PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 135 (8537) TRST, torek, 12. junija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. poraz andreottijeve in forlanijeve desničarske linije KONGRES KD ZA OBNOVITEV LEVEGA CENTRA ANDREOTTI BO VERJETNO ŽE DANES ODSTOPIL Predsednik vlade se je včeraj sestal s predstavniki strank vladne koalicije-Na kongresu odobrili končno resolucijo, ki ponavlja osnovne točke Fcsnftorijevega dokumentna - Rezultati volitev za obnovitev vsedržavnega sveta KD RIM, 11. — Predsednik vlade bo jutri po vsej verjetnosti odsto-P'l. Za jutri zjutraj je bila napovedana seja vlade, na kateri bodo j^orali ministri vzeti na znanje nastali položaj po zaključkih kongresa D, ki se je soglasno izrekel za obnovitev vladnega sodelovanja s glisti in torej za prekinitev Andreottijeve in Forlanijeve desničarje politike. Nato bo Andreotti skoraj gotovo odšel k predsedniku epublike in mu vrnil mandat, potem pa bo še obiskal predsednika Poslanske zbornice in senata, da bi ju obvestil o novem položaju. Vest, da bo Andreotti jutri od- '------------------ st°Pd, še ni uradna; objavila jo je , fani, medtem ko bo Rumor pred- 99encija «ADN Cronos», ki se skli-Cuie na »vplivne kroge«. Obstaja pa tudi druga, manj verietna možnost, da bo Andreotti zahteva! razpravo v parlamentu in izolasova-n-'e nezaupnice njegovi vladi. . V tem primeru bi formalno odprt-•|,e vladne krize odložili za nekaj sedoval novi sredinskoleviearski vladi. Vprašanje je le, katero funkcijo bodo podelili Moru, potem ko i je odpadel predlog, da bi ga imenovali za predsednika poslanske zbornice namesto socialista Perti-nija. -------.... Andreotti je imel danes predvideli. kar bi med drugim omogo- na srečanja z delegacijami vladnih ' strank za proučitev političnega po- 'i°, da bi KD med tem časom obnovila strankino vodstvo in imeno-a’a novega strankinega tajnika. *°da to možnost prej omenjena a-Sencija povsem izključuje. Pri tem j treba pripomniti, da sestanek Novoizvoljenega vsedržavnega sve-a KD, ki bo moral imenovati novo strankino vodstvo, skoraj gotovo n-e. bo prinesel bistvenih novosti, s&j ni več dvomov, da bo tajništvo stranke prevzel senator Fan- ložaja. Po sestanku s socialdemokratsko delegacijo je tajnik PSDI Orlandi izjavil časnikarjem, da je vlada «zaključila svoj ciklus» ter da bodo morali na jutrišnji seji ministrskega sveta vzeti to dejstvo na znanje. Tajnik PRI La Malfa pa je po sestanku z Andreottijem poudaril, da se je KD na kongresu izrazila za obnovitev sodelovanja s socialisti, s čimer pa je postal '"■■iiiivimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiii Socialisti ocenjujejo zaključke kongresa KD RIM, 11. — Vse politične stranke j litične usmeritve KD rodila bolj za-N^ljivo proučujejo rezultate kon- | radi ugotovitve, da je centrizem na j&esa KD ter ocenjujejo osnovno | parlamentarni ravni nemogoč, kot Nto. ki je izšla iz kongresa: nam- pa iz globokega političnega prepri- ^ Dntrphn r»n nhnnvifvi vin Ho lo- potrebo po obnovitvi vlade le-Ve8a centra skupaj s socialisti. -Naravno- je, da ima prav PSI jNavno besedo ter da reakcije sofističnih voditeljev vzbujajo - naj-ečje zanimanje, če bi poskusili P.ovzeti vse razne komentarje socia-stičnih predstavnikov, bi lahko NNli, da je PSI z zadovoljstvom na znanje, da se je nevarna ^snosredinska izkušnja zaklju-i la> da pa se istočasno zaveda te-av’ ki še obstajajo na poti obnove levosredinske vladne koalicije, .elan vodstva PSI Labriola je ugo-g,Vl*. da je kongres KD «imel za-‘uSo in pogum, da se je v bistvu p^ekel politiki, ki je v zadnjih §.?Secih zadobila prizvok pustolov-Vendar pa je predstavnik jJ- Poudaril, da s tem niso bila ,esena vsa glavna vprašanja. Spri-.n vladne krize, ki se odpira, se ^ treba zavedati, da mora imeti , 'tični preokret globok in korenit faj. Socialisti bodo morali po-s obljeno analizirati skupni rezultat ongresa, ki ga bo moč oceniti t r.JPo predlogih, ki jih bo novo , jništvo KD dalo med vladno krizo. Tudi predsednik poslanske sku-JJ?e PSI Bertoldi je pozitivno oce-1 dejstvo, da se je KD na konjiesu 2avze]a za obnovitev politike 2oV?§a centra, pri tem pa je opoji ri‘. da so razne komponente jjNNke dajale v tem pogledu raz-t0]N.e. obrazložitve. Po mnenju Ber-Str ■9 so se Moro in levičarske ^ uJe pravilno sklicevale na spre-stvnJeno družbeno in gospodarsko iti arnost države, ki zahteva nove Ue P°gumne odgovore, zaradi česar pr .Sre za mehanski povratek k izkušnjam levega centra, Bjj. Pa za učinkovite politične iz-m ki nai omogočijo hitro pre-1),, J?tev zaskrbljujoče krize, ki jo taksija država. Bertoldi je prav - 0 pozitivno ocenil posege Ru- ko je ki "Tl11 .zaskrbljenost zaradi stališč, tj, e^iuivno ocenit poseg }z i® in Piccolija, medtem ki Z1 ..zaskrbljenost zaradi : (a ?° jih na kongresu zavzeli Fan-Pos .Andreotti in Forlani. V teh ,eglh se po njegovem mnenju še žejo integralistične težnje bile osnova prejšnjih des-told*0»iiiiiiimiiiiHuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiin stanku v palači Giustiniani tik pred začetkom kongresa dosežen sporazum med predstavniki vseh demo-krščanskih struj. Senator Fanfani, ki je bil skupaj z Morom glavni pobudnik sporazuma, je v svojem posegu na zadnjem dnevu kongresa obrazložil pomen dokumenta, ki se zavzema za obnovitev vladnega sodelovanja s socialisti: Včeraj sta govorila tudi dosedanji tajnik stranke Forlani in predsednik vlade Andreotti, ki sta sicer podprla Fanfa-nijev predolg, vendar pa sta tudi vztrajala na sredinsko desničarski politični liniji ter izrekla močne dvome v končni uspeh obnovitve sodelovanja s PSI. Zanimivo je, da so delegati burno ploskali tako Andreottiju kot Forlaniju, kmalu nato pa kompaktno glasovali za končno resolucijo, ki pomeni jasno opustitev politične linije, za katero sta se Andreotti in Forlani zavzemala. Treba je tudi poudariti, da zaključna resolucija — menda prvič v zgodovini demokrščanskih kongresov -ne vsebuje običajne odobritve tajnikovega poročila, pač pa izreka le splošno priznanje Forlaniju za njegovo delo na čelu stranke. Razburljiv zaključek Brandtovega obiska liana iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiHiimiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui KLJUB NASPROTOVANJU JUŽNOVIETNAMSKEGA PREDSEDNIKA VAN 1H1IUJA Morda še danes podpis dodatnega sporazuma o premirju v Vietnamu Posebni Nixonov svetovalec Kissinger se bo takoj po svojem povratku v Pariz sešel z Le Duc Thojem PARIZ, 11. — Henry Kissinger, posebni svetovalec predsednika ZDA Richarda Nixona bo prispel jutri opoldne v francosko glavno mesto in se bo takoj sestal s severnovietnamskim pogajalcem Le Duc Thojem, svojim že stalnim sogovornikom; o tem je danes poročal Kissingerjev pomočnik VVilliam Sullivan ob koncu sestanka severno-viefnamskih in ameriških izvedencev. Obe delegaciji, severnoviet-namsko vodi podtajnik za zunanje zadeve Co Thach, sta se danes srečali v neki vili v predmestju Pariza, ki je last ameriškega veleposlaništva. Govor na ameriško - severnoviet-namskih pogajanjih, tako na ravni posebnih svetovalcev (Le Duc Tho-Kissinger), kot na ravni izvedencev, je še vedno o pripravi skupnega komunikeja, v katerem bi bile za- iti OBNOVITEV DEŽELNEGA SVETA Močna okrepitev naprednih sil na volitvah v Dolini Aoste Koalicija, ki je vodila deželno upravo v zadnjih treh letih, je utrdila svoj položaj AOSTA, 11. — Napredne politične sile, ki so v zadnjih treh letih vodile deželno upravo Doline Aoste, so izšle kot zmagovalke iz volitev za obnovitev deželnega sveta. Začasni in še ne- iz razkola levičarske struje UV ter se na prejšnjih volitvah ni predstavila. Leta 1968 je nastopila tudi PSIUP, ki je takrat prejela 2,3 odst. glasov in en sedež). Ob objavi še nedokončnih rezul- uradni rezultati volitev, ki jih je j tatov je deželni predsednik dr. Ce-ob ja vilo ministrstvo za notranje ; šare Dujany izjavil, da je to velika zadeve, so naslednji (med oklepaji rezultati z deželnih volitev leta 1968): Glasovalo je 91,8 odst. volilnih upravičencev (92,6 leta 1968). KD je prejela 14.978 glasov ali 21,4 odst. in sedem sedežev (leta 1968 37,8 odst. in 13 sedežev). PLI 2.052 glasov, 2,9 odst._ m en sedež (5,6 odst. in 2 sedeža). PRI 904 glasov, 1,3 odst., nobenega sedeža (0,8 odst., prav tako nobenega sedeža). PSDI 1.409 glasov, 2 odst. in en sedež. PSI 5.964 glasov, 8,5 odst. in tri sedeže. (Na prejšnjih volitvah je nastopil PSU, ki je prejel 10,3 odstotka glasov in štiri sedeže). KPI 13.638 glasov, 19,5 odst. in 7 sedežev (20,4 odst. in 7 sedežev) . MSI 1.450 glasov, 2,1 odst. in en sedež (0,8 odst. in nobenega sedeža). Un:'on Valdotaine 8.080 glasov, 11,4 odst., 4 sedeže (16,6 odst. in 6 sedežev). Rassemblement Valdotaine 1 149, 1,6 odst. in en sedež (5,6 odst., dva sedeža). Ljudska demokracija 15.642 gla sov, 22,4 odst., osem sedežev. (Stranka je nastala iz razkola levičarskega dela KD ter se na'prejšnjih vo litvah ni predstavila). Union Valdotaine -= napredna struja 4.706 glasov, 6,7 odst. in dva sedeža. (Tudi ta skupina je nastala zmaga, ki pomeni priznanje za Jelo deželne uprave v zadnjih treh letih. V tem času je namreč vodila deželno upravo koalicija med ljudskimi demokrati, PSI in Rassemole-ment Valdotaine s podporo napredne struje Union Valdotaine in KPI. Pogovori Tito-Sihanuk o položaju v Indokini BEOGRAD, 11. - Predsednik Tito in princ Sihanuk sta včeraj v Karadjordjevu, kamor sta dopoldne prispela s svojimi sodelavci, razpravljala o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o stanju in o razvoju dogodkov v Indokini in v Kambodži. Tito je poleg tega sezna- nil Sihanuka z družbenopolitičnim razvojem Jugoslavije, posebno o novih ustavnih spremembah. Sihanuk je s svoje strani podrobno obrazložil stanje v Kambodži, pri tem poudaril odločnost ljudstva Kombo-dže, da se ne pogaja z izdajniškim Lon Nolovim režimom, temveč da se bori do končne zmage. Kambodži, sta po besedah Sihanuka, potrebna priznanje in podpora drugih držav, posebno neuvrščenih, priznanje zakonitih pravic Fronte nacionalne osvoboditve kot edinega zakonitega zastopnika ljudstva Kambodže. Tito je obljubil, da bo Jugoslavija tudi v bodoče podpirala upravičene zahteve ljudstva Kambodže. postavili demokratje, ki imajo senatu solidno večino Kissinger hoče očitno izsiljevati svoje severno-vietnamske sogovornike s starimi a-meriškimi ustrahovalnimi metodami, ki so sicer v vietnamski vojni že spodletela. Ameriški vladni krogi medtem obtožujejo južnovietnamsko vlado, da je povsem odgovorna za razbitje pogovorov med Kissingerjem in Le Duc Thojem. Pogovore so baje odložili kakor hitro je postavil Thieu svoje pripombe. Po teh vesteh naj bi oba pogajalca že dosegla načelni sporazum, podpis katerega pa so odložili, da bi se Sullivan prej posvetoval z Van Thieujem. V ameriških vladnih krogih vsekakor u-pajo, da bodo dodatni sporazum med Severnim Vietnamom in ZDA podpisali po Kissingerjevem povratku v ......................iniiiiiii.i.................iiiimiit.................................................. BEOGRAD, 11. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in predsednik jugoslovanskega medvladnega odbora za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo dr. Jakov Sirot-kovič je odpotoval danes v Moskvo, kjer se bo udeležil rednega 10. zasedanja tega odbora, ki bo od 12. do 15. t.m. popadene točke za točno izvajanje določil pariškega mirovnega sporazuma, ki so ga podpisali 27. januarja in ki ga nikoli niso uresničili, še zlasti zaradi saigonskega bojkota. Prevladuje mnenje, da je besedilo tega dodatnega sporazuma že izdelano, vsaj v glavnih točkah in da so podpis odložili samo zaradi nasprotovanja južnovietnamskega predsednika Ngujena Van Thieuja. Kljub zastoju v pogovorih med Kissingerjem in Le Duc Thojem, vlada med pariškimi opazovalci skromen optimizem, še zlasti zaradi razmeroma kratke prekinitve dialoga med Le Duc Thojem in Kissingerjem. Menijo, da je Hanoi le za toliko odstopil od svojih pozicij, da je Thieu lahko dal svoje privoljenje za podpis sporazuma, ki naj oi bil gotov že v soboto, ko so prekinili nadaljnja pogajanja. Domneve opazovalcev naj bi potrjevala tudi današnja kratka seja. med delegacijama izvedencev: ostajata odprti le še dve vprašanji, m sicer stališče ZRV o točkah novega dodatnega protokola, in zahteva H. Kssinger-ja vodji republikanskih poslancev v ameriškem senatu Ilugnu Scottu, naj posreduje, da hi senat za sedaj ne izglasoval ukinitve fondov za bombardiranje Kambodže. Pariz. O tem piše danes tudi ugledni newyorški list «New York Times«, ki pravi, da sta Nixonov svetovalec in njegov severnovietnamski sogovornik dosegla sporazum že prejšnji teden, da pa so ju južnovietnamski ugovori prisilili, da odlož:ta njegov podpis. Ameriški list izraža tudi svoje dvome o možnosti, da se doseže mir v Indokini po politični poti. KOPENHAGEN, 11. - Ameriški zunanji minister William Rogers je dopotoval sinoči v Kopenhagen, kjer se bo sestal z danskimi predstavniki pred sesfankom ministrskega , sveta NATO, ki bo tukaj v četrtek. TEi AVIV, 11. — Obisk zahod-nonemSkega kanclerja Brandta v Izraelu se je zaključil dokaj razburljivo. Potem ko so mu podelili naslov častnega doktorja zaradi njegovih prizadevanj za m>\ je Brandt s helikopterjem odletel v staro judovsko trdnjavo Masa-da, kjer so se Židje 73. po n.š. b”anili pred rimskimi legionarji. Ko je helikopter priletel na vrh griča, kjer ležijo ostanki Masade, ga je sunek vetra zanesel proti 450 m globokem prepadu in je zadel ob zid. Pri tem je bil državni podtajnik ZRN Frank lažje ranjen, prav tako sta bila ranjena izraelski veleposlanik v Bonnu Ben Horin in neki funkcionar zunanjega ministrstva, medtem ko se je Brandt, ki je bil na tem, da izstopi spodtaknil in padel nazaj v helikopter. Popoldne je Brandt imel še daljši pogovor z izraelskim obrambnim ministrom Dajanom, med katerim sta govorila o vprašanju palestinskih beguncev. Dajan ni hotel ob koncu povedati novinarjem, kakšno je stališče zahodno-nemškega kanclerja o tem vprašanju. Po pogovoru z Dajanom je odšel na letališče v Tel Avivu, kjer sta ga pozdravila izraelska ministrska predsednica Golda Meir ni pa zunanji minister Eban. (Na sliki: častna straža ob Brandtovem odhodu iz Tel Aviva.) lumimiiiiiiimiimiiimiimi ■■■ ii m ■miiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiim m milil 11111111 mn 11111 iiuuiiiiiiiiiiiliilil S SEJE GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Zaradi spora med PSI in KD odložili razpravo o proračunu Nesoglasje vlada tudi v vrstah demokrisljanskih svetovalcev - Komunisti predlagali nezaupnico GORICA, 11. — Sodelovanje med' socialisti in demokristjani na go-riški pokrajini se je za las rešilo na nocojšnji seji pokrajinskega sve-O tem že obstaja zahteva, ki so jo j ta. Do spora je prišlo med razpra- Po zaključku vsedržavnega kongresa KD, ki se je jasno izrekel za obnovitev vlade levega cen tra, bo predsednik vlade Andreotti po vsej verjetnosti že danes odstopil. Tako se bo tudi formalno odprla vladna kriza, ki bo morala privesti do sestave nove levosredinske vlade, kateri bo po vsej verjetnosti predsedoval sedanji notranji minister Rumor Pričakovanje vlada tudi za prvo sejo novoizvoljenega vsedržavnega sveta KD, ki se bo sestal že v prihodnjih dneh. da bi imenoval novo strankino vodstvo. Po pričakovanjih bo za novega strankinjega tajnika izvoljen senator Fanfani. Včeraj in predvčerajšnjim so bile v Dolini Aoste volitve za obnovitev deželnega sveta Levičarske in napredne stranke, ki so v zadnjih treh letih vodile de- želno upravo, so se znatno o-krepile. Volilna kampanja se stopnjuje: v nedeljo je imela PSI uspel ljudski praznik v Bazovici, v Trstu je govoril Mancini, včeraj Pa je za socialiste govoril Za-gari. Za PSDI je imel včeraj volilni govor minister za industrijo Ferri, ki je ponovno potrdil da je treba tudi formalno do končno rešiti vprašanje bivše vo o letošnjem proračunu in v zvezi z resolucijami, ki sp bile predložene na prejšnjih sejah