primorske
novice
KOPER, 25. marca 1983
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
št. 7
Občina Ilirska Bistrica
—	ODLOK o spremembah in dopoinitvah odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odpiačii za storitve
Krajevna skupnost Vrhovo
—	SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije vaškega vodovoda, dokončanje kanalizacije in ureditve okolja
—	POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za vas Vrbica, za financiranje de! na kanalizaciji in rekonstrukciji vaškega vodovoda
Občina !zo!a
—	ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Izola
Občina Piran
—	ODLOK o prostorskih posegih
—	ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Piran
—	ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve v občini Piran
—	ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini Piran
—	ODLOK o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih mestnega značaja, v občini Piran komunalna dejavnost
—	ODLOK o določitvi prispevka za financiranje programa samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran — enota za upravljan je s stavbnim zemljiščem občine Piran za leto 1983, zavezancem, ki niso pristopili k aneksu samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem
—	ODLOK o določitvi prispevne stopnje za leto 1983 zavezancem, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran za obdobje 1981—1985
—	SK LEP o določitvi liste kandidatov za zunanje člane v disciplinskih komisijah organizacij združenega dela občine Piran
Občina Postojna
—	ODLOK o davkih občanov
—	ODLOK o proračunu občine Postojna za leto 1983
—	ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah občine Postojna
—	ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih
hiš in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Postojna	'
—	ODLOK o hišnem redu
—	ODLOK o spremembi odloka o imenovanju in delu predstavnikov družbene skupnosti v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnega organa
—	ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Postojna za leto 1982
—	POPRAVEK odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencijo v proizvodnji in porabi hrane v občini Postojna
—	POPRAVEK odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storjtve.
Občina Sežana
—	ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Sežana za leto 1982
Občinska zdravstvena skupnost Piran
—	LISTA PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva
Samoupravna komunalno-cestna interesna skupnost občine Piran
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalno-cestne interesne skupnosti občine Piran
—	SAMQUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi komunalno-cestne interesne skupnosti občine Piran
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Občine Piran
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Občine Piran
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana
—	STATUT samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana
—	POSLOVNIK o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti ovčine Sežana
Samoupravna in interesna skupnost za vodno oskrbo Sežana
—	PRAVILNIK o pogojih in načinu preskrbe z vodo s kraškega vodovoda Sežana
3BČ!NA !L!RSKA B!STR!CA
Na podlagi L. 4., 16. in 3 7 člena zakona o obdavčevanju proizvodov n storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75,7/77,61/78, 26/79,.5/80, 3/81 in 23/82) in 155. člena statuta obline Ilirska Bistrica, je.skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1983 prejela
ODLOK
D SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOK A O POSEBNEM 3BČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
L člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave, št. 3/76. 12/76. 1^77. 1/78 in 11/81) se tarifna številka 1 črta. tarifna številka 2 pa postane tarifna številka 1.
.	2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Številka: 010-6/83-7/1	Predsednik
Hirska Bistrica, 3. marca 1983	IVAN BERGOČ, l.r.
78
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
SAMOUPRAVNA KOMUNALNO CESTNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE PIRAN
Na pod!agi 31. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalno-cestne interesne skupnosti občine Piran je skupščina SKCIS na skupni seji zbora uporabnikov, zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva in zbora izvajalcev cestnega gospodarstva dne 25. !. 1983 sprejela naslednji
SKLEP
SKUPŠČINA SK-CIS ugotavlja, da je k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne komunalno-cestne interesne skupnosti občine Piran do 25. 1. ! 983 pristopilo več kot dve tretjine — uporabnikov in izvajalcev na območju občine Piran, ter, da je s tem samoupravni sporazum d ustanovitvi Samoupravne komunalno-cestne interesne skupnosti občine Piran podpisan.
Predsednik skupščine skupnosti VLADIMIR PRELC, 1. r.
Na podlagi 13. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) in 16. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) sklepamo delavci $ temeljnih organizacijah ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev in cest ter delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, ki izvajamo dejavnosti na področju komunalnega in cestnega gospodarstva kot izvajalci
SAMOUPRAVN) SPORAZUM
O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE KOMUNALNO-CESTNE tNTERESNE SKUPNOST) OBČINE PIRAN
). UVODNE )N SPLOŠNE DOLOČBE %	1. člen
S tem samoupravnim sporazumom ustanavljamo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki (med nadaljnjim besedilom — uporabniki) ter delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnosti, ki izvajamo dejavnosti na področju komunalnega in cestnega gospodarstva kot izvajalci (med nadaljnjim besedilom — izvajalci) Samoupravno komunalno-cestno interesno skupnost občine Piran (med nadaljnjim besedilom: Skupnost).
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom urejamo uporabniki in izvajalci:
—	naloge skupnosti,
—	planiranje v skupnosti,
—	financiranje skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti,
—	povezovanje v Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije in Samoupravno interesno skupnost za ceste Slovenije,
—	nadzor nad delom skupnosti,
—	javnost dela skupnosti,
—	odgovornost skupnosti,
—	opravljanje administrativno strokovnih, pomožnih in tem podobnih de! za skupnost,
—	ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti ter
—	reševanje sporov.
3.	člen
Dejavnost skupnosti je: »Zagotavljanje opravljanja komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena po zakonu o komunalnih dejavnostih, zakonu o cestah in odloku občine Piran in sicer po načelih svobodne menjave dela.«
4.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi Ustave, zakona, tega samoupravnega sporazuma in statuta skupnosti.
5. člen
.me skupnosti je: SAMOUPRAVNA KOMUNALNÒ-CESTNA .NTERESNA SKUPNOST OBČ.NE
čine Piran) oziroma v italijanskem jeziku. COMUNITÀ D INTERESSE AUTOGESTITA PER AFFARI COMUNALI E STRA-
Sedež skupnosti je v Piranu.
Skupnost je vpisana v sodnem registru.
6.	člen
Skupnost ima pečat okrogle občike s slovenskim in italijanskim besedilom, ki se glasi:
»Samoupravna komunalno-cestna interesna skupnost« oziroma »Comunità d'interesse autogestita per gli affari comunali e stradali«. V spodnjem delu je naveden sedež skupnosti »Piran« oziroma »Pi-rano«
II.	NALOGE SKUPNOSTI
7.	člen
V skupnosti delavci, delovni ljudje in občani: '
L Na področju komunalnega gospodarstva:
—	sprejemamo planske akte, s katerimi v skladu z družbenim planom občine določamo in na podlagi katerih izvajamo na svojem območju politiko na področju komunalne dejavnosti,
—	ugotavljamo, usklajujemo in določamo možnosti za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah in proizvodih,
—	sprejemamo merila za oblikovanje cen in oblikujemo cene za posamezne komunalne storitve in proizvode,
—	oblikujemo povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe,
—	sprejemamo programe razvoja in načrta graditve komunalnih objektov in naprav,
—	odločamo o investicijah v komunalne objekte in naprave,
—	sprejemamo programe razvoja in krepitve obrambnih priprav za primere naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in vojne,
—	določamo pogoje za priključitev na nakalizacijsko omrežje,
—	določamo pogoje in načine opravljanja posameznih storitev ter pravice in obveznosti komunalnih organizacij v zvezi z opravljanjem takih storitev,
—	določamo kriterije in merila za prednostno zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb,
—	združujemo sredstva za opravljanje in razvoj komunalnih dejavnosti,
—	določamo osnove in merila za pridobivanje dohodka komunalnih organizacij ter
—	opravljamo še druge zadeve v zvezi z urejanjem komunalnih dejavnosti na območju občine, ki so določene s tem samoupravnim sporazumom, s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
2.	Na področju cestnega gospodarstva:
—	ugotavljamo in usklajujemo skupne potrebe in interese glede regionalnih in lokalnih cest,
- sprejemamo planske akte, s katerimi bomo v skladu z družbenim planom občine uresničevali cilje družbenega razvoja v občini na področju cestnega gospodarstva,
samoupravno združujemo sredstva za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo jn graditev regionalnih ter lokalnih cest,
usklajujemo z drugimi občinskimi skupnostmi za ceste in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi vsa vprašanja, ki so pomembna za enotnost cestne mreže Slovenije,
Joločamo normative in standarde za obseg in kvaliteto vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest,
določamo višino povračila za prekomerno uporabo cest,
določamo cene storitev za vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest,
določamo osnove in merila za določitev povračil, ki jih plačujejo
uporabniki temeljnim organizacijam za vzdrževanje in varstvo cest,
. t	letne programe del vzdrževanja in varstva regionalnih
ter lokalnih cest,
—	razvrščamo lokalne ceste,
izvajamo naloge in ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter
—	opravljamo še druge zadeve, ki zadevajo cestno gospodarstvo v občini, ki so določene z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom, s statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
79
8.	eten
Uporabniki in izvajalci bomo preko občinskih skupnosti v Skupnost* za ceste Slovenije in Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije opravljali tudi naloge, ki bodo dogovorjene v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi teh skupnosti.
!!L PLANIRANJE V SKUPNOSTI
9.	člen
Uporabniki in izvajalci bomo v skupnosti planirali delovanje in razvoj komunalnega in cestnega gospodarstva in s samoupravnim sporazumevanjem ter družbenim dogovarjanjem usklajevali svoje plane, da bi tako z usklajenim razvojem komunalnih dejavnosti in cestnega omrežja omogočili delavcem v organizacijah združenega dela ter de lovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih boljše pogoje za pridobivanje dohodka, večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela in uresničevali skupaj določeno razvojno politiko.
10.	člen
Za zagotovitev razvoja komunalnega in cestnega gospodarstva v občini in zaradi izvajanja nalog na področju komunalnih ter cestnih dejavnosti sprejmemo uporabniki in izvajalci sledeče planske akte skupnosti:
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	dolgoročni plan za obdobje najmanj 10 let.
—	srednjeročni plan za obdobje 5 let in	*	*
—	letne planske akte.
11.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za področje komunalnega gospodarstva urejamo:
—	program, vrste in obseg komunalmh storitev,
—	program nalog, ki se bodo uresničevale skupno z drugm^j komunalnimi skupnostmi in program drugih nalog, s katerim* se zagotavljajo komunalne storitve,
—	program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove komunalnih dejavnosti.
—	obseg potrebnih sredstev za uresničevanje dogovorjenega programa komunalnih stontev in drugih nalog skupnosti.
—	^temente za oblikovanje cen posameznih komunalnih storitev in proizvodov ter za oblikovanje povračil za oprav ljanje komunalnih storitev.
—	osnove in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje nalog komunalne skupnosti, zavezance in način zagotavljanja teh sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
—	način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta planskega obdobja.
—	merila za ocenjevanje kakovosti komunalnih storitev in proizvodov,
—	posebne pogoje pri opravljanju komunalnih dejavnosti.
—	razvojne naloge in potrebe na področju ljudske obrambe m družbene samozaščite.
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih komunalnih potreb ter
—	druge planske cilje skupnega'pomena v občini.
! 2. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za področje cestnega* gospodarstva oblikujemo na podlagi elementov ki jih uskladimo uporabniki in izvajalci.
Uporabniki oblikujemo elemente, s katerimi zlasti opredelimo:
—	obseg potrebne dejavnosti pri gradnji regionalnih in lokalnih cest,
—	obseg potrebnih finančnih sredstev za zagotavljanjc*potrcb po vzdrževanju, rekonstrukcijah in gradnjah regionalnih ter lokalnih cest in
—	način ter pogoje združevanja sredstev za ceste v okviru skupnosti.
Izvajalci oblikujemo elemente, s katerimi zlasti opredelimo*
—	obseg potrebnih del pri vzdrževanju in rekonstrukcijah regionalnih in lokalnih cest,
—	obseg in ohranjevanje zmogljivosti, ki jih bomo zagotovili za izvajanje dejavnosti vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in gradenj cest,
—	ukrepe za racionalno izrabo zmogljivosti za dejavnosti iz prejšnje alinee,
—	obseg in kvaliteto proizvodov, ki jih bomo zagotavljali pri opravljanju dejavnosti na področju cestnega gospodarstva,
—	standarde in normative za vzdrževanje in varstvo cest,
—	osnove in merila za določitev cen in povračil za izvajanje dejavnosti na področju vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in gradenj cest ter
—	merila za določitev povračil, ki jih plačujejo uporabniki cest temeljnim organizacijam za vzdrževanje cest.
13. člen	t
Na podlagi elementov iz prejšnjega člena se uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sporazumevamo o sledečih planskih ciljih na področju gradnje, vzdrževanja, rekonstrukcij in varstva regionalnih ter lokalnih cest:
—	o fizičnem in vrednostnem obsegu ter vrsti dejavnosti pri vzdrže- ' vanju, varstvu, rekonstrukcijah in graditvah cest v srednjeročnem obdobju z upoštevanjem kontinuitete teh del v naslednjem srednjeročnem obdobju.
*	- lokacij*, rokih dograditve in o potrebnih sredstvih za posamezne
ceste.
—	o prometnih m tehničnih podlagah za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo cest v skladu s predpisi,	*	/ .
—	o normativih in standardih za dejavnost vzdrževanja, rekonstrukcij in gradnje cest,
—	o osnovah in merilih za določitev cen in povračil za izvajanje dejavnosti vzdrževanja, rekonstrukcij in gradnje cest,
—	o potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva cest kot dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	o določitvi dela in namembnosti sredstev amortizacije; ki se
združuje.	^
—	o opredelitvi programa vzdrževanja cest. za katere sc združujejo sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti.
—	o osnovah in merilih za združevanje sredstev,
—	o nalogah in sredstvih za financiranje znanstveno raziskovalnega dela in za vzpodbujanje inovacijske dejavnosti v cestnem gospodarstvi!.
—	o ukrepih za odpravljanje motenj na področju vseh dejavnosti cestnega gospodarstva, ki bi nastale zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih cest ali zaradi sprememb v materialnih ter kadrovskih spodobnostih pri izvajalcih cestnih del,
. — o nalogah in ukrepih s področja rabe prostora in varstva okolja.
—	o nalogah in ukrepih na področju ljudske obrambe ter družbene samozaščite,
—	.o načinu nadzora nad izvajanjem tega sporazuma.
—	o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih potreb na področju cestnega gospodarstva in
—	o drugih planskih ciljih, ki so pomembni za cestno gospodarstvo v občini.
^ 14. člen
O vprašanjih, ki zadevajo magistralne in druge ceste, ki so skupnega pomena za republiko Slovenijo, se uporabniki in izvajalci sporazumevamo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije.
13. člen
Zaradi zagotavljanja enotnosti gospodarjenja za regionalnimi cestami, ki zJhtevu skupno in enotno izvajanje vzdrževanja, varstva in razvoja regionalnih cest. ki potekajo na območjih dveh ali več občinskih skupnosti za ceste, sklepamcy temi cestnimi skupnostmi samoupravni sporazum o usklajevanju planov teh skupnosti.
Cc lokalna cesta povezuje območja več občinskih skupnosti za ceste, sklepamo s temt občinskimi skupnostmi samoupravni sporazum o usk-Ijcvanju planov tudi glede vzdrževanja, varstva in razvoja teh lokalnih cest.
Ib. člen
Xa določanje dolgoročnih možnosti družbeno ekonomskega razvoja na področju komunalnega in cestnega gospodarstva v občini sprejme skupnost dolgoročne plane za obdobje najmanj 10 let.
Dolgoročni plan je podlaga za opredelitev planskih ciljev srednjeročnega plana skupnosti.
X dolgoročnim planom se lahko določi, da so nekatere njegove sestavine obvezno izhodišče za opripravo in oblikovanje srednjeročnih planov.
80
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
*	17. č!en
Uporabniki in izvajalci v skupnosti usklajujemo ter sprejemamo srednjeročne in letne plane za vsa področja komunalnega in cestnega gospodarstva.
Srednjeročno in letno planiranje zadovoljevanja potreb na področju komunalnega in cestnega gospodarstva mora biti usklajeno z zagotovljenimi sredstvi po virih in namembnosti.
25.	člen
Uporabniki in izvajalci združujemo sredstva za izvajanje nalog Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in Skupnosti za ceste Slovenije v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana obeh skupnosti.	;
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
18.	člen
Pri sprejemanju planskih aktov uporabniki in izvajalci prvenstveno zagotavljajo sredstva za izvajanje dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena na področju komunalnega in cestnega gospodarstva.
19.	člen
V skupnosti bomo pri planiranju usklajevali skupne interese na področju komunalnega in cestnega gospodarstva s skupnimi interesi drugih panog gospodarstva, predvsem pa stanovanjskega gospodarstva in prometa ter zvez.
IV. FINANCIRANJE SKUPNOSTI
20.	člen
Za zadovoljevanje potreb in interesov pri vzdrževanju, rekonstrukcijah in graditvi komunalnih objektov in naprav zagotavljamo uporab-mki in izvajalci sredstva:
—	s samoupravnim združevanjem sredstev za rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav,
—	s ceno posameznih komunalnih storitev in proizvodov
—	s povračili za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe.
—	s sredstvi za urejanje stavbnih zemljišč v skladu s posebnim zakonom in z delom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v skladu s posebnttn zakonom ter
—	iz drugih virov.
/
21.	člen
Sredstva za vzdrževanje in varstvo regionalnih ter lokalnih cest na območju občine se zagotavljajo:
—	od maloprodajne cene benzina in plinskega olja.
—	z letnimi povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila ob registriranju,
—	s povračilom za uporabo cest; ki ga vsebuje prodajna cena plinskih goriv, ki sc uporabljajo za pogon cestnih'motornih vozi! ter
—	iz drugih virov.
De! sredstev iz prejšnjega odstavka se oblikuje po kriterijih, ki sc določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SIS za ceste Slovenije.
Sredstva, zbrana v skladu s tem členom, se uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest, za druge namene pa le. če presegajo obseg sredstev, ki so potrebna za vzdrževanje in varstvo cest.
22.	člen
Sredstva za rekonstrukcijo in graditev regionalnih in lokalnih cest na območju občine se zagotavljajo:
—	s samoupravnim združevanjem sredstev ter
—	s samoprispevkom občanov
Sredstva po prvi alinei prejšnjega odstavka tega člena se oblikujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, po drugi alino pa po osnovah in merilih, ki so bila izglasovana na referendumu o samoprispevku.
Sredstva, ki se zberejo v skladu s tem členom, se lahko uporabljajo le za namene, za katere so bila združena. ^
23.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti pri zagotavljanju sredstev in način ter kriterije delitve teh sredstev glede na gospodarski in družbeni pomen komunalnih ter cestnih objektov In naprav določimo uporabniki in izvajalci s planskimi akti skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje v skladu z družbenimi plani občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti.
24.	člen
Skupščina skupnosti lahko v imenu in za račun te skupnosti najema izvršitev planskih nalog posojila pod pogojem, da se z njihovim vračanjem ne ogrozi zadovoljevanje potreb v vseh drugih dejavnostih.
1.	Skupščina skupnosti
26.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva ter zbor izvajalcev cestnega gospodarstva.
27.	člen
Zbor uporabnikov šteje 10 delegatskih mest^
V zbor uporabnikov delegirajo:
—	delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih skupaj 14 delegatov in
—	delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih skupaj 6 delegatov.
(e se spremeni število krajevnih skupnosti, se ustrezno spremeni tudi število delegatov, ki jih delegirajo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
,	28. člen
Zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva šteje 7 delegatskih mest. Zbor izvajalcev cestnega gospodarstva šteje 7 delegatskih mest.
29.	člen
Delegate v zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva in zbor izvajalcev cestnega gospodarstva delegirajo delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki:
—	opravljajo storitve na področju komunalnih oziroma cestnih dejavnosti ali
—	programirajo, projektirajo, gradijo, vzdržujejo, prenavljajo in
—	opravljajo druga dela za potrebe komunalnega oziroma cestnega gospodarstva.
30.	člen
Uporabniki in izvajalci določimo s posebnim samoupravnim sporazumom način delegiranja delegatov v zbor uporabnikov oziroma v oba zbora izvajalcev skupščine skupnosti.
31.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva ter zbor izvajalcev cestnega gospodarstva enekopravno razpravljajo in odločajo zlasti o sledečih zadevah iz pristojnosti skupščine:
o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti in o njegovih spremembah ter dopolnitvah.
-	o statutu skupnosti in o njegovih spremembah ter dopolnitvah.
-	o skupnih samoupravnih splošnih aktih skupnosti, ki urejajo zadeve s področja komunalnega in cestnega gospodat;stva.
-	o samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela. če so skupnega pomena za kopiunalno in cestno gospodarstvo.
o povezovanju in združevanju skupnosti z drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi,
o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov.
o izvolitv! predsednika skupščine in njegovega namestnika.
— o soglasju k statutu Delovne skupnosti o ustanavljanju enot Skupnosti.
o imenovanju skupnih organom skupščine in odbora za samoupravni delavski nadzor ter odbora za ljudsko obrambo jn družbeno samozaščito.
o uresničevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju komunalnega in cestnega gospodarstva ter
o vseh drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za komunalno in cestno gospodarstvo v skladu z Zakonom, s tem samoupravnim sporazumom, s statutom ter z 'drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
**'. uten
.bor uporabn.kov in zbor izvajalcev komunalnega gospodar
gSHgar** "	** *	<4$* *
25. marca 1983 —št. 7
URADNE OBJAVE
81
pogojih, obsegu in kvaliteti ter načinu opravljanja komunalnih dejavnosti,
o planskih aktih skupnosti za področje komunalnega gospodarstva,
o pravicah, obveznostih in odgovornostih komunalnih organizacij pri upravljanju dejavnosti,
o združevanju sredstev za opravljanje in razvoj komunalnih dejavnosti,
—	o uresničevanju planov in programov komunalnih dejavnosti ter o izgradnji komunalnih objektov in naprav,
—	o pogojih za pridobitev pravice uporabnika za uporabo komunalnih objektov in naprav,
—	o pogojih in merilih za prednostno zadovoljevanje potreb po storitvah in proizvodih ob izrednih razmerah ter ob redukcijah.
—	o cenah storitev na področju komunalne dejavnosti.
—	o samoupravnem združevanju izvajalskih komunalnih organizacij.
—	o samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela, kise nanašajo na komunalno gospodarstvo.
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja.
—	o modernizaciji, racionalizaciji na področju izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav,
—	o ukrepih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
—	o samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo zadeve skupnega pomena za uporabnike in izvajalce komunalnih dejavnosti ter
—	o vseh drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za uporabnike in izvajalce na področju komunalnega gospodarstva v skladu z zakonom. s tem samoupravnim sporazumom, s statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
*	33. člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev cestnega gospodarstva enakopravno razpravljata in odločata zlasti o sledečih zadevah iz pristojnosti skupščine:
—	o politiki razvoja vzdrževanja, rekonstrukcij in graditve regionalnih ter lokalnih cest.
—	o planskih aktih skupnosti za področje cestnega gospodarstva,
—	d pravicah, obveznostih in odgovornostih cestnih organizacij združenega dela pri opravljanju cestne dejavnosti,
—	o združevanju sredstev za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje regionalnih ter lokalnih cest,
—	o uresničevanju planov in programov cestnega gospodarstva ter o izgradnji cest in drugih cestnih objektov,
—	o osnovah in merilih za določitev cen storitev oziroma povračil za izvajanje dejavnosti vzdrževanja ter varstva regionalnih in lokalnih cest,
—	o,standardih in normativih za obseg ter kakovost vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest,
—	o spremembah pri razvrščanju cest,
—	o samoupravnem združevanju izvajalskih cestnih organizacij združenega dela,
—	o modernizaciji in racionalizaciji pri izgradnji in vzdrževanju cest in cestnih objektov,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,.
—	o ukrepih s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju cestnega gospodarstva,
—	o samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela, ki se nanašajo na cestno gospodarstvo,
—	o samoupravnih splošnih aktib, ki urejajo zadeve skupnega pomena za uporabnike in izvajalce cestnih dejavnosti ter
—	o vseh drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za uporabnike in izvajalce na področju cestnega gospodarstva v skladu z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom, s statutom ter z drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
34.	člen
Zbor uporabnikov samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah:
1.	s področja komunalnega gospodarstva:
—	o združevanju sredstev uporabnikov za izgradnjo kon.unariih objektov in naprav,
—	o samoupravnih splošnih aktih, s katerimi se urejajo samoupravni in materialni odnosi med uporabniki,
—	o izvolitvi predsednika zbora,
—	o predlogih aktov in sklepov, ki jih predlagajo uporabniki v sprejem skupščini,
—	o stalnih in začasnih delovnih telesih zbora uporabnikov,
—	o delegiranju delegatov zbora uporabnikov v zbor uporabnikov Zveze komunalnih skupnosti Slovenije,
.— o delegiranju delegatov v zbor uporabnikov skupščine Obalne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo Koper, ter
—	o vseh drugih vprašanjih, ki imajo pomen za uporabnike komunalnih dejavnosti, ki se združujejo v skupnostih, v skladu z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom, s statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
2.	s področja cestnega gospodarstva:
—	o sredstvih, ki jih uporabniki cest združijo za izvedbo sprejetih planov,
^ — o razvrščanju javnih poti v lokalne ceste.
o samoupravnih splošnih aktih, s katerimi se urejajo samoupravni in materialni odnosi med uporabniki cest,
—	o predlogih aktov in sklepov, ki jih predlagajo uporabniki cest v sprejem skupščini.
—	o stalnih in začasnih delovnih telesih zbora uporabnikov.
—	o delegiranju delegatov zbora uporabnikov v zbor uporabnikov Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije, ter
—	o vseh drugih vprašanjih, ki imajo pomen za uporabnike cest, ki se združujejo v skupnostih, v skladu z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom, s statutom ter z drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
35.	člen
Zbor izvajalcev komunalnega gospodarstva samostojno razpravlja in odloča zlasti o sledečih zadevah:
—	o aktih in sklepih, ki jih predlagajo izvajalci v sprejem skupščini.
—	o samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo samoupravne, materialne in druge odnose med izvajalci,
.— o izvolitvi predsednika zbora izvajalcev,
—	o imenovanju stalnih ali začasnih delovnih teles zbora.
