¡Štev. 47. Y Mariboru 19. novembra 1874. TeCaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom zaoeloleto 3gld. —kr. „ pol leta I „ 60 „ „ detrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Naprave za uboge v krščausko-kat. cerkvi.
S sv. krščansko vero je zasijalo tudi ubogim in zapuščenim milo solnce usmiljenja in tolažbe. Kolikor je še dan denešnji med ljudmi navade ali nagnjenja ubogim pomagati, joto sad krščanstva, ki je tako globoko korenine pognalo v družbinske razmere, da svet krščansko misli in čuti, če se tudi tega ne zaveda ali pa, kakor pri denešnji liberalni pijanosti, naravnoč brani. Pa ganstvo usmiljenja ni poznalo; usmiljenje veljalo je tudi najboljšim med pagani kot spaka srca (onimi vitium), dš,, še za veliko pregreho se je štelo, da bi koga sočutje do ubozega premagalo. (Cicero pro Murena 29.) S krščanstvom je prišla še le prava ljubezen na svet in svete ljubezni sestra je milosrčnost. Tam, kjer je zibelj krščanstva, v Jeruzalemu, se je tudi ljubezen in milosrčnost med verniki v toliki meri pokazala, da se ni več čulo: „To je moje, to pa tvoje", marveč so bili verniki kakor otroci enega očeta, ter ni nobeden več hotel svoje lastine imeti, — kar je gleštal, pripadalo je vsem. Apostolska zgodba nam popisuje to vzajemno ljubezen prvih vernikov tako-le: „Množina vernikov bila je enega srca in ene duše; nijeden teh, ki so kaj imeli, ni govoril, da je to njegovo, ampak bilo je vsih skupaj, in ubožca ni bilo med njimi. Kteri so namreč lastniki zemljišč ali hiš bili, so to prodali in znesek apostolom izročili. Podeljevalo se je vsakemu, kolikor je potreboval."
To je bila krščanska sodeležnost (komunizem), ki se je rodila iz žive vere in ljubezni in velevala premožnim, oddajati, česar jim za preu-žitek ni neobhodno potreba bilo, naj bi onim bilo v pomoč, ki so premalo gleštali. Obvezani v to se ve da premožni niso bili, storila je to le prisrčna ljubezen, ki je premožnejše nagibala, da so se po nasvčtu Kristusovem ubogim v prid prostovoljno odpovedali svoje lastine, ker so poznali in si prav k srcu vzeli prežlahtno resnico: da pred
Bogom ni razločka med ubožcem in bogatinom ter si je Sin božji sam uboštvo izvolil, da je nas obogatil. —
Ko se je pa krščanstvo bolj sazširilo, ni ona bratovska sodeležnost več mogoča bila. Ona biva le po nekterih, pravega duh& navdanih samostanih, v kterih posamesni redovniki nič svojega nemajo, ampak so le sodeležniki tega, kar jim samostan za preužitek podaja.
Skrb za uboge bila je v kat. cerkvi že iz začetka poglaviten del apostolskega delovanja. V Jeruzalemu prejemali so in razdeljevali apostoli darove za uboge (ap. zgod. 4, 34. 35.); v navado so prišli kmaln vkupni obedi ubozih (agapije) po božji službi. Ko so se pa krščanske srenje če dalje bolj množile ter prihajali mnogovrstni ljudje v kraljestvo božje, posebno pa, ker so se apostoli morali ločiti in po vsem svetu podati, da so oznanjevali sv. evangeli, so osnovali posebno službo za preskrbljeva-nje ubozih, namreč službo diakonov, kterim je odslej pripadala dolžnost, prejemati in deliti mi-lodare, voditi vkupne obede in vse naprave za uboge. To je bila priprosta osnova cerkvenega preskrbljevanja ubozih. Navdajala je dobrotnike, oskrbnike in uboge krščanska ljubezen, ki zlaj-šuje enim trud ino skrb, drugim pa težave uboštva.
Ko so pa brezštevilne trume nevemikov (paganov) pristopile k krščanstvu, se je tudi pre-skrbljevauje ubozih žalostnim okolščinam pagan-skega sveta primerno uredilo. Duša vsemu temu bil je sv. Pavel, apostol paganov. Proglasil je (Rom. 12, 5.) prevažno krščansko ravnilo: d a smo vsi, bodi si kdo ktere koli narodnosti ali družbinske vrste, le ena celota, skrivnostno telo, čigar glava je Kristus, kršenci pa u d j e. Pri tej vzvišeni edinosti in združbi s Kristusom nehajo malenkostni in sebični razločki narodnosti in pozemeljskih častnih stopinj, se rodi med raznovrstnimi ljudmi prava bratovska lju-
bežen, ki ne vidi v bližnjem kaj drnzega kakor
—	kristijana, posvečenega brata Kristusovega!
Na to vzvišeno ravnilo je oprl sv. apostol Pavel tri poglavine načela krščanske dobrodelnosti.
Prvo je načelo krščanske vzajemnosti, da je eden za vse in vsi za enega. Potem načelu ima bogatin moral i čn o dolžnost, od tega, kar mu preostaja, ubogemu bratu ali revni sestri rad in z veseljem pomagati. Dobrodelnost ne sme prisiljena, ampak mora prostovoljna in radostna biti. „Vsak naj da, kakor mu srce veleva, ne z otožnostjo ali posiloma; kajti dobro voljnega darilca ima Bog rad." (II. Kor. 9, 7.)