sveta. Socialist Semola je v začetku seje zahteval razpravo in glasovanje o resoluciji, ki jo je 25. maja sam predložil z demokristjanom dr. Cia-nom o svobodni uporabi pokrajinske dvorane z edino omejitvijo za fašiste in tiste, ki se opirajo na nasilna dejanja. Predsednik dr. Chientaroli je odgovoril, da je odbor (večinsko, kajti socialist Wal-tritsch je temu oporekal v odboru) mnenja, da se o tem lahko razpravlja ob drugi priložnosti. «če je tako, socialisti ne bomo glasovali za proračun« je dejal socialist Semola. Komunist Poletto je povzel besedo in dejal, da sedanji odbor nima več ustrezne večine, da ima leva sredina velike razpoke in je zato predlagal nezaupnico odboru. Demokristjan dr. Cian je dejal, da je sodelovanje med socialisti in demokristjani važnejše kot odobritev proračuna. Zaradi tega ne bo glasoval nocoj za proračun in z njim ostali trije pristaši struje «forze nuove«, če zanj ne glasujejo tudi socialisti in to v času, ko se v Rimu obnavlja sodelovanje s socialisti. Dr. Cian je še dejal, da je moč razpravo o proračunu odložiti na kasnejši datum, medtem pa laj Cone B. Veliko zanimanja vlada j stranke leve sredine najdejo ustreza današnji govor vsedržavnega (zen sporazum, tajnika KPI Berlinguerja. * K besedi so se oglasili še zastop- niki liberalne, socialdemokratske in fašistične stranke ter Slovenske demokratske zveze. Obžalovali so zakasnitev glasovanja v proračunu. Predstavnica SDŽ je obžalovala dejstvo, da se o stvareh- ne razpravlja med vsemi štirimi partnerji marveč le med demokristjani in socialisti, njeno skupino pa oboji puščajo ob strani. Prišlo je tudi, kot že na prejšnji seji, do prerekanja med demokristjanoma odkomikom Peressinom in svetovalcem dr. Cianom. Krščanskode-mokratski svetovalci so zahtevali prekinitev razprave. Ko so se po ločenem sestanku vrnili v dvorano, je predsednik Chientaroli dejal, da bodo o proračunu razpravljali na eni izmed prihodnjih sej, ki bo po volitvah. Jugoslovansko-ameriški trgovinski pogovori BEOGRAD, 11. — Posebni zastopnik predsednika ZDA za trgovinska pogajanja William Eberle je danes v Beogradu nadaljeval razgovore s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta dr. Sirotkovičem, ki sta jih začela v Washingtonu. Eberle ir,- Si-rotkovič sta med drugim razpravljala o možnosti razširitve blagovne izmenjave in o možnosti ameriških na ložb v jugoslovansko gospodarstvo. Dr. Sirotkovič je v razgovoru izrazil zanimanje za širše sodelovanje z ZDA v energetiki, v industrijski pre delavi kmetijskih pridelkov in izkoriščanju tehnoloških dosežkov ZDA. Objavljena platforma za pripravo stališč X. kongresa ZKJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Z objavo platforme za pripravo stališč in sklepov X. kongresa ZKJ se je dejansko pričela javna razprava o tem najvažnejšem predkongresnem partijskem dokumentu. V prvem poglavju platforme, ki vsebuje okrog 240 strani ,so prikazani gospodarski in socialni preporod Jugoslavije v povojni dobi, smotri in dosežki družbene in gospodarske reforme in smeri bodočega razvoja dežele. Vidno mesto v dokumentu je posvečeno ustavni reformi 1963. leta. s katero se je pričela deeta-tizacija in gospodarski reformi 1965. leta ter njenim smotrom. Pri tem se ugotavlja, da bistvena vprašanja reforme, to je krepitev materialne osnove samoupravljanja ni do konca rešeno. Najvažnejše naloge. ki jih morajo v bodoče v Jugoslaviji reševati so: odstranitev vzrokov gospodarske nestabilnosti, dolgoročnih problemov gospodarske /n socialne strukture in problemov, ki jih vsiljujejo zunanji delavniki in mednarodna razdelitev dela. V poglavju o razvoju socialist.cnih in samoupravnih proizvajalnih odnosov in naloge zveze komunistov, je posebna pozornost posvečena samoupravnemu povezovanju m združevanju dela, blagovni proizvodnji in trgu, samoupravnemu načrtovanju, vključevanju v mednarodno razdelitev dela, sodobnemu delavskemu razredu novemu značaju zveze, republik, pokrajin in občin. Samoupravna socialistična družba je prehodna oblika diktature proletariata, se ugotavlja v platformi, v tej etapi se mora od »združevanja* po poti koncentracije in centralizacije družbenih sredstev preiti na združevanje dela in svobodno lastno organizacijo njegove razdelitve V proučevanju nekaterih osnovnih značilnosti razvoja samoupravljanja se obravnavajo vprašanja oblike združevanja dela in sredstev, razširjenje produkcije, bank in drugih denarnih ustanov, trgovine, razvoja socialističnih odnosov na vasi, blagovne proizvodnje in trga, samoupravnega načrtovanja in vključitev v mednarodno razdelitev dela. Za pripadnost delavskemu razredu, se poudarja v dokumentu, ni bistveno, . ali je nekdo inženir ali delavec, temveč kakšen je njegov položaj v proizvajalnih odnosih. Tehnična in druga inteligenca, ki sodeluje v proizvajalnem procesu v samoupravnem odnosu, je del delavskega razreda. V platformi se opozarja na nevarnost tehnokratiz-ma in birokratizma in ugotavlja, da se je po II. konferenci zveze komunistov in pisma predsednika Tita pričela ofenziva proti vsem nasprotnikom razredno samoupravnih odnosov. V dokumentu se pozivajo komunisti, da se angažirajo posebno v reševanju vprašanj socialne politike, da dosledno spoštujejo načelo demokratičnega centralizma, se poudara potrebna spremembe socialne strukture zveze komunistov, zahteva se javnost dela partijskih forumov ter se poudarja odgovornost komunistov za izvajanje sklepov. V zadnjem poglavju o sodobnih procesih na svetu in o bistvenih značilnostih borbe za socializem in politiko Zveze komunistov Jugoslavije se med drugim poudaria dosledna privrženost Jugoslavije politiki aktivne miroljubne koeksistence in neuvrščenosti. Predsednik odbora za pripravo X. kongresa Veljko Vlahovič se je danes razgovarjal z stalno akreditiranimi tujimi časnikarii v Beogradu o platformi in odgovoril na več njihovih vprašanj. B. B. V Tripolisu sestanek Sadat-Gedafi TRIPOLIS, 11. — Danes so se nadaljevali pogovori med egiptovskim predsednikom Sadatom in libijskim predsednikom Gedafijem o možnem zedinjenju obeh držav, ki naj bi bilo septembra. Sadatov obisk v Libiji sovpada s slovestnostmi ob tretji obletnici umika ameriških čet iz libijskega letalskega oporišča Wheelus. Ob tej priložnosti sta v Libiji tudi ugandski predsednik Ibi Amin in predsednik srednjeafriške republike Bo-kasa. Titova odlikovanja voditeljem ZK Slovenije (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 11. — Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovemje France Popit je o-poldne v vili Podrožnik v Ljubljani podelil odlikovanja, s katerimi je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval nekatere funkcionarje v Zvezi komunistov Slovenije. Odli’ o' inja so prejeli: red bratstva in enotnosti z zlatim vencem inž. Andrej Marinc in Vinko Hafner, red zaslug za narod s srebrnimi žarki Stane Kranjc, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem Ludvik Golob, red dela z zlatim vencem pa Franc Bukovinski, Stefan Cigoj, Jože Dernovšek, Danica Jurkovič, Leopold Kejžar, Milan Kučan, Ivo Mighč, Slavko Soršak, Janez Zahrastnik in Miro Zupančič. V i menu odlikovancev se je za visoka priznanja zahvalil Ludvik Golob. D. K. VELIKO ZANIMANJE ZA GOVOR KOMUNISTIČNEGA PRVAKA Tajnik KPI Berlinguer danes na zborovanju na Trgu Goldoni Uspel socialistični ljudski praznik v Bazovici, na katerem so govorili Fortuna, Pittoni, in Kocman - Zborovanja Mancinija, Zaganja in Ferrija - Dr. D. Štoka na zborovanjih Slovenske skupnosti V teh dneh bo Trst v ospredju širše politične pozornosti, saj so v naši deželi pomembne volitve takoj po demokristjanskem kongresu, ki je pomenil dokončen propad sedanje centristične Andreottijeve vlade. V Trst bodo v teh dneh prišli najvidnejši voditelji strank, ki bodo ocenili sedanji položaj, še posebno zanimanje velja za prihod tajnika KPI Enrica Berlinguerja, ki bo danes ob 20. uri govoril na Trgu Goldoni. To bo prvi govor najvišjega predstavnika KPI no demokristjanskem kongresu. Vsedržavnega tajnika KPI bo predstavil deželni tajnik Cuffaro, v slovenščini pa bo spregovoril Dušan Lovriha. Za četrtek je že napovedano zborovanje tajnika PSI De Martina za petek pa so napovedani kar trije zanimivi govori, ker bodo v Trstu Moro, Malagodi in Almi-rante. Socialisti so sončno nedeljo temeljito izkoristili za volilno kampanjo, saj so priredili kar dve važni in uspešni manifestaciji’ V Bazovici se je popoldne zbrala precejšnja množica somišljenikov pa tudi preprosto samo prijateljev socialistične stranke na ljudskem prazniku, ki ga je vzorno in požrtvovalno organizirala sekcija PSI za vzhodni Kras. Na prazniku je najprej zaigrala godba z Brega nato pa je nastopila folklorna skupina Emona iz Ljubljane. Končno je govornike ,posl. Fortuno, podpredsednika deželnega sveta Pittonija in Kocmana, predstavil kandidat za izvolitev v deželi svet Lucijan Volk. Kocman je obravnaval predvsem vlogo, ki jo je PSI odigrala pri zavračanju neustreznega zakonskega predloga o kraških rezervatih ter nato govoril o vprašanjih Slovencev v zvezi z deželo in njenimi pristojnostmi. V zaključku je Kocman pozval slovenske volivce, da oddajo preferenčni glas načelniku kandidatne liste PSI Pittoni-ju. Za njim je spregovoril Pittoni, ki se je predvsem zadržal pri delu deželnega sveta in ki je ocenil preteklo zakonodajno dobo za relativno uspešno. Pittoni se je izrekel proti politiki postopnosti pri reševanju slovenskih vprašanj in je dejal, da se bo v novem deželnem svetu socialistična stranka zavzemala, da se odobri okvirni zakon o slovenskih vprašanjih. Poslanec Loris Fortuna pa je o-bravnaval predvsem sedanji položaj v Italiji, ko je dokončno--propadel desni center in ko se ponovno govori o obnovitvi vlade levega centra oziroma o sodelovanju socialistov v vladi. V tej zvezi je Fortuna podčrtal, da so socialisti vedno pripravljeni prevzeti svoje odgovornosti, toda ne za vsako ceno, ker so stranka, ki se bori za pravice delovnih ljudi. Med raznimi obvezami in nalogami, ki bi jih morala izpolniti nova vlada je poslanec Fortuna navedel tudi globalni zakon o zaščiti Slovencev. Na Trgu Goldoni pa je zvečer govoril Mancini, ki je podčrtal da je dokončno pokopana formula o «centralnosti» in da je prišlo do enotnosti v demokristjanski stranki prav na osnovi zavračanja dosedanje politike. KD mora sedaj igrati z odprtimi kartami in izkazalo se je, da je nujno sodelovanje socialistov, katere so pred kratkim še obtoževali vseh slabosti, do katerih je prihajalo v Italiji. Za PSI je imel včeraj predvolilni govor na Garibaldijevem trgu posl. Mario Zagari. V svojem govoru je najprej omenil zaključke vsedržavnega kongresa demokrist-janske stranke, ki se je zdaj zavedela, kako je centrizem zgrešen in nevaren. Prav tako se je utrdilo spoznanje, da brez socialistov si ni mogoče zamišljati napredka ter zaščite demokratičnih svoboščin in ustanov. Očitno je tudi dejstvo, da je srečanje med katoličani in socialisti globoka konstanta razvoja demokracije v Italiji. Nato je Zagari navedel nekatere pogoje za sodelovanje socialistov v novi vladi. Med drugim je počrtal, da bo moral prevladati politični moment nad ekonomskim, tako da ne bodo delovanje vlade pogojevali in zavirali sektorialni interesi in pritiski določenih skupin, da se bo lahko izdelal in izvajal organični programski načrt za sanacijo gospodarstva in uresničenje reform. Najprej pa bo treba preprečiti prevladovanje fizičnih skupin in z vsemi sredstvi zagotoviti svobodo javnega obveščanja. Glede zunanje politike je Zagari poudaril, da se je treba iskreno in pošteno povrniti k evropeistični liniji medsebojnega sodelovanja in spoštovanja neodvisnosti ter se pripraviti na evropsko konferenco, kar bo znatno koristilo tudi naši deželi. Pred Za-garijem sta govorila o nekaterih problemih tržaškega gospodarstva Giuricin in Ulcigrai. Sinoči so bili volilni shodi PSI v Križu, na Proseku in Kontovelu. Govoril je slovenski kandidat na deželnih volitvah Vojko Kocman. Obravnaval je predvsem politični moment po demokristjanskem kongresu in probleme, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti. Na Trgu Tra i Rivi je za KD govoril pokrajinski tajnik Coloni in sicer o sodelovanju strank levega centra, v Križu pa je govoril inž. Tombesi. Pokrajinsko tajništvo KD je v kratkem sporočilu izrazilo zadovoljstvo, ker je bil na vsedržavnem kongresu, kot edini demokristjanski predstavnik iz Furlanije -Julijske krajine, izvoljen v vsedržavni svet KD posl. Corrado Belci. donijevem trgu je sinoči govoril minister za industrijo Mauro Ferri. ki ga je predstavil občinski svetovalec Giorgio Cesare. Minister je najprej posvetil nekaj besed nedavno umrlemu deželnemu odborniku Dulciju, nato pa poudaril vlogo socialdemokratov v deželnih in državnih vladah v zadnjih letih. Minister Ferri se je med govorom _ dotaknil, kot že pred leti, vprašanja «cone B». Tokrat sicer ni spregovoril neposredno, vseeno, pa je bilo zelo jasno, kaj je hotel reči. Med drugim je dejal, da je naše mesto most med narodi, most prijateljstva in da je treba zaradi tega izboljšati sodelovanje s sosednimi državami. «Treba je tudi formalno rešiti stara vprašanja, ki so se sicer že dokončno rešila v praksi, kajti drugače je v nevarnosti mir, ker lahko pride do mednarodnih komplikacij.* Ferri je zatem obravnaval notranjepolitična vprašanja in se izrazil za obnovitev levosredinske vlade s socialisti. Jutri zvečer bo na Goldonijevem j trgu imel volilni shod načelnik socialdemokratske poslanske skupine ! posl. Antonio Cariglia, v četrtek \ pa bo nastopil vsedržavni tajnik ' PSDI posl. Flavio Orlandi. Za liberalce je vsedržavni podtajnik PLI posl. Alfredo Biondi imel zborovanje, na katerem je ostro napadel sklep KD, da se povrne k sodelovanju s socialisti in torej opusti sodelovanje z liberalci. Slovenska skupnost je imela v nedeljo in v ponedeljek shode pri Sv. Jakobu, v Skednju, na Opčinah, na Proseku, v Trebčah, Bo-Ijuncu, Borštu in v Mačkoljah. Govorili so Zorko Harej, Rafko Dolhar, Ivo Jevnikar in Igor Tuta. Vsi govorniki so govorili o pomembnosti bližnjih volitev in o programu Slovenske skupnosti. Posebej so analizirali odnos Slovenske skupnosti do ostalih vsedržavnih strank ter ugotovili, da je prisotnost S'o-venske skupnosti nujno potrebna za razvoj tukajšnjega slovenskega življa ter njegovih narodnostnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih značilnosti oziroma potreb. Včeraj je Slovenska skupnost imela vrsto letečih shodov na Krasu, v miljski občini in v dolinski občini. Lucio Ghersi je na koncu sestanka še enkrat izrazil popolno podporo stranke metodam, ki jih je uvedel v umobolnici prof. Basaglia. Tudi sama pokrajinska uprava je izdala tiskovno poročilo, ki zveni kot neposredna podpora obtoženemu psihiatru. Ravnatelj svetovne organizacije za zdravstvo dr. Leo A. Kaprio je namreč v teh dneh naslovil na ministrstvo za zdravstvo vabilo, naj se domeni z organizacijo, ki jo on vodi in ki deluje pod okriljem OZN, za dolgoročni program psihiatričnega zdravstva in postavlja tržaško bolnišnico kot zgled na tem področju. Med drugim pravi tudi, da je tržaška umobolnica, ki jo je pred časom obiskal ravnatelj psihiatričnega oddelka svetovne organizacije za zdravstvo dr. Anthony May, zgled za vse države članice organizacije. NA PETKOVEM SIMFONIČNEM KONCERTE Skladba Fabia Vidalija prvič v gledališču Verdi «Tirtaei fragmiina» je skladba, napisana na motiv grškega pesnika iz 7. stol. pr. n. š., in je posvetilo državljanskemu pogumu in svobodi Motiv grškega pesnika iz sedmega stoletja pred n. š. je navdihnil znanega tržaškega skladatelja in dirigenta Fabia Vidalija, da je sestavil «državljanskh ciklus cTirtaei fragmina». Skladbo bo prvič predstavil v mestnem gledališču «Ver-di» v petek zvečer na rednem koncertu simfonične sezone. To bo prvo srečanje tega sicer pobembnega skladatelja s tržaško publiko v «Verdiju». Prej je svoje koncerte posvečal delavcem v tovarnah, sicer pa nastopal predvsem v tujini, kjer je doživel