—	o delegiranju delegatov zbora izvajalcev v zbor izvajalcev Skupščine Zveze komunalnih skupnosti Slovenije.
36.	člen
Zbor izvajalcev cestnega gospodarstva samostojno razpravlja in odloča zlasti o sledečih zadevah:
—	o aktih in sklepih, ki jih predlagajo izvajalci v sprejem skupščini,
—	o samoupravnih splošnih aktih, s katerimi se urejajo samoupravni, materialni in drugi odnosi med izvajalci,
^— o višini povračil za izredne prevoze na cestah,
—	o izvolitvi predsednika zbora,
—	o imenovanju stalnih in začasnih delovnih teles zbora,
—	o delegiranju delegatov zbora izvajalcev v zbor izvajalcev Skupnosti za ceste Slovenije in
— o vseh drugih vprašanjih, ki imajo pomen za izvajalce na področju cestnega gospodarstva.
37.	člen	*
Sklep o posamezni zadevi iz pristojnosti skupščine je sprejet, kadar ga sprejmejo zbor uporabnikov in oba zbora izvajalcev v enakem besedilu in po opravljenem ločenem glasovanju z večino vseh delegatov v posameznem zboru, če gre za zadeve iz pristojnosti vseh treh zborov.
Sklep o posamezni zadevi iz pristojnosti skupščine je sprejet, kadar ga sprejmeta zbor uporabnikov in ustrezni zbor izvajalcev v enakem besedilu in po opravljenem ločenem glasovanju z večino glasov vseh delegatov v posameznem zboru, če gre za zadeve iz pristojnosti zbora uporabnikov in ustreznega zbora izvajalcev.
V zadevah, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov ali zbora izvajalcev je sprejet sklep, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v posameznem zboru.
(e zbori predloga o katerem enakopravno odločajo, ne sprejmejo v enakem besedilu, ali če predlog v posameznem zboru ni sprejet, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom skupnosti in poslovnikom za delo skupščine.
38.	člen
S statutom skupnosti določimo zadeve:
—	o katerih odločajo delegati na skupni seji vseh zborov,
—	o katerih odločajo delegati na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalnega gospodarstva,
82
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
—	o katerih od!očajo de!egati na skupni seji zbora uporabnikov ter zbora izvajalcev cestnega gospodarstva in
—	o katerih odločajo delegati posameznega zbora na !očeni seji.
2.	Skupni orgpni in predsedstvo skupščine
39.	č!en
Za pripravo predlogov za skupščino in posamezne zbore ter za izvrševanje njihovih sklepov ima skupščina sledeče skupne organe:
—	odbor za dejavnosti individuale komunalne rabe,
—	odbor za dejavnosti kolektivne komunalne rabe,
—	odbor za zadeve gradenj, vzdrževanja in varstva cest,
—	odbor za planiranje in
—	odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve skupnosti.
S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti lahko določimo, da ima skupščina še druge stalne ali občasne organe in druga delovna telesa ter opredelimo njihove pristojnosti.
40.	člen
Zaradi zagotavljanja enotnosti kolektivnega dela, skupnega in enakopravnega odločanja in odgovornega postopanja ter obnašanja uporabnikov in izvajalcev pri uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti, ima skupščina predsedstvo za usklajevanje svojega dela.
(lani predsedstva so po svojem položaju predsednik skupščine, ki to predsedstvo vodi. podpredsednik skupščine, predsedniki zborov in predsedniki skupnih organov Skupnosti.
Skupščina lahko po lastnem preudarku imenuje za člane predsedstva še druge delegate.
41.	člen
Predsedstvo skupščine na koordinacijskih sestankih usklajuje delo organov skupščine v tem. da jim daje družbeno naravnane smernice, mnenja in stališča za njihovo delo ter da jih opozarja na napake, ki utegnejo postati predmet upravičene družbene kritike.
3.	Mandatna doba
42.	člen
Mandatna doba organov skupščine traja 2 leti.
43.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine Skupnosti izvoli skupščina za mandatno dobo dveh let.
!sta oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika ali namestnika predsednika skupščine še za eno mandatno dobo.
Določi 1. in 2. odstavka tega člena se snuselno uporabljajo tudi za predsednika zbora uporabnikov in obeh zborov izvajalcev ter za njihove namestnike.
VI.	POVEZOVANJE Z ZVEZO KOMUNALNIH SKUPNOST!
SLOVENIJE IN V SIS ZA CESTE SLOVENIJE
44.	člen
Skupnost ustanovi skupaj z drugimi komunalnimi skupnostmi v SR Sloveniji zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju ter izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju komunalnega gospodarstva Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije.
Zaradi uresničevanja skupnih ciljev iz prejšnjega odstavka na področju cestnega gospodarstva se združi skupnost skupaj z drugimi cestnimi skupnostmi v SR Sloveniji v Samoupravno interesno skupnost za ceste Slovenije.
Razmerja med to skupnostjo in drugimi komunalnimi in cestnimi skupnostmi ter med Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije oziroma SIS za ceste Slovenije uredimo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ter skupnosti.
VII.	NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI
45.	člen
Nadzor nad delom skupnosti, nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in statuta skupnosti ter nad izvajanje vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti opravljamo:
—	ustanovitelji skupnosti neposredno,
—	skupščina in skupni organi ter
,	— odbor za samoupravni delavski nadzor.
46.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor ima predvsem sledeče obveznosti in odgovornosti:
—	nadzoruje izvajanje tega samoupravnega sporazuma in statuta ter drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	nadzoruje izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih aktov skupnosti,
—	nadzoruje izvajanje sklepov skupščine, njenih zborov in skupnih organov ter ugotavlja skladnost sprejetih sklepov s samoupravnimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi ustanoviteljev skupnosti,
—	nadzoruje družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev, ki se združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov skupnosti,
—	nadzoruje izvajanje finančnega načrta skupnosti.
—	nadzoruje uveljavljanje načel o. javnosti dela skupnosti in
—	nadzoruje še vsa druga področja dela in upravljanje v skupnosti.
47.	člen
Podrobnejše pravice, obveznosti in odgovornosti odbora za samoupravni delavski nadzor se določijo s statutom skupnosti.
VIII JAVNOST DELA SKUPNOSTI
48.	člen
Skupščina, njena zbora in skupni organi morajo redno, pravočasno, resnično in popolno obveščati ustanovitelje skupnosti o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju in razvoju družbeno-ekonom-skih odnosov v komunalnem in cestnem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana ter drugih planskih aktov, o izvajanju sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti skupnosti, o delu organizacij združenega dela. ki opravljajo izvajalske naloge v okviru skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih iz dela ter poslovanja skupnosti.
IX. ODGOVORNOST SKUPNOSTI *
49.	člen
Skupnost je za izvajanje nalog, ki so opredeljene v 6. členu tega sa-mouprvnega sporazuma, odgovorna uporabnikom in izvajalcem.
50.	člen
(e med obema zboroma skupščine skupnosti po opravljenenruskla-jevalnem postopku ne pride do odločitve o zadevi, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju komunalnega in cestnega gospodarstva, lahko skupščina občine začasno uredi to vprašanje.
X OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO STROKOVNIH. POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST
51.	člen
Za opravljanje administrativnih, strokovnih, pomožnih in tem podobnih de! ima skupnost strokovno službo skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi gospodarskih dejavnosti občine Piran.
XI.	STATUT IN DRUGI SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI -	.	52. člen
S statutom skupnosti zlasti podrobneje opredelimo:
—	naloge skupnosti.
—	samoupravno organiziranost skupnosti,	,
pristojnosti skupščine, njenih zborov, in skupnih organov,
—	samoupravni delavski nadzpr,
ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, usklajevanje in izvajanje nalog v Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije in Cestni skupnosti Slovenije.
—	zastopanje v pravnem prometu,
—	način obveščanja javnosti o delu skupščine,
—	reševanje sporov.	'
—	odgovornost skupnosti in
druga vprašanja v skladu z zakonom in s tem samoupravnim sporazumom, ki so pomembna za organizacijo in poslovanje skupnosti.
53.	člen
S samoupravnimi splošnimi akti in plani skupnosti opredelimo vsa pomembna družbeno ekonomska področja v komunalnem in cestnem gospodarstvu.
Statut skupnosti določa vrsto samoupravnih splošnih aktov.
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
83
XII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
54.	č!en
Za neposredno izvajanje na!og s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti skrbi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja sledeče naloge:
—	skrbi za izvajanje ukrepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih in reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah, v vojni in v drugih izrednih razmerah ter
—	oblikuje programe izvajanja nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, posebno pa pri izvajanju in utrjevanju obrambnih ter samozaščitnih priprav in varnostne kulture uporabnikov komunalnih storitev in komunalnih ter cestnih objektov in naprav.
XIII.	REŠEVANJE SPOROV
55.	člen
Skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov ustanovi skupnost za področje komunalnega in cestnega gospodarstva poravnalni svet.
56.	člen
Podrobnejša določila o posebnem sodišču združenega dela in poravnalnem svetu vsebuje statut skupnosti.
XIV.	ENOTA SKUPNOSTI
57.	člen
Izvajalci in uporabniki, združeni v skupnosti, lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom Skupnosti ustanovimo enoto . za upravljanje s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem besedilu: Enota Skupnosti).
58.	člen
Enota Skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom.
Enota Skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Enote in njen statut potrdi ^skupščina Skupnosti na skupni seji vseh treh zborov.
XV PREHODNE IN KONČEN DOLOČBE
59.	člen
Ko se organizira Enota iz XIV. poglavja tega samoupravnega sporazuma v skladu z določili novega zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč, se poglavje XIV. izloči, kar ugotovi Skupščina Skupnosti s posebnim sklepom, katerega se objavi v Uradnih objavah.
60.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta najmanj dve tretjini uporabnikov in izvajalcev ter prične veljati, ko da nanj soglasje Skupščina občine Piran.
4	61. člen
Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma, lahko začne vsak ustanovitelj skupnosti. *
*	62. člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran (Uradne objave, št. 3/77 in 29/81).
Piran, 25. januarja 1983
Ustanovitelji:
Ustanovitelji Samoupravne komunalno-cestnc interesne skupnosti občine Piran:
— Krajevna skupnost Piran
— Krajevna skupnost Lucija
— Krajevna skupnost Sečovlje
— Droga TOZD Začimba Portorož
— Droga DSSS
— Droga TOZD Blagovni promet Portorož
— Droga TOZD Kmetijska proizvodnja Lucija
— Droga TOZD Živila Izola
—	THP Portorož DSSS
—	THP Portorož TOZD Hote! Piran
—	THP Portorož TOZD Turizem Avditorij Portorož
—	THP Portorož Hoteli Palace Portorož
—	THP Portorož TOZD Grand hote! Metropol Portorož
—	THP Portorož TOZD Igralnica »Casino« Portorož
—	THP Portorož TOZD Pralnica in čistilnica Lucija
—	TOZD Hoteli BERNARDIN Portorož — TOZD Hote! RIVIERA Portorož
—	»SVOBODA« zdravilišče Strunjan
—	Nanos TOZD Preskrba Portorož
—	SGP »Gorica« TOZD Gradbena operativa Koper
—	SGP SCT TOZD »Gradnje« Piran
—	Trgoavto TOZD Servis Zastava Portorož
—	LB Splošna banka Koper PE Piran
—	Obalne galerije Piran
—	POZD »Gostišče na Klancu« Seča — Portorož
—	Upravni organi SO Piran
—	Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran
—	Obrtno podjetje »Brivnica in česalnica«. Piran
—	Knjigovodsld servis Piran
—	KUD »Karo! Pahor« Piran
—	SDK Podružnica Koper
—	Skupne službe SIS občine Piran
—	Osnovna šola »Ciril Kosmač« Piran
—	Osnovna šola »Edvard Kardelj« Lucija
—	Osnovna šola Sečovlje
—	Vzgojno-varstveni zavod Piran
—	Vzgojno-varstveni zavod Lucija
—	VZ »Elvira Vatovec« Strunjan
—	VIZ — Center za korekcijo sluha in govora Portorož
—	Višja pomorska šola Piran
—	Dom učencev »Baldomir Saje« Portorož
—	Zdravstveni center Koper TOZD Bolnišnica Piran
—	Obalne lekarne Piran
—	TOZD Elektro Koper
—	Vodnogospodarsko podjetje »Hidro« Koper
—	Rižanski vodovod Koper
—	Cestno podjetje Koper
—	Invest biro Koper
—	DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Piran
—	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran
Na podlagi 22 !. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 1^78 in 6/82) in na predlog statutarno-pravne komisije skupščine občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1983 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Skupščina občine Piran soglaša s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne komunalne cestne interesne skupnosti občine Piran.	Predsednik
DRAGO ŽERJAL, l.r.
f
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE PJRAN
Na podlagi 12. člena statuta sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran na seji dne 8. 2. 1983 sprejela naslednji
SKLEP
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran sklenjen, ker je k njemu pristopilo več kot 75 % ustanoviteljev.
Št.: 12-078/83	Predsednica skupščine
Piran, 14. februarja 1983	skupnosti
MARUA BRATINA, l.r.
84
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
Na podlagi 69' člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/8!) sprejemamo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Piran
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PIRAN
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Piran ustanavljamo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, delovne skupnosti, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), v kateri se dogovarjamo zlasti:
—	o oblikovanju in usklajevanju planskih aktov stanovanjske skupnosti;
—	o združevanju sredstev za graditev stanovanj;
—	o zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj;
—	o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarine;
—	o varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja;
—	o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Piran s tem samoupravnim sporazumom opredeljujejo zlasti:
—	ustanovitelje stanovanjske skupnosti;
—	naloge stanovanjske skupnosti;
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
—	temeljna načela za ustanavljanje enot stanovanjske skupnosti;
—	soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini;
—	ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	financiranje stanovanjske skupnosti;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti;
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; -
—	pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se urejajo s statutom stanovanjske skupnosti;
—	javnost dela stanovanjske skupnosti;
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost;
—	reševanje sporov;
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
3.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, tega samoupravnega sporazuma ter statuta stanovanjske skupnosti.
5.	člen
Ime stanovanjske skupnosti je: "Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran« in v italijanskem jeziku "Comunità autogestita per gli alloggi de! comune di Pirano*
Sedež stanovanjske skupnosti je v Piranu.
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register.
/
II.	USTANOVITELJI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6.	člen
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot uporabniki:
—	delavci prek organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev;
—	delovni ljudje, občani in stanovalci prek krajevnih skupnosti;
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter občanov, prek osnovnih organizacij zveze sindikatov;
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot ppklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek občinskih, obrtnih in drugih združenj;
—	imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj kot posameznih delov stanovanjskih hiš prek krajevnih skupnosti;
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki,
—	člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjske zadruge.
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot izvajalci:
—	delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki sodelujejo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu pri programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih de! in opravi! za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
III.	NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
7.	člen
Z namenom uresničiti cilje, opredeljene v prvem členu tega samoupravnega sporazuma, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
. — usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti namenjenimi za hnanciranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in Opravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj;
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj;
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti;
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov;
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanja stanovanjske uklture;
skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo;
določamo izvajalce investitorskih de! za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev;
—- ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKI SKUPNOSTI	'
1.	Planiranje
8.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujemo pravice in dolžnosti družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva s tem, da ugotavljamo svoje potrebe in možnosti za enostavno in razšir-
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
85
*
jeno reprodukcijo ter za vzajemnost in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu predvsem s samoupravnim sporazumom o temeijih plana stanovanjske skupnosti, ki ga sprejemamo v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in skupnostih stanovalcev, usklajujemo v skupščini stanovanjske skupnosti, nadalje s spremljanjem uresničevanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti ter s sprejemanjem ukrepov za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana m plana stanovanjske skupnosti.
Za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejemamo in usklajujemo zlasti naslednje elemente:
—	obseg stanovanjske' graditve v posameznem srednjeročnem obdobju in letno ter strukturno, vrsto in kvaliteto stanovanj:
—	površino in lokacijo stavbnih zemljišč narrienjenih za graditev planiranega števila stanovanj:
—	obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti namenjenih za stanovanjsko graditev ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi;
—	obseg združevanja sredstev solidarnosti ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi;
—	obseg in pogoje združevanja sredstev vzajemnosti ter način uporabe in upravljanja s temi sredstvi, kakor tudi roke in način vračanja teh sredstev;
—	pogoje in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin;
—	število, vrsto in kvaliteto stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami;
—	pogoje in merila za pridobitev pravice uporabe na stanovanjih zgrajenih s sredstvi solidarnosti;
—	pogoje in merila za delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki;
—	pogoje in merila za oblikovanje cen stanovanjske graditve;
—	razmerja med sredstvi namenjenimi za graditev stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj glede na strukturo in namen stanovanjske graditve;
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo stanarine;	^
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo najemnin za poslovne prostore s katerimi upravlja stanovanjska skupnost;
—	temeljne usmeritve o lastni udeležbi delavcev, delovnih ljudi in občanov pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja;
—	oblikovanje stanarin in najemnin, merila za gospodarjenje s stanovanji ni stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter uporabo sredstev stanarin in najemnin;
—	osnove in merila za vzajemno združevanje in razpolaganje z delom stanarine namenjene za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	obseg vzajemnega združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	osnove in merila za združevanje in razpolaganje s sredstvi amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	obveznost in zmogljivost izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve;
—	tehnologijo stanovanjske graditve;
'— ukrepe za racionalizacijo na področju graditve, vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	naloge in sredsteva za financiranje raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva:
—	naloge in ukrepaš področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter varstva bivalnega okolja.
10. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo skupaj s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbenousmerjeni stanovanjski graditvi, samoupravni sporazum o usklajevanju plana, s katerim podrobneje opredelimo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh dejavniko^ pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini.	*	1*	*
„	'	11. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti urejamo s posebnim samoupravnim sporazumom z drugimi stanovanjskimi skupnostmi tudi zdru-
ževanje sredstev za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin.
12.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo dolgoročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva v občirii najmanj za obdobje desetih let, s katerimi opredelimo tiste naloge in cilje, ki imajo dolgoročen značaj.	*
13.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti določamo s planskimi akti stanovanjske skupnosti tudi način reševanja stanovanjskih potreb občanov, ki ne združujejo delo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (borci NOV, invalidi, starejši občani, za delo nesposobni občani) ter tistih upokojencev in invalidov, ki niso zajeti s planskimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnost! ter tistih delov-, nih ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost.
14.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejemamo tudi programe za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejetih obveznosti pri gradnji m prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij.
Ustanovitelji stanovan jske skupnosti usklajujemo te programe skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pn družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi ozdoma orgamzirani prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij.
2. Zagotavljanje sredstev
15.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani kot ustanovitelji stanovanjske skupnosti namenjamo za stanovanjsko graditev naslednja sredstva:
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka:
—	sredstva organizacij združenega dela in.delovnih skupnosti iz dohodka; '
—	lastna sredstva delavce^. delovnih ljudi in občanov;
—	sredstva čistega dohodka in dohodka izde javnosti delovnih ljudi ki samostojno opravljamo de javnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovnih ljudi, ki samostojnó kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost;
—	sredstva čistega dohodka in dohodka kmetov ter drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivamo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe:
—	de! investicijskih sredstev organizacij združenega dela iz skladov skupne porabe, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela;
—	de! amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	sredstva anuitet kreditov odpra\!jenega občinskega stanovanjskega sklada in druga namenska sredstva anuitet namenskih kreditov, danih za stanovanjsko graditev;
—	sredstva, ki so z aktom družbenopolitične skupnosti namenjena za stanovanjsko graditev.
16.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, kt samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost namenjamo za stanovanjsko graditev sredstva iz čistega dohodka v višini, opredeljeni s svojim planom, samoupravnim sporazumom o temeljih plana organizacije združenega dela, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter dogovorom o temeljih družbenega plana občine.
17.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,'delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic
86
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, združujemo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti iz dohodka sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki.
18.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini skladno z dogovorjenimi pogoji in merili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, za kar vzajemnostno združujemo del stanarine.
3.	Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
19.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki so jih organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge družbeno pravne osebe prenesle v gospodarjenje skupnostim stanovalcev, pri čemer smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Stanovalci gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami, upoštevaje pravice, obveznosti in odgovornosti, določene s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela, delovnih skupnosti ali drugih družbenopravnih oseb kot vlagateljev s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in drugimi predpisi.
20.	člen
Pravica razpolaganja s stanovanji in stanovanjskimi hišami, ki jih je občina pridobila z nacionalizacijo tujim državljanom ali kako drugače, se z dnem uveljavitve tega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost namensko, za delitev pravice oddajanja organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim občine, za reševanje stanovanjskih problemov njihovih delavcev.
Stanovanjska skupnost v posebnem aktu določa merila in kriterije za prenos pravice oddajanja med stanovanji iz prvega odstavka tega člena in pri tem daje predvsem prednost tistim organizacijam, ki bodo zagotovila sredstva za obnovo in vzdrževanje teh stanovanj.
Pravico do oddajanja teh stanovanj ima tudi stanovanjska skupnost, družbena pomoč, vendar le v primeru, da zagotovi sredstva za obnovo teh stanovanj iz namenskih solidarnostnih sredstev.
4.	Stanarine
21.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s sredstvi stanarin, ki se oblikujejo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ob upoštevanju vzajemnostnega združevanja dela stanarine, namenjenega za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
J. Skupščina stanovanjske skupnosti
22.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporaonikov in zbor izvajalcev.
23.	člen
Zbor uporabnikov šteje 36 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 11 delegatskih mest.
24.	člen
Delegate v zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti delegirajo:
—	delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti: 25 delegatov;
—	delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev prek delegacij krajevnih skupnosti: 6 delegatov;
—	upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev: 1 delegata;
—	delavci zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov: prek osnovnih organizacij zveze sindikatov 1 delegata;
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delòm s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek svojih občinskih, obrtnih in drugih združenj oziroma prek osnovnih organizacij zveze sindikatov 1 delegata;
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje stanovanjskega vprašanja prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki: 1 delegata;
—	člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjskih zadrug: 1 delegata
25.	člen	i '
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo:
organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki
—	programirajo;
—	urbanistično načrtujejo,
—	projektirajo,
—	gradijo,
—	urejajo stavbna zemljišča,
—	vzdržujejo,
—	prenavljajo oz.
—	opravljajo druga dela in opravila za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnipi prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 11 delegatov.
Sestavni de! tega sporazuma je seznam uporabnikov in izvajalcev ter število delegatskih mest.
26.	člen
Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v skupščini za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2.	Mandatna doba	.
27.	člen
Mandatna doba vseh članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
3.	Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
28.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
29.	člen
Delegativ skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
30.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o:
izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov skupnih organov;
imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov;
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini;
o	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti;
o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog de ovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti;
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
87
o imenovanju in razrešitvi vodje de!ovne skupnosti stanovanjske skupnosti;
o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti;
o volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine;
naloge stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
31.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti;
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti;
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti;
—	o delovnem in hnančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu;
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	o organiziranju de! pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin;
. — o ukrepih za varstvo in izboljševanje bivalnega okolja;
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje poslčdic naravnih in drugih nesreč;
—	o ukrepih civilne zaščite;
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj instanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene graditve;
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti:
32.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika tn podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komi-. sij;
—	o upravljanju z združenimi sredstvi;
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj;
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine;
—	o splošnih aktih o odobravanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutih stanovanjske skupnosti.
33.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnosti in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev.
34.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora;
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in de! pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizacij gradbenih elementov;
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Skupni organi skupščine.
35.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov, uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
36.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe:
—	odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov;
—	odbor za graditev stanovanj;
—	odbor za gospodarjenje s stanofanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu;
—	odbor^za prenova.
Pristojnosti posameznega skupnega organa, t j. odbora oziroma komisije določa statut stanovanjske skupnosti.
5.	Občasni skupni organi
37.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ^hko za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe. Skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
VI	TEMELJNA NAČELA ZA USTANAVLJANJE ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
38.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti ustanovimo enote stanovanjske skupnosti z namenom neposrednega uresničevanja ^moupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter za reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva.
39.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom.
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote in njen statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
t
VII. SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI
40.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v občinskih skupnostih za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enoti Skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ustanovi občinsko skupnost socialnega varstva, v kateri usklajujemo zlasti osnove in merila za dodelitev solidarnostnih stanovanj za delno nadomeščanje stanarine ter standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
VIII USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
41.	člen
Stanovanjska skupnost občine Piran skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovi zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena
88
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
!X. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
42.	člen
Za opravljanje strokovnih in administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena se oblikuje strokovna služba stanovanjske skupnosti kot skupna služba še za samoupravno komunalno interesno skupnost z enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem; za posamezna strokovna opravila se s posebnim sporazumom poveri opravljanje teh de! specializirani organizaciji združenega dela.
X. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
43.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega in finančnega načrta iz:
—	dela združenih sredstev vzajemnosti;
—	dela združenih sredstev solidarnosti;
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada,
skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.	^
44.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela stanovanjske skupnosti in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Podrobnejša določila o načinp financiranja stanovanjske skupnosti določa statut stanovanjske skupnosti.
X! URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE V STANOVANJSKI SKUPNOST!
43. člen
Funkcijo samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in statuta sj^-novanjske skupnosti ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih ^ aktov stanovanjske skupnosti opravljamo:
—	ustanovitelji stanovanjske skupnosti neposredno;
—	delegati v skupščini in skupnih organih;
—	odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
)
46.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti nadzira zlasti izvajanje tega samoupravnega sporazuma in vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti, uporabo sredstev stanovanjske skupnosti, delovanje skupnih organov in dela delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
47.	člen
Podrobnejše določbe o pristojnostih, sestavi in delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo ureja statut stanovanjske skupnosti.
XII.	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
48.	člen
Stanovanjska skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje stanovanjske skupnosti v izjemnih razmerah.
.	49. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščine in izvršnega sveta občine in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
50.	člen
Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut stanovanjske skupnosti.