—	Visoko vrednost takih milodarov popisuje sv. apostol kaj lepo v raznih svojih listih imenovaje miloščino „prijeten duh, Bogu všeč dar", kakor tudi Gospod sam govori: „Kar ste kteremu teh mojih najmanjših bratov storili, storili ste meni". (Mtv. 25, 40.) — Po tem načelu daje darovalec darilu pravo ceno, ne pa darilo darovalcu; zato-raj zamore najmanjši dar v pravem duhu darovan, isto ali še večjo ceno pred Bogom imeti, kakor velik dar. — Kdor ima z denarnico za uboge kaj opraviti, ve, kolike vrednosti da so ravno majhni prineski manj premožnih faranov.—Drugo načelo krščanske dobrodelnosti je prosta volja dobrotnika. Ubožec nema pravice tirjati od premožnega, da mu pomagati mora. Ona p o sil na sodeležnost (komunizem), ki je vzor prekucnežem in rudečkarjem, nema toraj zaslombe v krščanstvu ; ona je strupeni sad političnih sebičnikov, ki hujskajo delalske življe na bogatine, da si pri-sleparijo politično oblast nad bogatini in delalci, ktere potem, ko splezajo do vrhunca, od sebe pehajo. — Ubožec nema pravice tirjati darov, marveč naj hvaležno sprejme, kar mu krščanski brat poda; in ker smo vsi udje enega telesa ter je odločilna stvar duševna edinost s Kristusom, naj bo tudi ubožec zadovoljen s svojim stanom, ter se naj z malim zadovoljuje. (I. Tini. 6, 7. 17.), kajti največ ima, kdor je zadovoljen s tem, kar ima in je bogaboječ.
Iz tega pa, da si ubožec ne sme domišlje-vati kake pravice do miloščine, izpeljuje sv. apostol kot tretje načelo krš. dobrodelnosti dolžnost delati za vsacega, kdor ni bolan, da se obožanju v okom hodi in da nihčer bližnjega nepotrebno ne nadleguje. „Kdor ne dela, naj tudi ne jfe1' — uči sv. apostol. Po njegovem nauku ni delo le pokora za grehe, marveč krščanska dolžnost, po kterej pridemo do pomočkov, da tudi revnim, ki delati ne morejo, pomagamo (Efez. 4, 28.), lenuhov se pa naj verniki ogibljejo, za nje v krščanski srenji mesta ni. (II. Tes. 3, 11.)
Kdor tedaj, kakor n. pr. štajerski dež. odbor trdi, da krščanstvo delapustu in beračenju lenuhov potuho daje, ta krščanstva ne pozna ali ga pa nalašč obrekuje. — Po nauku sv. Pavla ne kaže vsak ubožec častite Kristusove osebe, ni
vsaka miloščina Bogu prijeten dar, marveč le ona, ktero naklanjamo — iz ljubezni do Boga, Očeta vseh — ubožcem, ki si uboŠtva niso sami krivi, kteri si preužitka prislužiti ne morejo, pri kterih torej uboštvo ni sramota! Ker tem ne veljajo besede: „Kdor ne dela, naj tudi nejé', imajo za-stran teh ubožcev premožniši moralično dolžnost, na toliko jim pomagati, da mogó živeti.
(Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Kdaj je sadje popolnoma zrelo?
Navadno velja za gotovo znamenje sadne zrelosti rjava ali črna barva pešek. To pa je neukanljivo znamenje le pri ranem sadju, ktero že na drevesu dozori, ko se močič spremeni v sladkor in kislina zvezana s kalijem in apnom v solnate snovi. Ta sprememba se godi o gorki toplini meseca avgusta in začetek septembra tako naglo, da so jabelka ali gruške, brž ko skapajo ali se potrgajo, popolnoma zrele in vžitne.
Celó drugače pa je to z zimskim sadjem. To še ni, ko se otresa in pobira, popolnoma zrelo. Kapanja zimskega sadja tudi ne vzročuje zrelost sadja sama na sebi, ampak zrelost vejic in lesa, na kterem sadje visi. Sok mu po vejicah ne priteka več, les se skrči in sad mora odpasti. % Ko je pa odpadlo, je še trdo, bridko in neokusno, ob kratkem rečeno še nezrelo.
Dozori še le, ko se vleže, nektero že po nekaj tednih, nektero pa še le po mesecih. Odtod prihaja, da so razni sadi tako različni po svoji trpežnosti, t. j. nekteri zacnó kmalo gnjiti, nek-teri pa se dolgo ohranijo. Kolikor počasneje se sprememba močiča in kisline godi, toliko dalje jabelko ali gruška trpi ali se da hraniti.
Tudi pri zimskem sadju, od kterega najboljši mošt dobivamo, velja za glavno ravnilo, da ga je treba pred tolčenjem še puščati, dase vleže, če hočemo, da popolnoma dozori. Bo-demo toraj čakali do Božiča in pri nekterih sortah morda še dalje? Nikakor ne! Treba je le I pozno sadje umetno do zrelosti spraviti, kar se v 8—20 dneh dožene.
V ta namen se spravi sadje v skednju ali na kakem drugem prikladnem prostoru, celó tudi v sadovnjaku na kupe, ki se potem z odejami, žaklji ali slamo pokrijejo. Sadje se na kupih vgreje, se začne potiti in zori hitro in popolnoma. Pri tem pa je dobro, da se najbolj trdo in bridko sadje v sredino kupa spravi, ali pa da se kupi po nekterih dneh razgrebajo in zvunajne plasti sadja v sredino kupa premečejo. Ce je le malo sadja, se to gojenje ali zorenje sadja lahko v kaki kadi opravi.
Spomniti pa se je, da na teh kupih ne potrebuje vse sadje jeduako dolgo časa v zoritev. Ne sme se toraj sadje, ki potrebuje v popolno do-
zorenje le kakih 4—5 dni, pomešati s takim, ki to še le v 2—3 tednih doseže. Te kupe od časa do časa z vodo polivati ni pvav in je le bolj škodljivo kakor hasnovito. Toplota, ki je pri tem opravilu glavna stvar, se s tem znižuje in zorenje preči in pači. Kdor hoče moštu vode pridjati, lahko to pozneje stori.
Kdor svoje sadje že na drevesu po redu zo-riti pusti in ga potem še na opisani način v kupe zloženo do popolne dozoritve spraviti zna, se sme dobrega mošta veseliti.
