti izpruznjeuo meato in s kterim bi gotovo vse ljudstvo popolnoma zadovoljuo bilo. Kaznesia se je namrec po uaseni mestu cudna vest, da zasede mesto tajnika pri nasem c. kr. okroznem sodisci ne-ki Istran, cloveee, ki je bilo pred nekoliko let vsled diseipHnarne preiskave za kazeu premesceno. in ne samo n e umu ni e n e b ese di ec uaseg a je-zika, amiiak ;.;oji tudi, kolikor smo slteali, zagnzert srd zoper vse, kar je sslovensko. Proti takeum iuie-uovauju bi morali mi Slovenci slovesiio protestirati. Kedar ne bomo imeli domaeih sodmkuv, naj nam pridejo sodit tujei. Mi hocemo in moramo imeti »ie-omadezevanetfa sodnika, popolnoma zuioznega na.sega jezika in prieakujemo od visoeega pravotjodja miui-stra, da ga ne bode vodila pri podeljevanji izpraznje-ne sluzbe uikukorSua zaslepljenost iu da nam poslje za tajnika k naseinu c. kr. okroznemu sodisci moza sposobnega, moza zmoznega nasega jezika, mozaka, ki bode nam iu njemu za rabo, nam in njemu na slavo. Iz GoriCe, 13. nov. (Izv. dop.) (En dan v Ljubljani.) Kako sem bil vesel zapazivsi miiiolo saboto zvecer, svojega starega prijatelja na goriakem kolo-dvoru, tembolj, ker mi pove, da i on je namenjeu v Ljubljano. ^'a Brezini vstopijo se trije potovalci v mis kupe, dva Italijana in tretjega sva koj s^ozuala za Sloveuca, bil je mlad narodeu ueitelj iz Stajerske, s katfjrim sva se knialo sprijaznila in stari moj piija-telj, kateri nikdar brez bozje kapljice ne potuje, po-uudi mu tekoj, kot Slovanu, buteljo domace rebule na pozirk ter dobrodoslico. Nasi pogovori so se su-kali le o rusko-ttirskej vojni, o veriih nam bratih Cr-nogorskih, in do Postojne spraznili smo na zdravje slovanskemu orozju, par butelj. Sopotovalca Italijana j-.1.1____mssesesB______hvljjl____ime&fm&mmme—?.__________- sluzijo deloma kot poti, po katerih pa sovraznik ne more v dezelo, ker jih domaciui z malimi moC-mi iz nedotakljivih polozajev lehko branijo. Gorje sovrazniku, ako se da oslepiti in iz castilakomnosti v te pro-gle zaide! malokateremu se posreei, da iz njih sre6-no sila in kopita oduese. Terdeu in nedotakljiv, kakor njih gore, cist, kot zrak, ki jih obdaja, je Grnogorcev zuacaj; vsak kotie, ysak kameu domovine, katero neizmerno ljubijo, jim je znan; tatvina je v Crnigori neznana stvar. Koiiko krat so v2e Turki poskusali v Crnogoro prodreti, a vselej so bili s krvavimi glavami odbiti. Tudi IT. junija t. 1. se je bilo posreCilo Sulejman paSu od Xiksiea cez Ostrog v Crnogoro prodreti, toda „ta spas*4 je bil strasanko drag. Komaj je bil na crnogorska tla prestopil, so mu vze vrli Crnogorski sokoli pot za petami prerazali, tako da mu nij bilo mogote nazaj. Imel je se seboj veliko moC: 40 poi-kov peScev, 5000 konjikov in 30 topov, a se polovi-co teh nij iz Crnegore pripeljal. Dospevsi do Ostro-ga prisiljen je bil moz v Cetsko doliuo prestopiti, kjer so imeli Cruogorci priliko veCle.no jezo nad svojini ljutim sovrazuikom, Turkom, ohladiti. Kot muhe so padali Turki. Toda se najstrasnejsa osoda jih je pricakovala pri takozvanem Bcruem zidu." „Crni zidu je velikauska stena na zahodni strani Crnegore, ki se vzdiguje najmanj 570 metrov nad so-sedno okolico in Cez 