pomembna priznanja. Tirtejeva poezija je za Vidalija aktualna predvsem danes, v Grčiji in drugod, ker je opomin k državljanskemu pogumu in obsodba plahega oportunizma. svetega egoizma posameznikov, ki so zaradi svojega zadržanja krivi nesreč skupnosti. Vidali je svojo skladbo napisal v jeseni leta 1968, ko je hotel izraziti svoj protest zaradi pomanjkanja družbene zavesti v človeku Tirtej je tako iz helenske antike dal Vidaliju navdih za sodobno zasnovano skladbo, ki se melodično sklicuje na gtško - balkansko glasbeno tradicijo in folklorno spontanost severnovzhodnih pokrajin. Skladbo posveča «drugi Grčiji*, o-nim, ki so zavrgli plaho podrejanje višjim silam in, kot starogrški heroji, napovedali smrtni boj v imenu človeške svobode. Stavki skladbe se povezujejo na pomembnejše odlomke Tirtejeve e-pike: zavojevana Mesenija. spodbuda uporni mladini, nesreča vlakih, obredi v čast junakom, koračnica, sončni vzhod pred bitko. Zaključni stavek pa je posvečen blodnji starca, ki je padel v spopadu in objokuje mladino, ki ga je zapustila. Višku obupa pa sledi, kot izraz upanja, priprava na boj, ki naj izbriše sramotni madež predaje. (Stavki so: moderato e cupo, largamente, piu mosso, tranguillo, danzante, moderato, largamente, tre-modia in agitato). Priznanje slikarju Emiliju Primožiču Pred dnevi je tržaški slikar Emilij Primožič dobil še eno priznanje. Centro italiano di studi, contatti culturali e turistici iz mesta Pompeji ga je imenoval za svojega častnega člana in mu podelil tudi zlato kolajno za njegov delež pri razvoju kulture in umetnosti, pred dvema mesecema pa je Primožič dobil srebrno kolajno kot eden izmed protagonistov sodobne umetnosti. V istem mesecu, v marcu, je v okviru manifestacije «zimske barve 1973» dobil v Viareggiu posebno diplomo in medaljo. Uspel večer slovenske pesmi v tržaški umobolnici Divaški pevski zbor se je odzval vabilu psihiatrične bolnice v Trstu in včeraj zvečer ob 19. uri priredil samostojni koncert. V ženski, moški in mešani zasedbi je zbc^j izvajal kvaliteten program. Mladi zborovodja Edi Race je s pridnostjo in strokovno uvežbanostjo dosegel, da je ubrano petje učinkovalo na občinstvo prijetno in prepričljivo. Zbranim obiskovalcem in gostom je pevce predstavil dr. Sedmak, ki je tudi skladbe povezoval s primernim, veznim tekstom. Po programu je bil v prostorih bolnišnice prijeten družabni večer, kjer so si sledile v vedrem razpoloženju pesmi obeh narodov. iitniiiliiiiiiiiimilliliiiiiitllliiiiiiiHiliiiii]i,mini,,,i,„ii,„,l,m,lM„„llllII,1i„lllllllllinI|||1J|||ni)|||I||(||||I|)I)|||||||||I|||||||m|||||||Ht|1|||||||n|II|||t||1||||||||||)|||||||)n||II|||n)|||||||1||||tn||1I|I|I|I|||||||1||||||||||n||||| 111-LETNICA USTANOVITVE ODREDA Svečanosti ob prazniku tržaških mestnih redarjev Pozdravno pismo odbornika Hreščaka Družabni piknik odložen na 1. julij Vodstvo PSI in pokrajina podpirata prof. Basaglio Prijave sodni oblasti protip ravna-1 telju psihiatrične bolnišnice profesorju' Francu Basagli niso ostale brez odmeva. Včeraj se je pokrajinsko vodstvo PSI sestalo s skupino izvedencev in obravnavalo stanje psihiatrije v naši pokrajini in predvsem položaj, ki je nastal v pokrajinski psihiatrični bolnišnici. Pokrajinski tajnik PSI Tržaška občinska uprava prireja jutri, ob 111. obletnici ustanovitve odreda, svečanost v čast mestnim stražnikom. - Ob priliki so jim naslovili pozdravna pisma tržaški župan inž. Marcello Spaccini, občinski odbornik za mestne stražnike Dušan Hreščak in poveljnik odreda Grison. V svojem pozdravu odbornik Hreščak ugotavlja, da je sicer šele pred kratkim nastopil mesto odgovornega odbornika, a se je že seznanil s težavnim in odgovornim delom mestnih stražnikov. Kljub vsemu pa je težave mogoče premostiti z dobro voljo in vsestransko požrtvovalnostjo. V tem smislu je Hreščak izrazil mestnim stranžikom vso svojo pripravljenost do sodelovanja, ki naj omogoči boljšo organizacijo in večjo učinkovitost dela. Program svečanosti pa je sledeč. :Ob 8.,,.uri bo jutri,, zjutraj maša, ki jo bo daroval msgr. Bottizzer. Sledila bo, ob 9.30 počastitev padlih pri. Sv. Justu, pri plošči v spomin ^redarja Cattaruzze v, vojašnici v Ulici Madonna del Mare, ha ške-denjskem pokopališču, kjer je pokopan redar Cergol, zatem pa bodo položili šop rož na groba nedavno umrlega odbornika Redenta Romana in polkovnika Olivierija, ki je poveljeval tržaškim mestnim stražnikom od leta 1934 do 1961. Do tod gre spored uradnih svečanosti. Po izročilu pa prireja odred mestnih redarjev tudi družabno srečanje na odprtem, a ga bodo tokrat prenesli na nedeljo, 1. julija. Tn pa zato, ker bodo redarji te dni zaposleni z volilno kampanjo, stra-ženjem mednarodnega vzorčnega velesejma in sorodnimi manifestacijami. V nedeljo, 1. julija, pa se bodo — čeprav z zamudo — zbrali redarji v otroškem naselju pri Opčinah, iiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiinimHiuiuummuumiumimmiiiiiiiiiiiiiMiKiiitmiiimiiuiiiiiiiiii NA PRVIH MESTIH CUFFARO, COLLI IN LOVRIHA Navodila federacije KPI glede preferenčnih glasov Seznam podpisnikov poziva slovenskih socialistov o preferencah za Pittonija, Volka in Kocmana Tržaška federacija KPI je razdelila po sekcijah faksimile glasovnice za deželne volitve, na kate- ri so zaznamovane tri preference: i Črtov, kot predvideva 50. člen statu-Antonino Cuffaro, Mario Colli in ! ta naše dežele. Dušan Lovriha. Kot je znano ima-1 __________ jo volivci v tržaškem volilnem o- krožju možnost oddati štiri preferenčne glasove. Federacija KPI je torej svetovala svojim članom in volivcem tri kandidate, glede četrtega pa so razne variante in torej tudi možnosti, da volivci na različen način glasujejo. Po vseh volilnih predvidevanjih bo KPI izvolila na tokratnih deželnih volitvah štiri svetovalce v deželni svet. Kot je znano na listi KPI v tržaškem volilnem okrožju kandidirajo poleg Dušana Lovrihe še naslednji slovenski kandidati: Jan Godnič, Jelka Gerbec, Rudolf Grgič in Avgust Žerjal. Pred dnevi smo objavili poziv slovenskih socialistov, da naj oddajo volivci, ki glasujejo za PSI, preferenčni glas načelniku kandidatne liste Pittoniju ter slovenskima kandidatoma Lucijanu Volku in Vojmi ru Kocmanu. Ta poziv so podpisali naslednji slovenski socialisti: Josip Pečenko, Dušan Hreščak, Dušan Košuta, Branko Pahor, Nadja Pahor, Filibert Benedetič, Lojze Abram, Mario Magajna, Srečko Colja, Pavel Colja. Andrej Renar, Marino Bandi, Milan Čuk, Darko Jagodic, Mirko Križmančič, Marica Škabar in Valerija Kocjančič - Špela. Predstavniki KD za razvoj Furlanije-Julijske krajine Na vsedržavnem kongresu KD so zastopniki iz dežele Furlanije - Julijske krajine predložili resolucijo, ki so jo podpisali deželni tajnik stranke Tonutti in drugi zastopniki med katerimi posl. Belci. Kongres je resolucijo odobril. V nji ugotavljajo mednarodno vlogo naše dežele, ki pa je iz objektivnih razlogov ekonomsko zaostala. Zato vabijo vlado in parlament, naj se zavzameta za razvoj Furlanije-Julijske krajine in v prvi vrsti naj zahtevata od Evropske gospodarske skup- so Sindikati tekstilnih delavcev so te dni dosegli v Milanu načelen sporazum z industrijci o osnutku nove delovne pogodbe. Ta osnutek so zaenkrat samo sestavili, ratificirati pa ga morajo delavci (oziroma, delavke, ki so v tekstilni industriji in industriji konfekcije v večini) na svojih sindikalnih zborovanjih. Kaj določa osnutek nove delovne pogodbe? Predvsem pomembne normativne dosežke, od enakopravnosti med delavci in upravnim osebjem, nadalje pravico do študija in ureditev dela po domovih, ki je doslej potekalo v popolni anarhiji. Gospodarski položaj delavk se bo spremenil v marsičem. Dosežena je bila preureditev kategorij. Med drugo in tretjo plačilno kategorijo se je položaj zboljšal za 50 odsto. Delavke, oziroma delavci,"ki študirajo imajo pravico do 120 ur letno za študij. Od teh je štirideset plačanih prostih ur.. Nadure so podrejene soglasju sindikalnih odborov za večje skupine, sicer pa so možne le po osebnem sporazumu z delavcem. Vsekakor ne smejo presegati 200 ur letno. Mesečni dohodki delavcev se izboljšajo za 18 tisoč lir letno Do tod osnovni dosežki nove delovne pogodbe. Odprto pa ostaja, tako v Italiji kot — še posebej —• v Trstu, vprašanje zaposlitve v tekstilnem sektorju, ki propada. Zaradi uvedbe novih tehnoloških metod in organizacije dela se je tekstilna proizvodnja dovolj avtomatizirala. To pa je, v surovi konkurenci, uničilo mrežo manjših podjetij, ki so bankrotirala in pognalo na ulice stotisoče delavk. V Trstu se je v tekstilnem sektorju, po zapori marsikatere tovarne, skrčila zaposlitev za kakih 600 delovnih mest. To pa, seveda, narekuje sindikatom nalogo, da se — po podpisu delovne pogodbe — borijo za nove investicije in za rešitev vprašanja zaposlitve, ki v tolikšni meri prizadeva prav žensko delovno silo. Tržaške sindikalne organizacije tekstilcev so izdale včeraj letak, v katerem obveščajo osebje obstoječih obratov o sporazumu za novo delovno pogodbo in napovedujejo zborovanja zainteresiranih .......................................... Jubilejni sejemski «fierini» podpore. Vlada naj tudi omili vojaške služnosti in naj dodeli potrebne prispevke za izvajanje razvojnih na- • Sinoči je bila uradno umeščena nova rajonska konzulta za zahodni Kras, se pravi za področje od Proseka in Kontovela do Križa. Najstarejši svetovalec, ki je predsedoval sestanku, je sporočil, da se bo konzulta začela redno sestajati po deželnih volitvah, nato pa je sestanek prekinil. Deželne podpore za socialno skrbstvo Kljub temu, da manjka do deželnih volitev le še nekaj dni, se deželna vlada redno sestaja. Tudi na včerajšnji.,Si?ji Je ,V glavnem , odločala o pomembnih denarnih podporah-za posamezne organizacije ali v socialne skrbstvene namene. Tako .je .skoraj sto ..-milijonov lir podpore dodelila občinam za skrbstvo priletnih upokojencev in pomoč na domu. Trst bo v ta namen prejel 30 milijonov lir, Gorica 3 milijone in pol, Videm 25 milijonov, Tržič 4 milijone, Humin 6 milijonov, Porde non 25 milijonov in občina Brdo v Terski dolini 5 milijonov lir. Nadalje je dežela izdala prispevek 30 milijonov lir goriškemu aeroklubu «L. Marini», ki bo s tem denarjem popravil svoj sedež. Eno milijardo in 400 milijonov lir bo dežela dala na posodo družbi «Autovie venete* za povezavo med avtocestama Videm — Benetke in Videm —Kamija. Turistični pristan v Miljskem zalivu Delniška družba Societa Marina Trieste namerava urediti v Miljskem zalivu, in sicer na področju med bivšo ladjedelnico Sv. Roka in Rtom Ronco, turistični pristan. Poleg infrastruktur za pristajanje turističnih in športnih čolnov (pomol, valobran, itd), nameravajo postaviti mehanično delavnico, vrsto skladišč, restavracijo, motel, samopostrežno trgovino in druge podobne objekte. Societa Marina Trieste je vložila prošnjo, da bi ji Neodvisna ustanova za tržaško luko odstopila v koncesijo za 50 let 11.189 kv. metrov kopne in 124.692 kv. metrov vodne površine. SKLENJEN SPORAZUM ZA NOVO DELOVNO POGODBO Sklicana sindikalna zborovanja v tržaških tekstilnih tovarnah Odprto ostaja vprašanje krize tekstilnega sektorja, zaradi katere so v Trstu zaprli več obratov za prihodnje dni. Tedaj bodo delavke tržaških tovarn glasovale če sprejemajo novo delovno pogodbo. Turistična ustanova protestira zaradi prepovedi kopanja v delu zaliva Predsednik pokrajinske turistične u-slanove dr. Berce je te dni naslovil protestno pismo tržaškemu županu Spacciniju v zvezi z dejstvom, da se bližamo polovici junija in da še ni jasno, kje je v Trstu dovoljeno kopanje in kje ni. Znano je, da še sedaj ni dovoljeno kopanje v loku ki gre od Milj do barkovljanskega kopališča v čedazu. Po mnenju odv. Berceja je nedopustno, da se tržaške oblasti niso še" odločile in povedale svoje stališčb:" Pismo je dr. Berce poslal tudi poveljniku luškega poveljstva, kvestorju, pokrajinskemu zdravniku in v vednost tisku. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone, 8/b, pritličje med uradnima urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 21. julija. Tajništvo KZ DANAŠNJI VOLILNI SHODI KPI: ob lO.uri barkovljanski portič — Nicola De Cesari; ob 10.30 šentjakobski trg — sen. Paolo Šema; ob 10.30 Trg Cavana — Jole Burlo; ob 11.30 Trg Garibaldi — Mario Fran-cescato; ob 12.15 ladjedelnica Alto Adriatico — Galliano Donadel; ob 12.15 industrijska cona (pred Telet-tro) — Jole Burlo: ob 20. uri Trg Goldoni — vsedržavni tajnik KPI Enrico Berlinguer. PSI: ob 19. uri Ricmanje, 19.30 Boršt, 20.00 Boljunec, 20.30 Dolina, 21.00 Prebeneg, 21.20 Mačkolje. Govorila bosta Kocman in Volk. SPD TABOR in srednja šola «SREČKO KOSOVEL* danes, 12. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Nagrajevanje literarnih in likovnih izdelkov natečaja o kmečkih puntih. Nastop dijakov dramskega tečaja. Glasbene točke. Sekcija PSI za vzhodni Kras se zahvaljuje ŠD «Zarja», godbi z Brega, folklorni skupini Emona, Bazovcem in vsem, ki so sodelovali ter pripomogli k uspehu ljudskega praznika v nedeljo v Bazovici. Razna obvestila Tržaški partizanski pevski zbor ima svojo redno vajo danes, 12. t.m. ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma. Vaje naj se udeleži tudi ir.štrumental-ni ansambel. Danes zvečer bomo javili vse nastope, ki jih bo imel naš ansambel. šolske vesti Strokovna šola in srednja šola «Ivan Cankar* vljudno vabita starše in prijatelje na razstavo risb in ročnih del, ki bo odprta do 15. t.m., od 9. do 13. ure. Srednja šola Sv. Cirila in Metoda z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da bo danes in jutri razstava ročnih del in risb od 9. do 19. ure. Danes, 12. junija ob 20.30 v kinodvorani v skednju zaključna šolska prireditev. Na sporedu so razni prizori posameznih razredov ter skupno petje šolarjev iz Skednja in od S, Ane. Osnovna šola na Repentabru bo v kratkem praznovala 100-letrico svojega obstoja in bo ob tej priliki šola poimenovana po velikem siovenskem in še posebej primorskem pesniku Alojzu Gradniku. Ob tej slovesnosti bodo v šolskem poslopju odkrili tudi kip tega priljubljenega, ^umetnika slovenske ,be: sede, ki bo spominjal sedanji’in bodoči mladi rod na njegove zasluge. Ker je postavitev Kipa povezana s P’i tcejšnjuni istroški,. se obrača odbar Društva staršev' osnovne šole na Repentabru na vse občane in na ostale dobrotnike, da po svojih močeh pomagajo uresničiti to zamisel. Združenje staršev Gledališča VERDI štirje znani solisti dunajske «Volks-oper», ki pa živijo v Gradcu: sopranistka .Margarita Kyriski, mezzosopranistka Elisabeth Kinsky, tenorist Ervvig Erb in basist Artur Kom bodo izvajali solistične parte Haendlove-ga oratorija «Mesija», ki bo na Pr0_ gramu danes ob 21. uri v okviru manifestacij ob pobratenju med Trstom in Gradcem. Orkester in zbor IZ Gradca bo vodil dirigent Alois Hoch-strasser. Vabila za ta koncert in za dnigega jutri ob 21. uri z istimi izvajalci, so na razpolago pri blagajni gledališča. V petek in v soboto bosta zaključna koncerta simfonične sezone < hči Patricija in drugo sorods Katinara, 12. junija 1973 ^ GORIŠKI DNEVNIK V Selška prireditev v Medji vasi V soboto dopoldne so v prostorih ni delavec Battista Giovanni Sandre iz Drevoreda Čampi Elisi 91. Med Padričarji in Gropajci na obisku v Šoštanju Gostoljubni Šoštanj pri Velenju je v nedeljo z odprtimi rokami sprejel Gropajce in Padričarje. S tem srečanjem, ki bo vsem ostalo v prijetnem in nepozabnem spominu, sta vasici našega vzhodnega Krasa vrnili obisk šoštanjcev v lanski jeseni. Tako po prisrčnosti in razsežnosti sprejema kot po pestrosti kulturnega programa in družabnosti je bilo vzdušje, ki so ga Padričarji in Gropajci podoživljali v Šoštanju, edinstven. S tem obiskom in z obojestransko izpričano željo, da bi se takšni stiki nadaljevali še bolj pogosto tudi v bodočnosti, so tako šoštanjci kot Padričarji in Gro pajci še enkrat potrdili globoko prepričanje o potrebnosti in koristnosti uresničevanja enotnega slovenskega kulturnega prostora. V okviru srečanja je bilo v Šoštanju, rojstni vasi pesnika in partizanskega junaka — mučenika Karla Destovnika - Kajuha, po katerem so lani poimenovali gropajsko padriško o-snovno šolo, tudi slovesno odprtje slikarske razstave našega umetnika Klavdija Palčiča. Podrobneje bomo o nedeljskem srečanju v Šoštanju še poročali. osnovne šole v Medji vasi priredili lepo in prisrčno zaključno šolsko Prireditev. Staršem in vaščanom so se otroci predstavili z bogatim in dobro pripravljenim sporedom. Vsi otroci, ki obiskujejo to šolo so prispevali k uspehu zaključne Prireditve. V prvi točki sporeda so otroci deklamirali nekaj pesmi, posvečenih materi in sicer: U °?