XIII.	PRAVICE. OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI. KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
51.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	opredelitev pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
—	usklajevalni postopek med zboroma;
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti;
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti
—	soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini:
—	ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	financiranje stanovanjske skupnosti;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	javnost dela stanovanjske skupnosti;	*
—	opravljanje skupnih de! za stanovanjsko skupnost:
—	reševanje sporov;
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih družbenih dejavnikov v občini;
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
XIV.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
52.	člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja zlasti:
—	prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti;
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov;
—	z občasnim informiranjem stanovanjske skupnosti, objavljanjem v občinskem glasilu;
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v uradnih objavah;
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določa predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XV.	ODGOVORNOST STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
53.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje nalog, opredeljenih v sedmem členu tega samoupravnega sporazuma, odgovorna ustanoviteljem, za opravljanje zadev posebnega družbenega pomena pa občinski skupščini.
54.	člen *
(e med zboroma skupščine stanovanjske skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o zadevi, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
XVI.	REŠEVANJE SPOROV
55.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodar-
Podrobne jša določila o delu poravnalnega sveta določa akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
56.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno so-dtšče združenega dela.
,	do'^'!a o delu posebnega sodišča združenega dela do-
loča akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega deta.
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
89
XVII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme 75 % ustanovi^ teljev stanovanjske skupnosti.
58.	člen
Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko prične vsak ustanovitelj stanovanjske skupnosti.
59.	člen
Ta samoupravni sporazum potrjuje skupščina občine Piran.
60.	člen	J , v?
Ta samoupravni sporazum prične veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah Primorskih novic.
V Piranu, dne. 8. 2. 1983
USTANOVITELJI:
HP »Droga«: TOZD DSSS, TOZD Blagovni promet, TOZD Kmetijska proizvodnja, TOZD »Soline«, TOZD »Začimba«; Splošna plovba Piran; THP Portorož: DSSS. TOZD Hoteli Palače«, TOZD GH »Metropol«, TOZD Igralnica »Casino«, TOZD Turizem Avditorij, TOZD Pralnica in čistilnica, TOZD Hoteli »Pi^an«; Hoteli Emona — TOZD Hotel Riviera, TOZD Hoteli Bernardin; Nanos: TOZD Preskrba Portorož; SCT — TOZD »Gradnje« Piran; Dom vojaških vojnih invalidov Strunjan; Splošna banka Koper — PE Piran; Osnovna šola Piran: Osnovna šola Luoja: Osnovna šola Sečovlje; VVZ Piran; VVZ Lucija; Srednja pomorska in prometna šola Piran; Srednja zdravstvena šola Piran; Center za korekcijo sluha in govora Portorož; VZ »Elvira Vatovec« Strunjan: Splošna bolnica Koper — PE Piran; Zdravstveni dom Piran; Upravni organi občine Piran; SDK Portorož; Trgoavto — TOZD Servis Zastava Portorož; SIS družbenih dejavnosti občine Piran: SIS gospodarskih dejavnosti občine Piran; Knjigovodski servis Piran: Občinska konferenca ZKS Piran; Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran: Obrtno podjetje Brivnice in česalnice Piran: Muzej »S. Mašera« Piran; Matična knjižnica Piran; Obalne galenjg Piran; POZD Gostišče »Na klancu« Portorož: Invest biro Koper; SGP »Conca« PE Koper; Elektro Koper; KS Piran; KS Portorož; KS Strunjan; KS Sečovlje.
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78
in f^82) in na predlog statutarno-pravne komisije skupščine občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1983 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Skupščina občine Piran potrjuje Samoupravni sporazum o ustanovttv. Samoupravno stanovanjske skupnosti občine Piran.
Št.: 022-9/82-83	Predsednik
Piran. 28. februar 1983	DRAGO ŽERJAL, 1. e.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČTNE SEŽANA
Na podlagi 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 3/81 ) sprejemamo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Sežana	/
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE SEŽANA
!. UVODNE DOLOČBE	.
!. člen	è , ^
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine SEŽANA ustanavljamo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, de-
lovnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), v kateri se dogovarjamo zlasti:
—	o oblikovanju in usklajevanju planskih aktov stanovanjske skupnosti;
—	o združevanju sredstev za graditev stanovanj;
—	o zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj;
—	o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarine;
—	o varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja:
—	o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine SEŽANA s tem samoupravnim sporazumom opredeljujemo zlasti:
—	ustanovitelje stanovanjske skupnosti;
—	naloge stanovanjske skupnosti;
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti: temeljna načela za ustanavljanje enot stanovanjske skupnosti;
-	soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini; ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije; financiranje stanovanjske skupnosti;
uresničevanje samoupravne delavske'kontrole v stanovanjski skupnosti;
naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite:
prav ice, obveznosti in odgovornosti, ki se urejajo s statutom stanovanjske skupnosti;
-	javnost dela stanovanjske skupnosti; odpravljanje skupnih de! za stanovanjsko skupnost;
—	reševanje sporov;
odgovornost stanovanjske skupnosti.
3.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je.posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na ptxllagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, tega Samoupravnega sporazuma ter statuta stanovanjske skupnosti.
5.	člen
Ime stanovanjske skupnost) je: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST obč. SEŽANA. Sedež stanovanjske skupnosti je: Sežana. Nika Šturma 12 a. Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register.
:	- r	* (	' *	? * !. ... .
11.	USTANOVITELJ! STANOVANJSKE SKUPNOST!*
6.	člen
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot uporabniki:
delavci prek organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev; delovni ljudje, občani in stanovalci prek krajevnih skupnosti; delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljamo
dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, prek osnovnih organizacij zveze sindikatov;	.	'
delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek občinskih, obrtnih in drugih združenj;
—	imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanpvanj kot posameznih delov stanovanjskih hiš prel?krajevnih skupnosti;
delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki:
90
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
—	č!ani stanovanjskih zadrug prek stanovanjske zadruge.
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot izvajalci:
—	delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki sodelujemo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu pri programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih del in opravi! za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, prek svojih organizacij zd ruženega dela in delovnih skupnosti.
H! NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOST!
7.	člen
Z namenom uresničiti cilje, opredeljene v prvem členu tega samoupravnega sporazuma, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti namenjenim za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine in vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj;
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj;
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti;
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov;
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanja stanovanjske kulture;
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
—	dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo;
—	določamo izvajalce investitorskih de! za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev;
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
!V. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKI SKUPNOST!
L Planiranje
8.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujemo pravice in dolžnosti družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva s tem. da ugotavljamo svoje potrebe in možnosti za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter za vzajemnost in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu predvsem s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, ki ga sprejemamo v organizacijah združenega dela. delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in skupnostih stanovalcev, usklajujejo pa v skupščini stanovanjske skupnosti, nadalje s spremljanjem uresničevanja samoupravnega sporazuma o temeljiih plana in plana stanovanjske skupnosti ter s spremljanjem ukrepov za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana Stanovanjske skupnosti.
$
9.	člen
Za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejemamo in usklajujemo zlasti naslednje elemente:
—	obseg stanovanjske graditvd v posameznem srednjeročnem obdobju in letno ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj;
—	površino in lokacijo stavbnih zemljišč namenjenih za graditev planiranega števila stanovanj;
—	obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti namenjenih za stanovanjsko graditev ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi;
—	obseg združevanja sredstev solidarnost ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi;
_____ obseg in pogoje združevanja sredstev vzajemnosti ter način uporabe in upravljanja s temi sredstvi, kakor tudi roke in način varčevanja teh sredstev;
—	pogoje in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin;
—	število, vrsto in kvaliteto stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami;
—	pogoje in merila za pridobitev pravice uporabe na stanovanjih zgrajenih s sredstvi solidarnosti;
—	pogoje in merila za delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki;
—	pogoje in merila za oblikovanje cen stanovanjske graditve;
—	razmerja med sredstvi namenjenimi za graditev stanovanj in kreditiranja nakupa stanovanj glede na strukturo in namen stanovanjske graditve;
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo stanarine;
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo najemnin za poslovne prostore s katerimi upravlja stanovanjska skupnost;
—	temeljne usmeritve o lastni udeležbi delavcev, delovnih ljudi in občanov pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja;
—	oblikovanje stanarin in najemnin, merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter uporabo sredstev stanarin in najemnin;
—	osnove in merila za vzajemno združevanje in razpolaganje z delom stanarine namenjene za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	obseg vzajemnega združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	osnove in merila za združevanje in razpolaganje s sredstvi amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve;
—	tehnologijo stanovanjske graditve;
—	ukrepe za racionalizacijo na področju graditve, vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	naloge in sredstva za financiranje raziskovalnega dela na po dročju stanovanjskega gospodarstva;
—	naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščit^ ter varstva bivalnega okolja.
1(1. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo skupaj s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbenousmerjeni stanovanjski graditvi, samoupravni sporazum o usklajevanju plana, s katerim podrobneje opredelimo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh dejavnikov pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini.
! 1. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti urejamo s posebnim samoupravnim sporazumom z drugimi stanovanjskimi skupnostmi tudi združevanje sredstev za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin.
! 2. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo dolgoročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini najmanj za obdobje de-set!h let, s katenm opredelimo tiste naloge, in cilje, ki imajo dolgoročen
25. marca 1983 — št. 7

URADNE OBJAVE
91
!3.č!en
Ustanovite!ji stanovanjske skupnosti do!očamo s p!anskimi akti stanovanjske skupnosti tudi način reševanja^tanovanjskih potreb občanov, ki ne združujejo dc!o v organizacijah združenega de!a in de!ovnih skupnosti (borci NOV. invalidi, starejši občani, za de!o nesposobni občani) ter tistih upokojencev in invahdov, ki niso zajeti s p!anskimi akti organizacij združenega de!a in de!ovnih skupnosti ter tistih de!ovnih !judi. ki samostojno z osebnim de!om opravljajo dejavnost s sredstvi v !asti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih !judi, ki samostojno kot pok!ic oprav!jajo umetniško a!i drugo dejavnost.
! ,: *!
!4. č!en	%	!
Ustanovite!ji stanovanjske skupnosti sprejmemo tudi programe za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o temeijih p!ana stanovanjske skupnosti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter nase!ij.
Ustanovite!ji stanovanjske skupnosti usk!ajujemo te programe skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so ude!ežene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi oziroma organizirani prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij
2.	Zagotavljanje sredstev
! 3. č!en
De!avci, delovni !judje in občani kot ustanovite!ji stanovanjske skupnosti namenjamo za stanovanjsko graditev nas!ednja sredstva:
—	sredstva organizacij združenega dc!a in delovnih skupnosti iz čistega dohodka:
—	sredstva organizacij združenega de!a in de!ovnih skupnosti iz dohodka;
—	!astna sredstva de!avcev. delovnih !judi in občanov;
—	sredstva čistega dohodka in dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ah drugo dejavnost;
—	sredstva čistega dohodka in dohodka kmetov ter drugih delovnih ljudi, ki jth pridobivamo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe:
—	del investicijskih sredstev organizacij združenega dela iz skladov skupne porabe, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela;
—	de! amortizacije*, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	sredstva anuitet kreditov odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada in druga namenska sredstva anuitet namenskih kreditov, danih za stanovanjsko graditev;
-- sredstva, ki so z aktom družbenopolitične skupnosti namenjena za stanovanjsko graditev.
16.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost namenjamo za stanovanjsko graditev sredstva iz čistega dohodka v višini, opredeljeni s svojim planom, samoupravnim sporazumom o temeljih plana organizacije združenega dela, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter dogovora o temeljih družbenega plana občine.
17.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, združujemo skladno s sa*-moupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti iz dohodka sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki.
IM. člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini skladno z dogovorjenimi pogoji in merili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovan jske skupnosti, za kar vzajemnost no združujemo del stanarine.
3.	Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
MJ. člen
Stanovalci v skupnosti stanovalcev gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki so jih organizaciji združenega dela. delovne skupnosti ali druge družbeno pra\ne osebe prenesle v gospodarjenje skupnostim stanovalcem, pri čemer smo skupaj z delavci. delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Stanovalci gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami, upoštevaje pravice, obveznosti in odgovornosti, določene s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela. delovnih skupnosti ali drugih družbenopravnih oseb kot vlagateljev s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in drugimi predpisi.
4.	Stanarine
2(1. člen
Stanovalci v skupnosti stanovalcev gospodarimo ssredst\i stanarin, ki se oblikujejo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih piatta stanovanjske skupnosti ob upoštevanju vzajemnostnega združevanja dela stanarine, namenjenega za vzdrževanje stanovanja in stanovifnj-skih hiš v občini, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnost).
V SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVAN.ISKL SKUPNOST!
t. Skupščina stanovanjske skupnosti
21.	člen
Stanovanjsko skupnost upravljata skupščina.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
22.	člen
Zbor uporabnikov šteje 75c delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje ^ delegatskih mest.
23.	člen
Delegate v zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti delegirajo:
—	delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti: 35 delegatov;
—	delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev prek delegacij krajevnih skupnosti: 34 delegatov;
—	upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev: 1 delegat;
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, prek osnovnih organizacij zveze sindikatov ter
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek svojih občinskih, obrtnih in drugih združenj oziroma prek osnovnih organizacij zveze sindikatov ! delegata;
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje stanovanjskega vprašanja prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki: ! delegata
—	člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjskih zadrug: ! delegata;
—	druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovitelji stanovanjske skupnosti: 2 delegata
92
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
ff^T '
— o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in
24.	č!en
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo: organizacije združenega de!a in delovne skupnosti, ki
—	programirajo,
—	urbanistično načrtujejo,
—	projektirajo,
—	gradijo,
—	urejajo stavbna zemljišča,
—	vzdržujejo,
—	prenavljajo oz.
—	opravljajo druga dela in opravila za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
25.	člen
Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v skupščini za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2.	mandatna doba delegatov v skupščini
26.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štirj leta.
3.	Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
27.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
28.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih.
—	samostojno v posameznem zboru.
29.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o:
—	izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov:
—	imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov:
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini:
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti;
— O soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se panaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu de! in nalog delovne skupnosti;
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti;
—	volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine;
—	nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, od-^ lokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
30.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti;
—	o sprejemu poslovnika*skupščine stanovanjske skupnosti;
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti;
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu;
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske
graditve;	,
—	o organiziranju de! pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
najemnm;
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja;
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč;
—	o ukrepih civilne zaščite;
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	o oblikovanju cen. o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva:
—	'o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu. odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
31.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti;
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komi-
sij	.
—	o upravljanju z združenimi sredstvi;
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj;
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine;
—	o splošnih aktih o dedovanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost;
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
32 člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzaje-mnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, čc je ne sprejmejo združevalci sredstev.
,	v 33' člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti;
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora; .
'	.	.	* ;	j .	.
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov;
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Skupni organi skupščine
34.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
35.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe:
odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov;
—	odbor ^a graditev stanovanj;
odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter prenovo
odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu;
Pristojnosti posameznega skupnega organa, t. j. odbora določa statut stanovanjske skupnosti.
Poleg navedenih odborov se v okviru le-feh, ali pa tudi samostojno, lahko po potrebi oblikujejo za izvrševanje nekaterih stalnih nalog tudi stalne komisije. Naziv in pristojnosti teh komisij določa statut stanovanjske skupnosti.
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
93
5.	Občasni skupni organi
36.	č!en
Skupščina stanovanjske skupnosti !ahko za proučevanje določenih vprašanj a!i za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe. Skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
V!. TEMELJNA NAČELA ZA. USTANAVLJANJE ENOT STANOVANJSKE SKUPNOST!
37.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti ustanovimo enote stanovanjske skupnosti z namenom neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter za reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva.
38.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom.
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut. Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote in njen statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
V!!. SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOST! SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI
39.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v občinskih skupnostih za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enot! Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter delu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, ustanovimo občinsko skupnost socialnega varstva, v kateri usklajujemo zlasti osnove in merila za dodelitev solidarnostnih stanovanj ter za delno nadomeščanje stanarine ter standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
VI!I. USTANOV!TELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOST! SLOVENIJE
40.	člen	,
Stanovanjska skupnost občine SEŽANA skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovi zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo ha področju st: novanjskega gospodarstva. Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
IX OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
4L člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena oblikuje stanovanjska skupnost delovno skupnost.
Zagotovitev določenih opravi! si stanovanjska skupnost lahko zagotovi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali organom.
X.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
42.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta iz:
—	dela združenih sredstev vzajemnosti;
—	dela združenih sredstev solidarnosti;
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
43.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela stanovanjske skupnosti in stroškov potovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Podrobnejša določila o načinu financiranja stanovanjske skupnosti določa statut stanovanjske skupnosti.
XI.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
44.	člen
Funkcijo samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti, nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in statuta stanovanjske skupnosti ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti opravljamo:
—	ustanovitelji stanovanjske skupnosti neposredno;
—	delegati v skupščini in skupnih organih;
—	odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
4$. člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti nadzira zlasti izvajanje tega samoupravnega sporazuma in vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti, uporabo sredstev stanovanjske skupnosti, delovanja skupnih organov in dela delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
46.	člen
Podrobnejše določbe o pristojnostih, sestavi in delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo ureja statut stanovanjske skupnosti.
XII.	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
47.	člen
Stanovanjska skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje stanovanjske skupnosti v izjemnih razmerah.
48.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščine in izvršnega sveta občine in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
49.	člen
Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut stanovanjske skupnosti.
XII! PRAVICE. OBVEZNOST! IN ODGOVORNOSTI. KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
50.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	opredelitev pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti;
—	samoupravno organiziranoststanovanjske skupnosti:
—	usklajevalni postopek med zboroma;
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
92
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
ff^T '
— o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in
24.	č!en
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo: organizacije združenega de!a in delovne skupnosti, ki
—	programirajo,
—	urbanistično načrtujejo,
—	projektirajo,
—	gradijo,
—	urejajo stavbna zemljišča,
—	vzdržujejo,
—	prenavljajo oz.
—	opravljajo druga dela in opravila za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
25.	člen
Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v skupščini za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2.	mandatna doba delegatov v skupščini
26.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štirj leta.
3.	Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
27.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
28.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih.
—	samostojno v posameznem zboru.
29.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o:
—	izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov:
—	imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov:
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini:
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti;
— O soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se panaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu de! in nalog delovne skupnosti;
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti;
—	volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine;
—	nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, od-^ lokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
30.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti;
—	o sprejemu poslovnika*skupščine stanovanjske skupnosti;
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti;
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu;
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske
graditve;	,
—	o organiziranju de! pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
najemnm;
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja;
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč;
—	o ukrepih civilne zaščite;
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	o oblikovanju cen. o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš;
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva:
—	'o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu. odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
31.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti;
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komi-
sij	.
—	o upravljanju z združenimi sredstvi;
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj;
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine;
—	o splošnih aktih o dedovanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost;
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
32 člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzaje-mnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, čc je ne sprejmejo združevalci sredstev.
,	v 33' člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti;
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora; .
'	.	.	* ;	j .	.
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov;
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Skupni organi skupščine
34.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
35.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe:
odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov;
—	odbor ^a graditev stanovanj;
odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter prenovo
odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu;
Pristojnosti posameznega skupnega organa, t. j. odbora določa statut stanovanjske skupnosti.
Poleg navedenih odborov se v okviru le-feh, ali pa tudi samostojno, lahko po potrebi oblikujejo za izvrševanje nekaterih stalnih nalog tudi stalne komisije. Naziv in pristojnosti teh komisij določa statut stanovanjske skupnosti.
URADNE OBJAVE
95
25 marca 1983 — št. 7
H. OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUP NOSTI
8.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti;
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
—	usklajevalni postopek med zboroma;
—	podrobnejša določila o uve!jav!janju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi, gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter prenovi;
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti;
—	izvajanje nalog v skupnosti socialnega varstva v občini;
—	izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	financiranje stanovanjske skupnosti;
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti;
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	javnost dela stanovanjske skupnosti;
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost;
—	reševanje sporov;
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini;
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
III.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
9.	člen
Z namenom uresničiti pravice, obveznosti in odgovornosti, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti, namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj;
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj;
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti;
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov, posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov;
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture;
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
—	dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo;
—	določamo izvajalce investitorskih de! za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev;
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
10.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
11.	člen
Zbor uporabnikov šteje 75 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 9 delegatskih mest.
2.	Mandatna doba
12.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta. (lane delegacij volijo ali odpokličejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti in zakon.
3.	Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
13.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
14.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
15.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu de! in nalog delovne skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti,
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti,
—	o volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine Sežana ter druge samoupravne organizacije ali skupnosti, katerih ustanoviteljica je,
—	o nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
16.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti,
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti.
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti,
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske
graditve,	'
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
96
UPADNE OBJAVE
25. marca 1983 —št. 7
—	o politiki in ciljih na področjih oblikovanja in tpt rabe stanarin in najemnin.
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalneg. okolja.
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nestyč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve m vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stano ar jskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja t? novanjskega gospodarstva,
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupšč ne pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanova tjske skupnosti.
17.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora, o imenovanju in razrešitvi predsednika in člane* občasnih komisij-
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
^^'o^ólidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
' (/osnovah in merilih za oblikovanje stanarin :n najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj.
o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine,
—	o splošnih aktih o lastni udeležbi za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najmenih stanovanjih,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnosti,
-- o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
18.	člen	-
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzaje-
mnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev, oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh-vprašanjih *' ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevilei sredstev.- i . t:
19.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostouto zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora,	*	-
o načinu izvajanja stanovanjske graditve in de! pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
o tehnologiji gradiva stanovanj in tipizaciji gr: dbenih elementov, o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Skupni organi skupščine
20.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih - npne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predle in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let. jnosti predsednikov skupnih organov doioča poslovnik o delu
Kupščine stanovanjske skupnosti.
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter prenovo,
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu.
Poleg navedenih stalnih skupnih organov lahko skupščina stanovanjske skupnosti za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje tudi občasne skupne organe. Skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
24. člen
4.	! Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov ima
zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti,
—	pripravlja predloge dolgoročnega plana stanovanjske skupnosti,
—	pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru pooblasti! skupščine oziroma njenih zborov skrbi za medsebojno usklajenost dejavnikov, ki so udeleženi pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi,
—	pripravlja predloge posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnostno združevanje solidarnostnih sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin,
—	spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih planskih aktov.
—	skrbi za pripravo programov za uresničevanje s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča in predloge
sklepov v zvezi z združevanjem sredstev čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti.	*
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z vzajemnim združevanjem dela sredstev stanarin,
—	proučuje vprašanja in pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše,
—	opravlja druge naloge s področja planiranja in družbenoekonomskih odnosov, k) mu jih poveri skupščina oziroma posamezni odbor skupščire.
Poleg navedenih pristojnosti odbor za planiranje in razvoj družbe-no-ekonomskih odnosov opravlja tudi funkcijo komisije za splošne, finančne, kadrovske in administrativne zadeve. Pri tem ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje predlog delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa stanovanjske skupnosti.
—	obravnava in sprejema periodične obračune za vsa sredstva stanovanjske skupnosti,
—	skrbi za financiranje de javnost) stanovanjske skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in letnim delovnim načrtom.
obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnosti,
obravnava pogodbe ter dogovore, ki jih sklepa stanovanjska
skupnost,
obravnava in pripravlja predtoge za volitve in imenovanja skupščine oziroma posameznega zbora.
opravlja druge naloge, ki ji jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor.
Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje 7 članov.
21.	člen *	.	:
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
22.	člen	! <	*
Skupni organ dela in odloča na sejah.
23.	člen
s rscina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe:
odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnhsolr.
odbor za graditev stanovanj,	' '	<	*- . * -
-5 člen
^ Reditev stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti: s j* ' za tzvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja graditve stanovanj.
priprav tja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve v občini.
izvajanje programov stanovanjske graditve ter oblikuje
___u repov za uresničevanje sprejetih programov graditve,
pripravlja stališča, smernice in predloge kvathL^ovan"	E"dnje. strukturo, vrst. in
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
97
proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev,
skrbi za sodelovanje z vsemi dejavniki v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji (SK!S oziroma njena Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem; DPS, DPO, druge SIS, pristojna banka, itd ),
—	proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske graditve,
—	skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske graditve,
—	proučuje tehnologijo stanovanjske graditve,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve,
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve,
—	pripravlja predloge delitve vzajemnostno združenih sredstev, do katerih so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti tet* delavci,
—	organizira strokovni nadzor nad družbeno usmerjeno stanovanjsko graditvijo,
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja,
—	pripravlja druge naloge s področja graditve stanovanj, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
26.	člen
4 3. Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter prenova ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja gospodarjenja ter prenose,
pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarjenja ter prenove,
—	spremlja izvajanje navedenih programov ter oblikuje predloge za uresničevanje le-teh,
—	proučuje vprašanja in pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z gospodarjenjem in prenovo,
—	oblikuje predlog enotnih meri! za namensko porabo stanarin,
—	skibi za pregled stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posa-
meznih elementih stanarin, najemnm in stroškov za vsako stanovanjsko hišo,	, ,
—	skrbi za vzajemnostno združevanje dela sredstev stanarin,
—	organizira solidarnostne naloge pri uporabi družbenih stanovanj,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega vzdrževalnih in prenovitvenih del,
—	pripravija predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti i področja gospodarjenja in prenove,
—	oddaja poslovne prostore v najem
—	organizira strokovni nadzor nad vzdrževalnimi deli ter prenovo,
—	opravlja druge naloge s področja gospodarjenja ter prenove, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini šteje 7 članov.
27.	člen
4 4 Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti
naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zbora uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov solidarnosti,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost,
—	obravnava ter odobrava vloge za delno nadomestitev stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarine,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na področju solidarnosti,
—	opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu šteje 7 članov.
28.	člen
V okviru solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu delujejo še
—	7-č!anska konusija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
—	7-č!anska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi V lasti občanov,
—	7-č!anska kom.sija za reševanje stanovanjskih vprašanj upok.'
jencev in invalidov.