Kaljivost kostreve ali stoklase.
Skušnja uči, da se črstvo ali frišno seme kostreve ali stoklase nikdar ne sme med živinsko klajo mešati, ker to seme svojo kaljivost še dostikrat tedaj ni zgubilo, ko je že skozi želodce raznih domačih živali prišlo na gnojišče. Se celó takrat včasih začne gnati in rasti, ko je že več kaljivosti neugodnih suhih poletij kje prele-žalo. Ako hočemo kostrevo živini pokladati, jo gre prej popar iti ali skuhati, potem se naj še le živini polaga; sicer pride seme na gnoj, po gnoju na polje in tam kot nadležen in škodljiv plevel preči veselo rast koristnih rastlin.
Spremenjena
Pravila
okrajne posojilnice v Ljutomeru.
Društvo okrajne posojilnice v Ljutomeru, ki od 15. septembra 1872 obstaja, je na podlagi do-zdanjih svojih pravil in to po §. 2. in 40. pravila spremenilo, da si pridobi vse tiste pravice, ki jih postava od 9. aprila 1873. podeljuje društvom v društveni zapisnik vpisanim ali registriranim. A. Firma, sedež in predmet podvzetja.
§. 1. Podpisani sestavijo društvo s firmo: „Okrajna posojilnica v Ljutomeru, registrirano društvo z neomejeno zavezo" s tem namenom, da se po vzajemnem zaupu (kreditu) društvenikom z denarnimi posojili pri gospodarstvu in obrtniji pomaga in se društveniki tudi k varčnosti vzbujajo.
Sedež društva je v Ljutomeru.
B. Društveni zaklad ali fond.
§. 2. Društveni fond se nareja:
a)	iz vstopnin in vložnin udov,
b)	iz vlog posojevalcev in
c)	iz delov pridobljenega čistega dohodka.
C. Vredovanje in opravljanje društvenih zadev.
§. 3. Društvo opravlja in vreduje vse svoje zadeve samostojno in pri tem se udeležujejo vsi njegovi udje.
Organi društva pa so: I. Načelstvo,
II. Nadgledstvo ("nadzorno svetovalstvo) in
HI. Občni zbor.
I. O načelstvu.
§. 4. Načelstvo obstaja:
a)	iz načelnika,
b)	iz denarničarja,
c)	iz pregledovalca in iz njih namestnikov.
Udje načelstva in njih namestniki se volijo po listkih po nasvetu nadgledstva v občnem zboru po večini glasov na tri leta.
Po preteklih treh letih zamorejo zopet voljeni biti. —
Za njih izkaz ali legitimacijo služi zapisnik občne seje, v kateri so bili izvoljeni.
Pravice načelstva v obče in način uradovanja.
§. 5. Načelstvo zastopa društvo v vsih njegovih zadevah pred sodnijo in drugod s tistimi pravicami, ktere mu podeljuje društvena postava od 9. aprila 1873; podpisuje v imenu društva veljavno tako, da najmanj dva uda pod firmo društva svoje ime lastnoročno podpišeta, ter vodi vsa društvena opravila samostojno, na kolikor ni pri tem po sedanjih pravilih ali poznejših sklepih občnega zbora omejeno ali navezano na odobrenje nadzornega svetovalstva ali občnega zbora.
§. 6. Društvena opravila rešujejo udje načelstva v sejah -po večini glasov in pod vodstvom načelnika, kateri sklicuje razun rednih sej tudi izredne, ako to predmet obravnave zahteva.
Oni imajo skrbeti za celó redno in pregledno zapisovanje v raznih društvenih knjigah, za se-stavljenje končnoletnega računa in bilance, kakor tudi, da se denar in vrednostne listiue dobro varujejo. —
§. 7. Posebej pa ima načelnik nadzorovati delovanje svojih drugov in ž njimi vred skrbeti, da se društvene pisma, ki imajo kako vrednost, in denar pod varnim in najmanj dvojnovrstnim zaklepom hranijo. On oskrbuje dopisovanje in sod-nijske reči in zvršuje sklepe, ki so od večine zbo-rujočih udov storjeni in podpisani.
Najmanj vsak četrt leta mora denarnico in njeno stanje pregledati, ter ima, ako najde tukaj kako pomanjkljivost ali nepravilnost, kakih napak pri spisovanju knjig, to nemudoma nadzornemu svetovalstvu naznaniti, da se napake odpravijo.
§.8. D en a mi čar prejemlje vloge in doneske v denarju in zaupnem papirju, ter je za te odgovoren. — On mora v prijemkih in izdavkih in v drugih blagajniških opravilih po posebnem napotku, ki se mu je dal,- dotične knjige in spise voditi, vsak mesec opravilen pregled in blagajnišk izkazek predložiti, in konec leta letni račun s pomočjo preglednika sestaviti.
§. 9. Izplačevati sme samo po nakazih, podpisanih od dveh udov načelstva, izmed kte-rih je eden tudi lahko on sam. Ravno tako je pri pobotnicah o sprejemu denarja v društveno denarnico potreben razun njegovega še podpis kte-rega drugega uda načelstva.
§.10. Preglednik nadzoruje vse prijemke in izdavke, pazi, da so vsi v redu in podpisuje
vkupno z denarničarjem vsa pisma v prejemkih in izdavkih, sestavlja vkupno z denarničarjem blagajniške preglede in sklepe računov, in ima poseben ključ do društvene denarnice.
§.11. Za tisti čas, ko bi bil kteri izmed teh opravilnikov zadržan, ima tistega mesto dopolniti nja namestnik, kteri pa ima potem iste pravice in nosi tudi isto odgovornost.
§. 12. Občni zbor sme ude načelstva, kadar mu se potrebno zdeva, ali vse skupaj ali pa vsakega posebej od njih opravil odstaviti. Poslednji pa imajo pravico, ako se jim pri tem krivica godi, terjati za to odškodovanja na podlagi pogodbe, ki so jo z društvom sklenoli.