°' Priznale Medministrskemu °aboru za cene večje pristojno-hje preP°vedale industrijcem navijala Cen brez ustreznega dovoljenja javno nadzorstvo nad u-Dih 111 ®esa in drugih prehrambena Pr°izYodov iz tujine. Poleg te-Zacii' ružne *n sindikalne organi-tiružK zahtevajo, naj bi industrijske Gei , e z državno udeležbo, ki se u-ge na področju prehramb- liti^usirije, vodile gospodarsko po-si j°’ , * bi bila v skladu z intere-dru*i5°*e®? kroga potrošnikov. Te naj bi tudi organizirale raz-la vVabja središča ter jih prepuščajo n^žijo zadrugam. redsednik zveze zadrug Miana je Kmalu v Gorici služba medicine dela Na goriškem županstvu je bil sestanek v zvezi z ustanovitvijo službe medicine na delovnem mestu. o čemer je občinski odbor že sklepal. Sestanka so se udeležili deželni odbornik za zdravstvo odv. Cesare Devetag, občinski odbornik za zdravstvo dr. Tullio Tomassich, direktor zdravstvenega inštituta na tržaški univerzi prof. Fredinando Gobbato, deželni direktor zdravstve-bodo lahko koristili svojemu narodu ■ n®®a l![ac'a dr. Santdli in občinski v njegovem težkem boju za obsta- i zdravnik or. Bruno Gregong. nek in uveljavitev v današnjem j V pričakovanju imenovanja sindi-svetu. Ravnatelju in vsemu osebju j kalnih zastopnikov, ki bodo tudi je nato izrekla pohvalo in zahvalo | predlagali kraje in tovarne, kjer bi za naporno, a vztrajno in nesebič- j bilo treba pričeti z delom, so pri-no delo pri vzgajanju in skrbi za | čeli s pripravo vsega kar .je v vsestranski razvoj poverjenih jim zvezi z uvedbo te službe. mladih ljudi. Uradnemu delu večera je sledil Deželna uprava bo, na podlagi zakona štev. 54 iz novembra 1972, pester in bogat kulturni spored. I finansirala to delovanje. V sodelo-Najprej je nastopil inštrumentalni vanju s tržaškim univerzitetnim in- kvintet «Pomlad» iz Ricmanj, ki je odigral nekaj veselih in poskočnih narodnih. Mlada domska folklorna skupina, ki jo vodita Marija Mrož in Ivo Funa in jo na harmoniko spremlja Nadja Kriščak, je nato prvič nastopila na domačem odru z Gorenjskim ter Pekovskim plesom. Kulturni spored je zaključil koncert moškega pevskega* zbora «Vasilij Mirk» s Proseka - Kon-tovela, ki ga vodi Ignacij Ota V prvem delu koncerta je zapel Jo-vančevo «Slovenska zemlja*, Srebot-njakovo «Bori», Pahorjevo «Bile-čanko*, Saprankovo «Konjuh u pianinom*, Pirnikovo «Smrt v Brdih* in Simonitijevo «Bole mi leži*. V drugem delu pa je zapel Forster-jevo «Planinsko*, Maroltovo «Lju-bi konja paše*, Žarovo «Pesem», ter Vrabčevi «Bratci veseli vsi» in «Zdravico». Večer se je nato nadaljeval do peznega v prijetnem, družabnem vzdušju. štitutom bo goriška občina pripravi- je omenil pomanjkanje delovne sile v Gorici, kar lahko onemogoči možnost večjega industrijskega razvoja. V zvezi s tem je Lupieri dejal, da imamo pri nas pomanjkanje nekvalificirane delovne sile, imamo pa veliko mladih kvalificiranih ljudi, ki morajo drugam, ker doma ne dobe dela. Oglasila sta se nato še prof. Zucalli in predsednik pokrajine dr. Chientaroli. Minister Ferri je soglašal z zahtevami Goričanov, ki hočejo obnovitev zakona o prosti coni. Vendarle je treba obstoječi zakon spremeniti, je dejal minister za industrijo. Obljubil je tudi svoje zanimanje, da bi na pristojnih mestih čimprej uredili to zadevo. ne šole in tam generično pregledale učence in v slučaju, da so pri nekaterih našle določene bolezni ali telesne hibe, so .jih takoj poslale na posebne zdravniške kontrole, oziroma so jim svetovale korektivno telovadbo. Rdeči križ je bil tudi organizator natečaja za prvo pomoč in higieno, katerega se je udeležilo 77 dijakov srednjih in višjih šol. Delo Rdečega križa med šolskim letom Goriški Rdeči križ je v tem šolskem letu opravil zelo važno nalogo, ko je v svojih ambulantah pregledal približno 1000 dijakov z Več nesreč na Goriškem brez hujših posledic Na naših cestah so se v soboto in v nedeljo pripetile številne nesreče, ki pa so se na srečo končale brez hujših posledic za osebe. V teh dve dneh se je namreč ranilo 9 oseb. Pri Vilešah je padel z mopedom 58-letni kmet iz Sovodenj Giuseppe Marini, katerega so sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v mesecu dni zaradi zloma leve ključnice in lažjega možganskega pretresa. Na Majnici sta trčila dva avtomobila. V enom sta se vozila 29-letni Bruno Gallo in 66-letni upokojenec Carlo Sessar, oba iz Trsta. V drugem vozilu je bi) 33-letni mehanik iz Gorice Sergio Ma-tiuzzi. V bolnišnico so sprejeli le upokojenca, ki se bo zdravil 20 dni zaradi zloma reber. Drugo trčenje med dvema avtomobiloma so zabeležili pri Rubijah, kjer sta se ponesrečila 25-letni Massimo Ortalli iz Ul. Or- iz Ul. Campagnuzza 90, ki se bo zdravil nekaj dni. Na Peči se je z svojim mopedom ponesrečil 18-letni Robert Devetak iz Sovodenj, ki se bo v bolnišnici zdravil 8 dni zaradi lažjega možganskega pretresa in o-drgnin po telesu. V Drevoredu 20. septembra je avtomobilist Giovanni Ussai podrl mopedista, 60-letnega delavca Alfreda Baisa. Ta se bo zdravil 4 dni zaradi lažjih prask. Zadnja nesreča se je zgodila v Ulici Diaz, kjer je avtomobilist podrl pešca, 85-letnega Francesca Moro, katerega so v bolnišnici le obvezali. učencev sovodenjske osnovne šole. Nastopili bodo s petjem, recitacijami in prizorčki. Istočasno bo odprta razstava šolskih izdelkov in risb. Nagrade za pesmi na števerjanskem festivalu Nagrado za najboljše besedilo na tretjem zamejskem festivalu narodnozabavne glasbe, ki je bil prejšnji teden v Števerjanu, v znesku 1.000 din. dar revije *Antena» iz Ljubljane, je prejel Saša Martelanc z Trsta, za besedilo pesmi «Na dedovem borjačm, ki ga je izvajal ansambel «Kondon> iz Bazovice. Pokal trvrdke «Comet» iz Reggio Emilie je podelil zmagovalcu predstavnik revije «Antena» Evgen Jurič, Nagrado za najboljšega harmonikarja v znesku 50.000 lir lir je prejel Viki Ašič iz Celja. Občinstvo je s svoje strani nagradilo ansambel kvintet «Planika-s> iz Šoštanja za izvedbo skladbe «Na štajerskem je spet lepo». Nagrado za najboljšo izvedbo v vsoti 100.000 Ur je prejel ansambel «Planinski inštrumentalni kvintet» iz Radomlja, nagrado za najboljšo melodijo (130.000 lir) pa ansambel Rudija Bardorfer-ja za izvedbo melodiji, «Pomlad v Števerjanu-!/. Komisijo so sestavljali prof. Zorko Harej iz Trsta, predstavnik revije «Antenan iz Ljubljane Evgen Jurič, glasbeni producent Tomaž Tozon iz Ljubljane, dr. Andrej Bratuš iz Gorice, Marinka Lašič iz Sovodenj in Ciril Terpin. Sodelovalo je petindvajset od napovedanih 22 ansamblov, v finale so jih prepustili 12. V soboto zvečer malo pred enajsto uro so agenti goriške kvesture aretirali 32-letnega študenta Luciana Giaconija iz Ul. Morelli 43. Giaco-ni je v vinjenem stanju zmerjal uslužbence in kliente v kavarni Garibaldi. Ti so poklicali policiste in ko so ti prišli, je Giaconi še njih ozmerjal ter tako nadaljeval tudi v policijskem avtu in nato na kvesturi. Spravili so ga za nekaj dni v zapor v Ulico Barzellini. • V četrtek, 14. t.m. ob 20.30 bo v dvorani p.d. «1. Grbec*, Škedenjska ulica 124, razprava o temi «Dežela in vprašanja slovenske manjšine*. Razpravo bo vodil dolinski župan in kandidat za deželni svet Dušan Lov-riha. • Drevi ob 20.30 bo umestitvena se-zadrugarja Bellis iz Pordenona in ja rajonske konzulte za vzhodni Kras. Giacchetti iz Trsta. S. G. J Seja bo na sedežu, Proseška ulica 28. Goriškega. Generično ambulanto, ki j zoni in 24-letni Jožef Brodič iz jo vodita dok. Emilio De Gressi ju-1 Ul. Carducci. V drugem vozilu se nior in senior ter bolničarka Car-1 je peljal Roman Devetak iz Ronk, men Cumini in učiteljica Graziana I ki se je rešil brez poškodb. Darica, so obiskali tudi dijaki slo- V Ulici del Carso se je laže po- iiiuiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiii||||l,llim|I||II||lll,lll|l||IU|,|m,|||||||inii|||||||||||||||||iiiiii]|l|IIimiini|||l,|||l|,l|,imi,ini|||||||||||||||||t||||| Šolska prireditev na Vrhu Urnik poletnega zaprtja lekarn na Goriškem Združenje goriških lekarnarjev je te dni javilo urnik zaprtja lekarn na Goriškem v poletnem času. V GORICI bo lekarna Alesani zaprta od 16. julija do 11. avgusta; Baldini od 16. julija do 11. avgustu; D’Udine od 3. do 29. septembra; Marzini od 9. julija do 4. avgusta; Pontoni e Bassi od 18. ju nija do 14. .julija; Provvidenti od 20. avgusta do 15. septembra; Ta-vasani od 13. avgusta do 8. septembra; Villa San Giusto od 6. avgusta do 1. septembra. V TRŽIČU: Al Redentore od 9. do 29. julija; Rismomdo od 20. avgusta do 9. septembra: Fabris od 22. julija do 12. avgusta; Centrale od 30. julija do 19. avgusta; San Nicolo od 6. do 26. avgusta. V RONKAH: Moro Giustiniani od 4. do 24. junija; Olivetti od 27. avgusta do 16. septembra. V KRMINU: Lucchi od 13. avgusta do 13. septembra; Stacul od 9. julija do 9. avgusta. V ZAGRAJU: Cappuecio od 17. junija do 1. julija. V FOGLIANU - REDIPUGUI: Di Marino od 8. do 22. julija. V SAN CANZIANU: Rampino od 2. do 20. septembra. V MOŠI: od 29. julija do 19. avgusta. V LOČNIKU: od 2. do 22 julija. Prosvetno društvo «SOVODNJE» priredi v Kulturnem domu v Sovodnjah v soboto, 16. junija ob 21.30 Koncert pevskega zbora iz MIRNA Med odmorom bo pel Sovodenjski nonet Vljudno vabljeni! Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 17. junija avtobusni družinski izlet v Žabnice v Kanalski dolini. Tam bodo goriški planinci sodelovali na kulturno-športnem srečanju s planinci iz Trsta in z Jesenic. Vpisovanje na sedežu SPD v Ul. Malta 2 do četrtka, 14. junija. SPD v Gorici priredi 17. junija vzpon ng Ojsternik. Zbirališče bo v Ukvah ob 7. uri zjutraj. Na Oj-sterniku se bodo Goričani srečali s planinci Planinskega društva z Jesenic. Kino Gorica VERDI 21.00 Gledališka predstava. CORSO 17.15—22.00 «Gli anni dell av-ventura*. R. Shaw in A. Banckroft. Barvni film. MODERN1SSIMO 18.00—22.00 «Stanlio e Olio alla riscossa*. S. Laurel in O. Hardi. CENTRALE 17.30-21.30 «11 boy friend*. Txiggy in C. Gable. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Jutri ob 17.30—22.00 «La bambolo-na». U. Tognazzi in I. Rey. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 17.30—22.00 «Vogliamo i colonelli*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00—22.00 «Trappola per un lupo*. PRINCIPE 17.30—22.00 «11 furore del-la Cina colpisce ancora*. Barvni film. Aoru flnrira SOČA «Konjeniki», ameriški barvni film ob 18.00 in 20 00. SVOBODA «Dvajnik v težavah*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE Prosto. RENČE «Kavboji», ameriški barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. POTUJOČI KINO Grgar «Rektor v postelji*, danski barvni film ob 20. uri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nnnnri ip dr- ■ --s lekarna Pontoni e Bassi. Raste! 52, tel. 83-349. ----------- DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in nnnnči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-340. Tudi na Vrhu so imeli otroci tamkajšnje slovenske osnovne šole v soboto zvečer svojo zaključno prireditev. Nastopili so z recitacijami, Pesmimi in raznimi prizorčki. Mali učenci z Vrha so številnim staršem ter prijateljem pokazali kaj so se med šolskim letom naučili in po- novili, celo povečali, uspeh lanski šolske prireditve. Na naši sliki vi dimo pevski zbor vrhovskib olio! med nastopom. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da bo pogreb našega dragega CIRILA BUDIHNE na pokopališču v Zaloščah danes 12. junija ob 17. uri. Soproga Anica s hčerkama Tanjo in Mirijam Gorica, 12. junija 1973 EKONOMSKA INTEGRACIJA SOCIALISTIČNEGA SVETA Nova strujan ja med deželami SEV Samo v zadnjih dveh letih je tako imenovani kompleksni plan - sprejet julija 1.1971 - na Vzhodu pokazal gospodarsko nekaj povsem novega Hribe moraš globoko doživeti če hočeš, da ti nekaj pomenijo Kompleksni program socialistične ekonomske integracije, ki so o njem pred kratkim razpravljali v Pragi na rednem zasedanju predsedniki vlad, članic SEV, je v sovjetski gospodarski javnosti že bil deležen splošne pohvale. Pripisujejo jo politični potrebi trenutka, toda tudi novim vetrovom, ki so povzročili, da je zadnji dve leti «kompleksni program* razva-lovil vzhodnoevropsko ekonomiko. Razumljivo, opazno približevanje sovjetskega gospodarstva — sicer hrbtenice SEV — razvitemu kapitalističnemu svetu, zlasti ZDA, ZR Nemčiji in Japonski, se pač mora na neki način uravnovesiti z lastnimi ekonomskimi integracijami. Spričo tega se v moskovskih analizah dejavnosti SEV stalno poudarja pomen socialističnega sodelovanja na ekonomskem področju in pa proces zbliževanja njihovih ekonomik. Vse to bi moralo nekako odigrati vlogo materialnega, e-konormskega poroštva za politično ofenzivo miru SZ in ostalih socialističnih dežel. Politekonomisti — torej na prvem mestu politiki, za temi pa ekonomisti — propagirajo na osnovi primera integracije SEV nove, višje oblike gospodarske integracije «ob upoštevanju ne samo nacionalnih, marveč tudi internacionalnih interesov bratskih dežel». Nedolgo tega je celo Fade-jev, sekretar SEV, napisal, da je •»delovanje v okviru SEV «moč smatrati za začetek prenašanja v življenje leninskih idej 0 tem, da bo proletariat, ko zmaga, razvijal svojo ekonomiko po enotnem načrtu.* Če pa snamemo politične okraske z ekonomske proze, postane navzlic temu docela očitno, da je tako imenovani »kompleksni program* sprejet julija 1971, samo v teku zadnjih dveh let že pokazal na Vzhodu nekaj novega. Spremembe prihajajo do izraza predvsem v pristnejši ekonomski koordinaciji planov dežel - članic SEV. Od začetka letošnjega leta pa pospešeno delajo na usklajevanju razvojnih načrtov že za naslednje petletje — od 1. 1976 do 1980. Za posamezna področja — predvsem energetiko in surovine — pripravljajo dolgoročne prognoze, do 1. 1990. Zatem bi moralo priti do njihove uskladitve mgd deželami članicami SEV. Povedano v enostavnejšem jeziku, ta koordinacija planov ima izjemen pomen, ker se v tem smislu že po-razdelujejo posli — zlasti v važnejših panogah energetike, proizvodnje strojev, elektrike — za bodočih deset, dvajset let. Usklajevanje planov na surovinskem področju je tudi na teh gospodarskih koordinatah prineslo s seboj novost: skupna vlaganja zainteresiranih dežel s surovinsko bazo. Led je bil nedavno prebit s skupnimi naložbami petih članic SEV (Bolgarije, Poljske, Madžarske in DR Nemčije) v sovjetski Sibiriji za izgradnjo celuloznega kombinata v Ust Ilimsku, katerega proizvodna kapaciteta bo znašala 500.000 ton letno. Izdelan je že tudi podoben načrt za pridobivanje azbesta, pravtako v SZ. S takimi skupnimi vlaganjimi v predelovalno gospodarstvo, dežele SEV zagotavljajo v SZ surovine in energijo za daljše obdobje, zlasti danes, ko je v svetu tako veliko pomanjkanje po teh proizvodih. Nadalje so med deželami — članicami SEV začeli ustanavljati mešana mednarodna gospodarska združenja, kot so «Intermetal», «Interhim», «Interatominstruments>. Nove planske materialne tokove so začele spremljati tudi finančne novosti. Tako imenovani trans-ferabilni rubelj — kolektivna valuta članic SEV — prevzema nase razne funkcije pravega denarja. To je najprej občutiti v Mednarodni banki za gospodarsko sodelovanje, kjer je obseg bančnih operacij znašal lani okrog 43 milijard prav transferabilnih rubljev. Transferabilni rubelj postaja vse bolj prisoten v Mednarodni investicijski banki dežel SEV. Ta banka, ki je bila osnovana ob priložnosti sestavljanja kompleksnih programov 1. 