1143 metrov nad morjem. Go-spodujoC nad bliznjimi visoCinami Albanije dovoljuje imenovani zid k^a^en pogled na okolico Skadrcko, od juzno-zahodne strani ga pa adrijansko morje pozdrav bila sta, sodec po nja pogovoru, turkofila, in v Po-stojni sta se na na§o radost preselila y drug voz. Zdaj smo bili popolnoma prosti, vina nam je sicer zmanjkalo, a jezik se namjepa odvezal, inker Slove-nec, kamor gre, onde prepeva. zakrofili smo jo i mi po domace tako, da smo skoro nevedoC do§K v belo Ljubljano, ki pa je bila v nedeljo vsled megle prav erna. Tu sva se bratsko poslovila od naroduega uCi-t:ilja in hajd v kavarno Cakat dneva! Prebirala sva lazne turkofilne liste nemSke, mej njirai bila sva naj-bolj radovedna na „ljubljanskega butelja/ kakor mu pravijo. Ta uboga sema, katere priverfenci zlve, kakor goriski lahonski turkofili, od slovenskega Ijudstva, rabi najgnusneje besede, gerdec na§e brate Ruse in psujoc nas Slovence ker i njimi 2ivo simpatizujenio ter ne trobimo v nem^kutarsko-lahonski rog, kateri, Ce Bog da, bo vendar enkrat primoran drugaCe trobiti, nego do sedaj po turSko. Jezila sva se preobilnej npiusliui po kavarnah in gostilnah, in moj star pri-jatelj je v neki pivarui slovensko natakarico salameu-sko oatel, ker ga je nem^ko pozdravila. BAU naju, uie na iiomi ise poznate, da sva Slovenca V ji reCe, ko se ta izgovarja, da nij vedela kaj da prav za prav sva, pa pi i.stavila je, da kolikor ona Slovencev pozna, znajo h>]\ pravilno nem^etno, kakor mijhujsi ljubljanski neiuCur. Obedovala sva v Citalnici in sicer bila je po-strezba izvrstna, zato pa svetujem vsakemu, ki Lju-bljano obiPee, naj ne pozabi citalniCne restavracije. nSvoji k svojini'' sva si i inidva niisliia, pa naAla sva if utalo nasih ter zapaziia, da i v Ljubljani nij ora-vega naroduega socijalnega zivenjii. Po obedu sva se zopet loCila vsak po svojem opravku ter dogovorila se, da prideva zveCer k CUal-nicui zabavi, kjer gotovo nijd«'va mnogo uarodnjakov in starih znancev iz (Joriee, Ueseda j« bila, Centur sva se zelo Cudila, le srednje obiakovana, akopram je l>il program prav ob^irnu ter zuniniiv. Posebno se nania je dopa^lala dekiamacija wHtiy,\* gospodtCne Kogel in fjovor g. JeloCnika o „siovanskem narodneni pesniAtvu.'* Najlepsi pa je bila zabava po besedi v prirlirnib pro-storih citainice. Vojaska godba in petje eitalnifnih pevecv se je verstilo zaporedoma. Tu sva nasla na-rodiie moze i ^ospe, prijatelje in znanee se iz (Wnice, Cutila sva se popolnoma domaCa. Kaj prijeten vtis so nania ueiisile iiarodne gospe i gospod'iCne, kramljaje v lepej slovenseini mej j»abo. Mnogo .siiieba je napravit moj stari prijatelj 9 tem; da je zahtnval. naj se storijo potrebni koraki, da se prodajaleem oglja zvonenje prepov6, ker je njega v neprijetno prevaro spravilo tako, da je Cakal s klo* bukom v roki misle, da gredo previdavat. Proti polnoci zaCeli so se prostori prazniti 1 midva sva se poslovila od rodoljubov ljubljanskih z nadej^, da bi se se Cestokrat secli v Ljubljani ali v Gorici. T —c. Iz Solkana 12. novembra. (Izv. dop.). (Javni plesi, pu narodno petje.) Povsod tozijo, da so slabe letine, da davki hudo pritiskajo