§. 13. Ako jih pa nadzorno svetovalstvo odpravi, do česar tudi pravico ima, mora potem občni zbor, ki se ima v kratkem sklicati, v tej reči končno odločiti.
§. 14. Udje načelništva dobivajo za svoje opravila plačilo, za ktero so se z društvom pogodili. —
Državni zbor.
Seja 72. Goriški poslanec grof Pace se je odpovedal volitvi v centralno komisijo za vrav-nanje zemli. davka.
Pravda s poslancem Scboffelnom, ki ga je sodnija pred se klicala, je mirno iztekla, ker je zatoženec meseca okt. razglasil v „mesečniku za gozdarske zadeve" pismo, v kterem izreka, da ni on v volilnem shodu 9. jul. t. 1. žalil minister-skih uradnikov, češ, da so za posel nesposobni in spačeni, marveč so le novine krivo posnele nja govor. Vsled te izjave je pritožba nazaj vzeta.
Predlog poslanca Ros erj a, da se zastarela osnova avstrijskih zastavnic razmeram časa primerno predela, je bil sprejet in gospodarskemu odseku v pretres izročen.
Nadaljuje se razgovor o delniški postavi. Zastran časa, kedaj da se ima bilanca (pohot) izdelati in'predložiti (§. 185), je obveljal odborov načrt, da se bilanca sestavi „vsaj v prvih 6 mesecih" po preteklem prvem gospodarskem letu. Poslanec Neuwirth je predlagal, naj bi se vzelo namesto v 6 „vsaj v prvih 4 mesecih", da bi ak-cijonarjem ne bilo treba poldrugo leto čakati na prvo bilanco, pa ni obveljalo. — Nasproti je pa obveljala Neuwirthu prememba določbe a) §. 185. da se namreč d i vi d en de (deleži) akcijonarjem le iz resničnega, ne pa iz domišljenega kapitala izplačujejo; vsled tega se mora tudi v bilanci povzeti stan premoženja, kakoršen je v r e s-niči, ne pa po številkah, ki za čas sestavljene bilance resnične več niso. Drugi §§. so bili brez premembe sprejeti. Določba §. 190, da odloči pri glasovanju v občnem zboru nadpolovična večina navzočih akcijonarjev, „če društvena pogodba kaj drugega ne določuje, pri čemur je ostati", se je po dr. Herbstovem predlogu spremenila tako-
le: „Na kolikor pa društvena pogodba večje število k veljavnemu sklepanju v občnem zboru tirja, naj pri tem ostane". To ima odbor v novič pre-tresti in predložiti. Stvar je pa važna, kajti po prvotnih besedah §. bi se bile lahko raznim sleparijam vrata na stežaj odprla, ako bi n. pr. po društveni pogodbi pripuščeno bilo le majhno število navzočih akcijonarjev.
S ej a 73. je bila v mnogem oziru prav mikavna, ker je vlada s pomočjo skrajne desnice (federalistov) in skrajne levice proti središču opravilnih svetovalcev pri enem §. deluiške postave zmagala, potem ker je min. Stremayr na neko vprašanje odgovoril, iz odgovora pa slabo plačani duhovniki pozvedajo, da še bodo — dolgo čakali; slednjič ker je poslanec, dekan žl. Pflttgel, ministru pravosodja in liberalni stranki prav dobro zasolil. —
Na vprašanje, zakaj da že v letošnjem drž. proračunu ni postavljen znesek, ki ga bodo župnije in samostani v cerkveni fond plačevali, je odgovoril min. Stremayr, da se to zato zgodilo ni, ker ni zadosti vedeti, koliko da naj vsaka župnija plačuje, ampak treba tudi določiti, koliko da še naj obdačencu za preužitek ostane, kar še pa dozdaj ni mogoče bilo določiti. Potem takem se še prav ne ve, koliko da se bo enim vzelo in koliko drugim dalo. — Kadar bo vse to določeno, potem sledi dodatek k proračunu pod donečim imenom : „obdačenje župnij" za leto 1875.
Nadaljeval se je razgoror o delniški postavi. Najpred se je po odborovem nasvčtu zavrgel predlog Neuwirthov, da se §. 185. a) spremeni; toraj ostane prejšnja določba, da se deleži dele, kakor kaže bilanca dobiček, če tudi ni v vsem resničen. — Pri §. 191. si je odborova m a nj š i n a prisvojila proti večini določbo vladnega načrta, ki je manjšini delničarjev na korist, ker določuje v 6. odstavku, da zamore manjšina delničarjev enega izmed sebe v nadgledno svetovalstvo spraviti, če je ta pri volitvi vsacega svetovalca posebe vsakokrat vsaj četrti del glasov dobil. V tem slučaju stopi on brez nove volitve na poslednje mesto svetovalcev. — Pri glasovanju po imenih je bil ta odstavek s 128 glasovi proti 93 sprejet. Nja praktična vrednost se kaže v tem, da bi, kakor je drž. pravdnik in poslanec Lienbacher bistroumno razložil, manjšina delničarjev brez te določbe nikoli ne mogla poslužiti se pravic, ki jih ta postava podaje. Po §, 224. c) namreč smejo delničarji, ako znaša vrednost njih akcij 10. del društvenega premoženja, po izvoljenem pooblaščencu društvene knige pregledovati, ako poprej dokažejo, da stvar ne gre v redu. Kako bi pa mogli to dokazati, če nemajo v naglednem svetovalstvu moža, ki ima priliko, prepričati se o tem, kako da se gospodari.