1970, že kreditira izgradnjo in rekonstrukcijo kakih tridesetih objektov v deželah SEV, in to v višini 316 milijonov tran-sferibilnih rubljev, od tega okrog polovico v konvertibilni valuti. Uvedba teh denarnih in finančnih elementov v medsebojne odnose potrjuje sicer v kompleksnem programu že deklarirani namen dežel SEV, da bi se v koordinaciji planov vse bolj izkoristili denarno - blagovni odnosi. K temu dlju se kompleksni program pri-hjšfuje po dveh poteh. Prvič z u-sklajevanjem notranjih tečajev denarja s transferibilnim rubljem, da bi prišli do konvertibilnih nacionalnih valut, in drugič z usklajevanjem notranjih odnosov cen. Znatno se je tudi začel SEV odpirati do tretjih dežel. Doslej je v njem imela samo Jugoslavija poseben status (lani je bila v svojstvu polnopravnega člana sprejeta Kuba). Pred dobrim mesecem je bil podpisan sporazum o odnosih SEV s Finsko. Tako je prvič neka nesocialistična dežela postala opazovalec v SEV. Zelo so napredovala pogajanja o možnosti, da bi Iraku dovolili položaj opazovalca. Pred kratkim so se predstavniki mehiške diplomacije v Ženevi izredno ugodno izrazili o tem, da bi se v svojstvu opazovalca znašla v SEV tudi Mehika. Omenjata se še Iran in Bangladeš. SEV, kot ekonomska integracija, išče tudi nove formule za pogajanja z Evropsko ekonomsko skupnostjo, kar je bil Leonid Brež-njev na,povedal že pred pol leta, ob svojem obisku v Bonnu pa je o tem problemu razpravljal tudi z Brandtom. Ta zgoščeni prikaz novih stru-janj, ki jih je v SEV vnesel kompleksni program, je zlasti zanimiv toliko, kolikor potrjuje pot, ki ji spričo objektivnega in subjektivnega razvoja nujno ima slediti socialistični svet, a to je pot vse obširnejše integracije zlasti proizvodnih procesov najprej med socialističnimi deželami, nato pa tud; med' temi in drugimi deželami sveta. (Nadaljevanje iz nedeljske štev.) Visokogorska trava je bila na debelo posuta z alpskim cvetjem. Legel sem na tla z razprostrtimi rokami in dobesedno zaril nos v opojne dišave cvetov in trav. Soparno je bilo, z juga so začeli drveti oblaki in se poditi izza grebena nad nama. Andrej je silil na vrh, saj je bilo že precej pozno. «Res, Kugy si ne bi mogel izmisliti lepšega imena za te police,» sem si mislil in nerad zapustil tisti raj cvetov. Ura je bila skoraj pet, ko sva po grebenu trudna končno dospela na vrh. Nikoli še nisem tako močno in doživeto občutil kak trenutek. Ponos, veselje in neizmeren mir so se prepletali v meni. Prvič sem res dojel, kaj pomeni «priti na vrh». Vedel sem namreč, da mi vrh ni bil kar mimogrede podarjen; zanj sem se moral boriti, potiti, truditi; premagati sem moral dolgo pot, težave in utrujenost. Krasen pogled na Zajzero mi je bil v še večje zadoščenje. Oblaki so se kopičili. Na južno stran se ni nič videlo; vse je bilo zavito v meglo. Za hip je tedaj pokukalo sonce za najinimi hrbti in ... čudo! Naenkrat sva zagledala pred sabo na oblaku najini senci obdani z avreolo! Ne da se popisati, kar sem tedaj doživel. »Veliko srečo imaš», je prelomil svečani molk Andrej. »Velikokrat sem že bil v gorah, tega pojava pa še nisem doživel*. Na hitro sva nekaj pojedla, fotografirala in se jadrno odpravila po južnem pobočju proti zavetišču Corsi. Na utrujenost sva čisto pozabila, noge so kar same hitele naprej. V rekordnem času sva prispela do koče. Naročila sva si. avstrijsko oi-vo in nato pred kočo zadovoljno pila. «Tako dobro razpoložen bi rad ostal na veke!» je vzdihnil Andrej in dal sem mu prav, kajti tudi sam sem se odhčno počutil. «Hudiča, ura je že skoraj sedem!* sem nenadoma planil na noge. «Do Zajzere morava še pred nočjo!* je pritrdil Andrej «Tile oblaki tudi nič dobrega ne obetajo*. Pobrala sva najino šaro, poravnala račun in jo mahnila po široki stezi proti sedlu Lavinal del-1’Orso. Pot je bila udobna in hitro sva napredovala. Težave so se začele, ko sva jo morala mahniti navzgor proti sedlu. Oglasila se je utrujenost in le s težavo sva vsa zasopihana po strmi travi in krušljivih skalah dosegla naš trenutni cilj. Na drugi strani jje Zaj-zera zijala globoko pod nama, že vsa v senci. »Hvala bogu, sedaj drži pot le iiiiiii(iiniiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiii{iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiimniiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiii STRNJEVANJE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE Bodo manjša podjetja zdržala ves pritisk? Preverjanje zmogljivosti na prostem trgu, brez carinskih ovir ■ Francoske tovarne že sedaj delicitarne ■ Neurejeno stanje na trga Z vstopom Velike Britanije, Irske in Danske v Skupno evropsko tržišče se je razmerje sil med proizvajalci industrijskih vozil deloma spremenilo in se bo gotovo pospešil tudi proces koncentracije kapitelov. Že pred časom se je na ta dogodek najbolje pripravila nemška družba Daimler - Benz, ki je zgradila ob Renu novo tovarno. Tovornjaki mercedes so si danes zagotovili že 15 odstotkov belgijskega in holandskega ter 5 odstotkov francoskega trga. Manjši evropski proizvajalci, ki so že bili v podrejenem položaju zaradi premoči Fiata-in Mercedesa, se bodo morali danes spoprijeti še z angleškimi veliki mi koncerni in sicer Fordom, Bedfordom in Leylandom. V zadnjih časih so namreč angleški projektanti pripravili za trg novo serijo vozil, ki so baje najprimernejša za evropske kontinentalne zahteve. Tovornjaki so mnogo lažji od običajnih in so zaradi tega tudi mnogo cenejši. Njihova tehnično - amortizacijska doba je pa seveda krajša. Odprava carinskih pregrad bo pripomogla k preverjanju na prost m tržVju ( .eh osnovnih nasprotujočih si teorij: na eni strani dobimo Mercedesova, r ,;tova in Berlietova vozila, ki imajo vgrajene izredno močne motorje in so zaradi tega ir jicj:: a vendar titraga. Na drugi strani bomo pa imeli že omenjeno angleško trojico (Ford, Bedford in Leyland), ki skuša na vse načine znižati proizvodne stroške, pa čeprav na škodo kakovosti vozil. Med tem časom si je družba Ford že zagotovila dober del belgijskega in holandskega tržišča in se je začela uveljavljati tudi v Italiji na ski do Fiata. Tovarna Levland pa pripravlja posebno 40-tonsko vozilo, namenjeno kontinentalnemu trgu. To varna počasi razvija svoj proiz vodni načrt, ker si skuša prej urediti mrežo servisnih delavnic; tovarna Bedford, ki je povezana z Opelom, pa ima že dobro razvejano mrežo in zaradi tega je že danes mnogo lažje spravila v promet svoja lažja vozila. Kaže torej, da se bodo angleške tovarne vedno bolj specializirale v lažjih vozilih, ki so danes kakovostno najboljša v Evropi. Italijanska in nemška industrija pa bosta skušali izpodriniti z Angleškega težka vozila Volvo in Scania. Manjše tovarne ali tovarne izven evropskega skupnega trga skušajo sedaj združiti svoje proizvodne načrte in moči. Tako so izdelali skupni okvirni načrt nemška KHD, holandska DAF, francoska SAVIAM in že omenjena švedska VOLVO. Tovarne bi morale združiti del svojih sredstev in ustvariti novo vozilo. Kaže pa, da partnerji niso najbolje izbrani, da bi se lahko uspešno zoperstavili konkurenci industrijskih velikanov. Francoske tovarne so že danes deficitarne in lahko poslujejo le na osnovi znatne državne podpore. Družba Volvo je zainteresirana za sodelovanje tudi z francosko družbo Berliet, še posebno zaradi njene servisne mreže, a kaže, da ne bo mogoče najti ugodne rešitve prav zaradi francoskih previsokih proizvodnih stroškov. Med tem časom je holandska DAF prodala tretjino svoje glav niče ameriški družbi International Harvester. In to v upanju, da bo lahko kompenzirala manjšo pro dajo na evropskem trgu z izvo zona v ZDA. V prihodnjih letih bi morali torej doživeti veliko racionalizacijo v proizvodnji industrijskih vozil. Manjše tovarne bodo vedno težje osvajala nova tržišča, še več, po vsej verjetnosti bodo delno zgubila že osvojena, zaradi konkurence velikih koncernov. Poleg tega je ta industrijska panoga vsaj trenutno v krizi. V Zahodni Nemčiji proizvodnja presega povpraševanje, v Italiji je pa povpraševanje padlo zaradi splošne gospodarske stagnacije. Tudi to neurejeno stanje na trgu bo negativno vplivalo na obstoj manjših tovarn, ki ne razpolagajo .7.... zadostnimi, ka pitali, da bi lahko premostile kritično dobo. Kaže torej, da bomo prav v tej industrijski panogi doživeli v bližnji bodočnosti koncentracijo kapitala, kot posledico razširjenega skupnega evropskega trga. Prihodnja leta pa nam bodo pokazala, če in katere manjše industrije so premostile krizo in dobile svoj življenjski prostor. ODO KALAN Hrvaški naivci v Rimu Jugoslovanska umetnost se ne uveljavlja v svetu le zaradi visoke ravni grafične barve, pač pa prihajajo vedno bolj do izraza tudi jugoslovanski naivci, ki odpirajo razstave po vseh večjih središčih. Pred nedavnim so odprli razstavo tudi v strogem centru «večnega mesta», v Rimu, kjer so v galeriji v Vicolo della Aquila 14. oziroma na Trgu San Pantaleo razobesili na stene zelo veliko slik kakih dvajset hrvaških naivcev, med katerimi sla oba Generaliča, Ivan in Josip, nadalje je tu Antun Bahunek, tu sta Joška in Mirko Horvat, tu sta Mišo in Josip Kovačič, tu je znani Ivan Lackovič, tu je prav tako znan Ivan Rabuzin, pa tudi oba Večenaja in Josip Džalski so tu. Galerijo vodi Aminta Paglioli Balducci, ki je razstavišče uredila v kleti neke stare palače in ki namerava nadaljevati s to dejavnostjo, ker so začetki zares o-betavni, saj nam je zaupala, da ji hrvaška umetnost gre dobre, v promet. Vrhu tega ima dobro pomoč pri izbiri del in sodelavcev, kajti k sedanji zbirki del jugoslovanskih oziroma hrvaških naivcev je pripomogla tudi pevka Barbierijeva, ki je prevzela pokroviteljstvo nad dejavnostjo ga leri-je. Naglo naraščanje ljudi V treh dneh za dva Trsta ljudi RIM. 11. — Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO, ki ima svoj sedež v Rimu je konec maja objavila zanimive podatke o prebivalstvu na zemlji in tudi o čedalje manjšem pridelku prehrambenega blaga. 6 podobnih podatkih smo že večkrat' 'govorili in hkrati poudarjali nevarnost, ki izhaja iz prenaglega naraščanja prebivalstva na svetu, vendar se bomo tokrat ponovno vrnili k zadevi, ker so podatki najnovejši in hkrati najbolj preverjeni. Iz poročila namreč zvemo naslednje: Pred nekaj več kot desetimi leti je živelo na zemlji tri milijarde ljudi, toda že leta 1974 bi morala zemlja hraniti štiri milijarde ljudi. Vsako leto se namreč rodi na svetu 130 milijonov ljudi. Ker pa jih na leta umre 53 milijonov, znaša prirodni prirastek že obilnih 77 milijonov, to se pravi, da se v enem desetletju število prebivalstva na zemlji poveča za 800 milijonov, če te številke razčlenimo na še manjše časovne razmahe, nomo dobili še bolj zanimive podatke Vsak mesec se na zemlji rodi 6 milijonov ljudi, vsak dan se rodi 200 tisoč novih prebivalcev naše «solzne doline*. 200 tisoč ljudi pa je že množica, ki je vredna vsega spoštovanja, saj bi v treh dneh to naneslo za dva Trsta ljudi. Vsako uro pa se na svetu rodi 8 tisoč otrok, vsako minuto 130, vsako sekundo pa privekata na svet dva otročička. V zvezi s tem naglim naraščanjem števila ljudi so znanstveniki že zdavnaj začeli opozarjati svet na nevarnost, ki jo to predstavlja. Drugod po svetu pa se ubadajo z obratnim pojavom, namreč z izredno majhnim številom rojstev, tako da smo priča tako imenovani depopulaciji, to se pravi, da več ljudi umre kot se rodi. De-populacijo srečujemo v Franciji, v Zahodni Nemčiji, v Bolgariji, kar v vseh skandinavskih deželah in tudi kje drugje, na primer v hrvaškem delu Jugoslavije, kjer nameravajo v kratkem izdati zakonske predpise, ki bodo zagotavljali porodnicam leto dni dopusta, da bi se s tem vzpodbudilo več rojstev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiumMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimm Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kljub začetnim težavam lahko mirno nadaljujete začeto delo. Na dan bodo prišli problemi sentimentalnega značaja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Verjetna sprememba stalnega okolja. Povečal se bo krog prijateljev. Prv jetno srečanje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne dovolite, da bi se nesporazum spremenil v sovraštvo. Upoštevajte današnje razpoloženje ljubljene osebe. RAK (od 23.6. do 22.7 ) Poslovni uspehi bodo povečali vaše finančno ravnotežje, če niste prepričani v vašo tezo, je bolje da ne vztrajate. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkoristite trenutno raztresenost vaših nasprotnikov za izvedbo neke zamisli. Nova simpatično spoznanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Neko delo. ki ste ga opustili, vas bo znova začelo zanimati Koristno potovanje čustvenega značaja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) U-godni jutranji predlogi. V ljubezenskih zadevah dobre perspektive. Prijeten večer v krogu prijateljev. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaša natančnost bo prispevala k rešitvi zapletene naloge. Znaten u-gled v novi družbi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobre perspektive v zvezi z nekim potovanjem. Nobenih ovir na novo-začrtanem programu Spor v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spreminjajte idej brez dobrega premisleka. če bo družinsko vzdušje napeto, ravnajte z diplomacijo. VODNAR (od 21.1. do 10.2.) Vznemirljivost za vsako malenkost. Kolektivno delo vam bo v uteho Do bili boste pismo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nudila se vam bo priložnost za dokaz vaše velikodušnosti. Neupravičena lju- ■ oc VCURDUUOUUOtl. lNL.UJŽiaVJ Ibosumnost. Sreča pri igri. navzdol*, sem olajšano zinil. Spustila sva se po strmem grušču in bolj drsela kot hodila. Poti ni in ni hotelo biti konec. Melišče je prešlo v večje kamenje, nato v skale. Začenjali so se mecesni. «Tu gori je stalo nekoč zavetišče Mazzeni, a je pogorelo,* je pretrgal molk Andrej. Ni se mi ljubilo dosti klepetati. Lavinal delTOrso je že pogoltnila megla. Pretil je dež. Zasopla sva hitela naprej. V gozdu naju je zajela tema. Najini koraki so zamolklo odmevali po kamenju. Stalno sem se spotikal; videl nisem že nič več in sledil le korakom prijatelja, ki sem jih slišal nekje pred mano. Naposled sva se prebila skozi tisto črnino do beline, ki sva jo zadnje minute videvala pred seboj. Ugotovila sva, da je bila belina prod Zajzere. Po njem sva pritavala naposled do okrepčevalnice na koncu doline. Izmučena sva popadla na klop in naročila čaja z rumom; oziroma dva čaja in tri kozarčke ruma, kajti prvega sem s tresočo roko zlil mimo skodelice na mizo. Medtem^ se je ulilo. Preostala nama je še cela pot do Ukev po dežju. Vendar se za to nisva dosti menila in raje pripovedovala o svoji turi natakarici in italijanskima zakoncema, ki sta se zanimala odkod prihajava tako pozno zvečer. Kako da sva zmogla tako dolgo in naporno pot? Koliko časa sva hodila? Je žleb nevaren? so se vrstila vprašanja, čutil sem se res pravega alpinista, ko sva_ z Andrejem odgovarjala in skušala vse skupaj prikazati kot da ni nič posebnega. «Pa bosta tukaj prenočila, seveda?* «žal ne, do Ukev še morava*. «S tem dežjem?* «Ni drugače!* Mož in žena sta se spogledala. «Sicer ne dajeva rada mesta štoparjem, a prave planince kot sta vidva, rade volje potegneva do Ukev.» «Prava mana z neba!* sva se olajšana spogledala. Tako se je končal tisti dan. Pa ne mislite, da je bilo s tem vsega konec! V postelji nisem vso noč zatisnil očesa. Pa ne zaradi razburjeno-sti nad doživetjem — bil sem preveč utrujen — temveč zaradi žuljev, ki so me zaboleli, komaj sem si sezul gojzarje. Naslednje jutro me je čakala prava operacija. Legel sem na klop, na trebuh. Boris se mi je s svojimi stotimi kilogrami vse-del na hrbet in mi držal zapestja Anica pa mi je ljubeče stiskala roko. Kirurga se je šel prav Andrej. Ne bom vam pripovedoval, kako je stvar potekala, ker mi moje zadržanje ni bilo v veliko čast. V svoje opravičilo naj vam povem, da o žuljih skoro ni bilo več sledu: ostali sta le dve do mesa zdrgnjeni in krvavi rani. «Kako si le mogel hoditi v takih okoliščinah?