29.	člen
Komisije iz prejšnjega člena opravljajo zlasti naslednje naloga:
—	razpravljajo o predlogih, pobudah in stališčih za reševanje stanovanjskih vprašanj na svojem področju,
—	pripravljajo predloge vseh samoupravnih splošnih aktov na svojem.področju.
—	pripravljajo konkretne predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj na svojem področju z dodelitvijo družbeno najemnega stano vanja ali odobritvijo posojila za nakup, gradnjo ali za adaptacijo staio vanja oziroma stanovanjske hiše,
—	skrbijo za vsklajeno reševanje stanovanjskih vprašanj v okviru solidarnosti, zlasti: solidarnostni upravičenci — udeleženci NOV ' upokojenci in invalidi.
30.	člen
Pristojnosti komisij na svojem področju so analogne pristojno^' n
odbora za solidarnost.
31.	člen
Stalni skupni organi skupščine imejo v svoji osnovni funkciji prvenstveno nalogo ter skrb za izvajanje sklepov skupščine oz. obeh zborov
Izjemoma pa lahko v izrednih primerih, stalni skupni organi na o jem področju odločajo oz. sklepajo o razrešitvi zadeve, za katero je praviloma pristojna skupščina oz. njena zbora s tem, da na prvi nas!cd nji seji podajo skupščini oziroma njenim zborom utemeljeno obra, io-žitev vseh razlogov, ki so narekovali takšno odločitev, v naknadno p. -trditev.
Kaj se šteje za izredne primere, mora biti jasno opredeljeno v samoupravnih splošnih aktih, po katerih stalni skupni organi dela:
3.	Sprejemanje odločitev v skupščini stanovanjske skupnosti, njenih
zborih in skupaih organih "
32.	člen
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov, oziroma zbor izvajalcev, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev
33.	člen
Glasovanje v skupščini, njenih zborih in skupnih organih je pravi-loma javno.
34.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
35.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki Šteje tri delegate zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in tri delegate zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti na svoji seji
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
36.	člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prvjsnjcg ; člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev
Če kljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanc vanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno ve-jm- ,
98
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št 7
skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V	primeru navedenem v prejšnjem odstavku tegač!ena, mora komisija za izvedbo usk!ajeva!nega postopka v roku, ki ga dotoči skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
37.	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti nc sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo Izvršnemu svetu Skupščine občine Sežana, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje.
38.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
6.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
39.	člen
Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa:
—	da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale,
—	da predlagajo, ob!ikujej&in sprejemajo stališča in sklepe, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa de! družbene reprodukcije, o katerem odločajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
—	da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev glede stanovanjske graditve, zagotavljajo vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in varstva stanovanjskega in bivalnega okolja,
—	da dejavno sodelujejo v delu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, v delu skupnih organov ter v delu občasnih delovnih teles skupščine oziroma zborov.
—	da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oziroma delegacij o delu stanovanjske skupnosti.
40.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini oziroma zborih upoštevaje smernice, stališča in sklepe konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale v stanovanjsko skupnost.
Delegati so za svoje delo v stanovanjski skupnosti odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti.
7.	Prenehanje delegatske dolžnosti
41.	člen
Delegatu preneha mandat ali članstvo v kateremkoli organu skupščine stanovanjske skupnosti: z iztekom mandata, če je odpoklican.
če mu preneha delovno razmerje v organizaciji združenega dela alt skupnosti iz katere je bil delegiran oziroma voljen,
če nastopi funkcijo zaradi katere ne more biti delegat v stanovanjski skupnosti
42.	člen
Delegatu preneha mandat z dnem. ko nastopi eden iz razlogov prejšnjega člena.
43.	člen
Odpoklican je lahko tudi posamezen delegat, kot tudi celotni stalni skupni organ stanovanjske skupnosti.
Celotni stalni skupni organ stanovanjske skupnosti se lahko odpokliče:
—	če ne spoštuje zakonitih predpisov, samoupravnih splošnih aktov, planov in programov stanovanjskih skupnosti pa je tako nespoštovanje imelo za posledico ugotovljene materialne posledice,
—	če sprejme sklep, za katerega je bi! predhodno opozorjen, da je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti pa ga kljub opozorilu sprejme.
44.	člen
Celotni organ je lahko odpoklican, če so podana dejstva tz 43. člena in če tako sklene skupščina z dvotretjinsko večino vseh delegatov.
45.	člen
Posamezni delegat je lahko odpoklican:
—	če ne spoštuje zakonitih predpisov ali samoupravnih splošnih
aktov pri delu v skupnem organu pa ima to za stanovanjsko skupnost materialne posledice.	.
—	če neupravičeno ne prihaja na seje organa pa kljub opozorilu ne preneha z izostajanjem.
Smatra se. da je izpolnjen pogoj iz druge alinee tega člena, ko delegat izostane neopravičeno s seje organa najmanj trikrat zaporedoma.
O odpoklicu delegata odloča z glasovanjem skupščina z nadpolo-vično večino glasov.
8.	Poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti
46.	člen
Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnega organa, asklajevalnem postopku ter programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKIH SKUPNOST!
47.	člen
Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani bi stanovalci ustanovijo enote stanovanjske skupnosti.
48.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s katerim se opredeli naloge, postopke, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravno organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote.
49.	člen
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut. Statut enote skupnosti mora biti skladen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in s tem statutom.
SO-člen
Skupščino enote sestavlja zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Sesta\o in delegiranje delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajal-cev. kot tud! obravnave in odločanja o enoti stanovanjske skupnosti se opredehjo v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in statutu le te.
51. člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
25. marca 1983 — št 7
URADNE OBJAVE
99
V! PRISTOJNOST! PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI TER PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE
52. člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavlja in zastopa stanovanjsko skupnost.
—	sklicuje in vodi seje skupščine in kolegij predsednika skupščine.
—	organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine.
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom.
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov.
—	podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte. ki jih je sprejela skupščina.
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki jih je sprejela stanovanjska skupnost.
—	skrbi za usklajevanje nalog stanovanjske skupnosti v skupnosti socialnega varstva.
—	skrbi za usklajevanje skupnih nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije.
—	skrbi za sodelovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organov z občinsko skupščino ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini.
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezen zbor.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščin!
5^ člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsednikoma obeh zborov, s predsedniki skupnih organov in vodjo delovne skupnosti v skladu z določbami poslovnika.
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
* .
54.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavljata zbor.
*— sklicujeta in vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora.
—	skrbita, da zbora delata v skladu s poslovnikom.
—	podpisujeta sklepe in samoupravne splošne akte. ki sta jih sprejela zbora.
—	sodelujeta v delt# kolegija predsednika skupščine.
- opravljata druhe naloge, ki jima jih naložita zbora.
Predsednika zborov sta za svoje delo odgovorna zboroma. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika zbora z vsemi pooblastili podpredsednik zbora.
VII	USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
55.	člen
Stanovanjska skupnost usklajuje v skupnosti socialnega varstva v občini zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost,
—	osnove in merila za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi dohodki,
—	stanarine za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
56.	člen
Skupni organi stanovanjske skupnosti, še posebej pa odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno varstveni značaj.
VIII.	USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
57.	ČLEN
Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, ki jih.stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, so zlasti naslednje:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva.
—	opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstva stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in s!anovalce v republiki.
—	usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena z družbenim planom SR Slovenije.
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja za področje stanovanjskega gospodarstva. *
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo prek Zveze,
-- raziskovalna in študijska dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva.
zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim skupnostim,
- združevanje sredstev za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike,
—	- sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi upravnimi organi v zadevah skupnega pomena ter z ustreznimi organizacijami in organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije.
—	sodelovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva.
—	spremljanje razvoja ter proučevanje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in obveščanje skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	opravljanje drugih zadev posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov.
IX.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
. 5H. člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta za:	+
—	dela združenih sredstev vzajemnosti.
—	dela združenih sredstev solidarnosti.
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš.
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
-- eventuelna druga namenska in bančna sredstva.
59.	člen
Stanovanjska skupnost a letnim finančnim načrtom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti v okviru letnega delovnega načrta.
Stanovanjska skupnost na načelih svobodne menjave dela določi obseg sredstev za delovno skupnost stanovanjske skupnosti.
X.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
60/člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima zlasti naslednje pravice. dolžnosti in odgovornosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb,
100
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov stanovanjske skupnosti ter ugotàvìja skladnost stališč, sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti,
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti ter solidarnosti, samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi,
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti in plane stanovanjske skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje načela javnosti dela stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti.
61.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa ter od delovne skupnosti, stanovanjske skupnosti in vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
62.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov ter vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sam. lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne stror kovne organizacije oziroma strokovnjake.
63.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Kolikor sc ugotovoljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
64.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah.
65.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo šteje 3 člane, ki imajo svoje namestnike.
Člane odbora za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, upoštevaje načelo zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
Člani odbora za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti. Mandat delegatov za samoupravno delavsko kontrolo traja dve leti. ista oseba pa je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana v samoupravno delavsko kontrolo.
X! PRAVICE. DOLŽNOST! !N ODGOVORNOST! ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO !N DRUŽBENO SAMOZA$Č!TO
66.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
— sprejema in dopolnjuje obrambni načrt o organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni,
—	predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter plana stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost,
—	izdela načrt ukrepov pripravljenosti z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov po načelih družbene samozaščite.
—	izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem določa način organiziranja in delovanje stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje,
—	izdela na podlagi republiških in drugih predpisov načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in način izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	zagotavlja večji vpliv, da bo projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot n.pr.: smotrno načrtovanje izgradnje skupnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah: upoštevaje predpisov za protipožarno varno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje; vključevanje požarnovarnostnih e!ementov in naprav (rezervni izhodi, požarne stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo):
—	skrbi za usposodobitev stanovalcev v skupnosti stanovalcev in hišnih svetov za samozaščitne ukrepe v primeru elementarnih nesrečah morebitne vojne, še posebej za:
zagotovitev potrebnih sredstev za nabavo in redno vzdrževanje gasilnih aparatov;
zagotovitev materialnih pogojev za nabavo in potrebno obnavljanje obveznega orodja in sredstev za odstranjevanje ruševin in reševanje občanov;
—	v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomaga pri pripravi ukrepov za zaklanjanje stanovalcev;
—	sodeluje z občinskimi upravnimi organi pri:
opredelitvi lokacij za postavitev začasnih naselij (šotorov, prikolic in lesenih hišic).
pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napravami,
pripravi potrebne delovne sile, gradbenega materiala, elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za občane, ki ostanejo brez strehe.	.
razporeditvi gradbenih zmogljivosti za zavarovanje, popravilo in obnovo poškodovanih zgradb in rušenje tistih zgradb, ki se ne dajo popraviti.
Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnostih stanovalcev.
Odbor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. Člana odbora po položaju pa sta tudi predsednik odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišani v družbeni lastnini ter vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
X!!. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOST!
67.	člen	*
Delo stanovanjske skupnosti je javno.
68.	člen
Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno. resnično in popolno obveščajo ustanovitelje stanovanjske skupnosti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktov stanovanjske skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, o delu organizacij združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost kakor tudi o rugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
101
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
69.	čten
Javnost de!a ter obveščanje o de!u stanovanjske skupnosti se zago-tavtja z!asti:
—	prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti
-l- s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov stanovanjske skupnosti
—	.z pbčasnimi informacijami o de!u stanovanjske skupnosti, objav-!jenimi v občinskem g!asi!u
—	s pomočjo drugih sredstev javnega obveščanja
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Uradnih objavah
—	z drugimi obhkami obveščanja. ki jih dotoči predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
\!!t OPRAVLJANJE SKUPNtH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
. . , . , - * -
o- '	't / .j!	- '	.
* di A	*	70. čten	-	,
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in.tem podobnih de! skupnega pomenaobtikuje stanovanjska skupnost detovne
skupnost,.
Zagotovitev do!očenih opravi! si stanovanjska skupnost !ahko zagotovi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo a!i organom.
71. čten
De!ovna skupnost stanovanjske skupnosti oprav!ja nas!ednja te-me!jna de!a oziroma funkčije:
—	sp!ošna de!a za stanovanjsko skupnost
—	p!anska deta za stanovanjsko skupnost
—	finančna, anahtska in računovodska dc.!a
—	organizacija vzdrževanje (gospodarjenje)
—	organizacija novogradnje
Podrobnejšo razdelitev teh de! vsebuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgov ornostih med stanovanjsko skupnostjo in njeno de!ovno skupnostjo ter razvid de! in na!og delovne skupnosti.
\V ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOST!
7M. č!en
Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih na!og. opredetjenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske* skupnosti občine Sežana odgovorna skupščini občine Sežana.
\V! PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
79.	č!en
Ta tatut je sprejet, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
SO.	č!en
Spremembe in dopo!nitvc statuta sprejema skupščina stanovanjske skupnosti po postopku, ki vetja za njegov sprejem.
Za raz!ago dotočb statuta je pristojna skupščina.
S!. č!en
Z dnem. ko začne vetjati ta statut, preneha vetjati statut stanovanjske skupnosti z dne 2M. decembra !97M.
M2, člen
Ta statut začne ve!jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Sežana. !0. januarja t9M3	Predsednik
skupščine stanovanjske skupnosti občme Sežana $ABEC MARJAN. !. r.
Na podtagi 4(v. č!ena statuta stanovanjske skupnosti občine Sežana je skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora i/vajakev dne Uk januarja 19M3 spreje!a
72^ č!en	, ,
Razmerja med stanovanjsko skupnostjo in detovno skupnostjo stanovanjske skupnosti oprcdc!juje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
73.	č!en
Delavci de)ovne skupnosti urejajo kot detov na skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravi.<m sporazumom v sk!adn z zakonom.
74.	čten
K do!očbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje na!og. zaradi katerih se obhkuje de)ovna skupnost stanovanjske skupnosti, programu njenega deta ter k razvidu de! in natog. je potrebno predhodno sogtasje skupščine stanovanjske skupnosti.
7$. čten
Organ upravljanja detovne skupnosti daje mnenjegtede imenovanja in razrešitve vodje detovne skupnosti na skupščini stanovanjske skupnosti
X!V. REŠEVANJE SPOROV
76. čten
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša dotočita o detu poravnatnega sveta opredetjuje akt o ustanovitvi poravnatnega sveta.
.Lr	- ''	.
77. čten
Stanovanjska skupnost ustanovi v sktadu z zakonom posebno sodišče združenega deta. *
Podrobnejša dotočita o detu posebnega sodišča združenega deta do-toča akt o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega deta
POSLOVNtK
O DELU SKUPSCtNE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOST! OBCtNE SEŽANA
!. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čten
Postovnik o detu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana (v nadatjnjem heseditu: postovnik stanovanjske skupnosti) ureja deta in organizacijo skupščine, njenih zborov in statnih skupnih organov ter drugih detovnih tetes skupščine ter druga vprašanja, ki zadev ajo deto detegatov ter njihov e prav ice in dotžnosti v skupščin, pri uresničevanju natog stanovanjske skupnosti.
2.	čten
Kotikor posamezna v prašanja o detu skupščine niso urejena s potov-nikom stanovanjske skupnosti jih ureja skupščina s sktepom, upoštevaje dotočita tega postovnika.
3.	čten
Deto skupščine je javno.
4.	čten
Skupščino predstavtja njen predsednik.
5.	čten.
Skupščina ima in uporabtja štampiljko premera 3 cm z napisom: * Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana«.
$tampi!jka je na hrambi pri detovni skupnosti.
tt. PRAVtCE !N DQLZNOST! DELEGATOV V SKUPŠCtNt
r*.*	'	tj : .-a:*-''?'n. ' *L-
- .	6. čten
tzhaj^joč iz interesov in smernic detavcev, detovnih tjudi, občanov jp stanovdtcev, združenih v stanovanjski skupnosti občine, dotočajo usta-
URADNE OBJAVE
novitelji temeljna stališča za de!o svojih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti.
7.	č!en
Pri zavzemanju sta!išč in opredeljevanju do vprašanj o katerih se od-!oča v skupščini, zastopa de!egat stališča in smernice tistega, ki ga je de-!egira!, upoštevaje spiošne družbene potrebe in interese.
8.	č!en
Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščin in organov v katere je izvoljen ter ustvarjalno delovati pri njihovem delu in odločanju.
*	9. člen
Delegat skupščine se neposredno pred sejo izkaže s pooblastilom delegacije oziroma konference delegacij. Lahko pa se izkaže tudi s pooblastilom delavskega sveta, skupščino krajevne skupnosti ali drugega ustreznega organa upravljanja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, če le ta opravlja funkcijo delegacije za delegiranje delegatov.
V pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali le za posamezne točke dnevnega reda seje.
Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zahtevah za katere je predlagana ali sprejeta razširitev dnevnega reda seje, če mu to dopuščajo smernice in stališča tistega, ki ga je delegiral.
10.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo skupščine, mora o svoji zadržanosti pred sejo obvestiti tistega, ki ga je delegiral.
Delegat, ki ne more priti na sejo skupnega organa, katerega član je, obvesti o tem tudi predsednika skupnega organa.
H. člen
(e na sejo skupščine ni delegata brez opravičila, skupščina o tem obvesti tistega, ki ga je dolžan delegirati.
12.	člen
Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev v delovni program skupščine, pravico in dolžnost razpravljati o predlogih delovnih programov, kakor tudi pravico predlagati posamezne naloge kot prednostne naloge v delovnih programih.
13.	člen
Delegat ima pravico, da predlaga posamezne zadeve za uvrstitev v predlog dnevnega reda seje skupščine, razpravlja o predlaganem dnevnem redu, upoštevaje proučenost zadev, ki naj bi se obravnavale na seji.
14.	člen
Delegat ima na seji skupščine zlasti naslednje pravice:
—	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje;
—	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda;
—	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, kakor tudi zahtevati obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov:
—	dajati pobudo za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, v katerem je udeležena stanovanjska skupnost;
—	dajati pobudo za sprejem stališč, smernic in sklepov skupščine, o zadevah, ki so na dnevnem redu seje;
—	dajati pobudo za pripravo informacij o izvrševanju stališč, smernic in sklepov skupščine;
—	predlagatj izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine.
Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji ali pismeno.
13.	člen
Delegat ima pravteo postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na delo skupščine, posameznega zbora, skupnega organa oziroma drugega delovnega telesa ali delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
25. marca 1983 — št. 7
16.	člen
Vprašanja delegatov morajo biti kratka ter postavljena praviloma v pismeni obliki, lahko pa so postavljena tudi ustno med seboj prt posebni točki dnevnega reda seje. namenjeni za vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje.
Kolikor je možen takojšen odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, se ga,ustno sporoči delegatu takoj, sicer pa se da odgovor v 30 dneh v pismeni obliki ali pa ustno na naslednji seji.
17.	člen
Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje.	*
Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja O morebitni razpravi in ó gradivu zanjo odloča skupščina.
18.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
O tem, katero gradivo velja za uradno tajnost, odloča predsednik skupščine.
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki je bilo poslano skupščini z oznako »uradna tajnost« ali »državna tajnost«.
49. člen
Delegat mora obveščati tistega, ki ga je delegiral, o stališčih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skupščine, kakor tudi o svojem prispevku pri dogovarjanju in usklajevanju stališč stanovanjske skupnosti.
IH ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
! Splošne določbe
20.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbora uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno na skupni seji obeh zborov; določene zadeve pa opravljata zbora tudi samostojno.
21 člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira:
V	ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora;
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora ih ju razreši; *
—	po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi.
2.	Predsednik in podpredsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
22.	člen
Predsednik in podpredsednik zbora se izvolita za dobo dveh let, pri čemer sta lahko ponovno izvoljena še za nadaljnji dve leti.
23.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata zlasti naslednje naloge:
sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi spred-loga dnevnega reda za sejo;
skrbita za izvajanje sklepov zbora;
sodelujeta v delu kolegija predsednika skupščine;
skrbita za izvajanje tega poslovnika;
opravljata druge naloge na podlagi zadolžitve zbora.
24.	člen
Podpredsednik posameznega zbora pomaga predsedniku zbora pri elu zbora in lahko opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
V	primeru, če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča t vsemi pooblastili.
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
103
3.	Predsednik in podpredsednik skur t ega organa
25.	č!en
Predsednik skupnega organa ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	sklicuje in vodi seje skupnega organa;
—	skrbi, da skupni organ de!a v sk!adu s tem pos!ovnikom, zakonskimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti;
—	skrbi za izvajanje sklepov, sprejetih na seji skupnega organa; daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj ter skrbi za
pripravo predloga dnevnega reda;
opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupni organ, zbor ali skupščina.
26.	člen
Predsednik skupnega organa je za svoje delo odgovoren skupnemu organu, zboru ali skupščini.
V	primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupnega organa z vsemi pooblastili podpredsednik skupnega organa, ki ga imenuje skupni organ.
3.	Odločanje o združevanju in uporabi sredstev
27.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnostih sredstev in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo delegati temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti oziroma delegati krajevnih skupnosti.	^
4.	Usklajevalni postopek
2H. člen
Sklep o vprašanjih in zadevah, o katerem enakopravno odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, mora biti sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do odločitve oziroma sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
29.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
30.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V	primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
31.	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo, da skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
IV. SEJA SKUPŠČINE
1.	Sklic seje
32.	člen
Skupno sejo obeh zborov skupščine (v nadaljnjem besedilu: sejo skupščine) skliče predsednik skupščine in ji predseduje.
33.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, na pobudo najmanj ene petine delegatov zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev ali na pobudo skupnega organa skupščine stanovanjske skupnosti.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine tudi tedaj, ko to zahteva občinska konferenca SZDL Slovenije, skupščina občine ali izvršni svet skupščine občine, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije ali skupnost socialnega varstva občine.
Predlagatelji sklica seje skupščine stanovanjske skupnosti morajo zahtevati za sklic seje priložiti gradivo ozroma predlog odločitve oziroma sklepa zaradi katere so zahtevali sklic seje.
34.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda seje skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano konferenci delegacij najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine se pošlje najmanj sedem dni pred sejo skupščine tudi vsem vabljenim predstavnikom družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti v občini ter zastopnikom tiska.
35.	člen
Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se pošlje delegatom tudi zapisnik prejšnje seje, kolikor ni bi! poslan že prej.
36.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku, kot je določen v 34. členu tega poslovnika; razlogi za ta sklic morajo biti posebej obrazloženi na seji skupščine.
2.	Potek seje
37.	člen
Seji skupščine predseduje predsednik skupščine. Ce je predsednik skupščine zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik, (e je tudi podpredsednik zadržan ali odsoten, vodi sejo skupščine delegat, ki ga izvoli skupščina.
Predsednik skupščine vodi sejo skupščine s pomočjo predsednikov ali podpredsednikov zborov, pri reševanju organizacijskih vprašanj pa sodeluje tudi vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
3K. člen
Predsednik ugotovi pred začetkom seje ali je seja sklepčna. V ta namen izvoli skupščina na seji 3-č!anski verifikacijski komisiji zborov skupščine, ki preverita število in veljavnost pooblastil delegatov.
39.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
40.	člen
V primeru, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži.
41.	člen
Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali dopolni na predlog predsednik skupščine ali delegata, ki je dobi! podporo najmanj 1,4 delegatov. Med sejo praviloma ni dovoljeno dopolnjevati oziroma spreminjati dnevnega reda, lahko pa se spremeni vrstni red posameznih točk dnevnega reda.
Ena od točk dnevnega reda so vselej vprašanja in pobude delegatov.
42.	člen
Na začetku seje se praviloma obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje.
Vsak delegat ima pravico podati pripombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik.
43.	člen
Posamezne zadeve, ki so na dnevnem redu, obravnava skupščina praviloma po vrstnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda, če je le ta potrebna pripravi poročevalec, ki ga določi predsednik skupščine.
104
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — §t. 7
44.	člen
Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati.
Predsednik !ahko dovo)i razpravljati tudi drugim udeležencem.
45.	č!en
Delegat a!i drug udeležene sme govoriti !e o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje skupščine.
46.	č!en
Na seji skupščine ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika skupščine. Govorniki se !ahko prijav!jajo vse do konca razprave. ,
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
47.	č!en
Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti, kakor so se prijavili. K razpravi se lahko prijavijo delegati in druge vabljene osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja.
Ne glede na vrstni red prijav k razpravi, lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu skupnega organa, ki je poročevalec pri posamezni točki dnevnega reda skupnega organa.
48.	člen
Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevenga reda, dobi besedo takoj ko jo zahteva. Govor tega delegat ne sme trajati več kot pet minut.
Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skupščina o vprašanju brez obravnave
Če zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravi! navedbo, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzroči! popravek. Delegat v skupščini se mora v tem primeru v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
49.	člen
Če se delegat ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se delegat tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda. mu predsednik vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči skupščina brez obravnave.
50.	člen
Razprave delegatov v skupščini in drugih vabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne odloči drugače.
Skupščina lahko na predlog predsednika ali kateregakoli delegata skupščine ob podpori najmanj devet delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu in koliko časa sme govoriti posamezen govornik.
51.	člen
Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih govornikov.
Če predsednik meni, da je razprava v posamezni točki povsem obrazložila obravnavano zadevo, lahko pozove skupščino za odločitev o prekinitvi ali nadaljevanju razprave. O predlogu predsednika odloča skupščina brez obravnave.
52.	člen
Predsednik skupščine lahko med sejo prekine delo skupščine in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsednik skupščine prekine delo skupščine, če je potrebno posvetovanje in usklajevanje, če je potrebno pridobiti dopolnilno mnjenje, zaradi odmora, pa tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati na seji.
53.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega redd, predsednik skupščine sktene sejo.	' '
i.-l
3.	Vzdrževanje reda
54. č!6n


Za red na seji skrbi predsednik skupščihe. ža kršitev reda se smejo
natisni!	'
izrekati naslednji ukrepi:
—	opomin
—	odvzem besede
—	odstranitev s seje.

55.	člen
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu predsednik skupščine ni da! besede, ki sega govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Opomin izreče in besedo odvzame predsednik skupščine.