in se revsdina siri; le kdor bi hotel v uasem Solkanu po zvunajnosti so-diti, moral bi reci: Glejte no, to je sreCna vas, pla-va v tolikej obilosti, da se nje razpasena mladinane mce drugaee vmeati. nego da se skoro vsako nedeljo suee in poti na javnem plesu, ki se po goriskih mestnih oglih ponosno napoveduje: rBallo a Sulcano"! — Da, da! tudi piskavo jabelko je od zvunaj lepo, ruileee in rumeno: a paglej ga od znotraj in videl boS podobo dauaSnjega Solkana. Ke maram ti je na- lja. Toda ta krasen razgled raoti zelo izvanredno divji znacaj RCrnega zidu" in njrgove okolice, h kateri tudi pred imeuovana dolina Ceta pripada. Cloveku se vidi, kakor da bi bile neznane peklenske sile to skalovje skupaj zuesle, ter sezidano delo zopet sem ter tje predrle in raztergale, da bi Ijudem veselje do tega prostora ostrupile. Kar so te sile se celega pu-stile, to drobijo druge moui, posebno voda, ki skale &e zmiraj drobi, kader zmerzne. Til v dragi pod „Cr-nira zidonr je Cakala Turke strasanka osoda. Vstric imenovanc doline Cete se razprostira na visoCinah vozka steza, po kateri morejo le ljudje in za silo tudi konjiki plezati; „Crni zid4 jo prereze, tako da je pobotnik siljen, strasanski bezen pod seboj s predrznim zagonom okolj stebraste, skalovite ker-mulje prestopiti. Na stezi pred „Lrnim zidomu so na-stavljene masine (stroji), s kateiimi je mogoCe kame* uje daleC tje v spodnjo drago ntetati. Te cudne baterije. katere namesto 2eleznih kro-gelj kamenje na sovraznika mecejo, so znali Crnogor-ci izvrstno uporabiti, kedarkoli se jim je posreCilo, sovraznika v omenjeno drago privabiti. Til so dobili tudi Sulejman pasa in njegovi polki meseca junija t. 1. strasansk kamenjski krst, ki pa nij Sulejman-u inenda niC kaj dopadal, kajti ko je se ne s polovico svojih vojakov turska tlav dosegel, odpravil se je takoj od meje Crnogorske. „Cmi zid" bode veCni spominek njegovega slavnega pobitja in gomila onim tisoCem njegovih vojakov, ki pod »Crnifll zidom" Craogorsko zemljo gaojijo, drobno slikati; Skoda za Cas in za drnilo! A to mo-ram zares obzalovati, da naSe zupanstvo tako rado-darao javne plese dovoljuje. PoStene veselice morajo | redke biti, po tern so ka^ vredne in nihce jim ne mo- ] re ugovarjati; a da neprestani plesi mladini zel6 sko-dujejo, da spodkopujejo premozenja, slabijo delavne inocl in kar je najhuje, da mladino s u r o v i j o, d e-moralizujejo, za to nam ni treba Ukati doka-zov drugod, imanio jih, zulibog, zadosta doma. Saj vidimo, kako mladenCi, kateri plese drze, na ta rafiun po veL dni pijaneujejo, cas tratijo, nemire delajo in tako celo obCico na slab glas stavijo. Xekdaj, in ni Se davno od tega, slovel jc Solkan kot poStena slo- j venska vas, njegove narodne vcselice so zbirale vec-krat v leru domaLe obeane in privabile so tinli rodolju- j be iz mesta in okolice, in vsak, kdor je prisel, bil jo vesel cvratega naroanega duha, ki se je gojil in idril v nalih domaflh krogih in hvalil je dostojno abnasa-nje iiiisih deklet in mladeneev. Zdaj se ne cuje vec" c drugih veselicah, nego o nedeljskih javnih plesih, kateri pa nemajo niiv'u'e na-rodnega znaeaja; iuje se pa nmogo po