* so me spraševali. «Saj jih skoro nisem čutil!* sem jim odvračal, še zdaj pa ne vem od prevelike utrujenosti ali od prevelikega uživanja lepot tistega dne. Nekaj tednov kasneje sva z Andrejem v Trstu srečala Vando: «Si dala razviti film, ki sva ga slikala na Višu?» «Ojej, žal mi je! V Ukvah sem ves čas mislila, da je aparat poln. Ko sem prišla domov sem pa videla, da sem kupljeni film pozabila vstaviti!* Nekaj let kasneje sem začel hoditi v planine. Najprej za kraj ša oodobja, nato pa vse bolj pogostoma. Najprej na lažje vrhove, nato pa na težje. Gore so mi dajale vedno veliko zadoščenje in me niso nikoli razočarate. Večkrat pa se nasmehnim, če pomislim, da se je moja ljubezen do gora rodila prav iz tistih bolečih žuljev. Peter Suhadolc Z nedeljske šagre na Kr menki Kakor pišem v krajšem poročilu, je na «šagri» sodelovala ricmanjska godba Nastopil je tudi domači pevski zbor, ki nosi ime po skladatelju Venturiniju V programu so sodelovali tudi plesalci folklorne skupine iz dijaškega doma , * . >1 * K lf--\ JogiuJ na del množice, ki je prihitela na lepo prireditev na Krmenki Na Krmenki, prav blizu znane gostilne Adamič je bila v nedeljo že druga «šagra», ki s ponovnim uspehom skoraj zagotavlja, da bo postala tradicionalna prireditev tega kraja. Mladina od Domja, z Lakoti.šča in same Krmenke kaže veliko dobre volje in požrtvovalnosti in se nanjo lahko povsem zanesemo, da ne bo odjenjala niti v primerih ko ne bo' lahko, saj je tudi te dni delala kot za stavo, da je bilo v nedeljo popoldne ko je začelo prihajati občinstvo, vse nared. Seveda niso vsega zmogli mladinci sami. Na pomoč so jim priskočili tudi starejši ljudje, njih starši in prijatelji, tako da je bilo zares vse lepo pripravljeno in da je vse potekalo kot bi prireditev vodili izvežbani in preizkušeni ljudje. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Pihala; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.30 Komorni koncert; 18.50 Glasbena beležnica; 19 10 Odmevi kmečkih puntov v slov. literaturi; 19.25 Program za najmlajše: 20.00 Šport; 20.35 Verdijev «Trubadur»; 23.00 Četrt ure v Nevv Orleansu. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.20 Kulturni pregled KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila: 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Otroški kotiček; 10.15 7. nami je...; 11.15 Orkester Valdor: 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 15.45 Plošče za relax; 17.40 Polifonični zbor; 18.00 Kje bomo letovali?; 18.45 Trio «Ars Nova*; 19.00 Parada orkestrov; 20.00 Domači pevci; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v veče ru; 21.4C Zborovsko petje; 22.00 Dva orkestra; 22.30 Skladbe Dani la Švare; 23.35 Današnji ritmi. N A CIOV*' N! PR GRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.3f' Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti pro gram; 14.00 Iial. popevke; 15.10 Program za mladino; 17.05 »Sončnica*; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 19.25 Tenorist L. TOREK, 12. JUNIJA 1973 Malavasi in baritonist G. Savoiar-do; 20.20 Donizettijeva «Lucia di Lammermoor*; 22.20 «Andata e ritorno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila: 7.40 Aznavour m «1 pro-feti»; 8.54 Orkester; 9.15 Pred nakupi; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimen to»; J.3.50 Kako in zakaj? 14.09 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored: 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 «Andata e ritorno*; 22 43 Dostojevski: «Zločin in kazen*. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Fantazije za klavičembalo; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Haydn in Giuliani; 14.30 Dunajski festival; 16.00 Bachove skladbe; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Klasični jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Sindikati na Angleškem; 19.15 Koncert; 21.30 Melodrama. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Značilnosti naših gora; 10.35 Slovenski zbiri; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Melodije: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 15.30 Ansambel F. Puharja; 15.40 «Na poti s kitaro*; 16.40 Melodije; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Naš podlistek — Asturias: Bik; 18.10 Simfonični koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 V torek nasvidenje!; 19.45 Narava in človek; 20.15 Ansambel T žagarja; 21.00 Prodajalna melodij; 21.30 Ferenc Karinthy: «Giasovi v prazno* — radijska igra; 2?.15 Lahka glasba; 23.15 Popevke; 00.05 A. Podbevšek: Pesmi; 00.15 Solistična in ansambelska glasba. ITAL TELEV Z!JA 12.30 Življenje v Veliki Britaniji; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Risani filmi; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 šport za vsakogar: Kolesarstvo; 19 45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Policijske kronike; 22.30 Besedo imajo sodniki; 23.30 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Oddaja za gluhoneme; 21.00 Dnevnik; 21.20 «Ma che tipo e?»; 22.20 Glasbeni spored. JUG TELE\ .ZIJA 18.45 F. Forstnerič: Jabolko; 19.00 Risanke; 19.10 Obzornik: 19.25 Helena Vondračkova in ansambel Strici; 20.00 Prehrana v izjemnih pogojih: Gobe; 20.15 S kamero po svetu: Uganda; 20.45 Barvna risanka Kalimero; 21.00 in 23.25 TV dnevnik; 21.35 Mi med seboj; 22.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Dragi lažnjivci; 22.00 Film: «Med dvema ljubeznima*. Toliko o prireditvi v celoti, da «šagra» na Krmenki ni .j le «šagra», na kateri bi .se r. gost lahko najedei in napil in da tudi nekajkrat zavrtel, mladina je pripravila gostom di primeren kulturni spored, mačinka Doriana Kotol je v’ . nu domače mladine Pozt*r. u. množico, kajti prireditve se J , deležla res prava množica, m drugim rekla: «Tudi letos smo priredili «sa-gro», ker smo prepričani, da mo to lt po prireditev obnovili -ko leto. «šagra», ta nas spom na lepe stare čase, je ena ' med tistih priložnosti, ko se ri in mladi rod srečata in vt , g ta vita tiste spontane prijata J odonose, ki jih v današnjem zi 1 nju tako pogrešamo*. Nato je Doriana Kofol napov la program, ki je obsegal celo sto točk, ki jih bomo tudi mi san na kratko navedli. Najprej ,Je • topila godba na pihala iz J. ki je pod vodstvom dirigenta zanovskega zaigrala več um narodnih in partizanskih. Nat ^ nastopi! mešani pevski zbor Mačkolj, ki je pod vodstvom šana Jakomina zapel tri pe .' Koj za zborom iz Mačko J J ott pil na oder zbo1" PD a , V- dmke y> Doline, ki je p™ . • stvom R nacija V e zapel -<■ pesmi. R .cmanjska godba )e zaigrala tri skladbe, med ka ■ tudi Ba- N vo «Po*niac!ansK' ’’ - jenje*. Ricmanjcem je sledu top mešanega mora FD.«F*£j Prešeren» iz Boljunca, ki Je ^ vodstvom Draga Žerjala m spremljavi boljunskega^ tajno • kega ansambla zapel štiri P med katerimi dve dalmatins • Kot zadnji med zbori je na • domači moški zbor PD ff- s. turini*, ki je tudi zapel štiri v mi, med katerimi Venturinijev «Bazovico». „ Zadnja točka tega res ‘ePe?i:gen bogatega sporeda je bil 9". nastop folklorne skupine £» ^ skega dijaškega doma iz mes * je izvedla venček gorenjstm* Q-rodnih plesov ob spremljavi ha nike. mu Po končanem kulturnem Pr°£r z iu si je množica gasila domačo kapljico, mlajše obe pa si je brusilo podplate do J' c>>. v noč ob glasbi ansambla <" r Sinoči pa je bil zaključni ^ samo s plesom. M. M- PREOKRET NA DESNO V FRANCOVI ŠPANIJI V BOJU S KATOLIŠKO «0PUS DEI» PRVI KROG ZA FAŠISTIČNO FALANGO V novi španski vladi, kjer je podpredsednik tajnik «movimienta», je še samo en katoliški minister .Madrid, ll. — Danes popoldne * “Panska časopisna agencija «Eu-Pa press* objavila ^neuradni* se-?atl> oseb, ki sestavljajo novi špan-J*1 ministrski svet. Objava imen, uradnim sporočilom (menijo, k bo do tega prišlo v najkrajšem je zelo nenavadna ter je iz-^la pozornost vseh političnih kro- J"e sprejemamo obvestilo agencije )J*roPa press» za verodostojno, poli0' bi nova španska vlada zgleda . zelo bolj desničarsko usmerjena J Prejšnje. To bi pomenilo nadalj-hujši pritisk na baskovsko osvo-railno gibanje ter sploh na vse desko gibanje v Španiji, i Pačilne poteze preosnove vlade v kjer je prevzel direktno ast y svoje roke Francov namest-^ Euiz Carrero Blanco, sta v bist-: Opus Dei (organizacija Špan-*h katoličanov) je zgubila precej POROČNO KOSILO dan življenja v dvoje Jasqualine Cappabiance in buigija Pellachie ni potekel terja tradicija v veselem ln nekoliko romantičnem ®zdušju; m poročnem banke-u v neki restavraciji v Ca-ferft so se svati začeli obdelati s pestmi kmalu po pri-^du novoporočencev. Kaže, da je bil vzrok pre-rPa res banalen: eden od go-lav je opomnil soseda, da 'begov otrok preveč razgraja. . eseaa je dala besedo in kma-,u so se vsi gostje tepli, da * bilo veselje. Ker jim pesti so zadostovale, so segli tudi P? kozarcih in krožnikih, mar-'kdo pa tudi po poročni tor-Poseči je morala policva, ' je odpeljala v bolnišnico est huje ranjenih svatov. kampanja PROTI NASILJU M Hongkongu, comovini fil-p)u o «Ku jungu», ki privabijo v kinematografske dvo-pue vseh zahodnih držav na 'Soče gledalcev s prizori na-fh-to, Za nekaj mesecev še ne °°do vrteli filma «11 padrino», ^ da je v tem filmov preveč yjzorov gratuitnega nasilja, potniki hongkonških kinema-pdrafsidh dvoran so že pred u*.Seci napovedali znani film, z1 ae pa, da pristojni organi Wjo, da sedanji trenutek ni l^eren za predvajanje tega dejstvo je, da je uprava bri-^hske kolonije pred kratkim j°bela obširno kampanjo pro-fiasiiju, s katero skuša pri-fPuuiti prebivalstvo do sode-jjpuuja z organi javne varno-1 v boju proti organizirane-jhz kriminalu. V zadnjih letih Usilje v Hongkongu stalno y-rošča in samo v prvih petih j*secih letošnjega leta so ^šteii že 45 umorov. Hong-jf^ki killerji se ne poslužu-/J0 več kot v filmih o «Ku ^n9u>i golih rofc in so optirali ,a bolj modeme samokrese in °T*ostrelke. j Kampanja proti nasilju, ki j, uprara britanske kolonije J*” zelo intenzivno (no radio drugim oddajajo vsak večkrat na dan popevko Lj,°j proti nasilju») se bo zabila 14. julija. Takrat bodo rrjetno v kinematografih lah-n° vrteli film «11 padrino* in J bo več nevarnosti, da a-Pjrtški nasilneži s svojimi r°2odejstvi premotijo goloro-** Killerje «Ku funga». zavzame to obrambno stališče, pomeni, da je v resnici prepadla v Španiji celotna politika, ki jo je vodila doslej. Na površje je spet prišla «falanga», ki je bila več let porinjena ob stran. Falanga pa pomeni v Španiji povratek tistega duha, ki je botroval Francovemu gibanju leta 1936. Gre za korenit preobrat na desno, o čemer priča tudi imenovanje za podpredsednika vlade Toreuata Fernan-deza De Mirande, tajnika «movi-mienta» (falangističnega gibanja) za podpredsednika vlade. V Španiji gredo torej v zaton številna bolj ali manj svobodomiselna gibanja, medtem ko se obetajo še hujša preganjanja za vsa napredna gibanja. Zatiralni ukrepi bodo seveda najprej prizadeli baskovsko gibanje za neodvisnost. Iz San Sebastjana že sporočajo, da je policija aretirala 11 ljudi, ki so osumljeni, da pripadajo baskovski osvobodilni i fronti. Tudi španska katoliška cerkev se bo zaradi tega desničarskega preobrata znašla v precepu. Do sedaj so katoliški vrhovi nudili določeno oporo nižjemu duhovništvu, ki je v mnogih pokrajinah prišlo v navzkriž s posvetno oblastjo. Španski škofi so večkrat zavzeli stališča, ki so bila skoraj popolnoma nasprotna uradnemu stališču Francove države. Kako se bodo sedaj katoliški vrhovi opredelili, še ni znano. Slišati pa je, da so v odgovornih krogih cerkve odrekli oporo nekaterim gibanjem. Na kraju naj še navedemo imena novih ministrov: Luiz Carrero Blanco (predsednik), Torcuato Fer-nandez De Miranda (podpredsednik), Laureano Lopez Rodo (zunanje zadeve), Francisco Ruiz - Ja-rabo y Baquero (pravosodje), Francisco Coloma Gallegos (o-bramba), Gabriel Pita De Veiga (mornarica), Antonio Barrera De Irimo (finance), Carlos Arias Navarro (notranje zadeve), Gcnzalo Fernandez De la Mora (javna dela), Julio Rodriguez Martinez (prosveta), Licinio De la Fuente (delo), Jose Maria Lopez De Letona (industrija), Tomas Allende Garcia - Baxter (kmetijstvo), Julio Salvador Diaz Benjumea (letalstvo), Agustin Cotorruelo Sedagorda (trgovina), Fernando Linan y Zofio (informacije in turizem), Jose U-trera Malina (stanovanja), Cruz Martinez Esteruelas (načrtovanje in razvoj), Enrique Garcia Rama] (sindikalni odnosi), Jose Maria Gamazo Manglano (predsedniški podtajnik). veljavo pogodb, ki zapadejo med 12. junijem in 31. decembrom letos. Za vse zadevne pogodbe velja 10,75 odst. znižanje osnovne tarife zavarovanja. Brundage in princesa CHICAGO, 11. — Bivši predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora (CIO) Avery Brundage se bo letos poročil s princeso Mariann von Reuss. Poročni obred bo v Garmischu Par-tenkirchen. Ameriški milijonar Brur.dage je sedaj star 85 let, njegova bodoča žena pa šteje 37 let. Spoznala sta se na raznih športnih prireditvah. Brundage pravi, da imata precej stičnih točk. On se je vse življenje ukvarjal s športom, ona pa je smučarka. Mariann von Reuss je bila zaposlena na zadnjih olimpiadah kot stevardesa. člani tako imenovane organizacije «Anti — NATO — Army» so se včeraj udeležili v kopenhagenski katedrali verske svečanosti, ki so jo priredili v okviru protestov proti sestanku poveljnikov NATO v Kopenhagnu POROČILA GENERALNEGA RAVNATELJA FAO V prihodnjem desetletju grozi pomanjkanje živil Suša, slabe letine, porast prebivalstva in zlasti tržni odnosi glavni krivci krize RIM, 11. — Generalni ravnatelj ustanove FAO (organizacija za kmetijstvo pri OZN) Boerma je danes izjavil na prvi seji sveta, katerega se udeležujejo predstavniki 34 dežel, da obstaja resnična nevarnost hudega pomanjkanja žival na svetovni ravni in da je že o-čitno, da najskromnejša predvidevanja potrošnje žita za razdobje 1973 - 1974 ne bo mogoče kriti s pridelkom letošnjega leta. V svojem govoru je Boerma izjavil, da vzbuja stanje skrbi, ker so zaloge žita in drugih osnovnih živil v pomembnejših državah, ki jih izvažajo. že 20 let na najnižji ravni. To pomeni, dia bo izvoz v prihodnjem letu še upadel. Tudi zaloge z drugimi osnovnimi živili, kot je na primer riž, so nižje za 2 milijona ton od predvidenih zahtevkov v prihodnjem letu. «če bo prišlo do nadaljnjega po- i iiiiii tiii iiiiiiii n iiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiouiiiiiiii ■■1111(111111111 mili 111111 mini iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniii iiiiii iiiiiiiiiiiiiiniiuj im n.... i IZJAVA TAJNIKA FILTA MERAVIGLIE Nova delovna pogodba pomeni pomembno zrnato delavcev tekstilne stroke Jutri sestanek osrednjega odbora UIL in glavnega sveta CISL MILAN, 11. — «Osnutek sporazu-1 doletnih delavcev: štiri tedne dopu-ma, ki ga sindikalne organizacije [ sta; boljši ekonomski pogoji za bobe RIM, 11. — V Uradnem listu je bil objavljen ministrski dekret, ki podaljšuje do 31. decembra letos prehodne tarifne norme glede zavarovanja lastnikov zoper nezgode motornih vozil. Ministrski dekret podaljša .................................. PRED MESINSKIM KAZENSKIM SODIŠČEM predlagajo delavcem, je zelo pomemben, ker smo z njim porazili poskus deLdajalcev, da bi ras izsiljevali z depresijo, ki je zajela področje tekstilne industrije*. S temi besedami je generalni tajnik FILTA—CISL Vit-torio Meravig ia kcn entiral sporazum, ki so ga sindikalne organizacije tekstilnih delavcev dosegle včeraj s predstavniki delodajalcev. «Osnutek sporazuma — je dejal Meraviglia — zedini v eno samo delovno pogodbo sedem pogodb z našega področja. Verjetno ta pogodba ne bo zadovoljila tistih skupinic, ki so doslej delale v boljših pogojih, pomen pogodbe, njene meje in slabosti pa je treba oceniti globabo. V tem okviru predstavlja osnutek sporazuma velik korak naprej bodisi na normativnem kot na mezdnem področju*. Osnutek sporazuma, ki ga bo moralo potrditi okrog 800 tisoč delavcev tekstibe bdustrije na svojih skupščinah, vsebuje naslednje točke: splošni povišek plač v višini 18 tisoč lir mesečno: enotna razdelitev po kategorijah delavcev in uradnikov: parifikacija mezd poboletnih in mla- iviVa, na splošna dogajanja v dr-raikt je v vladi ostal samo en Sj Javnik, in sicer Laureano Lo-tipKodo, ki je sedaj postal mini-Hij ^.zunanje zadeve in ki je spod-^regoria Lopeza Brava. Za-i J'? je, da je prav Lopez Bra-><1ol‘Previjal vključenje Španije v Im °e tokove političnih dogajanj, '^ili gim tudi s sklenitvijo šte-sporazumov s socialističnimi favami. :5jL dejavnost pa Lopeza Brava ni e*i Pred politično propastjo. Na-je človek, ki izhaja sicer )lj 7” ?Opus Dei», ki pa je verjetno tl ty’1Vržen tradicionalnim zamis-»ia alange», ki je pravzaprav e-■'ab-^agovalka v tem političnem Spl” za oblast v Španiji. ^sk aa falanga je v letih držav-iVT; vojne odločno podprla geneze ranca v boju za oblast, po-Pa so jo vladajoči krogi v 1 izrinili iz krogov, ki itViik in oblačili v Španiji. V >0gaa letih se je zelo okrepila r..t°liške organizacije «Opus Mlv Kl ie imela v vladi precejšen » • vlado, kljub imenovanju ma » za zunanje zadeve Lau-!at>i,T°r>.eza Rod«, ki pripada tej J1’ se J"e Položaj bistveno !tj ' Brez dvoma se je stvar-sk0r . dela sama «Opus Dei», ki icij aj istočasno s sporočilom a-v , ^*Europa press» objavila no-Samifteri Pravi' «V novi vladi >Vi T° en član organizacije, se ‘Seb aUreano Lopez Rodo. Ne-ftilj u se ie sklicevati pri poli-5, Komentarjih na to organiza-fave -ere cilji so zgolj duševne ih m katere člani so deležni iti KV®o°ščin in osebne odgovor-vs‘ drugi katoličani.