56.	člen
Odstranitev s seje se izrečadelegatu v skupščini, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Ukrep odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem in brez obravnave.
Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje mora takoj zapustiti sejno dvorano.
57.	člen	^
Predsednik skupščine obvesti tistega, ki ga je delegira! in krajevno konferenco SZDL o delegatu, ki mu je bil izrečen ut6*ep odvzema besede in odstranitve s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bi! izrečen.
58.	člen
Predsednik skupščine lahko odredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji skupščine.
59.	člen
(e predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda seje skupščine, odredi prekinitev seje.
4.	Sprejemanje sklepov
60.	člen
Skupščina sklepa na podlagi predloga sklepa, pripravljenega in obrazloženega s strani skupnega organa skupščine in razprave delegatov na seji.	.
O predlogu se sklepa najprej načeloma, nato pa v posameznostih, če. skupščina meni, da je tako glasovanje potrebno.
61.	člen
Spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo, dokler se o predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi takoj o predlaganih spremembah ali dopolnitvah. Če se s spremembami in dopolnitvami strinja, postanejo le te sestavni de! predloga, če pa se z njimi ne strinja odloči o tem skupščina z glasovanjem. Če je več različnih spremljevalnih ali dopolnjevalnih predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako. kot so bili predlagani.
Spremembe in dopolnitve, ki jih skupščina sprejme, postanejo sestavni de! predloga.
Akte skupščine podpisuje predsednik skupščine.
5.	Glasovanje
62.	člen
Glasovanje v skupščini je praviloma javno.
Skupščina lahko odloči, da se o posameznih zadevah glasuje tajno.
63.	člen
Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali pròti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasuje se hkrati^in sicer z dvigom rok.
64.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate v skupščini naj se najprej izjavijo, kdo je za prelog, nato kdo je proti predlogu ih ali se kdo vzdrži glasovanja.
65.	člen
Glasovalca iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna.
66.	člen
Skupščina veljavno sprejme sklep o zadevi, ki je v pristojnosti skupne seje z večino glasov vseh delegatov obeh zborov.
67.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog o katerem je skupščina glasovala sprejet ali zavrnjen.
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
105
6.	Zapisnik
68. č!en
O de!u skupščine se piše zapisnik. Zapisnik obsega g!a seji skupščine, z!asti pa:
—	zaporedno šteyi!o seje,
—	čas in kraj seje,
vne podatke o
ime in priimek predsednika skupščine a!i predsedujočega in njegovo funkcijo,
r— seznam prisotnih delegatov po posameznih skupnostih,
—	seznam odsotnih delegatov po posameznih skupnostih,
—	ugotovitev sklepčnosti,
—	dnevni red seje,
—	imena delegatov, ki so razprav!ja!i,
—	povzetek razprave,
—	sprejete sklepe,	w
—	izid giasovanja o posameznih sklepih,
—	deiegatska vprašanja ter odgovore nanje.
Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
69. člen
Potek posamezne seje se lahko snema na magnetofonski trak.
V primeru, da je seja posneta na magnetofonski trak, je trak treba hraniti do potrditve zapisnika na seji skupščine.
Vit. SEJE SKUPNEGA ORGANA
Seje skupnega organa sklicuje predsednik skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov skupnega organa ali na pobudo predsednika skupščine ali na pobudo predsednika zbora skupščine.
(e predsednik skupnega organa ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje skupnega organa, predložijo skupnemu organu gradivo ter predlog sklepa v zadevi zaradi katere so zahtevali sklic seje skupnega organa.
79.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupnega organa mora biti poslano praviloma najmanj sedem dni pred sejo.
Če je seja skupnega organa sklicana v roku krajšem od sedem dni, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
80.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Na sej^ odloča skupni organ z večino glasov vseh članov
V.	SKUPNA ZASEDANJA ZBOROV
70.	člen
V	zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata, lahko zbora skleneta, da bodo zadeve obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
71.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skličeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njihovi predsedniki.
Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov.
72.	člen
(e zbora zasedata skupaj glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V	zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja.
73.	člen
Zadeve, ki jih zbora enakopravno obravnavata in sprejmeta, se lahko obravnavajo tudi na ločenem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
V	zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene seje.
74.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
VI.	SEJA ZBORA
81.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrežvanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za sejo skupnega organa, razen roka za vabilo. Predsednik skupnega ortana odloča o vabljenih institucijah in ostalih udeležencih na seji skupnega organa.
Vlil. SKUPNE SEJE SKUPNIH ORGANOV
82.	člen
Zadeve iz svoje pristojnosti lahko skupni organi obravnavajo na skupnih sejah. Skupni organi skličejo na sejo njihovi predsedniki. Skupno sejo vodi eden izmed predsednikov skupnih organov to je odborov ali komisij.
IX. SEJE OBČASNIH SKUPNIH ORGANOV
83.	člen
Seje posameznega občasnega skupnega organa sklicuje predsednik občasnega skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov, na pobudo predsednika skupščine, predsednika zbora ali predsednika stalnega skupnega organa.
84.	člen
Vabilo in gradivo za sklic seje občasnega skupnega organa mora biti poslano najmanj pet dni pred sejo.
83. člen
Predsednik občansega skupnega organa odloča o vabljenih institucijah in ostalih udeležencih na seji.
7$. člen
Sejo posameznega zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo ene petine delegatov v zboru.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali skupni organ skupščine.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena mora! sklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj eno tretjino delegatov iz posameznega zbora ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zahtevi za sklic seje gradivo oziroma predlog odločitve zaradi katere so zahtevali sklic seje zbora.
76.	člen
Zbor skupščine skiepa veijavno, če je na seji navzoča najmanj poto vica delegatov.
Zbor skupščine odloča z večino glasov vseh delegatov.
77.	člen
Dotočbe tega postovnika o skticu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sktepov, gtasovanju in zapisniku se smtsetno upo-rahljajo tudi za seje zborov skupščine.
X. KOLEGIJ PREDSEDNIKA SKUPŠČINE
86.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine, predsednika ter podpredsednika zborov in predsedniki stalnih skupnih organov sestavljajo kolegij predsednika skupščine.
Pri delu kolegija predsednika skupščine sodelujejo vodja in po potrebi tudi drugi strokovni delavci delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Kolegij predsednka skupščine zlasti:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in stalnih skupnih organov;
—	skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnava v skupščini ali posameznemu zboru in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov;
—	predlaga stalnemu skupnemu organu, katerim od predlogov in zadev se da prednost pri obravnavanju;
—	spremlja delo stalnih in občasnih skupnih organov in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh organov;
—	po potrebi sodeluje s komisijo za usklajevanje stališč med zboroma;
—	skrbi za izvajanje določb tega poslovnika.
106
URADNE OBJAVE
87.	Men
Kolegij predsednika skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej kolegija skrbi predsednik skupščine.
XI.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE
88.	člen
Skupščina sprejema delovni načrt praviloma za dobo enega leta.
Podlaga delovnemu načrtu skupščine so naloge, ki izhajajo iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine, samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje, statuta stanovanjske skupnosti, iz potreb in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti ter stališč družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na ravni občine o stanovanjskem gospodarstvu.
Sestavina delovnega načrta skupščine so tudi naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov in sporazumov, katerih udeleženec je stanovanjska skupnost.
89.	člen
Skupni organi uresničujejo delovni načrt skupščine oziroma zborov skupščine in lahko v ta namen sprejemajo tudi svoje delovne načrte.
90.	člen
Delovnemu načrtu skupščine in skupnih organov mora biti prolago-jeno tudi načrtovanje dela v delovni skupnosti stanovanjske skupnosti.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
91.	člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina stanovanjske skupnosti na sejah svojih zborov, ki daje tudi tolmačenje tega poslovnika.
92.	člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti z dne 28. 12. 1978.
93.	člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Poslovnik se objavi v Uradnih objavah.
Sežana, 10. januar 1983	Predsednik skupščine
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana MARJAN ŠABEC, l.r.
SAMOUPRAVNA !NTERESNA SKUPNOST ZA VODNO OSKRBO SEŽANA
A
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo Sežana je na podlagi 9. točke 14. člena zakona o komunalni dejavnosti (Uradni list SRS št. 8/82) in 17. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo Sežana, na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21. januarja 1983 sprejela
PRAVILNIK
O POGOJIH !N NAČINU PRESKRBE Z VODO IZ KRAŠKEGA VODOVODA SEŽANA
Ta pravilnik vsebuje naslednja poglavja:
!. SPLOŠNE DOLOČBE
H NAPRAVE UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV II! PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE IV. VODOMERI
V.	ODČITAVANJE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
VI.	PREKINITEV DOBAVE VODE VII JAVNI HIDRANTI
VIII. KONČNE DOLOČBE
25. marca 1983 — §t. 7
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se urejajo organizacijski, sanitarni, varstveni in drugi pogoji vodne oskrbe iz javnih vodovodov za območja, ki jih oskrbuje »Kraški vodovod« Sežana
2.	člen
Za upravljanje in gospodarjenje s krajevnimi-lokalnimi vodovodi v občini Sežana pa so pooblaščene in skrbijo krajevne skupnosti.
<3. člen
Kot uporabnik se smatra vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda. „
4.	člen
Vodovodno omrežje in naprave ločimo glede na odgovornost in vzdrževanje na omrežju in naprave upravljalca in na omrežje in naprave uporabnika (navodilo, uradni list SRS, št. 16/78)
II.	NAPRAVE UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV
5.	člen
Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so vse notranje vodovodne instalacije, vključno s priključnim ventilom in priključkom. Te naprave so last uporabnika oziroma upravljalca zgradbe. Z naštetimi napravami upravlja in razpolaga odjemalec.
6.	člen
Naprave, za katere je odgovoren upravljalec, kot upravljalec družbene'lastnine so:
a)	vodni viri in objekti:
—	naprave za akumuliranje, transport in čiščenje vode, tranzitni cevovodi od črpališč in zajetij, vodna črpališča, zajetja in naprave za bogatenje podtalnice,
—	vodnjaki,
—	naprave za predelavo in kondicioniranje vode
b)	primarno omrežje in naprave
—	vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
—	vodohrami,
—	transportni cevovodi od črpališč in zajetij od sekundarnega vodovodnega omrežja
—	tranzitni cevovodi med več sosekami
c)	sekundarno omrežje in naprave
—	omrežje za oskrbovanje sosesk ali manjših naselij za neposredno priključevanje porabnikov
—	omrežje za preprečevanje požarov (hidranti).
—	omrežje za vzdrževanje javnih površin.
III.	PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
7.	člen
Upravljalec vodovoda je pristojen in obvezno izda soglasje za priključitev novo zgrajenih objektov na vodovodno omrežje, če to omogočajo razpoložljive količine pitne vode, njihovi viri in propustnost omrežja. V zahtevi za izdajo soglasja mora biti priložena predpisana gradbena dokumentacija. Soglasje mora biti izdano ali zavrnjeno v 30 dneh od dneva vložitve zahtevka.
8.	člen
Pri izdaji soglasja za prikl jučitev objekta uporabnika na vodovodne omrežje mora upravljalec vodovoda upoštevati:
minimalne odmike vseh novogradenj od vodovodnega omrežja posamične pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja prot) vphvom novogradenj,
— traso, globino in profil priključene cevi,
'okactjo. obliko in vetikost vodovodnega jaška.
oodmči! ^	ukrepe za objekte v ožjem, širšem ali vplivnem
podr. u p.d,aln,ce v skladu z odlokom o zaščiti podtalnice
dovodnim omrežji"""''	'"'""v	"""'ih objektov z vo-
URADNE OBJAVE
107
ti-
25. marca 1983 — št. 7
pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa pnključenega cevovoda.
9.	člen
Uporabnik mora pridobiti soglasje uprav!ja!ca vodovoda za vse gradnje, rekonstrukcije a!i adaptacije, ki vphvajo na dobavo vode.
!0. člen
Sogjasje mora pridobiti uprav!ja!ec vodovoda in ga izdati tudi za tiste gradnje objektov, ki bodo priključene na !asten vir vode. Uporabnik mora zaprositi za soglasje tudi v primerih, ko ne potrebuje vode.
! !. č!en
Vsak uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja naslednjo dokumentacijo:
a)	za lokacijsko dokumentacijo:
—	situacijo z vrisanim objektom !:!Ó00 ali !:50() v dveh izvodih,
—	opis specifičnosti novogradnje.
b)	za gradbeno dovoljenje:
—	situacijo z vrisanim objektom M 1:100 ali M 1:500,
—	lokacijsko dokumentacijo (na vpogled)
—	projekt in sheme instalacij(na vpogled)
gradbeni načrt objekta, ki ne bo priključen na omrežje (na vpogled).
12.	člen
Sestavni de! dokumentacije je tudi potrdilo o tlačnem preizkusu interne vodovodne instalacije. Upravljalec vodovoda je dolžan izvesti priključek, če je uporabnik izpolni! pogoje soglasja za priključek. Vodovodni priključek je spojna cev od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno vodomera. Priključek je del omrežja, ki ga plača uporabnik in le-tega tudi prenese upravljalcu vodovoda v nadzor, stroški vzdrževanja pa bremenijo uporabnika.
*
15. člen
Vodovodni priključek se izvede za vsak objekt uporabnika posebej, upoštevaje velikost in namembnost objekta, ki se priključuje na vodovodno omrežje. Vse vodovodne priključke je upravljalec dolžan voditi \ katastru komunalnih naprav.
14.	člen
Vodovodni priključek je lahko stalni ali začasni, le izjemoma je lahko provizoričen ali kombiniran. Začasni ali provizorični priključek na javno vodovodno omrežje (gradbišče za prireditve) mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim soglasjem upravljalca vodovoda.
15.	člen
Vsa dela na javnih vodovodih, hišnih priključkih in vodomerih izvaja upravljalec vodovoda.
IV.	VODOMER!
16.	člen
Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tchničnimi predpisi ter tehničnimi navodili, ki jih izda upravljalec vodovoda. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopen pooblaščenim delavcem upravljalca vodovoda.
!7. člen
Sestavni de! vodovoda je vodomer, ki ga nadomesti upravljalec vodovoda. Tip, velikost in mesto namestitve vodomera, določi upravljalec vodovoda. Vodomeri so sestavni de! priključka, namenjeni pa so za obračun porabe vode. Vodomere kontrolira pristojni organ za kontrolo meri! in plemenitih kovin. Vodomer vzdržuje upravljalec vodovoda v skladu z veljavnimi predpisi.
Vodomer v interni inštalaciji lahko služi le za interno kontrolo porabe vode in do njih nima dobavitelj nobenih obveznosti.
!8. člen
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo porabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave nosi odjemalec z mesečno vzdrževalnino vodomera, ki jo določi samoupravna interesna skupnost na podlagi dejanskih stroškov.
19.	člen
Stroški za popravilo okvar, ki nastanejo na priključku ali vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
20.	člen
Porabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali vodomeru takoj javiti upravljalcu vodovoda.
Porabnik lahko poleg rednih pregledov vsak čas zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če se ugotovijo odstopanja od normale, nosi stroške preizkusa upravljalec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
V.	ODČITAVANJE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
21.	člen
Poraba vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po stanju odčitka na vodomeru vodovodnega priključka.
Glavne vodomere odčitavajo pooblaščeni delavci upravljalca vodovoda, ki imajo s seboj pismeno pooblastilo za opravljanje odčitavanja. Sekundarni vodomeri se odčitavajo samo na podlagi naročila porabnika in se posebej zaračunavajo.
22.	člen
Če se v objektu, ki je priključen na javni vodovod nahaja več uporabnikov, določijo ti sporazumno osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo za celoten objekt.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku ni v pristojnosti upravljalca vodovoda.
25. člen
Upravljalec vodovpda zaračunava porabljeno vodo delovnim organizacijam. TOZD, delovnim skupnostim in hišnim svetom, večjim mesečno, manjšim trimesečno, na podlagi odčitka.
Ostalim porabnikom se poraba vode zaračuna na osnovi povrečne porabe v preteklem letu.
Za povprečno letno potrošnjo vode prejmejo uporabniki enkrat letno obračun in razliko poravnajo v roku 15 dneh. Po tem roku bo upravljalec zaračunava! zakonite zamudne obresti ter uvede! postopek za prisilno izterjavo po zakonu o izvršilnem postopku in določbi zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
Akontacije na podlagi obračuna za preteklo leto plačujejo uporabniki v tekočem letu v roku 15 dni po predloženi akontaciji. Končni obračun se opravi z letnim odčitavanjem.
24.	člen	^
Porabniki vode so dolžni poravnati račun takoj ali najkasneje v 15 dneh od nastanka dolžniško upniškega razmerja. Po tem roku se zaračunavajo zakonite obresti.
Ugovor zoper račun za porabljeno vodo je treba poslati upravljalcu najkasneje v 8 dneh od prejema računa.
25.	člen
(e upravljalec ugotovi, da je glavni vodomer v okvari zaračuna pavšalno porabo vode na podlagi ugotovljene povprečne porabe vode v preteklem obračunskem letu, če se uporabnik in upravljalec drugače ne dogovorita.
VI.	PREKINITEV DOBAVE VODE
,26. člen
Dobavitelj vode lahko na stroške odjemalca ozirom^ lastnika ali upravljalca zgradbe brez odpovedi prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
—	kadar stanje interne napeljave in vodomera ogroža zdravje drugih porabnikov, oziroma kakovost vode*v javnem vodovodnem omrežju
—	če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom, porabnik pa vzroka oviranja noče odstraniti,
—	če jepriključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja za izvedbo upravljalca vodovoda.
—	če brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo.
—	če onemogoča delavcem upravljalca preglede in odčitavanje na vodomeru in inštalaciji.
108
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
—	če porabnik brez privolitve izvajalca odstrani plombo (na vodomeru. hidrantu, zasunu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka ali če krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno (redukcija),
—	čc ne plača računa niti po.izteku plačilnega roka, po zaključenem izvršilnem postopku
27.	člen
Upravljalec, ki trna pravico brez nadomestila škode prekiniti dobavo vode je dolžan obvestiti uporabnike tudi v primerih, ko pride do preki-tve dobave vode zaradi poškodb qa mreži, zajetjih črpališčih ter ob izvajanju intervencijskih de! in v primeru vjšje sile. V primeru višje sile se obveznost dobave vode omejijo s tem, da se razpoložljive količine vode uporabljajo le za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.
VH. JAVNI HIDRANTI
28.	člen
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni prvenstveno požarni varnosti ter morajo biti vsa!( čas dostopni in v brezhibnem stanju. Hidrante vgrajuje in vzdržuje upravljalec vodovoda ter jih mora vidno označiti. Podatke o hidrantih in o vseh spremembah na njiliposreduje upravljalec vodovoda občinski skupnosti za požarno varnost.
29.	člen
Uporabnik hidranta mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice, ki bi morebiti nastale.
30.	člen
Brez poprejšnjega dovoljenja uprav!jalca vodovoda se smejo hidranti uporabljati za gašenje požarov ali druge intervencije pri elementarnih nesrečah. O uporabi hidranta mora uporabnik obvestiti uprav-ljalca vodovoda, o trajanju odvzema vode na hidrantu in morebitne pomanjkljivosti, ki jih je opazi! pri odvzemu vode.
31.	člen
Vsak porabnik, ki uporablja vodo iz hidranta na omrežju javnega vodovoda, mora imeti lasten tehnično brezhiben hidrantski nastavek, ki je registriran pri upravljalcu vodovoda.
32.	člen
Hidrante, ki so vgrajeni v interni napeljavi in pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomerom, mora plombirati upravljalec vodovoda ter morajo biti dostopni ob vsakem času.
Plombe sme odstraniti le, če pride do požara ali drugih primerov višj$ sile. (e uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti upravljalca vodovoda, se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja.
Upravljalec vodovoda ima v tem primeru pravico zaračunati vso porabljeno vodo.
VIIllKONČNE DOLOČBE
33.	člen
Krajevna skupnost, ki upravlja z lastnim vodovodom, lahko odda vodovodno omrežje v upravljanje za to pooblaščeni OZD v občini vendar morajo biti za to podani vsi pogoji usklajeni s predpisi.
V	tem primeru krajevna skupnost in upravljalec o prenosu vodovodnega omrežja skleneta ustrezno pogodbo oziroma sporazum.
*
34.	člen
Vsako ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) porabnika ali upravljalca vodovoda, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter okolja je nedopustno. Zaradi škodljivega ali nevarnega ravnanja sta uporabnik in upravljalec vodovoda odgovorna kazensko in materialno.
35.	člen
V	skladu s tehničnimi predpisi in določbami tega pravilnika izda upravljalec vodovoda tehnične normative, ki podrobneje urejajo to področje.
36.	člen
Ti pogoji se uporabljajo za vsa že sklenjena in tudi za nova dobavna razmerja.
37.	^člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Sežana, 21. 1. 1983
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
ZA VODNO OSKRBO SEŽANA Fon Bogdan. 1. r.
*


*
\
62
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
KRAJEVNA SKUPNOST VRBOVO
Na podlagi 2. člena zakona o referendumu in drugih oblikah izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu 6. 3. 1983 v vasi Vrbica, je svet KS Vrbovo na seji dne 6. marca 1983 sprejel
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE REKONSTRUKCIJE VAŠKEGA VODOVODA, DOKONČANJE KANALIZACIJE IN UREDITVE OKOLJA
1.	člen
V vasi Vrbica se uvede samoprispevek v denarju in delu za financiranje del na rekonstrukciji vaškega vodovoda, kanalizaciji ter ureditvi
2.	člen
Krajevni samoprispevek v denarju se uvede za obdobje 3 let in sicer od 1. 4. 1983 do 31. 3. 1986.
3.	člen
Zavezanci samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v vasi Vrbica občina Ilirska Bistrica, in plačujejo:
1.	Od neto osebnih dohodkov in pokojnin od 1. 4. do 31. 8. 1983 v petih zaporednih mesečnih obrokih po 20%; od 1. 9. 1983 do 31. 3. 1986 pa po 2 % od tekočega čistega osebnega dohodka.
2.	Občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti po stopnji 20% od dohodka zmanjšanega za prispevke in davke za obdobje od 1. 4. do 31. 8. 1983 ter po stopnji 2 % od 1. 9. 1983 do 31. 3. 1986. Dohodek se jim določa iz preteklega leta.
3.	Občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in plačujejo davek v pavšalnem znesku, po 10 % od odmerjenega davka.
4.	Lastniki kmetijskih zemljišč od letnega katastrskega dohodka v naslednjih višinah;
katastrski dohodek 10.000 — 15.000 din — plačajo 5.000 din
katastrski dohodek 15.000 — 20.000 din — plačajo 10.000 din
katastrski dohodek nad 20.000 din — plačajo 15.000 din v petih zaporednih mesečnih obrokih od 1. 4. do 31. 8. 1983; od 1. 9. 1983 do 31. 3. 1986 po 2% od mesečnega katastrskega dohodka.
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
4.	člen
Krajevni samoprispevek v delu se uvede za obdobje 3 let in sicer od
I.	4. 1983 dalje.
Zavezanci so vsi občani od 18 do 60 let starosti in so dolžni opraviti 50 delovnih ur letno za opravljanje del pri vzdrževanju, kanalizaciji, rekonstrukciji vaškega vodovoda in urejanju okolja.
Zavezanec samoprispevka v delu lahko spremeni svojo obveznost v dinarsko protivrednost, pri čemer se delovna ura obračuna po 150,00 din.
Samoprispevka za delo so oproščeni za delo nezmožni invalidi, nosečnice in matere z otroki do 7 leta starosti.
5.	člen
Svet KS Vrbovo lahko na predlog vaškega odbora vasi Vrbica zavezanca samoprispevka oprosti plačevanja, zmanjša obveznost, ali podaljša čas odplačevanja, če bo ugotovil, da je ogroženo nujno preživljanje zavezanca in članov njegove družine.
6.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo vodi izvršni odbor v vasi Vrbica za opravljanje načrtovanih del pri svetu KS Vrbovo.
7.	člen
Samoprispevek se plačuje na zbiralni račun pri SDK Ilirska Bistrica štev. 52210-842-012-822345 — Krajevni samoprispevek KS Vrbovo za vas Vrbica.
8. člen
Ta sklep začne veljati z dnevom objave v Uradnih objavah.
Predsednik sveta
Številka: 12/83	KS VRBOVO
Vrbovo, 7. marca 1983	JANEZ RUTAR, 1. r.
POROČILO
O izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za vas Vrbica, za financiranje de! na kanalizaciji in rekonstrukciji vaškega vodovoda dne, 6. 3. 1983.
1.	Od skupnega števila volilcev (112) je glasovalo 111 volilcev ali 99,1 %.
2.	Opravičeno odsoten je bil 1 volilec ali 0,9%.
3.	Neopravičeno odsotnih volilcev ni bilo.
4.	Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 93 volilcev ali 83,3%.
5.	Proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 17 volilcev ali 15,17%.
6.	Neveljavna je bila 1 glasovnica ali 0,9 %.
Ker je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo 83,3 % volilnih upravičencev, proti uvedbi pa 15,17 % je samoprispevek sprejet.
Predsednik volilne
OBČ!NA IZOLA
komisije
SREČKO ŠESTAN, 1. r.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), drugega odstavka 46. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravic nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. f/80), 2., 7., 8., 9. in 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) ter 204. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1983 spre-
ODLOK
O POPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
1.	člen
Ta odlok določa za območje občine Izola poprečno gradbeno ceno stanovanj in stanovanjskih hiš, zmanjšano za poprečne stroške urejanja zemljišč in poprečne stroške komunalnega opremljanja zemljišč za določitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 kv. m stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča na dan 31. 12. 1982 na območju občine Izola, znaša 17.690. din/kv. m.
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha na dan 31. 12. 1982 znašajo:
za komunalne naprave individualne potrošnje na 1 kv. m koristne stanovanjske površine 9,9% od cene iz 2. člena tega odloka;
za komunalne naprave kolektivne potrošnje za 1 kv. m koristne stanovanjske površine 12,2 % od cene iz 2. člena tega odloka.