vasi od inra-ka do pozne noli, kar jasno razodeva vsemu svetu, kako se olikano vedenje sramczljivo uinika — fiedalje sired se surovoati. Moreda bode kdo ugnvarjal, da se s pogostimi pies; dobicek dcla domatfui krcniarjcm. Tega ne bom tajil. Je-li pa spioh potreba, da >teje snlkansska vas &tiruajst in vLa*ih tmli po v»»c knVmV In kdo je kriv, da kivmarji brez javnili plesov main potoM-joV Mcnda najbolje hand, ker tmijo vino *koro po enaki ivm. kakor v (iorit-i, daMraviio plaeiijejo veliko raanj daca in imajo primerno inanj^e stroske od gori-skib kremarjev, Nekdaj se je odinevalo po Holkanu v kmuah in na aiiiah poSteno hloveittku petje — zdaj ne s-Im.s dru/ega new popatVno italijan^ko pupcvanje, kojega bi se, Dug we! pravi. portent Italijaui sanii srauiova-li. V na>i >e pied main leti zarad nje zivalinosti slovefi t'italnitii vlada grohua tiMna. Mari se vedno zaluje p«i ncpuziib'jivi zgubi svojega fek rewga prijatelja, dra. Lavrif-a. ali po oui, svujega iieiitrudljivega predseduika, Doljuk-a V Vse drtigu! Ka\no sponiiii na vi hi ta mo/aka bi jo moral piobinliti i/, pt^uhuega .^piiiija, — Osoda je na«i-uiii diu>tvu zelo nemila: najboljse delavne mo« tit je razkropila po Mruem svetu, pustila nam je pa take, kateri radi velik zvonec nosijo, pa roki krizem drle. \Z Komna dne 5. okt, ilzv. dop.j. (Volitev novega zupana, lepi dnevi, letina). Brez streljanja, brez zvonenja, to je vendar Cudno! Tako so se po-menkovali ljudje danes in stikale so stare zenice glave skupaj, rekofi: da nijso se dozivele kaj enace-ga! — Bila je oamree volitev 2upaua in pudzapanov. Za zupana .sfu kandidirala gosp. Jos. Kovacic iz Kom-na in g. Ja..^ Peteliu iz TomaLevice, — pervi je dobil o komenskjb glasov. a zadnji je zmagal z cnaj-stimi giasovi proti petiai, in na ta naCra smo zgubi-li Komeaci zupana iz nase obtuse v Tomacevieo, — zato so pa zalovali zvonovi. kakor tudi topici, in kdo naj bi popis&l osupnjeno^t KomencevV! — Koliko-krat se je ze poudarjalo. .da le v edinosti je moC*4 a nasi obcmarji uijso hoteii verjeti ze dognauim stva-rem, nego so raje eksperimentirali, in a tern hoteii so dokazati svoje visoke uOenosti, mesto, da bi bili posnemali oWine Volcjigrad, Sveto in TomaOevico, ko-je so v edinosti izvoltle svojih 12 volilcev (odborni-kov) in vsled veeine tudi zupana, a Komcn le 0. me-8to, da bi imel vsaj ^ 3 svojih sinov v obc\ zboru. — Paziti je treba le, da bi nam zupana pri prihodnjih volitvah vsaj na Caven «e prenesli. kajti tija jc vendar slabejSa pot in daljsa nego v Tcmacevico. Gosp. novemu 2upanu klicemo slava ! Tako tudi njegovim volilcem, ki so vzajemno delaii in s tern Komencem dokazali. Kda sloga jaei.tf Ta dogodljaj boda naj naSim obciaarjem v i/gled in prava iola, in drugi-krat naj pride k vohtvi ne le 6 ali 7 obcinarjev, nego vseh sto in petdeset ali kolikor jih je, in videli bodete, da bomo se streljali in zvonili na dan volit-ve zupana! Ze nekaj easa imanio prav lepe, tople dneve, tako, da je raogoce vsakoverstna poljska dela opravlja-ti, le oranje je te2ko, ker je zemlja vsied pomanjka-nja vlaznosti terda.