Pred tem sklepom je dekan Pflligel, ki je tudi za to določbo glasoval, ministru pravosodja in liberalnemu poročevalcu z Bukovine v prav zasoljeni besedi pod nos dal. Ker je poročevalec
akcijske postave iz začetka ongavil, da je vera v čudeže tudi denarnega poloma kriva, češ, da so ljudje preveč lahkoverni bili, je dekan Pfltigel pokazal tiste, ki so ljudem pogum dajali, ki pa niso duhovniki bili, marveč vladni možje, ki so v zbornici predigovali o čudežih gospodarskega napredka v Avstriji, odkar imajo krmilo v rokah ustavaki. In ker je minister pravosodja g. dekana zasegal, da naj on s svojimi tovarši rajši za-to skrbi, da ne bodo ljudje več tako lahkoverni, mu je dekan odvrnil, da prosto ljudstvo, s kterim ima on s svojimi duhovskimi tovarši v cerkvi opraviti , ni bilo opeharjeno na borzi in pri bankah, nego le visoka in najvišja gospoda, toraj bi bil — pravi dekan — g. minister pravosodja prav za prav moral svojemu tovarišu, ministru nauka, naročiti, da se naj po visocih šolah uči, kako da se višji stanovi sleparij varujejo. Slednjič — pravi dekan šaljivo — se je g. minister pravosodja tudi v tem zmotil, ker je hotel njega — dekana — podučevati, kaj da je nja dolžnost, ko spadajo taki poduki po najnovejšem c. k. cerkvenem pravu v področje ministra za nauk in bogočastje. — Kar so iskali, so dobili.
Seja 74. Prvosednik naznani, da je poslanca žl. Agapsoviča mrtud na srcu zadel in je nagloma umrl. Stavljene so bile 3 interpelacije: Dr. Heilsberg-ova, ali ne bi kazalo, znesek za obravnavo v malenkostnih stvareh zvišati na 50. gld.; Cokova zastran železnice s Trbiža in od one strani z Vidma v Pentebo; dr. Rusova do ministra za nauk in bogočastje, kedaj da bo več lukinj v kon-fesionelnih zadevah zadelanih, ker manjka postave, kako vravnati kat. bogoslovske fakultete, kako izobraževati kandidate duhovskega stanu, zastran cerkv. patronstva, uprave pri cerkvenem in župnijskem premoženju in osnovanja farnih srenj. — Vidi se, da hočejo liberalci po vsej sili iz državnega zbora napraviti cerkveni zbor in najvišje sodišče za vse cerkvene zadeve. —
V svojem in svojih tovarišev imenu podpera dr. Klepš predlog, da se staro-katoličanom ali bolje zastarelim katoličanom pravice „verske družbe" podelč, češ, da so ti odpadniki državi koristni, ker se borijo za svobodo države proti — Prusom? ne, ampak proti stranki — pravih katoličanov, ki častijo v papežu nezmotnega učenika vseh vernikov. Stvar se konfesionelnemu odboru v pretres izroči, toraj bomo še enkrat čuli in vi-dili, kako da se — otrobi vežejo.
Potem se je delniška postava za nekoliko §§. naprej porinula, pri §. 206. a) pa zopet obtičala. Po nasvetu poslanca Gomperca se spremeni §. 192. tako, da se nadglednemu svčtu ne zagotovi naravnoč nagrada iz čistega preostanka, ampak v obče le po sklepu občnega zbora po preteklem prvem upravnem letu. — Drugi §§. govorijo o dolžnostih in odgovornosti nadglednih svetovalcev. Pri §. 204. obvelja prememba od poslanca Gomperca nasvetovana, da so namreč
nadgledni svetovalci porok le za škodo, ki izvira iz namišljene ali vnemarne zamude v zvrševanju njih dolžnosti, v tem ko jih je odborov načrt hotel odgovorne storiti sploh za vsako škodo, ki društvo zadene.
Dopisi.
Iz Maribora. Tajčer Mihi Wretzl, „pa-verski kmet" in strah Nr. II., je dobil „orden" za zasluge pri šolstvu. Ni sicer kake knige za šolo spisal ali novo motovilo za računstvo izumil, da bi zasluge za „šolstvo" imel; zaslug si je pa vendar pridobil s tem, de je s poslancem g. Brandstetterjem v zvezi na noge spravil novo šolo v Radvanji blizo Maribora, ktera je izklučljivo nemška ter ima poglaviten namen, med zarodniki „paverskih kmetov", Wretzlnovih sosedov, nemštvo širiti. In to je res zasluga! Ker se namreč po drugih narodnih šolah in menda tudi v magdalen-ski predmestni šoli pedadogika vsaj še zaletava v slovenski abecednik, in torej nemškutarjenje vendar kolikor toliko overa, je Wretzl že zdavno spre-vidil, da to nič ni, marveč treba za slovenske otroke posebne šole, v kterej pedagogika ednim skokom plane na nemško lojtro, po kateri se mla-dež v par letih spné do popolne nemške omike. Da je taka odločnost v resnici zasluga, spozna vsak, kdor je tako srečeu, da ne ve celó nič o žalostnih vspehih nemških šol za slovensko mladež. Mi torej g. Wretzelnu k prejemu ,,ordna" iz srca čestitamo, in to tim bolj, ker se dan denešnji zasluge za ljudski blagor tako redko priznavajo in odlikujejo. Ker je Wretzl ob enem pri vsaki volitvi vtepal volilce „paverskega" stanh med privržence nemškutarskih kandidatov ter tako zopet in opetoma bistveno nemškutarski in liberalni stvari do zmage pomogel, je res poslednji čas bil, da so se na višjem mestu Mihelna Wretzelna spomnili in ga po zasluženju tudi počastili.
Toraj, na mnogaja leta, Mihelnu Wretzl'nu!