4.	člen	*
Korist za stavbno zemljišče se določi:
—	na območju mesta Izola (območje, ki ga zajema odlok o določitvi mej A naselij mestnega značaja (Uradne objave, št. 6/78) v višini 1,1% od poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka;
na območju naselij in zaselkov Polje, Livade, Jagodje, Dobrava,
Dvori, bared, Malija 0,9 % poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka;
—	na ostalih nestrnjenih agrarnih območjih 0,8% poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Izola (Uradne objave, št. 7/82).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah-
Stevilka: 38-1/83	Predsednik
Izola, 24. februarja 1983	RRANKn tniRi AN !. r.
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
63
OBČ!NA P!RAN
Na osnovi 18. in 19. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list 8RS, št. 16^67, 27/72 in 8/78), 36. in 37. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78,6/82) je skupščina občine Piran na ločenih sejah 2bora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1983 sprejela
ODLOK
O PROSTORSKIH POSEGIH IN POMOŽNIH OBJEKTIH
1.	člen
Ta odlok določa postopek za vse gradbene posege, ki vplivajo na spremembo prostora na celotnem območju občine Piran.
2.	člen
V mestu ali naselju oziroma posameznem delu mesta ali naselja ter na posameznem območju, določenem za posebne namene, za katere se izdelujejo urbanistični načrti ali zazidalni načrti, je potrebno lokacijsko dovoljenje ne samo za graditev temveč tudi za sledeče posege, ki vplivajo na spremembo prostora:
a)	nasipavanje zemljišča na višino, ki presega raven sosednjih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav, oziroma na terasastem zemljišču spreminjanje obstoječih sistemov teras,
b)	odkopavanje zemljišča do globine, ki je nižja od ravni sosednjih zemljišč ali stavb in javnih komunikacij in komunalnih naprav, oziroma na terasastem zemljišču spreminanje obstoječih sistemov teras,
c)	zasaditev, obnovitev ali krčenje javnih parkov, drevoredov, vinogradov, trajnih nasadov ali sprememb kultur, če gre za sestavni del projektne dokumentacije posameznih objektov,
d)	odstranitev obstoječih objektov in naprav,
e)	odpiranje glinokopov, kamnolomov in podobno,
f)	spreminjanje obalne črte (zasipavanje, reguliranje, poglabljanje morskega dna, odkopavanje, kamenometi) in gradnja obalnih zidov in zidanih pomolov,
g)	melioracijski posegi, ki vplivajo na spremembo prostora,
h)	odlaganje odpadnega materiala ter odlaganje strupenih in škodljivih snovi,
i)	opuščanje pridobivanja soli na solinah v Strunjanu in Sečovljah.
*	3. člen
Investitor je dolžan upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve priglasiti naslednja dela:
a)	vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
b)	adaptacije obstoječih objektov, ki funkcionalno dopolnjujejo obstoječi objekt, po presoji kolegijskega upravnega organa pristojnega za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ,
c)	postavitev pomožnih objektov po 4. členu tega odloka,
d)	odprti in zaprti bazen za vodo do 30 kub. m prostornine, kapnice, vodnjaki, napajališča, silosi, greznice, gnojiščne jame in gnojišča,
e)	jaški cistern do 5 kub. m
f)	podporni zidovi manjših površin,
g)	postavitev turističnih opozorilnih tabel, panojev in reklam, ki ne bodo postavljene ob javnih cestah,
h)	postavitev začasnih objektov in naprav pri prireditvah, proslavah in podobno,
i)	postavitev medsebojnih ograj višine nad 0,60m,
j)	dovozne poti s priključkom na lokalno cesto ali krajevno pot,
k)	gradnjo in preureditev priključkov na komunalne naprave,
l)	ureditev parkirišč,
m)	izvedbo naprave centralnega ogrevanja in toplovodnega sistema v obstoječih objektih,
n)	manjše zunanje ureditve obstoječih objektov,
o)	ureditev plaž in pomolov na kopališčih.
Upravni organ pristojen za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve izda za navedena dela iz tega člena potrdilo o priglasitvi del.
Investitor ne sme začeti priglašenih de! brez potrdila iz prejšnjega odstavka.
4. člen
Za pomožne objekte iz točke *c* 3. člena odloka se štejejo naslednji objekti:
a) shrambe, drvarnice, kokošnjaki, vrtne ute ob stanovanjskih hišah, vse do površine 20 kv. m.
b)	drugi pomožni gospodarski objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki služijo osnovni dejavnosti obstoječih gospodarstev posameznih občanov,
c)	čebeljnjaki montažne izvedbe,
d)	zaprti rastlinjaki,
e)	garaže za osebne avtomobile pri družinskih stanovanjskih hišah.
f)	nadstrešnice za avtomobile, skladiščenje materiala, itd.,
g)	kioski, sanitarni bloki, telefonske govorilnice, itd.,
Pomožni objekti iz tega člena odloka so objekti začasnega značaja. Morajo biti pritlični, grajeni solidno, estetsko izdelani, oblikovanje se mora prilagoditi primorskemu ambientu.
5.	člen
Shrambe za orodje in poljske pridelke, so tudi pomožni objekti začasnega značaja, ki se v primeru opustitve obdelave zemljišča odstranijo na stroške investitorja ali lastnika na podlagi odločbe, ki jo izda upravni organ pristojen za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Ti objekti morajo biti zgrajeni po tipskem načrtu, ki ga določi upravni organ pristojen za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Shramba je lahko le lesena, brez vmesnih predelnih sten in betonskih pasovnih temeljev, tlorisne velikosti 12 kv. m oziroma 20 kv. m.
Vloge za postavitev shramb po tem členu odloka obravnava Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, kot kolegijski upravni organ ter daje soglasje za vsak primer posebej.
Pri postavitvi shramb iz tega člena odloka in pomožnih objektov iz točke »c« in »d« 4. člena tega odloka, ni dopustna sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč v smislu določi! zakona o varstvu kmetijskih zemljišč.
6.	člen
Za postavitev shramb za orodje in poljske pridelke iz 5. člena tega odloka veljajo naslednji pogoji:
—	na obdelovalnih površinah do 2000 kv. m ni dovoljeno postavljati tovrstnih objektov,
—	na obdelovalnih površinah od 2000 do 5000 kv. m je dovoljeno postaviti objekt do 12 kv. m površine,
—	na obdelovalnih površinah nad 5000 kv. m je dovoljeno postaviti objekt do 20 kv. m površine.
V posebnih primerih se pri proizvajalcih, ki obdelujejo nad 1 ha površine. velikost objekta določi na podlagi potrebe proizvajalca in mnenja Kmetijske zemljiške skupnosti.
7.	člen
Priglasitvi de! po določilih tega odloka mora investitor glede pa vrsto de! priložiti:
—	opis objekta in del, ki jih namerava izvesti,
—	načrt,
—	mapno kopijo ali situacijsko skico z vrisom lokacije objekta.
—	dokaz o razpolagalni pravici z zemljiščem,
—	mnenje krajevne skupnosti in prizadetih sosedov,
—	soglasje prizadetih organov ali organizacij, če tako določajo posebni predpisi. *
Za postavitev shramb za orodje in poljske pridelke je poleg navedenega v zgornjih alineah potrebno priložiti:
—	soglasje pristojnega upravnega organa za kmetijstvo, ki je izdano v primeru, ko se zemljišče obdeluje v kmetijske proizvodne namene in je le to intenzivno obdelano.
—	soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti.
8.	člen
Investitor, ki želi zgraditi pomožni objekt v kmetijske namene, na zemljišču družbene lastnine, mora skleniti posebno pogodbo s Kmetijsko zemljiško skupnostjo, v kateri je določen namen uporabe in velikost objektov časovno obdobje za katerega je postavljen objekt in ureditev premoženjsko pravnih razmerij po poteku pogodbe o zakupu.
9.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo organi občinske urbanistične, gradbene in komunalne inšpekcije ter kmetijska inšpekcija. Slednja nadzira, če je zemljišče na katerem se je dovolilo postaviti shrambo za orodje in poljske pridelke redno oskrbovano in obdelano.
10.	člen
Pomožni objekti iz 4. in 5. člena tega odloka se takoj odstranijo, v kolikor nadzorni organi ugotovijo, da se ne uporabljajo v skladu z namenom, za katerega so bili postavljeni.
64
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
Objekt je dolžan lastnik na lasne stroške odstraniti, na podlagi odločbe, ki jo izda upravni organ pristojen za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
11.	člen
Investitor in izvajalec, ki bi gradila pomožni objekt v nasprotju z določili tega odloka, bosta kaznovana po določilih zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in določilih zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73, 8/75 in 39^81).
.	12. člen
Pomožni objekti, ki šobili postavljeni pred uveljavitvijo tega odloka brez dovoljenja upravnega organa, se obravnavajo po določilih tega odloka.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
—	odlok o prostorskih posegih in pomožnih objektih (Uradne objave, št. 1/82)
—	5. člen odloka o merilih za razvrstitev objektov zgrajenih brez dovoljenj v občini Piran (Uradne objave, št. 4/79).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 351-11/78-81-83	Predsednik
Piran, 28. februarja 1983	DRAGO ŽERJAL, 1. r.
Na podlagi 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 2. odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravic nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2., 7.,
9.	in 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in (/82) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1983 sprejela
ODLOK
O POVPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ IN POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
*	1. člen
Ta odlok določa za območje občine Piran povprečno gradbeno ceno stanovanj in stanovanjskih hiš, povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč za določitev izklicne cene stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini.
* *
2.	člen
Povprečna gradbena cena za kv. m stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti na območju občine Piran na dan 31. 12. 1982 znaša 18.180,00 din.
3.	člen
V	ceni iz 2. člena tega odloka so upoštevani vsi deleži pripadajočih skupnih prostorov v objektu, razen zaklonišč.
V	primeru, da imajo stanovanjski objekti skupinsko zaklonišče, se gradbena cena kv. m koristne površine stanovanja zviša za 7 %. Pri individualni gradnji se zaklonišče vrednoti posebej.
4.	člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč veljajo za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 130—200 preb/ha na dan 31. 12. 1982:
—	za individualne komunalne naprave 6,83% od cene iz 2. člena tega odloka na kv. m koristne stanovanjske površine,
—	za kolektivne komunalne naprave 11,72% od cene iz 2. člena tega odloka na kv. m koristne stanovanjske površine.
tifiti :.lt!^bivib*t;r!t!č:lj'ji ,h-*?	! ; -.m /S ' f' <.S <-	<- *
5.	člen
Korist za stavbno zemljišče se določi:
___ v centralnih predelih in območjih neposredno ob centrih mest v
višini 1,2 % od povprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka,
—	obrobni predeli mest in v vaseh in naseljih Padna, Raven, Nova vas, Sečovlje, Dragonja in Strunjan v višini 1 % od povprečne gradbene
cene iz 2. člena tega odloka,
—	neurbanizirani predeli 0,8 %.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Piran (Uradne objave, št. 9/82).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 38-5/78-83	Predsednik
Piran, 28. februarja 1983	DRAGO ŽERJAL, l.r.
Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78), 6/82) in L, 4., 16. in 37. člena Zakona ó obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, pt. 33/72, 55/72, 12/73, 2&72, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78.26/79, 5/80, 63/80, 3/81 in 23/82) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOK A O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V
OBČINI PIRAN
1.	člen
Ukine se občinski davek od prometa proizvodov, ki je predpisan z odlokom o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, po splošni stopnji 3% (Uradne objave, št. 18/77, 30/79 in 11/81).
V tarifi številka 1, ki je sestavni del odloka, se črta prva točka, druga točka postane prva.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 421-1/70-83	Predsednik
Piran, 28. februarja 1983	DRAGO ŽERJAL, 1. r.
Na podlagi 8., 78., 79. in 80. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78,6/82) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1983 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI, SESTAVI IN NALOGAH KOMITEJA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO OBČINE PIRAN
1.	člen
Za dosledno uresničevanje politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, stalno spremljanje in ocenjevanje varnostnih in obrambnih razmer, usmerjanje in spodbujanje obrambnih priprav in aktivnosti družbene samozaščite, usmerjanje izdelave obrambnih in varnostnih načrtov, pravočasno enotno in učinkovito pripravljanje in delovanje celotnega obrambno zaščitnega sistema in vseh njegovih sestavin, si! in sredstev ob neposredni vojni nevarnosti, v 'vojn., ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in drugih nevarnosti ter za zagotovitev uresničevanja z ustavo določene vloge in odgovornost!, zveze komunistov z ustavo določene vloge in odgovor-komunistov za varstvo socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov se ustanovi Komite za
25. marca 1983 —št. 7
URADNE OBJAVE
65
splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Piran (v nadaljnjem besedilu: občinski komite za SLO in DSZ).
2.	člen
Občinski komite za SLO in DSZ ima predsednika, namestnika predsednika in 13 članov.
Predsednik občinskega komiteja za SLO in DSZ je predsednik občinskega komiteja zveze komunistov ali sekretar predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov, njegov namestnik pa predsednik občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Člani občinskega komiteja za SLO in DSZ so:
—	predsednik občinskega sveta zveze sindikatov,
—	predsednik občinske konference zveze socialistične mladine,
—	predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV,
—	predsednik občinske konference zveze rezervnih vojaških starešin,
—	predsednik skupščine občine,
—	predsednik izvršnega sveta skupščine občine,
—	načelnik oddelka za ljudsko obrambo,
—	načelnik oddelka za notranje zadeve,
—	komandant teritorialne obrambe občine,
—	komandir Postaje milice,
—	pooblaščeni delavec službe državne varnosti,
—	družbenopolitična delavca z izkušnjami na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
3.	člen
Predlog za imenovanje občinskega komiteja za SLO in DSZ pripravi predsedstvo občinskega komiteja zveze komunistov in ga po predhodnem soglasju medobčinskega sveta zveze komunistov predlpži v sprejem skupščini občine.
4.	člen
Občinski komite za SLO in DSZ je za svoje delo odgovoren skupščini občine in.občinskemu komiteju zveze komunistov.
5.	člen
Občinski komite za SLO in DSZ spremlja in ocenjuje varnostne in vojnopolitične razmere in na tej podlagi zlasti:
1.	usmerja obrambne priprave in samozščitno delovanje ter izdelavo in dopolnjevanje obrambnih in varnostnih načrtov občine, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev;
2.	usmerja razvoj, oboroževanje in opremljanje enot teritorialne obrambe ter razvoj in delovanje narodne zaščite ter civilne zaščite:
3.	spodbuja in usklajuje ukrepe in delo nosilcev družbenogpsodar-skrega in političnega razvoja v občini pri uresničevanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, ob neposredni vojni hevarnosti in v vojni;
4.	spremlja in usmerja obrambno in družbeno samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih organov, teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in drugih si! splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
6.	člen
V primeru izrednih razmer ah drugih nevarnosti sprejema občinski komite za SLO in DSZ ukrepe za njitipvo preprečevanje oziroma odpravljanje.
Ob neposredni vojni nevarnosti občinski komite za SLO in DSZ usmerja izvajanje ukrepov za pripravljenost, v vojni pa usmerja in vodi splošni ljudski odpor.
* .	.	....	-t.
^	7. člen
Občinski komite za SLO in DSZ sprejme poslovnik, s katerim natančneje določi način svojega dela.
Občinski komite za SLO in DSZ sprejme svoj program dela.
Občinski komite za SLO in DSZ o svojem delu poroča skupščini občine in občinskemu komiteju zveze komunistov.
8.	člen
Strokovna in administrativno-tehnična opravila za občinski komite za SLO in DSZ opravlja oddelek za ljudsko obrambo.
9.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnih objavah in začne veljati naslednji dan po. objavi.
Števita: 06/1-3	Predsednik
Piran. 28. februarja 1983	'	DRAGO ŽERJAL, 1. r..
Na podlagi 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1983 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI, DAJE VZDRŽEVANJE U LIC, TRGOV IN CEST V MESTIH IN NASELJIH MESTNEGA ZNAČAJA V OBClNl PIRAN KOMUNALNA DEJAVNOST
1.	člen
Vzdrževanje in urejanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, je v mestih in naseljih mestnega značaja v občini Piran komunalna dejavnost.
2.	člen
Ulice, trgi in ceste iz 1. člena tega odloka se štejejo za komunalne objekte skupne rabe. Z njimi gospodari komunalna organizacija združenega dela Komunalno podjetje Piran.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 352-8/82-83	Predsednik
Piran, 28. februarja ! 983	DRAGO ŽERJAL. 1. r.
\
Na podlagi 42. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) 2. odstavka 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 25. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (U radni listSRS, št. 7/77 in 8/78) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82), je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1983 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI PRISPEVKA ZA FINANCIRANJE PROGRAMA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE PIRAN — ENOTE ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM OBČINE PIRAN ZA LETO 1983 ZAVEZANCEM, KI NISO PRISTOPILI K ANEKSU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE ENOTE ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
' 1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu zavezanci) in ki niso pristopili k Aneksu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Piran za obdobje 1981—1985, plačujejo v letu 1983 prispevek po tem odloku.
2.	člen
: Za samoupravno komunalno interesno skupnost občine Piran — Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem se določi prispevna stopnja za sofinanciranje izgradnje komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi (kanalizacija, voda, telefon, elektrika) v stanovanjskih soseskah v okviru družbene usmerjene stanovanjske gradnje.
66
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
3 č!en
Prispevek iz prejšnjega etena se ptačuje po stopnji 1,20 % tz čistega dohodna po osnovi bruto osebnih dohodkov obračunanih za teto 1982 Sredstva iz prvega odstavka tega čtena se odvajajo na ziro račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran Enote za upravtjanje s stavbnim zemljiščem občine Piran in se uporabljajo na podtagi programa Enote za upravtjanje s stavbnim zemljiščem občine Piran.
4.	čten
Prispevek po stopnji iz 3. čtena tega odtoka se obračunava in ptačuje od 1. januarja 1983 datje.
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem programa opravtja odbor za Samoupravno družbeno kontroto Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran in sporoča svoje ugotovitve, stališča in predtoge skupščini Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran — Enota za upravtjanje s stavbnim zemtjiščem občine Piran.
6.	čten
Ta odtok začne vet jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Števitka:
Piran, 28. februarja 1983
Predsednik DRAGO ŽERJAL, ! r.
Na podlagi 22. čtenazakonaozdruženemdetu (Uradni tist SFRJ, št. 53/76), 40. čtena zakona o komunatnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. ty82), 221. čtena statuta občine Piran in družbenega dogovora o prenosu obveznosti do obatne ceste na Samoupravno komunatno interesno skupnost občine Piran, sprejetega dne 22.6.1979, je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1983 sprejeta
Zbrana sredstva po tem odtoku se bodo uporabljata za uresničevanje programa vzdrževanja komunatnih objektov in naprav skupne rabe, ki ga sprejme Skupščina samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Piran za teto'1983.
4.	čten
Temetjne in druge organizacije združenega deta in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakokratnem izptačitu osebnih dohodkov. Za detovne tjudi, ki z osebnim detom in s sredstvi, ki sov tasti občanov, samostojno opravtjajo dejavnost, odpierja in reatizira prispevek uprava za družbene prihodke. ,
< '
5.	čten
Sredstva, zbrana po tem odtoku, se odvajajo na račun Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Piran mesečno ob dvigu osebnih dohodkov.
6.	čten ^
Nadzor nad izvajanjem programa opra^tja odbor za samoupravno družbeno kontroto Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Piran in sporoča ugotovitve, statišča m predtoge skupščini Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Piran.
7.	čten
Z dnem, ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjati odtok o dotočitvi prispevne stopnje za teto 1982 zavezancem, ki niso podpisati samoupravnega sporazuma o temetjih ptanj Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Piran za obdobje 1981—1985 (Uradne objave, št. 6^2).
8.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.:
Piran, 28. februarja 1983	Predsednik
DRAGO ŽERJAL, t.r.
V
ODLOK
O DOLOČITVI PRtSPEVNE STOPNJE ZA LETO 1983 ZAVEZANCEM, Kt NISO PODPISALI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLAN^ SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE
1981—1985
1.	čten
S tem odtokom se dotoči prispevek za teto Ì983 za gospodarjenje s komunatnimi objekti in napravami skupne rabe ter za izgradnjo obatne ceste.
*	2 Čten
Zavezanci prispevka iz prejšnjega čtena so detavci v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta v detovnih skupnostih ter detovni ljudje, ki na območju SKIS Piran samostojno opravtjajo dejavnosti z osebnim detom s sredstvi, ki so tastnina občanov in ki niso pristopiti k Samoupravnemu sporazumu o temetjih plana samoupravne interesne skupnosti občine Piran za obdobje 198!—1985.
3.	čten
Prispevek iz 2. čtena tega odtoka se ptačuje iz dohodka. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek, ki se ptačuje ob izptačitih osebnega dohodka.
Detovni tjudje, ki z osebnim detom s sredstvi, ki so tastnina občanov, samostojno opravtjajo dejavnost in se jim ugotavtja dohodek, ptaču-jejo prispevke iz deta dohodka, ki se na podtagi 10. čtena zakona o davkih občanov (Uradni tist SRS, št. 21/74 in 8/78) šteje za osebni dohodek.
Stopnja prispevka je:
—	za vzdrževanje in obnovo komunatnih objektov
in naprav skupne rabe	1,60%
—	za izgradnjo obalne ceste	0,90 %
skupaj	2,50 %
V sktadu z 200. členom zakona o združenem delu (Uradni tist SFRJ/ št. 53/76). na podtagi 223 čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) in na predtog komisije skupščine občine Piran za voti-tve in imenovanja je zbor združenega deta skupščine občine Piran na seji dne 28. februarja 1983 sprejet nastednji
SKLEP
1.
Zbor združenega deta skupščine občine Piran dotoči tisto kandidatov za zunanje člane v disciptinskih komisijah organizacij združenega deta občine Piran, in sicer:
1. BARTOLE BOJANA iz Pirana, JLA 11, zapostena v THP — DSSS Piran
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
BOŽIČ DANIJELA iz Portoroža, Zatišje 5, zapostena v VIZ — TOZD Center za korekcijo stuha in govora Portorož DRENIK OLGA iz Lucije, 24, zapostena v Matični knjižnici Piran EMERŠIČ MILAN iz Lucije, Liminjan 17, zaposten v upravi občine Piran

TOZD Botntšnica Piran *
FATORIČ EVELINO iz Portoroža, Stara cesta 12, zaposten THP (OZD Hoteti Patace Portorož ! ONDA MARJETA iz Lucije, Liminjanska 71, zapostena v SC' — TOZD Gradnje Piran
GOLJA MAJDA iz Pirana, Otjčna pot 12, zapostena v TOŽI Osnovna šota Lucija
KERNEV DUŠAN iz Pirana. IX. korpusa 34, zaposten v Viš pomorski šoti Portorož
KOCJAN BENEDETTI MIRANDA iz Portoroža, Senčna pc
19, zapostena na VIZ 6 DSSS
S"''*" '3- iap°s'.n na Spi.šr S^n^^a/ "	'°''"""' '"M- K"**'""
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
67
13.	LOVRIČ NEVENKA iz Pirana, Tartinijev trg 5, zaposlena pri Komunalnem podjetju Piran
14.	MAHNIČ IVICA iz Portoroža, Seča 82/c, zaposlena v HP Droga — DSSS
15.	MEDJA KATARINA iz Sečovelj, Parecag 134, zaposlena pri G P Droga — DSSS
16.	PAHOR MAFALDA iz Pirana, Župančičeva 24, zaposlena v NANOS — TOZD Preskrba Lucija
17.	PERUCC1 ŠTEFANIJA iz Lucije, Liminjanska 31, zaposlena v THP — TOZD Hoteli Metropol
18.	PRAH-JENKO MARIJA iz Portoroža, Vilfanova 41, zaposlena v TOZD VZ aE. VATOVÈC« Strunjan
19 RUPNIK JOŽICA iz Pirana, Savudrijska 15, zaposlena v VIZ — TOZD Osnovna šola Piran
20.	SEMELBAUER ANTON iz Pirana, IX. korpusa 54, zaposleni v Splošni plovbi Piran
21.	STUPAR FRANC iz Pirana, Verdijeva 12, zaposlen v Strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti v občini Piran
22.	TOMAŽIN MARJAN iz Pirana, Aškerčeva 8, zaposlen v TOZD Hoteli Bernardin'Portorož
23.	TREURŠIČ GORAN iz Lucije 24, zaposlen v Zdravstveni šoli Piran
24.	VILER IV ANKA iz Lucije 44 a, zaposlena v THP — TOZD hotel Piran
25.	VOLK NADJA iz Pirana, Rozmanova 42, zaposlena v Strokovni službi SIS gospodarskih dejavnosti občine Piran.
2.
Izvoljeni člani v disciplinskih komisijah organizacij združenega dela iz liste kandidatov, sprejete v letu 1978 (Uradne objave, št. (V78) in razširjene liste v letu 1980 (Uradne objave, št. 2/81 ) ostanejo še naprej člani komisij do poteka mandata teh komisij.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah.	Predsednik
zbora združenega dela MIRKO MILAVEC, l.r.
OBČ!NA POSTOJNA
Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1983 (Ur. list SRS, št. 45/82) in 168. člena statuta občine Postojna (Ur. objave, št. 24/80) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne
15.	marca 1983 sprejela
ODLOK
O DAVKIH OBČANOV
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine, plačujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v občini Postojna (v nadaljnjem besedilu: občina) davke.
Davki se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini.
*
3.	člen
Stopnje davkov se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej ter so enotne na vsem območju občine, če ni v tem odlogu drugače določeno.
II.	VRSTE DAVKOV
4.	člen
Davki, ki se plačujejo po tem odloku, so:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic
6.	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
5.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev, ki je dohodek proračuna občine, se obračunava in plačuje po stopnji 0,50%. Davka so oproščeni OD, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Za plačevanje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se zemljišča območja občine raz-dele po skupinah katastrskih občin:
—	v III. skupino se uvrščajo katastrske občine: Dolnja Planina, Gornja Planina, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Landol, Matenja vas, Orehek, Parje, Petelinje, Postojna, Rakitnik, Radohova vas, Razdrto, Slavina, Selce, Senožeče — del, Stara vas, Studenec, Velika Brda, Zagon, Zagorje in Zalog;
—	v IV. skupino se uvrščajo katastrske občine: Bukovje, Jurišče, Kačja vas, Kal, Košana, Laže — del, Nadanje selo, Narin, Palčje, Ra-kulik, Snežnik — del, Stara Sušica, Strane, Strmica, Studeno, Suhorje, Šmihel, Trnje in Volče.