*> Terta &e pridno obrezuje; zivi-na se vedno goni na paso, toplota, cist zrak ji hasne. Tudi naso gospodo izvablja piijazuo solnCice na pro-sto in kaj rade setajo se i golobice po kratkocasnej nasej okolici pripovedovaje si o preteklosti, preroko-vaje prihodnjost 0 S presreCnih dnij S — Z letino se Kraievci ne inorerao pobvaliti, kajti pgenica je edina, ki nam je dala povoljuo zetev. Aj-do, koja je bogato obrodila, je otresel veter, terto je oklestila toca in poteptala bolezen, in verujte mi, da pri naj boljsi volji ne bodo se mozgaue meSale, ker je te kaplje bozje za hiso prav malo, za prodaj panic, zdaj pa kmet pomagaj si, kakor hoces. — Dav- *) Da ste le Soci pisali, pa se jo v*enw spiJemenilo, JSodar pQ^^bujete lepega vremeua, pa piiite zopet. kov ne okopujemo niti zveplamo in vendar dobrorode\ so neki ze terdnejSe narave, nego terta> Iz Kreda pri Kobaridu n. novemb. (izv. dop.). (Solnca naiavnega sicer nemamo, imamo pa umetno). — Tukajsnji svet podoben je restiicno Sibi-riji, kajti solnca nemamo v RobiCu (5 minut od Kreda) uze od 18. oktobra Cisto nifi. N06 traja tedaj 4 cele mesece, to je toliko, ko v Franc-Jozefovej deze-li. Megla nas obdaja celo jutro do poludne. Pajfie-vina na prostem ima 1 centimeter v premeru, kajti slana je takoSna, da se eeli dan ne otaja. NebeSko kolo, ki se v prijazni (lorici tudi nad nepravifinimi sui'e, odreka nam svojo dobroto, CeS, da je nismo vredui. I»aC pa smemo tekmovati z Gorico z umet-nim Bolncem — svetefiim plinom. Da tudi tu-kaj napredujemo, je to oeiten dokaz, kajti edini smo najbrie goriski dezelani, da se smemo se svetefim plinom ponaSati, in sicer pri g, Janczu Volarifi-u, krfi-marju v ItobiCu. Dobrota te svccavc je menda vsacemu znana, in marsikateri dezelan si bi je vofitil; ali napeljava pli-na me dalee se ne izplaca. Zuano naj bode tedaj slavnemu obeiustvu, da je fabrika izdelujoca tekofien syeteti plin, na Dunaji, in da si ga lehko, kot teko-Ciiiu, vsak omi*h. Posebno se pa prfporoCa nova sve-t*ava krfniarjem, dvu2inam in dijakom, kjer jih po veC v enej sobi biva. Nevamosti ni pri pj'mu nl-kakoiSne in je no ojO, to je polovico ceneji od pe-trolija, ki bode se zacetkom novega leta veliko drazji*). Iz spodnjega §tajerskega. (i^v. dop.;. Zna- na in slovita zavarovaluica v (Iradici wViktorijaw jc S. t. in. napovedala koukurs. l'o^ebno v L, utomerskem ukraji se je zadnji fas pri tej na slabih imgah ;e-ci „Viktoriji'* dosta posehtnikov opeklo. ZaiVticoma Ker se v Tolminu govori, da sem jaz rokopis dopisa iz Tolminskega v 43. §L ^SoCe1* t. 1., prej ko je ti list na svitlo prisel, drugim gospedom v Tolminu bral, da sera tcdaj jaz spisatelj tega dopisa. iz-rekam tukaj javnoT da r.ijsem tega dopisa niti pisal. niti v rokah imel za presojo. V Tolminu dne 8. novembra 1877. Dr. Ivan Pitamie. *) Za take dopise nrne s«>-bano, 8 sob, velike Stale, kieti in drugih pro-storov; velikega dvorisea in verta, posebno pripravna 7M gostilnieo. Xatancnrjsa pojasnila v toj zadcvi podaja lastnica Katarina IJatistic-Vndikon v Solkanu. Xaznanilo. rodpisani kupujrju sinak ali roj (zmrjet v prah) po prav dobri ceni in placujejo tucno. Kedor ima kaj tega blaga na prodaj, naj pismt'iiu nassuuni ceno in mnozino Jos. Pipan & Comp. v Trstu. Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofa. Thurnti v Gorici naznanjaj da bode dne 10. decembra 1877 zaCela javaa dra^ba (kant) neresenih zastav III. cetrt leta 1876 t. j. tiste. ki so bile zasta?ljene meseca julija, avgusta in septembra 1876. V Gorid dne 3. nwembra 1877. Ravnatelj: Lovisoni. Zvezki za pisne Taje v ljudskih solah. Z ozirom na to, da so se? preteklem solskem letu zares z izvrstnim uspehom rabili novi zvezki za vaje v pisanji, ka-tere je potrdilo visoko e. k. dez\ iolsko svetoyalstvo gorisko za rabo na ijudskik iolah, napravila' se je za solsko leto 1877—78 zopet velika mnozina takih zvezkov stev. 1 in 2. Prodajajo jih bukvarji: Base — Henrik Fillak — in Wokulat na Trav-niku po 1 gl. 25 kr. sto, na drobno pa ne nad poldrugi krajcar vsak zvezek. OKLIC! Dobrodelni bazar na Duuaji prodaja o priliki rusko-tursko voj.skc naslpdnc rcci, ki naj si« o bo/irnth praznikih v noheni druzini no po^re-sajo. t'ena je nov(?rjotn<> nizka. Za 5 gold. 75 Lr. a. v# 1 majhr>n el*»ganten gla- !! sovtr. na ktoroia d<»cki in '{'. d'iklico igruti /amorcjo ' naj li.-pso komiido. i 1 tako inn'TK>v;in Wur-t'-I.- I Th^ati-r, v prvt-m d.-j.inji ; p«-kl«-tj«ri'k jmla v/anx?. 25 kra-imh dck(ira«ij /a ho/irllll .in'V«>. 25 .-wr Zii b.»/!.'no dr. vu. 25 kr.jinih ivi•I'lukiiv , v kt«n .«*¦ ivcrp na Imzir- nn iir<;\o st»\ij«». 1 kin.vkiilandiirii!. ki [1 ki>/.(»I(*«'v prt'ttriK1. 1 !( jut td.lrM'llo plllirko, s ki ,;<• v plcti im'Mi ko^i-ku. wt-vi.iLljr. :s 1 porzijausk prazntrcn voz, ktorcga koza pcljc. 1 benesko ognjiscc, s po- (j sobniiu prithkom se po- kaze oinirua knjftzii". 1 Siinpans (opica), ki ini- nixtru jczik kuw». 1 orijfMitnlsku kl«?tko z.t (ir»> h trcmi tii'j, ki vcii- 1 i-^ipt!ivskt» >«tra/.iio luAo, -tr.i/ar h'idi. 1 t'arovni mliit. 2 it-pu kartona / l«-»a. ra-/ni /(ipopadrk za otrokc v-iiko -.tur.^ti. 87 kosov! s t«* nav»'d«>ni" **«'«'» utam-jif v 5 kM. T."» kr. a. v. Naslov ali adresa: ilip I«* Wicn, Stadt, Klisabethstra>*se 2C>. Po-iija si' proti pfi^ttii in pA/i'tji all za p'i«hitti dinar. Hazolas. Daje se v najem, do sedaj dobro obi-skovanu Macuna kolonijalncpi blaga s to-bakurnico (truflko), Oni, ki /Hi, o tetu tanj»» poizvedeti, oglasi naj • se pri podpisatiem lastiiiku Sv. Km pri Ajdovitini 8. nov» 1877. Leopold Komar. Samo z nakazanimi novel se more naroCiti: II. snopir slov. nar. pesni* Na 22 straneh velike 8. obsega 22 manj poznanih, Cetveroglasno upravljenih domafiink. Cena 90 kr. Xovi gg. narocniki dob^ I in II zvezek za 1 gl. 50 kr. Glnha pisraa se prezirajo. F Kmafa na Goriikem* Josip Kocijandid i Gostilna pri ZLATEM JELENU 1 ? Gorici nasproti Ikofije je zopet odprta in sicer je vsa pre- _ narejena in prav primerno opravljena. tt To naznanjam nljudno slavnemu ob-cinstvn z dostavkom, da bora vedno skrbel za dobre jedi in pijace po spo-dobnih cenab, za tofino postreibo bo-disi t jedilnicak kakor v spalnih so-bah in da bode tudi za voznike prav dobro preskrbljeno. Za to se nadejam, da me bodo p. n, gosti s pogostira o-biskovanjem blagokotno podpirali. K. A. mmm Izdavatelj in od|o?orni irednikr AKTOIf FABWANI. ^ Tiskar: MAILING v Gorici,