Iz Celovca, (f Čast. g. spiritval Karol Dürnwirtb.) Gotovo bo mnoge bralce „Gospodarja" zanimivalo zvedeti žalostno vest, da je č. g. Karol Dürnwirtb, kn. škof. duh. svetovalec in spiritval v krškem semenišču, dné 11. t. m. umrl. Bil je še le v 46. letu svojega življenja, izgleden duhovnik, v resnici prav vzor kandidatom duhovskega stanú, kterim je bil za duhovskega očeta postavljen. Bolehal je že več let za jetiko, da smo vsi vedeli, da ga prej ali slej zgubimo; pa to nam žalosti ne manjša, ker smo zgubili moža, kakoršnjih je dan denešnji prav malo. Da ne opisujem dalje njegovih zaslug pri vodstvu kandidatov duh. stanú, omenjam le to, da je tudi slovenska domovina v njem zgubila iskrenega prijatelja in marljivega delalca. —
Rojen sicer od nemških roditeljev je pokojni vendar že kot dijak pri rajnem profesorju Janežiču slovenščine tako marljivo se učil, da je
izborno pravilno slovenski pisal in govoril in to posebno rad, ter tako marsiktero slovensko pokveko, ki se materinščine sramuje in jo po mogočnosti zatira, na sramoto stavljal. Ves vnet za duševni napredek ubogega slov. naroda je tudi v odboru društva sv. Mohora neutrudljivo delal in pomagal, da se je lepi namen tega društva tako vspešno dosezal.
Bodi toraj blagemu možu v „Gospodarju" očiten spominek shranjen!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svetli cesar so se s cesarico dné 11. t. m. nenadoma iz lova v Par-dubicah podali bili v Prago. Kakor bi trenil, je bilo mesto razsvetljeno, ko sta se cesar in cesarica med 6. in 7. uri na večer v kraljevi grad Hradžin peljala. Z navdušenimi „slava" klici je mnogobrojno ljudstvo povsod spremljevalo cesarja in cesarico. Bolj pa ko je češki narod nenadnega kraljevega pohoda v zlati Pragi vesel, bolj kislo se drž6 ustavaki, zagrizen^ nasprotniki Slovanov sploh in še posebno vrlih Cehov, ki nočejo po nobeni ceni plesati po ustavaški piščalki. Do vrha je pa ustavakom in nemčurjem prikipela jeza in osnpnjenost, ko so čuli, kar se je ob tej priliki v kraljevi Pragi govorilo. Svetla cesarica se je županu praškemu, g. H u 1 e ž u, prav srčno zahvalila za sijajni sprejem in posebno še za to, da so bili cesar meseca sept. t. 1. tako navdušeno in veličastno na Češkem sprejeti, kar je cesarico v daljnih krajih prisrčno razveselilo. Pristavila je visoka gospá, kako močno da ji na Češkem in posebno v častiti Pragi ugaja in da upa, skoro se povrnoti v Prago. — Blizo enako so odgovo-vorili svetli cesar županu, pristavši, da le obžalujejo, da ne morejo zdaj dalje časa v Pragi se muditi, da pa menijo skoro zopet priti in tona dalj e časa.
Nad vsem tem obšel je smrten strah vladne kroge in ustavake in to tim bolj, ker tudi druge prikazni naznanjajo velike spremembe v mi-nisterstvu, zaupljivi celó pravijo, da tudi — v notranji sistemi, kar pa še menda tako blizo ni. Trije poglavitni uzrokiso, ki pospešujejo konec sedanjemu ministerstvu in gladijo pot — federalizmu. Prvi uzrok je velika gospodarska nezgoda. Takraj in onkraj Litave velik deficit v državnih proračunih, dau nadan večje zastajanje trgovine in obrtnije (na Dunaju je pri nastopu zime naenkrat te dni 1300 delalcev ves zaslužek zgubilo ter mora policija vedno pripravljena biti na silovite dogodke), pri vsem tem pa nikjer pravega zaupanja, povsod stokanje pod velikimi dačnimi bremeni.
Drugi uzrok je razpor med mogočnim ministrom vnanjih zadev, grofom Andrassy-om in med ministroma trgovine in financ. Vsled poto-
vanja cesarjevega v Petrograd na Ruskem povrnolo se je starodavno prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo. Nasledek tega je bil, da je ruska vlada z našo v dogovor stopila zastran čolne polajšave na rusko-avstrijski meji, ter je dovolila Avstriji toliko haska, kakor nobeni drugi državi. Minister Andrassy podpiral je stvar na vso moč, ker vidi v prijateljstvu z Rusijo velik dobiček ne le za av-strijsko-ogersko trgovino, marveč tudi za magjarsko politiko v podunavskih turških pokrajinah. Po pol letnem dogovarjanju z rusko vlado je pa naenkrat navstala nevarnost, da se vse razbije, in tega sta kriva omenjena ministra, posebno pa trgovinski, ker tirja od ruske vlade kot pogoj čolni pogodbi, da se obveže ob določenem času izdelati železnici do Tomaževa in Novosielice, kder se stikate s progama avstr. železnic. Rusija sicer hoče prikleniti železnici z avstrijskimi, toda siliti se ne da gledé časa. — Andrassy tirja v odločnem pismu do obeh ministerskih tovarišev, da naj od-jenjata od pretiranih tirjatev in se zadovoljita s ponudbami ruske vlade. — Najhujše pri tej stvari je, da so se te praske najpred v „N. fr. Pr.", potem po vseh drugih novinah na veliki zvon obesile. — Tretji uzrok, da se je sedanje ministerstvo zmajalo, je slednjič razžaljenje Poljakov, kar je za vsako vlado nevarno. V odboru za pre-tresovanje drž. proračuna je namreč s privoljenjem ministra Stremayra in vodje ustavakov, dra. Herb-sta, z veliko večino sprejeta resolucija proti dež. šolskemu svétu v Galiciji, ki ima pravic, kakor nijeden drugi ne, da s amo s talno, brez minister-skega vtikanja, upravo šolskih zadev zvršuje. Ne-zadovoljneži so se skrili za vlado in ustavake, ki itak samostalnosti v nobeni deželi ne trpijo, in tako je prišlo do resolucije, ki je Poljake razka-čila. — Vse to in pa krepko obnašanje češke opozicije pomenja bližnji konec ustavaške glorije.