7.	čled	.
Davek iz kmetijstva negozdnih površin se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah:
—	III. skupini katastrskih občin po stopnji 4%
—	IV. skupini katastrskih občin po stopnji 2 %
Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, se plačuje od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu za katerega se davek odmerja, po proporcionalni stopnji 25 %.
Zavezanci, ki niso zdravstveno zavarovani, kot kmetje in zavezanci, ki niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva še po dodatni stopnji, in sicer:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin 25 %
—	od dohodka iz gozda pa 40 %.
8.	člen
Davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti in niso, oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku od naslednje vrste kmetijske proizvodnje:
1.	Z rejo perutnine:	*
—	vzrejo brojlerjev nad 100.000 kljunov letno,
—	kokoši nesnic, če iata šteie nad 1.000 kljunov letno,
—	vzrejo puranov nad 20.000 kljunov letno,
—	proizvodnjo enodnevnih piščancev letno,
—	vzrejo jarkic, če jata šteje nad 5 kljunov letno.
2.	Pitanje 60 glav govedi ali 100 komadov prašičev, s pogojem, da se jih krmi v celoti ali pretežno s kupljenimi krmili
3.	Specializirano drevesničarstvo, oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik
4.	Specializirana vzgoja cvetic, oziroma okrasnega grmičevja vrednosti 5.000.000 din celotnega dohodka letno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, dosežene zrejo t)vac in gojenjem čebel.
9.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo smiselno ob uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
10.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah:
68
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 —št. 7
če znaša ostanek čistega dohodka din:
nad	do	stopnja
	30.000	15%
30.000	60.000	18%
60.000	100.000	21%
100.000	150.000	24%
150.000	200.000	27%
200.000	11. člen	30%
Zavezanci za davek iz 8. č!ena tega od!oka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov. Ti zavezanci so dolini voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčno napoved vložijo po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti.
V primeru družbeno organizirane proizvodnje, ki se obračunava z normativi, se za ugotavljanje dohodka namesto poslovnih knjig, lahko uporabijo podatki organizatorja proizvodnje.
12.	člen
Zavezance davka iz kmetijstva, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku, oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 8. člena tega odloka, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za preuvrsti-tev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku.
13.	člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi sadovnjaki in dolgoletni nasadi.
Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
*	' 14. člen
Davka iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 20.000 din v naslednjih višinr skih krajih:
Belsko, Brezje, Buje, Bukovje, Cepno, Dolane. Dolnja Košana, Drskovče. Gorenje, Gornja Košana, Gradec. Jurišče, Kal, Klenik, Landol, Liplje, Mala Brda, Mala Pristava, Malo Ubeljsko. Nadanje selo, Narin, l'ìeverke, Nova Sušica. Orehek. Palčje, Predjama, Raku-lik. Razdrto. Sajevče, Slavinje, Stara Sušica. Strane. Strmica, Studenec, Studeno, Suhorje, Slovenska vas, Šmihel, Tabor, Trnje, Velika Brda, Velika Pristava, Veliko Ubeljsko, Volče in Žeje.
15. člen
Kmetom, ki se izključno preživljajo od dohodkov iz kmetijstva, se prizna olajšava davka iz kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda od količine lesa, ki ga porabijo za obnovo stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij. Olajšava se prizna na osnovi vloženega zahtevka zavezanca in na podlagi potrdila organizacije združenega dela, ki gospodari z gozdovi.
,	16. člen
Zavezancem, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in drugim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmetijstvo ni glavni poklic, žive pa na posestvu in ga obdelujejo s svojimi družinskimi člani, ter vložijo večja sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava na višino vloženih sredstev.	,
Olajšava se prizna:
—	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 100.000 do 300.000 din za dobo dveh let — 100%
—	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 300.000 do 500.000 din za dobo treh let -i- 100%
—	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 500.000 do 1,000.000 din za dobo štirih let — 100%
—	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 1.000.000 din —za dobo 5 let — 100 %.
Uprava za družbene prihodke prizna olajšavo na osnovi potrdila pri-
M&fr* j'
stojnega organa za kmetijstvo, ki v postopku ugotovi višino vloženih sredstev v preusmeritev gospodarstva.
17.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 60 % znesku povprečnega enomesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava se prizna za dobo petih let in znaša 80 .% za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšajo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vloži! ter priloži dokaze o vloženih sredstvih.
18.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna 100 % olajšava za čas, ko je otrok na rednem šolanju,
Uprava za družbene prihodke prizna olajšavo na podlagi vloge zavezanca, hkrati mora priložiti potrdilo o rednem šolanju in pod pogojem, da je zahtevek vložen do konca koledarskega leta, v katerem je bil posamezni letnik zaključen.
19.	člen
Zavezancem davka kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v novo, oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše.
Davčna olajšava se prizna v enaki višini in pod pogoji kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 16. člena tega odloka.
20.	člen
Za zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 13., 14.. 15., 16., 17., 18. in 19. člena tega odloka.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOST!
21.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se ne plačuje od dohodkov, doseženih:
1.	z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja.
2.	z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10 % povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu. za katero se davek odmerja.
*	.22. člen
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
če znaša ostanek čistega dohodka din:
nad	do	stopnja
	30.000	28%
, 30.000	60.000	33%
60.000	100.000	37%
100.000	150.000	41%
150.000	200.4)00	45%
200.000	300.000	49%
300.000		53%
Določbe tega člena	veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospo	
darske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po de janskem dohodku.		
23.	člen
Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost (začetnikom) kot glavni poklic, se prizna posebna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka, in sicer:
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
69
za dobo dveh !et !00 % in v tretjem !etu 75 % in v četrtem !etu 50 % odmerjenega davka: tesarstvo, krovstvo, parketarstvo, steklar-stvo, stavbno kleparstvo, slaščičarstvo, precizna mehanika, mizarstvo, urarstvo, popravilo poljedeljskih strojev, graverstvo, zlatarstvo, optika, filigramstvo, moško frizerstvo, žensko frizerstvo, kozmetika, vul-kanizacija, ključavničarstvo, kovinostrugarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, avtoličarstvo, zidarstvo in fasader-stvo, polaganje tlaka in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s keramičnimi ploščicami, elektroinstalaterstvo, mesarstvo, pekarstvo, popravila motornih vozil in čiščenje ter mazanje, avtokleparstvo, elektromehanika, avtoelektričarstvo, popravilo gospodinjskih strojev, radio in TV mehanika, fotografstvo, kamnoseštvo, cvetličarstvo, barvanje in kemično čiščenje;
—	za dobo enega leta 100%, v drugem letu 50% odmerjenega davka vse ostale gospodarske dejavnosti, razen avtoprevoznikov in bifejev.
Če zavezanec preneha z opravljanjem gospodarske dejavnosti pred potekom 5 let, razen iz upravičenih razlogov, se mu znižani davek ponovno predpiše.
24.	člen
Besedilo 24. člena se spremeni in se pravilno glasi: v celoti se oprosti plačevanje davka zavezancev, ki opravljajo gospodarsko dejavnost storitvenega značaja kot glavni poklic v naslednjih dejavnostih: čevljarstvo, kovaštvo, mehanika koles, krojaštvo, pletiljstvo, pranje in likanje perila, sedlarstvo, šiviljstvo, mletje žita, čiščenje prostorov in oken, žaganje drv, izdelovanje turističnih spominkov, popravilo poljedeljskih strojev, tapetništvo in dimnikarstvo.
Zavezancem, ki opravljajo dejavnosti storitvenega značaja, kot glavni poklic, se pri nadaljnjem poslovanju odmerjeni davek zniža za 50 % v naslednjih dejavnostih: krvostvo, tesarstvo, parketarstvo, steklarstvo, stavbno kleparstvo, slaščičarstvo, precizna mehanika, mizarstvo, urarstvo, graverstvo, zlatarstvo, optika, moško frizerstvo, žensko frizerstvo, vulkanizacija, ključavničarstvo, kovinostrugarstvo. instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, kozmetika, avtopralnica in mazanje vozil, pečarstvo in oblaganje s keramičnimi ploščicami, pekarstvo in popravilo gospodinjskih strojev.
Plačevanje davka od dohodka iz storitvenih gospodarskih dejavnosti se v celoti oprosti, če so moški stari nad 65 let in ženske stare nad 60 let ter opravljajo dejavnost brez drugih delavcev in brez družinskih članov.
Samostojnim gostincem, ki nudijo gostom hrano, se pri nadaljnjem poslovanju odmerjeni davek zniža glede na višino doseženega celotnega dohodka s prodajo hrane.
Davek sc zniža:
—	za 50%, če znaša doseženi dohodek s prodajo hrane najmanj
40% celotnega dohodka;	-	,
—	za 60%, če znaša doseženi dohodek s prodajo hrane najmanj 50% celotnega dohodka;
—	za 70 %, če znaša doseženi dohodek s prodajo hrane najmanj 60% celotnega dohodka;
—	za 100%, če znaša doseženi dohodek s prodajo hrane najmanj 70% celotnega dohodka.
25.	člen
Zavezancem za davel2 iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela. se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava v vseh gospodarskih dejavnostih, razen avtoprevozništva in bifejev.
Davčna olajšava se prizna:
—	za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vioži najmanj znesek. ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sredstev,
—	za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sredstev,
—	za naložbe v dAga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % enoletnemu čistemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev.
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se davčne olajšave za vložena ' sredstva ne priznajo.
26.	člen
Davčna olajšava za naložbe za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na štiri leta tako, da znaša v prvem letu 40 %, v drugem 30 %, v tretjem 20 % in v četrtem letu 10 % od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska Uprava za družbene prihodke s posebno odločbo.
Davčna olajšava po merilih iz 25. člena tega odloka za posameznega zavezanca v globalu ne sme presegati 1.000.000 din, oziroma povrnitev v posameznem letu ne sme presegati določenega zneska, in sicer: ,
—	v	prvem letu	400.000	din
—	v	drugem	letu	300.000	din
—	v	tretjem	letu	200.000	din
—	v	četrtem	letu	100.000	din
V	primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 din, se zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2:1. Olajšave do 100.000 din se priznajo v prvem letu.
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov.
27.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom končnih izdelkov in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom. odmerjeni davek zniža.
—	za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 % do 10%,
—	za	10%,	če	znaša odstotni delež izvoza	od 10% do	20%,
—	za	15%,	če	znaša odstotni delež izvoza	od 20% do	30%,
—	za	25%,	če	znaša odstotni delež izvoza	od 30% do	50%,
—	za	35 %,	če	znaša odstotni delež izvoza	nad 50%.
28.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom malih hidroelektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50% enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40 % vloženih sredst A, oziroma 1,000.000 din za vsa tri leta.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčne odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih.
29.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu, oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 20 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
30.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V	letni dohodek se vštevajo osebni in drugi dohodki, od katenh se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca in vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni dohodek poveča faktorjem 4
31.	člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 23. do 30. člena tega odloka v posameznbem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka tistega leta. v katerem se davčna olajšava prizna.
70
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
32.	č!en
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov.
m skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega d la.
Davek po odbitku iz prejšnjega člena plačujejo zavezane! po stopnji — 40%.
33.	člen
Poleg meril iz 57. člena zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega povprečnega osebnega dohodka nezaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezance dav'a iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku.
34.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v % (davek po odbitku) plačujejo zavezanci od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naroči! za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem de! ob pretežni uporabi lastne telesne moči: od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10%
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnoti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del. ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno, 25%
3.	od dohodkov oseb. ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v'skladu s predpisi odelovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke tega člena 40%
Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohouKov. doseženih z opravljanjem priložnostnega ^hiranja odpadnega materiala, prevažanje mleka v zbiralnice mleka, prevoza kruha, odvoza in pluženja spega, odvoza smeti in fekalij, tovorjenja blaga za planinske postojanke, od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva ter od izdelovanja spominkov.
V! DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
35.	člen
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
če znaša ostanek čistega dohodka din:
nad	do	stopnja
	30.000	28%
30.000	60.000	33%
60.000	100.000	37%
100.000	150.000	41%
150.000	200.000	45%
200.000	300.000	49%
300.000		53%
Določbe tega člet^! veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
36. člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela. organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam
VII.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
37.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku) plačujejo zavezanci od vsakega posameznega dohodka po stopnji — 20%.
Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji — 6%.
38.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 % za naslednje vrste dohodkov:
—	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del,
—	od raznih skic in risb. stripov, križank in drugih podobnih del,
—	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah.
—	izvajalcev glasbenih de! na zabavah plesih in športnih igriščih.
—	kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. alinee prejšnjega odstavka tega člena ustvarijo v organizacijah strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji — 20%.
VIII.	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
39.	člen
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do casa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam. določijo v odstotku od prejete stanarine, oziroma najemnine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo:
— za stanovanja in stanovanjske stavbe — 60 %
za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek ip oddih — 40 %.
40.	člen
Pn ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob sc stroški od stanarinske vrednosti, oziroma najemnine, obrabe opreme in vrednost storitev določijo v višini 60 %.
41.	člen
Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnega društva ah turistične agencije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 din.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko zveze študentov, tunsttcmh društev m organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskem) h)sam), se prizna davčna olajšava v višini 50% odmerjenega davka, razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega
42.	člen
Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezar&i po naslednjih stopnjah:
nad
30.000
60.000 100.000
150.000
200.000
300.000
če znaša davčna osnova din:
do
30.000
60.000 100.000
150.000
200.000 300.000
stopnja
25%
30%
35%
40%
45%
50%
55%
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
71
IX.	DAVEK OD PREMOŽENJA
43.	člen
Zavezanec za davek od stavb, de!a stavb, stanovanj, poslovnih stavb, oziroma poslovnih prostorov, ter prostorov, ki se v sezoni od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik, oz. uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik, oziroma uživalec sam ali jo daje v najem.
* - (
44.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list-SRS, št. 25/81).
45.	člen
Davek od premoženja na posest stavb, se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega 1,5000.000,00 din.
46.	člen
Zavezancem za davek na posest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih, oz. stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
47.	člen
Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah:
stopnja
—	stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže	0,15 %
—	poslovne stavbe in poslovni prostori	0,20 %
—	prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa
uporabljajo za počitek ali oddih	0.60 %
48.	člen
Zavezanec za davek na posest stavb je dolžan občinski upravi za družbene prihodke dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka.
Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva, oz. vrednost stavbe, je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh.
Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
49.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15%.
50.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 din.
X! POBIRANJE DAVKOV
51.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
a)	da so realiziHtni dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,
b)	da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki ali zaradi naravnih in drugih nesreč ter drugih izrednih razmer doseženi bistveno nižji dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom.
52.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 % obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti in premoženja ni uspela.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Davčne olajšave, priznane po dosedanjih predpisih, veljajo do poteka roka, do katerega so bile priznane.
34. člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga po določtlih 27. člena tega odloka se zavezancem prizna tudi pri odmeri davka za leto 1983.
55.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov in po tem odloku dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi davčne napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja, oziroma na način, kot je v občini v navadi.
56.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Postojna (Ur. objave, št. 3/76. 1&77, R/78,25/80. 14/81, W82 in 23/82).
Dokler ne bodo uporabljene določbe 44. in 4^. člena tega odloka, se bodo uporabl jale določbe 29. in 30. člena odloka o davkih občanov občine Postojna (Ur. objave, št. 3/76 — 23/82).
57.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic, uporablja pa se od 1. januarja 1983, razen določb 34.,
36.	in 37. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka.
Številka: 422-1/83-4	Predsednica
Postojna, 15. marca 1983	STANKA HORVAT, l.r.
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74), 168. člena statuta občine Postojna in 2. člena družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983, je skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 15. marca 1983 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1983
1.	člen
1.	Predvideni prihodki proračuna občine Postojna bodo v letu 1983 znašali — din 86.950.000,00
2.	Razporejeni prihodki proračuna občine Postojna.bodo znašali — din 86.944.619,00
3.	Presežek prihodkov nad odhodki bo znašal — din 5.381,00
Presežek prihodkov nad odhodki se uporablja za intervencije v porabi hrane ter za oblikovanje blagovnih rezerv.
2.	člen
V rezervni sklad občine se vlaga 2 % vseh prihodkov, ki pripadajo proračunu občine za leto 1982.	*
3.	člen
Prihodki upravnih organov, ki se pridobivajo z lastno dejavnostjo in ki se po predpisih o vplačevanju prihodkov nakazujejo na posebne račune, so prihodek proračuna. V proračun se stekajo tudi prihodki od
72
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
povprečnin, ki jih odmerja organ za postopek o prekrških občine Postojna na podiagi Zakona o prekrških (Uradni !ist SR5, št. 7/71).
4.	č!en
Sredstva za krajevne skupnosti v znesku 1.645.000 din se razporedijo na krajevne skupnosti po dogovorjenih kriterijih.
' 5. člen
V primeru neenakomernega pritoka sredstev se bodo odhodki po tem od!oku krili iz proračunske rezerve do višine razpo!ož!jivih sredstev.
6.	č!en
Izvršni svet skupščine občine je poobiaščen, da odtoča:
—	o uporabi tekoče proračunske rezerve
—	o uporabi sredstev rezerv za odpravo izrednih okoliščin iz I. točke 39. č!ena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 500.000 din
7.	člen
Kontrolo finančnega in materialnega poslovanja občinskega proračuna ter uresničevanja samoupravnih sporazumov in dogovorov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov opravlja Komite za družbene dejavnosti in občo upravo skupščine občine Postojna.
8.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni de! proračuna so sestavni de! tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od I. januarja 1983.
Številka: 400-3/82-5	Predsednica
Postojna, 15. marca 1983	STANKA HORVAT. ! i.
*	PLAN
PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN RAZPOREDA PRIHODKOV OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1983
Vrsta prihodka	prihodki	Skupaj
L Davek na dohodek in davek iz OD 2. Prometni davek, davek od premoženja in na prih.	41.700.000
od premoženja	27.850.000
3. Takse	5.600.000
5. Prihodki po posebnih predpisih	7.700.0O0
6.	Prihodki upravnih organov in drugih pr. 7.	Prihodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti	4.200.000
9. Prenešena sredstva	
SKUPAJ	86.930.000
	
Št. gl.. nam.	Razporeditev prihodkov	Skupaj
01 Dej. organov družbenopolitičnih skupnosti	60.681.460
02 Ljudska obramba	!.'60.000
03 Dej. družbenopolitičnih org. in društev	4.357.6th
04 Negospodarske dejavnosti	2.061.123
07 Kulturno prosvetna dejavnost	1.02 t 53o
08 Socialno skrbstvo	5.958.690
09 Zdravstveno varstvo	87.420
10 Komunalna dejavnost	1.793.780
1! Dejavnost krajevnih skupnosti	1.645.000
13 Odstopljeni izdatki	6.300.000
15 Gospodarske investicije	21.000
17 Tekoča prorač. rez. in obvez, iz prejšnjih let	—
18 Krediti, vezana in izločena sredstva	1.722.381
SKUPAJ	86.950.000
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 168. člena statuta občine Postojna je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 15 marca 1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI POSTOJNA
L člen
V tarifi k odloku o komunalnih taksah v občini Postojna (Ur. objave, št. 22/70,5/72, 7/76,8/80 in 11/81) se v prvem odstavku tarifne številke 2 znesek *15 dinarjev* nadomesti z zneskom *20 dinarjev*, znesek *8 dinarjev* pa z zneskom *15 dinarjev*.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Številka: 423-21/68-4	Predsednica
Postojna, 15. marca 1983	STANKA HORVAT, l.r.
t
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 13/74), 40. člena zakona o razlastitvi m prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Ur. list SRS, št. 13/80) ter 158. člena statua občine Postojna, je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 15. marca 1983 sprejela
ODLOK
O POPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
1.	člen
Ta odlok določa za območje občine Postojna poprečno gradbeno ceno stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč, za določitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini ter odstotek od poprečne gradbene cene za razlaščeno stavbno zemljišče za leto 1983.
2.	člen
Poprečna gradbena cena kvadratnega metra stanovanjske površine HI. stopnje opremljenosti zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč na dan 3! 12. 1982 na območju občine Postojna znaša 17.998,00 ditVmL
L.
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč znašajo za ML stopnjo opremljenosti in naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha:
—	za komunalne naprave individualne potrošnje 6,50%;
—	za komunalne naprave kolektivne potrošnje 10%;
skupaj za komunalne naprave 16,50% od poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka
4.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se odloči v odstotku od poprečne gradbene cene za posamezno območje občine Postojna, ki znaša:
I	% za mesto Po^ ojna z Zalogom in Velikim Otokom ter mesto Pivka s Petelinjem;
0,9 % za naselja: Prestranek. Dolnja Košana. Hruševje, Zagorje, Hrašče, Planina, Matenja vas, Rakitnik. Selce. Zagon, Koče, Slavina, Kal, Stara vas. Belsko, Slavinje, Neverke, Razdrto:
—	0,8 % za naselja: Hrenovice, Dolane, Bukovje. Studeno. Studenec, Gornja Košana, Nova Sušica, Stara Sušica, Klenik, Trnje, Slovenska vas, Orehek, Šmihel. Veliko Ubeljsko, Strane. Mali otok. Landol
0,6 % za naselja: Predjama. Velika Pristava, Mala Pristava. Nadanje selo, Narm, Goriče, Sajcvče. Rakulik, Mala Brda, Velika Brda,
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
73
Jurišče, Patčje, Čepno, Votče, Buje, Gradec, Liplje, Žeje, Grobišče, Strmica, Suhorje, MaioJJbeijsko, Brezje, Parje, Drskovče, Tabor. Go-renje, Ravbarkomanda.
5.	eten
Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Z dnem, ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjat) odtok o poprečni gradbeni ceni in o poprečnih stroških komunatnega urejanja stavbnih zem-tjišč za občino Postojna, ki je bi! objav!jen v Uradnih objavah št. 9 dne 30. 3. 1982.
Št.: 46-3/81	PREDSEDNIK
Postojna, 15. marca 1983	HORVAT STANKA, t.r.
Na podtagi 52. čtena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. tist SRS, št. V81) in 168. čtena statuta občine Postojna je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne 15. marca 1983 sprejeta
ODLOK
O HIŠNEM REDU L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čten
S tem odtokom se urejajo pogoji za nemoteno uporabo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni tastnini, s katerimi upravtja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna (v nadatjnjem beseditu: stanovanjska skupnost) ter dotočajo obveznosti, ki jih imajo stanovalci pri uporabi stanovanj.
2.	čten
Za stanovatce po tem odtoku se poteg imetnikov stanovanjske pravice in oseb, ki z njimi statno stanujejo (zakonec, otroci, posvojenci, starši imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu ter tisti, ki z imetnikom stanovanjske pravice živijo najmanj dve teti v ekonomski skupnosti) štejejo tudi podstanovatci in čtani njihovih družin oz. go^ spodinjstev ter etažni iastniki stanovanj in čtani njihovih družin oz. gospodinjstev.
3.	eten
Za stanovanjsko hišo po tem odtoku se štejejo stanovanjska hiša v družbeni tastnini in poslovna zgradba v družbeni tastnini, v kateri je eno ati več stanovanj v družbeni tastnini, razen če so v taki zgradbi stanovanja, ki stužijo osebam, ki opravtjajo službeno dotžnost ati funkcijo, vezane z zgradbo, v kateri so stanovanja.
4.	čten
Za gospodarjenje s stanovanjsko hišo v družbeni tastnini so po tem odtoku odgovorni stanovalci v Skupnosti stanovatcev in prel;o organov te skupnosti — hišnega sveta in zbora stanovatcev.
Skupaj z delavci in delovnimi tjudmi ter občani, organiziranimi v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Postojna, pa so stanovalci odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanjsko hišo v sktadu z dogovorjenimi kriteriji in meriti v Samoupravnem sporazumu o temeljih ptana.
Posamezna deta in opravita v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni tastnini, opravtjajo stanovalci, hišni sveti oz. zbori stanovatcev in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna.
5.	čten
Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru, kjer je gtavni vhod, na vidnem mestu izobešen ta odtok ter navodila stanovatcem o ravnanju v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, v kolikor jih je zbor stanovalcev sprejet pa Še pravita o izvrševanju hišnega reda.
Če ima hiša več vhodov, veljajo določbe prvega odstavka tega čtena za vsak vhod.
Za izvrševanje dotočb tega člena je odgovoren hišni svet.
H. SKUPNI PROSTOR!, NAPRAVE !N OPREMA
6.	čten
Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (odprte kteti, zaklonišča, stopnišča, hodniki, skupne terase, pratnice, sušitnice, podstrešja, dvorišča, gasilni aparati in pripomočki ter podobno) morajo biti na razpotago vsem stanovatcem. Najemnikom poslovnih prostorov v stanovanjski hiši pa morajo biti na razpotago zaklonišča in skupni prostori, skozi katere imajo prehod do svojih postovmh prostorov ter gasilski aparati in pripomočki.
Hišni svet dotoči osebo, ki hrani ktjuče skupnih prostorov, razen zaklonišč, ki mora biti statno odprto.
Čas in način uporabe ter čiščenje skupnih prostorov, naprav in opreme, dotoči hišni svet.
7.	čten	^
V kteteh, podstrešjih in drugih skupnih prostorih je prepovedano shranjevati potne ptinske jeklenke, vnettjive tekočine ati druge tahko ivnettjive predmete.
8.	čten
Stanovatci in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši so dotžni uporabljati skupne prostore, naprave in opremo tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev oz. najemnikov ter da prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo.
Kadar stanovalec ati najemnik poslovnega prostora ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah ati opremi nastate okvare ati, da se povzroča škoda, mora o tem nemudoma obvestiti hišni svet.