* Pizao-^’ *** le bila osrednja or ‘Ja «Opus Dei* prisiljena, da Danes sodna razprava proti Lizi Wittroc Pred dvema letoma jo je palermski pre-tor obtožil, da je nosila «pretople» hlačke MESINA, 11. — Pred kazenskim odsekom mesinskega sodišča se bo jutri začel proces proti 29-letne-mu danskemu dekletu Lise Wittroc, ki jo je palermski pretorski svetnik Vincenzo Salmeri obtožil kršitve člena 726 kazenskega zakonika. Dogodek. ki je privedel dekle pred sodišče, se je pripetil 16. avgusta 1971 v Palermu in je imel velik odmev v italijanskem tisku. Dr. Salmeri je videl Wittrocovo, ki je v «hot pantsih* pohajala po Palermu z dvema prijateljicama. Pretor je takoj poklical dva občinska stražnika in jima ukazal, naj odvedeta turistko na bližnji komisariat, šjer jo .je obtožil, da je žalila javni moralni čut, češ d!a so bile njene «tople hlače* res «pretople». Ker je sodni postopek sprožil palermski sodnik, je kasacijsko sodišče dodelilo proces mesinskemu. Kot smo že omenili je imel dogodek velik odmev. Nekaj dni po obtožbi Wittrocove je 34-letni uradnik iz Gele Salvatore Navarra poslal pretorju sliko nekega mladega dekleta v dvodelni kopalni obleki s pripisom: «Hlačke Lize Wittroc so bile res lepe .. . Kaj bi pa vi naredili, če bi v Palermu manifestirali naturalisti? Kupili vam bodo pajčolan in svečo za procesijo ob prazniku mestnega potrona*. Pikra pripomba je tako razkačila Sal-merija, da je prijavil Navarro sodišču zaradi obrekovanja. Mesinsko sodišče je združilo oba sodna postopka. Navarra je bil oproščen med preiskovalnim postopkom («Ustava mu zagotavlja njegovo pravico do kritike*, je zapisal preiskovalni sodnik), Wittrocova pa se bo morala jutri zagovarjati pred sodiščem. Dr. Salmeri je dobro znan zaradi svojih moralističnih nastopov. Lani je prijavil sodišču zaročenca, ker 'sta se poljubljala v svojem avtomobilu (fant je moral presedeti nekaj dni za zapahi, dekle pa je zbežalo), letos pa je začel sodni postopek proti lastnikom tovarne. S čim so se pregrešili? Dali so nalepiti po vsej Italiji reklamne plakate, na katerem je dekle imelo delno odpete hlače. Proces proti danskemu dekletu se bo zaključil že jutri. Nekateri potovalni uradi so povabili Wittrocovo v Italijo in se ponudili, da ji plačajo vožnjo in hotel. Ni še znano, če je dekle sprejelo ponudbo. Kdo ve kaj bi lahko tokrat «videl» Salmeri . Preiskava o atentatu pred milansko kvesturo MILAN, 11. — Preiskovalni sodnik Lombardi, ki vodi preiskavo o krvavem atentatu 17. maja pred milansko kvesturo, je danes ponovno zaslišal natakarja Rodolfa Mersija pri katerem je bil Gian-franco Bertoli na predvečer atentata. Na podlagi raznih pričevanj se je preiskovalni sodnik prepričal, da je bil Bertoli povezan z nekaterimi drugimi osebami, ki so mu oskrbele bombe, ki jo je odvrgel pred kvesturo. Zato bi bilo zelo pomembno ugotoviti s kom se je Bertoli družil v zadnjih dveh letih. proizvaja hlače «Jesus jeans*. Arturja. Šest smrtnih obsodb v Iranu TEHERAN, 11. — Vojaško sodišče v Teheranu je včeraj obsodilo na smrt šest nasprotnikov iranskega režima. Obsojenci so pripadali «Iranski osvobodilni fronti*. Obtoženi so bili rovarjenja proti varnosti države, tatvine, nedovoljene posesti orožja in ponarejevanja dokumentov. Med drugim so decembra 1970 skušali ugrabiti ameriškega veleposlanika v Teheranu Douglasa Mc delavce: maksimum 200 nadur letno; nova definicija dela na domu; pogodba stopi v veljavo 1. julija 1973. Federacija i delavcev tekstilne industrije je danes izdala komunike, v katerem poudarja pomen osnutka po-g ..be. Federacija nadalje i oživa delavce, naj prekličejo napovedane stavke, a naj ne delajo nadur, dokler ne bo pogodba podpisana. V okviru pogajanj za novo delovno pogodbo železničarjev so se predstavniki sindikalnih organizacij sestali danes z ministri za delo, reforme, zaklad in prevoze. Po dveumem pogovoru so se razšli, ne da bi dosegli kakega napredka. Vlada ponuja železničarjem podobno pogodbo kot jo je že podpisala z drugimi kategorijami državnih uslužbencev, železničarji pa ne odstopajo od svoje zahtevne platforme. Ena glavnih točk zadeva odgovornost železničarja v primeru nesreče: sedanji zakon predvideva preventivno aretacijo delavca, sindikalne organizacije pa zahtevajo ukinitev tega člena, kar utemeljujejo z dejstvom, da proge, vozovi in lokomotive ne odgovarjajo več potrebam modernega železniškega prometa. V takih pogojih je odgovornost železničarja v primeru nesreče povečini majhna in ne opravičuje tako strogega ukrepa kot je preventivna aretacija. Vzrok odgoditve pogajanj je tudi politični položaj v državi po kongresu KD. «Upamo — je po današnjem sestanku dejal tajnik konfederacije železničarjev CISL Marini — da bomo z novo vlado hitro dosegli sporazum*. Jutri zjutraj se bo v nekem rimskem hotelu sestal osrednji odbor UIL. Glavna točka dnevnega reda bo poročilo tajnika Vanilija o rezultatih političnih srečanj UIL s predstavniki strank ustavnega loka in o političnem položaju v državi po kongresu KD. Predvideno je tudi poročilo konfederalnega tajnika Ravenne o pobudah sindikatov po podpisu delovnih pogodb najštevilnejših kategorij delavcev, predvsem kar zadevajo pogajanja s Confindustrio in Intersin-dom o uporabi proizvodnih sredstev in o delovnem okolju. Jutri se bo prav tako sestal glavni svet CISL, ki bo razpravljal o predlogih za spremembo statuta in o kongresu, ki se bo začel 18. junija. PO IZJAVI BIVŠEGA NIX0N0VEGA SVETOVALCA DEANA Bela hiša pripravljala umor panamskega predsednika Torrijosa Vzrok kriminalnega načrta: Torrijos ni hotel «sodelovati» z ZDA pri reševanju vprašanja Panamskega prekopa - Agnevv napadal preiskovalno komisijo senata Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! NEW YORK, 11. — V svoji zadnji številki ameriška revija «News-meek* trdi, da ima bivši Nixonov svetovalec za pravosodje John Dean kopico dokumentov, ki dokazujejo, da je predsednik Nixon vedel za poskus utišanja škandala Watergate. Po trditvi revije je Dean sicer priznal, da vsak posamezen dokument ne dokazuje Nixonove krivde, v celoti pa dajejo zelo kompromi-tetno sliko o predsednikovem nastopu. Opis delovanja osebja Bele hiše, ki ga je dal Dean preiskovalcem pa se kot vse kaže ne omejuje le na notranjepolitične ukrepe. Tednik trdi, da so nekateri funkcionarji pripravili načrt za umor panamskega predsednika Omara Torrijosa. Izbrani morilec, bivši agent vohunske službe CIA in eden od najbolj zagrizenih sedanjih Nixonovih ob-toževalcev Hovvard Hunt, je bil že na poti v Panamo, ko je dobil ukaz, naj ne izvede morilskega naklepaj Kaj pa je zagrešil Torrijos da so se ga hoteli Američani znebiti? Govori se, da so bili nekateri visoki panamski funkcionarji vpleteni v tihotapljenje mamil iz Latinske Amerike v ZDA, glavna «krivda» panamskega predsednika pa je bila, da ni «hotel sodelovati* pri reševanju vprašanja panamskega prekopa. «Newsweek» trdi nadalje, da je vlada izsiljevala zveznega sodnika Charlesa Richeya, ki je vodil proces za povračilo moralne in materialne škode demokratski stranki po izbruhu afere Watergate. Kaže, da so funkcionarji Bele hiše povabili sodnika na zaseben razgovor in so mu po svoje prikazali položaj. Če je sodnik sprejel ponudbo predsednikovih sodelavcev ali jo je zavrnil ni točno ugotovljeno, dejstvo pa je, da je zaslišal glavne priče po predsedniških volitvah. Richey je sevede demantiral vse te izjave. Govori se tudi. da je bil Nixon obveščen o tajni finančni podpori mlekarske industrije za njegovo volilno kampanjo. Industrija seveda ni podprla predsednika nesebično, pač pa je v zameno zahtevala naj vlada ne zniža cene mleka. Tudi Nixonov bivši svetovalec Dean, eden od glavnih, če že ne glavni predsednikov obtoževalec, ni tako nesebičen, da bi nastopil ostro proti Beli hiši le v «višjem interesu pravice in resnice«. Dean hoče le rešiti svojo kožo v zameno za svoje izjave. Prav danes je zahteval od preiskovalne komisije senata, naj umakne sodni nalog, ki ga je proti njemu izdal «superpreisko-valec* Archibald Cox. Sodnik, ki vodi neodvisno preiskavo o_ zadevi Watergate, mu je namreč ukazal, naj priča pred «Grand Giury», ki vodi preiskavo o zadevi. Kaže pa, da sodni zbor ni Deanu tako po godu kot preiskovalna komisija senata, pred katero bo pričal v kratkem. V zvezi z delom senatske komisije je vredna omembe okoliščina, da je podpredsednik Spiro Agnevv danes ostro napadel komisijo in predvsem njenega predsednika Sama Er-vina. Agnevv je dejal, da bo senat s svojim nastopom zamešal dokaze in onemogočil sodnikom, da kaznujejo krivce. Podpredsednik se je zlasti zagnal proti Ervinovi trditvi, «da je bolj pomembno spoznati resnico o zadevi Watergate kot pa obsoditi in zapreti nekatere funkcionarje*. Politični opazovalci povezujejo Agnevvov poseg z zahtevo «superpreiskovalca» Coxa, naj ne bodo zasedanja komisije javna, zlasti pa še, naj jih ne prenašajo po radiu in televiziji. Ervin je odločno zavračal to zahtevo in kaže. da bo moral o spnru odločati zvezni sodnik. Izvedelo se ie tudi, da številne ameriške izvenoarlamentame skupine pripravljajo za 16. junij, dan aretacije republikanskih vohunov v palači Watergate, veliko manifestacijo. Manifestanti se bodo zbrali pred omenjeno palačo, čeprav je demokratska stranka takoj po vohunskem primeru premestila svoj osrednji sedež drugam. Nasprotja med Korcjama SEUL, 11. — Dva dni pred napovedanim sestankom med ravnateljem južnokorejske obveščevalne službe Lee Hu - Rakom in podpredsednikom severnokorejskega ministrskega sveta Pak Sung - Chulhom v Seulu je Severna Koreja spet začela svoje protiseulske propagandne oddaje. Ob meji med obema Korejama so se danes ponoči nepričakovano spet «oglasili» zvočniki, ki jih je dala namestiti pjongjar.-ška vlada takoj po zaključku korejske vojne. Te oddaje so bile prekinjene pred sedmimi meseci po sporazumu, ki sta ga Lee Hu Rak in Pak Sung - Chull podpisala novembra lani v Pjongjangu. Doslej še ni znano kakšne posledice bo imela nepričakovana severnokorejska poteza. Kaže pa, da tiči vzrok ponovnih protiseul-skih propagandnih oddaj v dejstvu, da Seul ni spoštoval nekaterih določil omenjenega sporazuma. slabšanja stanja glede pridelka teh osnovnih živil v Severni Ameriki ter na Daljnem vzhodu — je dejal Boerma — bi utegnilo priti do hudega pomanjkanja žitaric na svetovni ravni. Od danes do konca septembra bomo živeli v negotovosti*. Po mnenju generalnega ravnatelja FAO je treba pripisati to pomanjkanje živil hudi suši in raznim slabim vremenskim razmeram. K temu je treba dbdati počasno rast kmetijske proizvodnje posebno v zaostalih državah, kjer pa prebivalstvo narašča na presenetljiv način. Na koncu je treba dodati še monetarno krizo v zahodnjih državah ter pojav inflacije, ki jo spremlja. Brez dvoma niso ne suša in niti slabe vremenske razmere glavni vzrok pomanjkanja živil, je razvidno že iz samega poročila generalnega ravnatelja FAO. Ta kriza tiaja že dvajset let ter jo je treba očitno povezati z družbenim ustrojem na zahodu, ki je popolnoma prepuščen stihiji tržnih odnosov. Kot je znano, v ZDA celo še sedaj plačujejo odškodnino lastnikom, ki ne obdelujejo svojih polj, zato da bi obdržali visoko raven cen kmetijskih proizvodov. Glavni krivec sedanjega stanja niso torej suša in razne vremenske razmere, temveč zgolj lastniško proizvajalni odnosi. V tem smislu je govoril tudi Boerma, ki je poudaril, da ZDA in nekatere druge države morejo delati več živil, kot jih v določenem trenutku porabijo na vsem svetu. Vendar pa je ravnatelj FAO opozoril, da bi se utegnilo zgoditi, tudi upoštevajoč odvišen pridelek ter druge činitelje, kot so dobre ali slabe letine, nihanje cen in podobno, da bi se svet znašel v prihodnjem desetletju v vrtincu nevarnih nihanj razpolaganja z živilskimi pridelki. Te razmere se u-tegnejo še poslabšati zaradi prirast ka prebivalstva. Pred mednarodno organizacijo za kmetijstvo se postavljajo torej zelo resna vprašanja o katerih bodo razpravljali delegati 126 držav, članic FAO, na dveletni konferenci, ki bo v novembru letošnjega leta. Na sedanjem zasedanju sveta, na katerem je navzoč po 22 letih kot opazovalec tudi predstavnik Ljudske republike Kitajske, bodo člani obravnavali predlog generalnega ravnatelja o ustanovitvi mednarodnih zalog osnovnih živil. Dr. Boerma bo nadalje seznanil svet tudi z vsemi ukrepi, ki jih je sprejela organizacija za ublažitev hudega pomanjkanja živil v zahodni Afriki, kjer še zdaj razsaja huda. suša. Na dnevnem redu FAO, ki sedaj zaseda v Rimu, bodo ibravnavali tudi vprašanje bodočega programa organizacije, njen proračun za leto 1974/75 ter številne druge zadeve, ki se tičejo uprave in finansiranja te mednarodne ustanove. 