Vnanje države. Pri volitvah v drž. zbor na Italijanskem dobila je vlada sicer večino za se, pa voljenih je posebno po Neapolitanskem mnogo avtonomistov, t. j. prijateljev d e ž e 1 n e samouprave, ki ne trpi sedanjega centralizma. Ru-dečkarji so tudi zadovoljni, ker so na več krajih zmagali; v Rimu je celó na dveh mestih Garifa al d i z ogromno večino zvoljen! — Cerkvi udani katoličani niso^ šli volit.
Karlisti na Španskem so se pri trdnjavi Irun morali republikancem umakniti, ker je bilo teh veliko več. Na obeb straneh je bilo mnogo ranjenih in mrtvih. Zdaj ko so se oddelki kraljeve armade združili, začeli so napadni boj (ofenzivo) proti republikancem. — Kraljev brat Alfonzo je bajé na Španskem ostal.
Iz Ruskega prihaja čuden glas, da so za-lezli grozno zaroto, segajočo v najvišje kroge, ter je že kakih 3000 ljudi, med njimi mnogo gospa, zaprtih. Nekoliko dvomljiva je pa stvar zato, ker gredó te novice skoz Bero lin v angleške liste.
Za poduk in kratek čas.
Nekaj o slogi med Slovenci.
Iz NevtraliŠSa.
Že večkrat sem bral v „Slovencu", da se dela za neko slogo med konservativno in liberalno stranko na Slovenskem. Sloga je res lepa reč, pa se le najde tam, kder so ljudje enači h načel, enacih misli. Ce tega, ni, ampak so si načela v bistvenih stvareh navskriž, ni sloga mogoča; če se tudi stranke za čas pomirijo, načel pa ne spremenijo, so le podobne vojnim oddelkom v boju, ki se tudi pomirijo za nekoliko časa, potem pa zopet in še hujše zgrabijo.
Radoveden sem toraj bil, kakošen duh da zdaj veje po „Narodu", ki kliče na spravo, ter pregledam nekoliko poslednjih listov. Odkritosrčno povem, da nisem zapazil v glasilu „liberalnih" Slovencev spravljivega duha, niti ne jasnejših nazorov. „Narod" meče okoli sebe s „klerikalci" in „ultramontanci", kakor poprej ter še zdaj ne spozna potrebe, da se katoličani branijo proti liberalizmu, ki hoče „po postavni poti" delavnost kat. cerkve zatreti. Vsi drugi, ki napadajo cerkev in vero, imajo prav, le kaloliški možje in listi mu niso po godu in gotovo se še zdaj „Narod", če treba stokrat priduši, da liberalizem kat. veri in cerkvi celó nič nevaren ni. V tem oziru, kar spre-vidnost in odkritosrčnost zadeva, se mi že bolj dopada ekselenca minister Stremayr, ki je nedavno pred svojimi volilci v Voitsbergu naravnoč izrekel, kar ves svet razun „Narodovih" piscev ve, da se je ,,na liberalni strani hotela pšenica s plevami izplati, ker se je napadala vera in cerkev" — „man bekämpfte den Glauben, man bekämpfte die Kirche!" To so delali in skušajo še liberalni naprednjaki, nemški kakor slovenski, ki ne poznajo druga, kakor edino le „narodnost", druge pa, ki branijo vero, kat. cerkev in njene pravice, psujejo in pitajo s „klerikalci", „ultramontanci", „jezuviti", „mračnjaki" in kar je še več tacih pridevkov v liberalnih litanijah.
Pa povrnimo se nazaj h glasilu slovenskih liberalcev. Kako sodi „Narod" zdaj, ko piše o potrebi sprave, o teh rečeh? Le berite in potem sodite, koliko spravnega duhá ti „pisci" imajo! V nekem članku odgovarja nemčurskim listom, ki se „mladoslovencem" posmehujejo, češ, da jo hočejo zdaj zasukniti, ter pravi, da mladoslovenci nikakor ne mislijo svojega prepričanja popustiti, marveč so „v vprašanjih občečloveške svobode (ki se zdaj sploh s frajmavrerji zoper kat. cerkev povsod vzdiguje) in liberalnih idej z naprednjaki vseh omikanih narodov (toraj tudi z Bis-markom in njegovimi pomagači) enih misli." — To je dovolj odkritosrčno! Sprava s takimi ljudmi (sreča da jih razun „Narodovih" piscev ni mnogo med Slovenci!) se mi dozdeva kakor pogajanje s tatom, ki mi je klobuk in suknjo ukradel, ter mi
hoče klobuk povrnoti s pogojem, da — o suknji več ne govorim, ali je moja ali njegova. —
Gledé na vse to je pač celó resnično, kar piše „Brencelj" menda v 12. številki v naslednjem „Pogovoru":
Tone. Večkrat sem že slišal besedo „srednja stranka". Kaka stranka je li to?
Jože. To je stranka, ki hoče biti v sredi med „starimi" in „mladimi".
Tone. Pa vendar ne razumim prav.
Jože. Poslušaj, ti bom prav po domaČe razložil. Staroslovenci trdijo, da 2krat 2 je 4.
Tone. Prav imajo, saj je res!
Jože. Res je! Toda „mladi", ki nočejo, da bi „starih" beseda kaj veljala, pravijo, da 2krat 2 je 6.
Tone. Ni res! Ne znajo računiti! Kdo jim bo to verjel?
Jože. Le stoj! So pa tudi taki, ki ne marajo „mladih", ker vedó, da 2krat 2 ni 6, pa vendar nočejo pripoznati, da imajo „stari" prav. Zato hočejo biti med obema v sredi in pravijo: 2krat 2 je 5.
Tone. A, taki so! Zdaj jih pa že poznam in vem, koliko so vredni. —
Razne stvari.