9.	čten
Hišni svet mora zagotoviti redne preglede strehe, dimnikov, streto-- vodov in drugih skupnih naprav in opreme v hiši. Ti pregledi morajo biti najmanj enkrat tetno in jih opravi hišni svet ter o ugotovitvah obvesti stanovanjsko skupnost ali pa zahteva, da pregled opravi stanovanjska skupnost.	*
Redne pregtede gasilnih aparatov zagotovi hišni svet vsakih šest mesecev, opravi pa jih pooblaščena organizacija.
IH. UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ
10.	čten
Stanovatci morajo pri uporabi stanovanja ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Stanovanje morajo redno vzdrževati in ga varovati pred poškodbami, morebitne poškodbe pa takoj odpraviti na najprimernejši način.
11.	čten
Imetnik stanovanjske pravice mora v stanovanju pravočasno opraviti tista deta, oz. zamenjati dotrajane elemente,.za popravito oz. zamenjavo katerih je pristojen.
Prizidava stanovanja ati odstranitev-posameznih elementov iz stanovanja je dovotjena te s predhodnim sogtasjem stanodajatca in skupnosti stanovatcev oz. stanovanjske skupnosti.
12.	čten
Če je potrebno v stanovanju opraviti popravito, ki ne gre na račun imetnika stanovanjske pravice, tahko to zahteva od skupnosti stanovalcev oz. stanovanjske skupnosti tako popravito.
Če skupnost stanovatcev oz. stanovanjska skupnost ne izvrši v primernem roku popravita, lahko izvrši popravilo imetnik stanovanjske pravice sam, če pndhodno Sodišče združenega deta ugotovi potrebo po takem popravitu. Ugotovitev Sodišča združenega deta pa ni potrebna v primeru, če je popravito neodtožtjivo, da se zavaruje živtjenje in zdravje stanovatcev ati zavaruje stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo.
13.	čten	^
Kjer je na stanovanjski hiši skupna televizijska antena, je dovotjeno namestiti individuale* antene na streho ati na batkone te s sogtasjem stanovanjske skupnosti.
Ne gtede na dotočbo prvega odstavka tega čtena pa je potrebno pri individuatiti radijskih in TV antenah izvesti ozemljitev in tako montažo, da prepreči vsako zamakanje strehe.
14.	čten
Imetnik stanovanjske pravice je odgovoren za škodo, ki jo povzroči v stanovanju ter v skupnih prostorih ali na skupnih napravah stanovanj-
74
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št 7
ske hiše po svoji krivdi a!i po krivdi tistih, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje.
15.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pooblaščeni osebi stanovanjske skupnosti in izvajatcu popravi) dovoiiti vstop v stanovanje zaradi preceda in popravita okvar, ki )ahko povzročijo škodo v stanovanju ah v sosednjih stanovanjih, kot tudi na skupnih prostorih in napravah.
16.	člen
Delavci, ki izvajajo popravila ali opravljajo druga dela v hiši. se morajo praviloma pred pričetkom de! javiti pri predsedniku hišnega sveta. Po končanju de! pa morajo prostor urediti ter sporočiti predsedniku hišnega sveta, da so delo končali. On preveri, če je delo res končano in podpiše delovni nalog, na katerem mora biti obvezno navedeno število delavcev, ki so delo opravili ter število porabljenih ur.
Predsednik hišnega sveta ni dolžan podpisati delovnega naloga, če se v njem število delavcev, število porabljenih ur ter porabljeni material ne sklada z dejanskim stanjem. V takem primeru predsednik hišnega sveta takoj obvesti stanovanjsko skupnost.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se nanašajo na popravila v stanovanjih, kot tudi na popravila v skupnih prostorih oz. na skupnih napravah.
*	17. člen
Stanovalci so zlasti dolžni:
1.	plačevati stanarino, najemnino ali etažni prispevek ter nadomestilo za uporabo svojega zemljišča do vsakega 5. v mesecu za naprej
2.	plačevati stroške za ogrevanje, dobavljeno vodo, odvoz smeti in za druge obratovalne stroške
3.	uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe ter tako, da ne ovirajo ostalih stanovalcev v mirni uporabi stanovanj
4.	vzdrževati stanovanje v uporabnem stanju in v skladu s predpisi
5.	skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne, telefonske in ogrevalne naprave v stanovanju in stanovanjski hiši
6.	takoj sporočiti hišnemu svetu ali stanovanjski skupnosti pomanjkljivosti in okvare v stanovanjih, če niso dolini po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare odpraviti sami
7.	paziti na red in snago v stanovanju, v skupnih prostorih, na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču in na zelenicah
8.	skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, zlasti v nočnem času med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj
9.	pri odvozu kuriva, goriva ali česa podobnega takoj očistiti pločnik, hodnike in funkcionalno zemljišče
10.	očistiti za domačimi živalmi, ki jih imajo v stanovanju in sicer v stanovanju, kakor tudi v skupnih prostorih, dvorišču in funkcionalnem zemljišču
11.	parkirati avtomobile, motoma kolesa in kolesa le na mestih, ki jih določi hišni svet in se ravnati po sklepu hišnega sveta glede pranja avtomobilov, Če je to dovoljeno
12.	ob izselitvi izročiti stanovanje s primopredajnim zapisnikom stanovanjski skupnosti v takem stanju, kot so ga prejeli, upoštevajoč pri tem normalno rabo
13.	upoštevati in izvajati ostale sklepe in pravila hišnega sveta, zbora stanovalcev in stanovanjske skupnosti v zvezi z vzdrževanjem hiše, skupnih prostorov in naprav ter čiščenjem skupnih prostorov oz. v zvezi z uporabo stanovanjskih prostorov.
18. člen
Stanovalcem je prepovedano zlasti:
1.	sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni
2.	čezmerno močiti tla in čistiti parket z vodo
3.	metati odpadke in predmete v stranišče in vodovodne školjke, kateri lahko zamašijo odtoke
4.	uporabljati stroje in naprave, ki povzročajo čezmeren hrup, smrad in motnje
5.	uporabljati radijske in TV ter druge zvočne naprave tako, da motijo druge stanovalce
6.	igrati na dvorišču igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev in povzročati škodo hiši oz. stvarem na dvorišču ali na nasadih ob stanovanjski hiši
7.	igrati se po hodnikih, razgrajati po hodnikih in stopniščih ali v skupnih prostorih, pa tudi razgrajati v stanovanjih
8.	odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena ter puščanje avtomobilskih in drugih razbitin na dvoriščih oz. funkcionalnih zemljiščih
9.	iztepati preproge in druge predmete na oknih ali balkonih
10.	metati odpadke ali druge predmete skozi okna ali z balkonov, ne glede na položaj hiše
11.	zamazati ali kakorkoli poškodovati in onesnažiti stanovanjsko hišo, njene skupne prostore in skupne naprave ter opremo
12.	postavljati na stanovanjski hiši radijske in TV antene brez dovoljenja stanovanjske skupnosti
13.	postaviti na okna ali balkone nezavarovane predmete in cvetlične lončke ali jih zalivati tako, da voda odteka po zidu ali na druga okna oz. balkone
14.	rediti domače živali v stanovanju, kleteh, na podstrešjih, v skupnih prostorih ali na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču ob hiši. Izjema je le pes, mačka ali manjše število ptičev v stanovanju, če to ne moti ostalih stanovalcev in če stanovalec za njimi čisti — vse pa v skladu z posebnim občinskim odlokom
15.	zlagati drva pred pročelje stanovanjske hiše ali naslanjati na zid kakršnekoli predmete
16.	hraniti v stanovanjih, skupnih prostorih ali na podstrešju lahko vnetljive predmete
17.	puščati odprte vodovodne pipe ter vključene električne ali plinske naprave brez nadzora
18.	sušiti drva ob kurilnih in dimnovodnih napravah ali na njih
19.	shranjevati kurilno olje v prostorih, ki niso za to namenjeni oz. shranjevati v hiši več kurilnega olja, kot to dovoljujejo posebni predpisi
20.	čiščenje čevljev, stepanje preprog in drugih predmetov na hodnikih ali stopniščih
2	!. poškodovati, risati, pisati ali barvati po fasadi hiše ali po hodnikih in stopniščih oz. kako drugače poškodovati te površine
22.	pri odlaganju smeti onesnažiti okolico
23.	parkirati avtomobile pred glavnim vhodom in mestom, določe-nim.za odlaganje smeti ali parkirati motorna kolesa in kolesa v skupnih prostorih hiše
24.	prepiranje, vpitje ali kakršnokoli drugačno razgrajanje, ki drugim stanovalcem onemogoča mirno življenje, zlasti v nočnem času med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj
25.	uporabljati za pranje vnetljiva in sicer nevarna sredstva v stanovanju ali skupnih prostorih
26.	odlagati neugasel pepel v posode za smeti
27.	uporabljati ali oddati stanovanjske prostore za opravljanje dejavnosti brez predpisanega dovoljenja.
19.	člen
Hišni svet mora zlasti:
1.	določiti skupno s stanovalci razpored čiščenja skupnih prostorov, dvorišča in funkcionalnega zemljišča
2.	določiti prostor za iztepanje preprog in drugih predmetov
3.	določiti prostor za posode za smeti
4.	določiti način uporabe skupnih prostorov, predvsem pa parkirišča
5.	določiti razpored sušenja perila v skupnih prostorih
6.	v okviru možnosti določiti del dvorišča ali enega od skupnih prostorov za igranje otrok
7.	skrbeti, da je okolje stanovanjske hiše primerno očiščeno, urejeno in vzdrževano
8.	v zimskem času postopati po veljavnem odloku o zimski službi
9.	takoj pristopiti k odpravi okvar in pomanjkljivosti v skupnih prostorih in opremi, da se ne bi povzročila večja škoda.
20.	člen
Prehod po stopniščih, skupnih prostorih, hodnikih in dvoriščih, mora biti prost. Za to so dolžni skrbed stanovalci.
Hišni ^vet je dolžan določiti osebo, ki zrači oz. zapira okna skupnih prostorov. Če dežuje ali sneži, oz. ob drugih vremenskih neprilikah, morajo biti okna na stopnišču, podstrešjih, kleteh oz. drugih skupnih prostorih, zaprta. Stanovalci so dolžni v takem primeru pomagati osebi, ki skrbi za zapiranje oken.
ry RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH
21.	člen
Stanovalci se morajo ob naravnih in drugih hudih nesrečah oz. vojnih akcijah ravnati po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ter konkretnih navodilih štabov civilne zaščite v krajevni skupnosti.
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
75
22.	č!en
Stanovanjska hiša, ki ima deset a!i več stanovanj, mora imeti za izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in drugih nesrečah ter vojnih akcijah potrebno opremo po ve!javnih predpisih.
(e ima stanovanjska hiša več vhodov, ve!jajo določbe prvega odstavka tega člena za vsak vhod posebej, če je v njem deset ali več stanovanj.
Šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima:
1.	sredstva za gašenje požara
2.	komplet orodja za reševanje izpod ruševin
3.	nosila.priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo
Opremo iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžna preskrbeti stanovanjska skupnost.
V.	VARNOSTNI UKREPI
23.	člen
Dimni vodi in naprave v stanovanjski hiši morajo biti opremljeni s čistilnimi vratci ter vzdrževani in čiščeni v rokih in na način, kot to določajo posebni predpisi. Tehnične pomanjkljivosti na teh napravah se morajo odpraviti takoj, oz. v roku, ki ga določi dimnikar v svojem pismenem opozorilu.
24.	člen
Čistilna dimniška vratca in vratca razdelilnih vodovodnih ventilov morajo biti dostopna v vsakem trenutku.
Na kurilnih napravah in dimnih vodih se ne sme zlagati drv ali drugih vnetljivih predmetov.
.	*	25. člen
Vključene električne in podobne naprave v stanovanjih ali v skupnih prostorih (kotlovnice) se ne smejo puščati brez nadzora.
Naprave za centralno kurjavo sme oskrbovati in upravljati le oseba, ki je za to primerno strokovno usposobljena po posebnih predpisih.
26.	člen
Podstrešja morajo biti zaklenjena, sicer pa primerno urejena in pospravljena ter se ne smejo uporabljati za shranjevanje gorljivih snovi in navlake. Ključ hrani oseba, ki jo določi hišni svet.
Na dvorišču se ne sme odlagati drv in drugih vnetljivih predmetov, v skladu s posebnim predpisom.
*
VI.	OSTALE DOLOČBE
27.	člen
Hišnik oz. čistilec je zlasti dolžan:
1.	vsaj dvakrat tedensko pomesti stopnišče in hodnik ter jih vsak mesec tudi poribati
2.	čistiti dvorišče in pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih in v skupnih prostorih
3.	če tako sklene hišni svet, ob določenih urah zaklepati vsa vhodna vrata
4.	hišnemu svetu takoj prijaviti okvare, pomanjkljivosti na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih sam ne more popraviti '
5.	skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti
6.	skrbeti, da so ob državnih in drugih praznikih oz. priložnostih izobešene zastave
7.	v zimskem času postopati po veljavnem odloku o zimski službi
8.	opravljati vse druge posle, ki so mu naloženi s sklenjeno pogodbo o delu
S hišnikom, če tega ni, pa s čistilcem, sklene hišni svet pogodbo o delu, v kateri konkretizira dolžnosti iz prvega odstavka tega člena.
Hišnik oz. čistilec odgovarja za svoje delo hišnemu svetu.
28.	člen	.	.	.
Imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora v
stanovanjski hiši mora ob izselitvi iz stanovanja ali poslovnega prostora izročiti v uporabo vse prostore v takšnem stanju, kot jih je sprejel, upoštevajoč pri tem normalno obrabo.
Stanje prostorov se ob izselitvi ugotovi zapisniško, v navzočnosti imetnika stanovanjske pravice, stanodajalca, stanovanjske skupnosti in hišnega sveta.
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora oddati stanodajalcu oz. najemodajalcu oz. stanovanjski skupnosti vse ključe, ki jih je uporabljal.
29.	člen
Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce po drugem členu, pa tudi za vse tiste osebe, ki se iz kakršnegakoli razloga zadržujejo v stanovanjski hiši — za čas zadrževanja v hiši.
30.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja upravni organ Skupščine občine Postojna, pristojen za stanovanjske zadeve, pristojne inšpekcijske službe ter Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna, vsak v okviru svojih pristojnosti.
VII.	KAZENSKA DOLOČBA
31.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000,00 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice:
1.	ki pooblaščeni osebi stanovanjske skupnosti oz. izvajalcu del ne dovoli vstopa v stanovanje zaradi ogleda in popravila okvar (15. člen)
2.	ki ob izselitvi iz stanovanja krši določbo 28. člena tega odloka
3.	ki hrani v kleteh, podstrešjih ali,drugih skupnih prostorih polne plinske jeklenke, vnetljive tekočine ali druge lahko vnetljive predmete (7. člen) ter stanovalec:
1.	ki pri uporabi stanovanja tega vedno ne vzdržuje in ga ne varuje pred poškodbami oz. poškodbe odpravi na neprimeren način ( ! 0. člen)
2.	ki krši določbe 17. člena in sicer točke 3. in 13.
3.	ki krši določbe 18. člena tega odloka.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu, objavljen v uradnih objavah št. 12/76.
33.	člen
Ta odlok prične veljati 30. dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 36-1/83	Predsednica
Postojna, 15. marca 1983	STANKA HORVAT, !. r.
Na podlagi 504. člena zakona o združenem delu, 52. in*53. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Ur. list SRS št. 23/77) in 166. člena statuta občine Postojna, je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 15/3-1983 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O IMENOVANJU IN DELU PREDSTAVNIKOV DRUŽBENE SKUPNOSTI V RAZPISNIH KOMISIJAH ZA IMENOVANJE POSLOVODNEGA ORGANA
I. člen
2. člen odloka o imenovanju in delu predstavnikov družbene skupnosti v razpisnih komisijah za imenovanje individualnega poslovodnega organa (Ur. objave št. 4/78) se spremeni in se glasi:
Kot predstavniki družbene skupnosti pri delu razpisnih komisij se imenujejo:
1.	Jože Šantelj, LIV Postojna
2.	Smrdelj Darko, Javor Pivka
3.	Požar Janko, GG Postojna
4.	Erjavec Slavko, Javor Pivka
5.	Šabec Aleksander, Nanos — TOZD TMI Postojna
6.	Bupis Stane, Nanos Postojna
7.	Ščuka Oskar, THO Postojna
8.	Biščak Ivan, Transavto Postojna
9.	Kariž Dragan, ŽTO DSSS Postojna
10.	Ambrožič Zvonka, SGP »Gradnje« Postojna
76
URADNE OBJAVE
25. marca 1983 — št. 7
11.	Žužek Andrej, Osnovna šo!a Pivka
12.	Koman Martina, CUI Postojna
13.	Radovič Majda, ZC Postojna
14.	Ambrožič Boris, SO Postojna, Komite za urbanizem
15.	Kolenc Drago, Zdravstveni center Postojna
16.	Tiselj Anka, SO Postojna, Izvršni svet
17.	Nanut Karlo, SO Postojna, Sekretariat za LO
18.	Kokošar Iztok, SIS TKS Postojna
19.	Sedmak Alojz, KS Jurišče — Palčje
20.	Sila Danilo, OK ZSMS Postojna
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev. 110-1/77	Predsednica
Postojna, 15. marca 1983	STANKA HORVAT, l.r.
Na podlagi 35. in 44. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 9. člena zakona o knjigovodstvu (Ur. list SFRJ, št. 25/81 ) Uredbe o kontnem planu in bilanci za proračune družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SFRJ, št. K/82), pravilnika o vsebini posameznih kontov v kontnem planu za proračune družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SFRJ, št. 12/82 in 2(y82) ter pravilnika o vsebini posameznih postavk v obrazcih periodičnega obračuna in zaključnega računa, o načinu pošiljanja periodičnega in zaključnegaračuna ter o podatkih in dokumentaciji, ki jih je treba poslati skupaj s periodičnim obračunom in zaključnim računom za proračune družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SFRJ, št. 12/82) in 168. člena statuta občine Postojna, je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 15. 3. 1983 sprejela
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1982
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Postojna za leto 1982, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1982 so znašali:
I. Po proračunu:
—	prihodki
—	odhodki
—	primanjkljaj
II Rezervni sklad:
—	prihodki	21.368.734.60
—	odhodki	19.200.203.10
—	presežek	prihodkov nad odhodki	2.168.531,50
din
96.140.959,80
97.650.124,95
1.509.165,12
3.	člen
I.	Primanjkljaj v višini 1.509.165,15 din se krije iz sredstev rezervnega sklada skupščine občine Postojna. Sredstva se vračajo v smislu 42. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb.
II.	Presežek prihodkov na odhodki rezervnega sklada v višini 2.168.531,50 din se prenese kot prihodek za leto 1983.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev. 400-4/81 Postojna, 15. marec 1983
Predsednica STANKA HORVAT, l.r.
Pri primerjavi objavljenega odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave št. 5 od 25/2-1983) z izvirnikom smo ugotovili, da je prišlo pri tiskanju do napake, ker je v 1. členu pomotoma izpadlo besedilo *in tarifa C) tarifne številke 2 črtata«, v 2. členu pa je nastala napaka pri prepisovanju odloka.
Zato dajemo naslednji
POPRAVEK
ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
1.	člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave št. 5-83) se pravilno glasi:
s V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave št. 21/72,22/73,10/75,3/76,12/76, 20/76,18/77 in 11/81 ) se tarifna številka 1 in tarifa C) tarifna št. 2 črtata, tarifna številka l/a pa postane tarifna številka L«
2.	člen se pravilno glasi:
*Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.«
Pri objavi besedila odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji in porabi hrane v občini Postojna (Ur, objave št. 3f/82) je prišlo do napake, zato dajemo naslednji
POPRAVEK
ODLOK A O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV ZA ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI IN PORABI HRANE V OBČINI POSTOJNA
V 6. členu pe besedilo za vejico pravilno glasi *>se uporabljajo določila odloka o davkih občanov občine Postojna (Ur. objave št. 2/76, 13/77, 8/78, 25/80, 14/81, 9/82 in 23/82)«.
OBČ!NA SEŽANA
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74. 4/78 in 18/80) in 155 člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78, 3(1/79	9/82) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela
'n na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. marca 1983, sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBCl^E SEŽANA
ZA LETO 1982
L člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine §ežana za leto 1982, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna občine Sežana za leto ! 982, zaključni račun sredstev posebne partije ž. r. proračuna omejevanje splošne porabe in zaključni račun pose ne partije ž.r. sredstva za mikrolokacijo proste cone Sežana.
2.	člen
Prihodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1982, kot sledi:
—	prihodki	119.417.822,00	din
—	odhodki	113.003.371,10	din
—	presežek	prihodkov	6.414.450,90	din
3.	člen
Presežek prihodkov v znesku 6,414.450,90 se prenese med prihodke proračuna za leto 1983, za poravnavo obveznosti iz leta 1982 in se ga razporedi s proračunom za leto 1983.
25. marca 1983 — št. 7
URADNE OBJAVE
77
4.	člen
Doseženi prihodki in odhodki rezervnega sk!ada po zaključnem računu za leto 1982 znašajo:
—	prihodki	78.773.978,30 din
—	odhodki	i	72.494.600,00 din
—	presežek prihodkov	6.279.378,30 din
*
Presežek prihodkov rezervnega sklada v znesku 6,279.378,30 din se prenese v rezervni sklad občine Sežana za leto 1983.
5.	člen
Doseženi prihodki in odhodki posebne partije proračuna — omejevanje splošne porabe za leto 1982 znašajo:
—	prihodki	24,865.152,10	din
*	odhodki	20,112.320,85	din
—	presežek	prihodkov	4,752.831,25	din
Presežek prihodkov se prenese koi prihodek posebne partije proračuna občine Sežaqa za teto ! 983.
6.	člen
Doseženi prihodki in odhodki posebne partije žiro računa proračuna občine Sežana — Sredstva za financiranje de! mikrolokacije proste cone Sežana za leto 1982 znašajo:
—	prihodki	, 1,095.520,45 din
—	odhodki	509.888,30	din
—	presežek	prihodkov	585.632,15	sin
Presežek prihpdkov se prenese v leto 1983 kot prihodek istega računa.
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
.
Števiika. 400-^81-4	.	Predsednik
Sežana, dne 5. marca 1983	TIHOMIR KOVAČIČ, i r.
BILANCA PRIHODKOV !N RAZPORED PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO 1982
	Plan	realizac.	%
1 Davki iz osebnih doh.	33,350,000	.36,487.442	. 109
2 Prometni davki, davki na			r
premož. in na doh. od			
prem.	40,950.000	42,144.692	103	"
3 Takse	14,600.000	15,796.723	108
5 Dohodki po poseb.predp.	3,320.000	4,050.352	122
6 Dohod. upr. org. in drug.			
prih.	8,150.000	8,297.865	102
7 Dohodki od drug. DPS	9,954.412	7,819.412	79
10 Prenesena sredstva	4,821.336	4,821.336	100
SKUPAJ PRIHODKI	115,145.748	119,417.822	104
PRIHODKI SKUPAJ ODHODKI SKUPAJ PRESEŽEK PRIH.	119,417.822 113,003.371 6,414.451		
	plan	real.	%*
01 Dejavnost org. DPS	71,054.000	67,695.452	95,3
02 Ljudska obramba	3,280.000	3,280.000	100
03 Dejavnost DPO in društev	4,302.000	4,302.000	100
04 Negospodar. invest.	6,437.000	6,389.747	99
08 Socialno skrbstvo	9,225.050	9,100.643	99
09 Zdravstveno varstvo	70.000	54.945	79
10 Komunalna dejav.	1,814.300	1,407.865	78
13 Odstopljeni dohodki	5,100.000	3,657.439	72
17 Tekoča pror. rez. in obv. iz prej. let	12,963.448	16,103.423	124
18 Krediti, vezana in izloč. sred.	900.000	1,011.858	112
SKUPAJ ODHODKI	115,145.748	113,003.371	98
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST P!RAN
Na osnovi 75. člena Samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradne objave, št. 9/78) in upoštevajoč rast stroškov zdravstvenega varstva je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Piran na seji 1. marca 1983 uskladila zneske prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva in sprejela naslednjo
LISTO PRISPEVKOV
UPORABNIKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA, VELJAVNO OD 1. MARCA 1983 DALJE
din
L za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 50
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo
uporabnikà ali njegovih svojcev	150
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu specialistu	50
—	za vsako zalivko	50
—	za polno kovinsko prevleko	380
—	za vse druge prevleke	450
. — za inlay nadzidek	; .	260
—	za vsako krono (z zatičkom)	560
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji	255
—	za vsako nadomestilo fasete	85
—	za cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali
krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	50
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	115
—	za gred, opornico ali jahač	305
—	za vsako totalno protezo	810
' — za vsako parcialno protezo	1.015
—	za vsako začasno protezo	760
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni
protezi	880
—	za vsako podložitev proteze	120
—	za reparaturo, prilagoditev stare proteze ali reokluzijo	50
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku-spe(jja!istu z napotnico
zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana	' 120
5.	za vsak rtg posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov pri
snemanju) v ambulantah in dispanzerjih	10
6.	za nemedicinski de! oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ
30 dni v koledarskem letu — dnevno	75
7.	za prvi prevoz z rešilnimi vozili ali posebnimi prevoznimi
sredstvi, ki ga potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	150
8.	za zdravilo, pomočni in sanitetni material ob prevzemu v
lekarni na recept	*	35
9.	za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v
ambulantah in dispanzerjih	250
10.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in
prosto stoječ posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave	380
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji	380
12.	za ortopedsko obutev	760
13.	za kilni pas	380
14.	za bergle	75
15 . za očala	105
16.	za kontaktna stekla	225
17.	za očesno protezo	250
18.	za lasuljo zaradi trajne izražene plešavosti traumatinskega
izvora	225
19.	za ojačevalni slušni aparat	*	380
20.	za aparat za omogočanje glasnega govora	515
21.	za ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana	630
Lista prispevkov velja od 1. marca 1983 dalje, uporablja pa se od prvega naslednjega dne po objavah v Uradnih objavah.
Piran, 1. marca 1983	Predsednik skupščine
Zdravstvene skupnosti Ljubo TERGLEC, 1. r.