(Drevesa na prodaj). Od Male nedelje se nam piše, da ima tamošnji znani sadjerejec in vrli narodnjak Tom. Spindler v svoji drevesnici više nego 10.000 žlahtnih drevesec raznega plemena. Nad tisoč jih ponuja sedaj spoštovanemu občinstvu po 30—50 kr. Drevesca so nad poldrugi seženj visoka, do 3 palce debela, stoječa brez vsega kola in so zvečinom mošanskega plemena. Imenovani sadjerejec tudi vsem, kteri želč kaj kupiti in saditi, živo priporoča, da to storč, ako je mogoče, v jesen, ker je sam prepričan, da v jesen vsajena drevesa prav dobro storč.
(Mariborski srenjski odbor) je v razporu z županom, g. dr. Reiserjem, ter so zarad tega nek-teri odborniki sklicali 12. t. m. shod volilcev, da jim stvar v razsodbo predložijo. Za prvosednika je bil zvoljen g. dr. Rada j, ki je odbornike pohvalil, da se v tej zadevi do volilcev obračajo. Navzoč je bil tudi župan sam, ki je izrekel, da je le po svojem najboljšem prepričanju storil, kar se mu očita. Stvar, na kolikor smo jo iz zmedenega poročila v „Mb. Ztg." spoznati mogli, je ta-le: Župan je na svojo roko razpisal dopolnilne volitve v srenjski zastop in naravnoč imenoval 4 odbornike, ki imajo postavno izstopiti. Meseca oktobra je pa odbor s privoljenjem župana že bil odločil, kteri naj izstopijo. Ker se pa župan tega sklepa ni deržal in tudi v volilnem razpisu ni omenil, kteri se naj za odbornike in kteri za namestnike volijo, se je odbor ž njim spri in stvar je šla k dež. vladi in dež. odboru v razsodbo. — Navzoči volilci so enoglasno pritrdili postopanju
odbora, kar je tim bolj čudno, ker je stvar go-sposkam na razsodbo dana in se toraj še ne v6, kdo da ima prav. To so prikazni strastne vneme.
(PosveSenje cerkve.) V nedeljo 15. t. m. so mil. knezoškof novo cerkev v Hajdinu na ptujskem polju posvetili.
(Privilegij.) G. J. Janda, trgovec s železom v Ptuju, je dobil enoletni privilegij alj predpravico za zboljšano grozdno mečkalo. (,,Mb. Ztg.")
(Vojaški duhovnik č. g. PribovŠiS) je prestavljen z Gradca v Celovec.
(Sprememb e v Lavantinski škofiji). C. g. F r. Miku ž, kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Brežicah, je imenovan za dekana dosedanje Vi de Hiške dekanije, ktera se^ bo zanaprej imenovala Brežka dekanija. — C. g. Jož. Bunček pride za župnika v Loko. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jož. Kol ari č za farnega namestnika v R a z b o r j e, Jož. Sever za duhovnega oskrbnika vgornjoPonikvo, Ferd. Jan k sv. Križu pri Slatini, Ant. Slatinšek v Trbovlje, Jož. Sovič na Pako. — Druga kaplanija na Vranskem ostane izpraznjena. —Umrl je č. g. Mih. Klanj še k, star 68 let, duhovnik v pokoju.
(Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg.: Bohinec 26 gld., Krtna, Balon, Kalin Fr., Bezenšek, Turin, Hrg, Frk Mat. po 11 gld.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vagan ....	4	80	4	50	4	60	4	60
Rži „ ....	3	50	3	50	4	_	2	80
Ječmena „ ....	3	30	3	_	2	80	_	—
Ovsa „ ....	2	30	1	90	2	30	1	75
Turšice (koruze) vagan .	3	60	2	75	3	50	2	15
Ajde	3	10	2	30	3	20	1	90
Prosa „	3	90	3	—	3	20	2	—
Krompirja „	2	10	1	60	2	—	1	60
Sena.....cent .	—	—	2	_	1	20	1	20
Slame (v šopkih) „	—	—	1	45	—	80	—	—
„ za steljo „	—	—	—	90	—	40	—	—
Govedine funt ....	—	28	_	30	—	28	_	20
Teletine „ ....	—	32	_	32	—	30	_	24
Svinjetine „ ....	—	34	—	32	—	30	—	34
Slanine „ ....	—	40	—	36	—	48	■H	28
Loterfjne številke i
V Gradcu 14. novembra 1874: 48 8 5 63 37 Prihodnje srečkanje: 28. novembra.
Služba organista
2—2
v Stopercih pri Rogatcu je ob enem z učiteljsko službo do konca t. m. razpisana. Dohodki zraven navadne štole so: zapisana pšenična in zmesna ter prostovoljna vinska bernja.
Certao predstojništvo.
VellMu loterija
raznih stvari,
srečkanje tlne 15. decemb, 1874.
Cisti znesek namenjen je vzreji uboge mla-deži v zavodih čč. Mehitaiistvov (po Jutrovem). Srečka po 50 kr. dobiva se v c. k. loterijni nabiri,
gospe Karlsberger 1—3	v Mariboru, poštni ulici, štev. 22
JJ V založbi tiskarne družbe sv. Mohora ifc v Celovcu je prišel na svitlo :
Anton Janežičev
slovar.
Drugi popravljeni in pomnoženi natis.
Cena: mehko vezan 2 gld. 20 kr. — terdo vezan v platnenem herbtu 2 gl. 50 kr.
Dobiva se v tiskai-nici in se tudi lehko li ar oče v a pri vseh slov. knigarjih.
Ces.
kralj.
6—12
dvorni puškar
Ivan M. Erhart,
v Mariboru priporoča: Puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od .....12 gl. — kr.
(do najvišje cene.) Puške dvocevke od spredej za
nabijati iz svila (drota) . 18 ,, — ,, (do najvišje cene.) Lefaucheux (lefošč) iz svila od 30 „ — „
(do najvišje cene.) Lencaster (lenkaster) iz svila
od........44 „ — „
(do najvišje cene.)
Revolverje.......8 ,, — „
(do najvišje cene.)
Pištole dvocevke.....2 „ 50 „
,, enocevne.....1 „ 30 ,