'i iji i V Zagrebu so pred nekaj dnevi odprli mednarodno razstavo naivcev, na kateri razstavlja 200 umetnikov iz 17 držav PO VRSTI NEVŠEČNOSTI IN OKVAR Vse naprave vesoljskega laboratorija delujejo pravilno Kozmonavti so slikali viharje, ki divjajo v ZDA ■ Znanstveniki pripravljajo izstrelitev druge skylabove posadke iuiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiim>nnHi»ii"iM'i"l,lllllI1"llli>llllll,llll*i*i»l*lllll"lllllllllMIIIIII,li,l,>linlllll>l>i,>li>>M>ilin>l>l>l>l>IIIIM".HinnimiuuiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuinmiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiMtiiimiimiiMimiiiiiiiMiiMiiMM Arheološko odkrilje v Egiptu KAIRO, 11. — Kipec starodavnega egipčanskega dvorjamka, ki je bil skoraj 70 let razstavljen v kairskem muzeju, je «našel glavo* s pomočjo izvedencev newyorškega Brooklyn Museum. Omenjeni kipec predstavlja velikega duhovnika A-bo, dvorjanika princese Niktoris. Visok je 60 cm in ponazoruje duhovnika, ko dviga k nebu podobo boginje Oziris. Obglavljeni kipec je bil odkrit leta 1904 v nekem skupnem grobu templja Kamak v Luxorju. Pred tremi leti pa so našlj glavo komaj 500 m od kraja, ker je bil okrit kipec. Da glava res pripada kipcu sta ugotovila prof. Bothmer in Patrick Cardon, uslužbenca new-yorškega muzeja. Bothmer je bil leta 1971 v Egiptu in je slikal in točno izmeril najdeno glavo. Te podatke je dal nato Cordonu, ki je Po dolgem raziskovanju ugotovil, da najdena glava pripada kipcu duhovnika Abe. Cardon trdi, da je bil veliki duhovnik najvplivnejši dvorjanik princese Niktoris. HOUSTON, 11. - Po osemnajstih dneh nevšečnosti so trije amerisk1 kozmonavti Conrad. Kervin in Weitz končno začeli z znanstvenim delom, ki predstavlja najpomembnejši del programa skylab. V laboratoriju imajo končno ria razpolago dovolj energije, ker sta Conrad in Kervin razprostrla veliki krili s sončnimi celicami, ki zagotavljajo laboratoriju polovico električne energije, ki jo potrebujejo kozmonavti. Posadka skylaba je posnela ze več kot 11.200 slik sonca z najmočnejšim observatorijem, ki ga je človek kdaj poslal v vesolje. Slike so zelo jasne zaradi pomanjkanja atmosfere. Fotografski aparati, ki so usmerjeni proti Zemlji, so tudf že posneli 5.500 slik našega planeta in njegovih naravnih zakladov. Kozmonavti imajo tudi za danes na Programu opazovanje in slikanje našega satelita, poleg vrste pomembnih zdravniških poskusov, s kateri-toi bodo skušali ugotoviti kakšne posledice ima dolgo bivanje v vesolju na človeški organizem. Te poskuse bo vodil zdravnik Kervin v sodelovanju s kolegi vesoljskega centra v Houstonu. Med današnjimi nalogami treh kozmonavtov je tudi opazovanje toočnih neurij, ki divjajo nad južnimi področji ZDA. Conrad, Kervin in Weitz bodo morali posneti vihar-je, ki razsajajo nad Texasom in Oklahomo. Po vrsti nevšečnosti in okvar ksže, da vse naprave ameriškega vesoljskega laboratorij*’, delujejo Pravilno. Znanstveniki menijo, da so rešili tudi problem ohlajevalnega sistema, tako da bodo kozmonavti lahko opravili svoje poskuse v primerno toplem okolju. Vsekakor pa bodo tehniki še nekajkrat preizkusili delovanje teh naprav. Medtem ko je posadka skylaba zaposlena z znanstvenimi preizkusi, v kozmodromu na Kennedyjevem rtu tehniki vesoljske ustanove NA SA že pripravljajo raketo, ki bo peljala do skylaba drugo posadko vesoljskega laboratorija. Odhod je predviden za 27. julija in kozmonavti bodo preživeli v vesolju 56 dni. Za ta polet so določili Alana Beana, Jacka Lousmo in dr. Owena Garriotta. Kot je znano bo za to posadko poletela do vesoljskega laboratorija še tretja posadka, ki bo tudi preživela v vesolju skoraj dva meseca. Znanstveniki so v nedeljo iz-vesoljske ustanove so v nedeljo iz strelili majhen radioastronomski satelit explorer 49 proti našemu naravnemu satelitu. Sonda, ki tehta 200 kg, bo dosegla svoj cilj v nekaj dneh. Avtomatska postaja bo stopila na krožni tir okoli našega naravnega satelita in bo odprla svoje velikanske radijske antene, ki merijo 227 metrov vsaka. Naloga sonde je «poslušati» nizkofrekvenčne radijske signale, ki jih oddajajo nebesna telesa. Namen avtomatske postaje ni opazovati lune, katero bo uporabila kot «sidro» in kot ščit pred radijskimi signali, ki jih oddajajo z Zemlje, ko bo explorer 49 za našim naravnim satelitom .Kaže, da bo tako mogoče prvič imeti posnetke vesoljskih radijskih signalov brez motenj. 1:1 2:1 2:0 1:2 0:1 1:2 1:0 0:0 0:3 2:1 Arezzo — Bari Ascoli — Brindisi Brescia — Varese Catania — Genoa Catanzaro — Perugia Cesena — Mantova Foggia — Como Lecco — Reggina Monza — Reggiana Taranto — Novara LESTVICA: Genoa 51, Cesena in Foggia 49, Ascoli 46, Catania 43, Varese 40, Brindisi 39, Catanzaro 38, Como in Novara 36, Reggiana 35, Bari in Arezzo 34, Perugia in Taranto 32, Monza 31, Reggina, Brescia in Mantova 30, Lecco 25. PRIHODNJE KOLO: Bari — Monza, Brindisi — Catania, Como — Ascoli, Genoa — Lecco, Mantova — Brescia, Novara — Cesena, Perugia — Taranto, Reggiana — Arezzo, Reggina — Catanzaro, Varese — Foggia. A SKUPINA c: Belluno — Cremonese 0:1 Trento — Derthona 1:1 Alessandria — Legnano 2:1 Vigevano — Pro Vercelli 0:0 Parma — Rovereto 1:0 Cossatese — Seregno 1:1 Piacenza — Triestina 1:0 Solbiatese — Venezia 1:1 Udinese — Verbania 2:1 Padova — Savona 0:0 LESTVICA: Venezia, Parma in U-dinese 50, Alessandria 49, Savona 41, Cremonese 40, Padova 39, Seregno 38, Piacenza 37, Trento in Solbiatese 35, Legnano 34, Pro Vercelli, Triestina in Belluno 33, Derthona, Cossatese in Vigevano 31, Rovereto 30, Verbania 20. PRIHODNJE KOLO: Venezia — Alessandria, Seregno — Belluno, Cremonese — Cossatese, Legnano — Padova, Verbania — Parma, Derthona — Piacenza, Rovereto — Solbiatese, Savona — Trento, Pro Vercelli — Udinese, Triestina — Vigevano. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Dinamo — Olimpija 7:3 Bor — Sutjeska 1:0 Čelik —. Partizan 2:2 Borac — Beograd 1:1 Spartak — Sarajevo 4:0 Željezničar — Vardar 3:0 Crvena zv. — Radnički 3:1 Velež — Sloboda 1:1 Hajduk — Vojvodina 7:0 LESTVICA: Crvena zvezda 49, Velež 43, Beograd in Partizan 42, Željezničar 39, Sarajevo 33, Sloboda 32, Vardar 31, Hajduk in Dinamo 30, Radnički 29, Vojvodina 28, Borac, Čelik in Bor 26, Olimpija 24, Spartak in Sutjeska 23. PRIHODNJE KOLO: Hajduk -Dinamo, Vojvodina — Crvena zvezda, Radnički — Velež, Sloboda —■ Željezničar, Vardar — Spartak, Sarajevo — Borac, Beograd — Čelik, Partizan — Bor, Sutjeska — Olimpija. II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Zagreb — Split 0:3 Rijeka — Trešnjevka 7:1 Šibenik — Maribor 2:3 Jedinstvo — Rudar (T) 5:2 Segesta — Karlo vac 0:0 Varteks — Kozara 1:2 Sloboda — Mura 3:1 Istra — Rudar (L) 1:0 Mercator — Orijent neodigrana LESTVICA: Zagreb 52, Maribor 48, Rijeka in Karlovac 46, Šibenik in Mura 34, Orijent in Kozara 32, Varteks, Istra, Segesta in Mercator 30, Jedinstvo 29, Split 28, Rudar (L) 27, Sloboda 26, Trešnjevka 22, Rudar (T) 16. PRIHODNJE- KOLO: Mercator — Zagreb, Orijent — Istra, Rudar (L) — Varteks, Kozara — Sloboda, Mura — Jedinstvo, Rudar (T) — Segesta, Karlovac — Šibenik, Maribor — Rijeka, Trešnjevka — Split. NOGOMET . F A SKUPIM C LIGE AVTOMOBILIZEM IPO ODSTOPUFERRARIJEV NAMIZNI TENIS V SOBOTO IN NEDELJO NA BLEDU Položaj Triestine še vedno negotov V Piacenzi so si Tržačani zapravili točko, ki bi jim zagotovila matematično rešitev pred izpadom mm Piacenza — Triestina 1:0 PIACENZA: Lazzara, Ballotta, Cornaro, Guidetti, Fagan, Avere, Rossi, Burlando, Vastola, Meravi-glia, Migliorati. TRIESTINA: Cantagallo, De Ga-speri, Sabbadin, Macchia, De Luca, Shichilone, Vastini, D’Alessi, Ber-toli, Brusadtelli. Zamparo (-Oggian). STRELEC: Guidetti v 19. min. SODNIK: Zacchetti iz Milana. V prdzadnjem prvenstvenem srečanju si je Triestina zapravila točko, ki bi ji dala matematično gotovost, da bo še nastopala v C ligi. Tržačani bi se morali sicer rešiti, vseeno pa bo treba počakati do nedeljskega srečanja z Vigevanom. V Piacenzi so gledalci prisostvovali lepi igri le prvih dvajset minut, ko so domačini stalno nepadali in ogrožali Cantagallova vrata. Ko pa je v 19. minuti Guidetti dosegel gol za svoje moštvo, je bilo lepe igre konec. Domačini so se zadovoljili z golom prednosti in so ga le branili, saj so nekje na sredini lestvice, gostje pa niso znali reagirati, saj niso imeli v napadu nikogar, ki bi bil sposoben streljati v vrata., še najbolj delaven je bil Oggian, ki je v drugem polčasu prevzel Zamparovo mesto. Ta igralec ne predvaja kdove kako lepe igre, je pa zato toliko bolj učinkovit. S svojo hitro igro je stalno ogrožal nasprotno obrambo, toda sam je ni mogel prebiti nasprotnikove. Poleg Oggiana se je izkazal še D’Alessi s svojimi točnimi akcijami in podajami, le da je bil tokrat nekoliko preveč neokreten in počasen. V obrambi se je izkazal «prosti» Macchia, medtem ko je bil Cantagallo še enkrat tisti, ki je svoje moštvo rešil hujšega poraza, saj je v začetku temke rešil nekaj nevarnih strelov, parkrat pa je tudi njega rešila vratnica. Dan pred koncem prvenstva se na vrhu lestvice nahajajo tri ekipe. Venezia je remizirala proti Solbia-teseju, Udinese je doma premagal zadr.jeuvrščeno Verbanio, Parma pa je zmagala v Roveretu. Točko zaostanka pa ima Alessandria. ki bo v nedeljo igrala proti Ver.ezii. Kdo bo šel v B ligo? še najlažje delo bo imela v nedeljo Parma, ki bo igrala proti že obsojeni Verabanii, medtem ko bodo nastopili Videmčani proti Pro Vercelliju na nevtralnem igrišču (v Leccu?). Na dnu lestvice je položaj še vedno zapleten. V. D ligo. bi moral poleg Verbanie še Rovereto. .medtem ko je treba iskati tretjega kandidata v trojici Vigevano (ki igra v Trstu) — Cossatese — Derthona. Vse kaže da je Triestina dokončno rešena in ji bi v nedeljo zadostovala le točka, ki jo bo morda dobila proti Vigevanu, ki bo prišel v naše mesto z upanjem, da se bo rešil. Radi KOŠARKA RIO DE JANEIRO, 11. — V zadnjem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja je Jugoslavija premagala ZDA s 71:65 (35:32), v drugi tekmi pa je Italija premagala Brazilijo z 68:67 (38:32). Prvo mesto je osvojila Brazilija, ki ima enako število točk kot Jugoslavija. Jugoslovani niso namreč hoteli odigrati podaljškov tekme zaradi pristranskega sojenja. Tretje mesto je pripadlo ekipi ZDA, četrta pa je Italija. SPEEDWAY LJUBLJANA, 11. — Mariborčan Vlado Miler je osvojil prvo mesto na 3. dirki za državno prvenstvo Jugoslavije v speedwayu, ki jo je v Zgornji šiški priredil AMTK Ljubljana. Po tej tekmi vodi na skupni lestvici Mariborčan Kekec s 40 točkami, drugi pa je včerajšnji zmagovalec Miler (38). Zmagoslavje Francozov Sokol presenetljivo odpravil Olimpijo na dirki v Le Mansu Pescarolo je že drugič zmagal na tem tekmovanju LE MANS, 11. — Francoska dvojica Pescarolo — Larousse je zmagala na štiriindvajseturni avtomobilski dirki v Le Mansu. Francoza sta na vozilu znamke matra popolnoma pregazila svoje konkurente, med katerimi so bili najhujši predstavniki Ferra-rija, ki so imeli do polovice dirke vodstvo v svojih rokah ter vodili z več krogi prednosti. Toda zaradi raznih okvar sta morala najprej odstopiti vodeča Reutemann m Schenken, nato pa je precej zaostala dvojica Ickx — Redman. Edini ferrari, ki je delal Francozoma na matri težave je bil Merzariov, ki je popustil šele v zadnjih urah dirke, potem ko je bil stalno v vodstvu. Ickx, ki je po dvanajstih urah dirke gladko vodil, je tri ure pred koncem tekmovanja opustil dirko zaradi okvare na motorju, Pescarolo in Larousse sta tako imela odprto pot do zmage, saj niso bila druga vozila sposobna, da bi jima ogrožala prvo mesto. Ferrariji so v Le Mansu doživeli hud poraz, kot ga niso že dolgo in to po hudem in ostrem boju s francoskimi vozili. Tekmovanje je bilo napeto od prve do zadnje ure, saj se je v vsakem krogu pripetilo kaj novega, kar je navdušilo približno petsto tisoč gledalcev, kolikor jih je po približnih računih prisostvovalo dirki. Uradna lestvica: 1. matra — simca (Pescarolo — La- rousse), ki sta v 24 urah prevozila 355 krogov s poprečno hi- trostjo 202,2 km na uro 2. ferrari 312P-3 (Merzario — Pace) 6 krogov zaostanka 3. matra — simca (Jabouille — Jaussaus) 24 krogov zaost. 4. porsche — carrera (Muller — Van Lennep) 27 krogov zaost. 5. porsche 908-3 (Herr.andez — Che- neviere) 36 krogov zaost. Po osmi vožnji je skupna lestvica za svetovno prvenstvo tovarn naslednja: 1. Ferrari 110 točk; 2. Matra 84; 3. Porsche 82; 4. Lola 64; itd. na turnirju za «2. pokal Julijskih Alp» 0 • Med posamezniki so bili najboljši igralci iz Slovenije NOVI SAD, 11. — Mladi atleti Olimpije so na zveznem pokalu v Novem Sadu osvojili drugo mesto z malenkostnim zaostankom za Crveno zvezdo. (Od našega posebnega dopisnika) BLED, 11. — Drugemu mestu zganiškega Krasa se je pridružilo še tretje mesto nabrežinskega Sokola. Košuta, Pertot in Peterlini so v malem finalu povsem nepričakovano premagali ljubljansko Olimpijo in si s tem zagotovili pokal za tretje mesto. Tega uspeha nismo pričakovali in je bil zato zelo dobrodošel. V tem srečanju je ponovno zaigral dobro Boris Košuta, ki je premagal Mikelna in Čadeža. Oba, predvsem pa Mikeln, sta zelo dobra igralca in pred začetkom srečanja nismo mogli predvideti takega rezultata. Košuta pa je zaigral zagrizeno in odpravil nasprotnika z igro. pri kateri so odločali živci, saj je bila tehnična razlika med igralcema zelo majhna. Lahko bi celo rekli, dia je Mikeln boljši igralec, vendar pa njegova igra ni prišla do izraza. Če se povrnemo k polfinalnim srečanjem, moramo takoj povedati, da je Ferlach premagal Olimpijo s tesnim 5:4. Ljubljanske barve so branili Mikeln, Kastelic in Ke- ......................................... IZREDEN USPEH LONJERSKIH KOLESARJEV Macarol prvi (sekundo pred Billatom) ekipno drugo mesto za Lonjerce m Bonano se je uvrstil na peto mesto, Maver na deveto, Vižintin pa na petnajsto - Izjave nekaterih kolesarjev Adrijan Macarol je v nedeljo končno vendarle zmagal. Potem ko je zasledoval prvo mesto že ves mesec, se mu je namera posrečila v nedeljo po kraških cestah, kjer je s sekundo prednosti zmagal pred močnim kolesarjem iz Veneta Billatom Laci-niom. Poleg Macarolovega prvega mesta pa so kolesarji Adrie odnesli se peto (Bonano), deveto (Maver) in petnajsto mesto (Vižintin). Dirka na kronometer, ki jo je priredil tržaški kolesarski klub Gen-tlemen, se je odvijala na progi Opčine —Prosbk-^ Gabrovec — šem polaj — Gabrovec — Križ -- Nabrežina ter je bila precej naporna, saj pi manjkalo valovitega terena. Macarol je zmagal s poprečno aitrostjo skoraj 43 km na uro, kar ni prav malo na takem terenu. Lonjerski kolesar je bil stalno v vodstvu ter je imel na polovici proge osem sekund prednosti pred predstavnikom :z Padove, ki je do cilja nadoknadil sedem sekund, manjkal pa mu je končni sprint, s katerim bi lahko ugnal tržaškega kolesarja. Nastop lonjerskih kolesarjev je bil pozitiven pod vsakim pogledom, saj so še enkrat dokazali, da so ekipno najboljši v deželi in so letos na vsaki dirki med najnevarnejšimi tekmeci za končne zmage. Poleg Macarola se je tokrat odlično odrezal Bonano, ki se je na svojem terenu dobro znašel in dal vse od sebe. Njegovo peto mesto dokazuje, da bi tudi v prejšnjih dirkah z nekoliko več športne sreče zasedel prva mesta. četrto mesto je zgubil le za dve sekundi; drugače bi Adria lahko odnesla se ekipno zmago, ki je la-ko šla padovskim predstavnikom. De veto mesto Maverja dokazuje, da je ta kolesar, kljub svojim letom, še vedno kos precej mlajšim konkurentom, ki so se na tako naporni progi, kot je dirka na kronometer, ko je treba dati vse od sebe, slabše uvrstili. Vižintin pa je zasedel petnajsto mesto: «Lahko bi se bolje uvrstil, toda taka vrsta dirk ni primerna zame, saj lahko vzdržim le pei — šest kilometrov, nato pa moram počivati, kar pa si v tekmovanju na kronometer ne bi smel privoščiti. Poleg tega pa še vedno občutim bolečine v želodcu, zaradi česar sem moral pred leti odložiti kolo*. Eugenio Bartoli je bil med najstarejšimi kolesarji na nedeljski dirki. Kljub svojim skoraj 55 letom je zasedel enajsto mesto: «Macaroi je odličen kolesar, ki bi se moral še marsičesa naučiti, predvsem pa izpiliti svojo tehniko. Z nekoliko večjo izkukšnjo bi zadal Billatu, specialistu v dirkah na kronometer, večji zaostanek, zase pa lahko trdim, da KOŠARKA -•■•/-'vi NA TEKMOVANJU VDF Uspeh Bora nad Poletom v zadnjem kolu turnirja Jutri v nabrežinski telovadnici finalni del srednješolskega prvenstva Arezzo — Bari X Ascoli — Brindisi 1 Brescia — Varese 1 Catania — Genoa 2 Catanzaro — Perugia 2 Cesena — Mantova 1 Foggia — Como 1 Lecco — Reggina X Monza — Reggiana 2 Taranto — Novara 1 Solbiatese — Venezia X Giulianova — Lucchese 1 Sambenedettese — Spal X KVOTE: 13 — 18.725.400 lir 12 — 268.000 lir 1 II i I pt 1 - 1. Auk (ZDA) X 2. Cortese d’Asti 1 2 — 1. Baikonur X 2. Jimmv 1 3 — 1. Trombetta 1 2. Original X 4 — 1. Lexington X 2. Francoforte X 5 — 1. Duido X 2. Rio Doro 1 6 — 1. Odessa 1 2. San Domingo 1 KVOTE: 11 — 518.086 lir 10 — 49.700 lir TACEN, 11. — Na 21. mednarodnem kajakaškem tekmovanju «Taccn 73» je med kanuji zmagala dvojica Masle — Erjavec. Tekmovanja se je udeležilo 132 kajakašev in kanuistov iz šestih držav. Veliko zanimanje je vladalo tudi za nastop domačina Hočevarja v kategoriji C-l, ki je z lepo in drzno vožnjo zasedel drugo mesto. TURNIR VDF Inter 1904 je osvojil prvo mesto na košarkarskem turnirju za letnike 1957 in mlajše, ki se je zaključil v soboto na Opčinah ter ga je priredilo društvo Villaggio del Fanciullo. V zadnjem kolu je bil na sporedu tudi slovenski derbi med Borom in Poletom. Bor — Polet 62:44 (25:17) BOR: Žerjal, Ražem 14, Vatovec 14, Bruno Furlan 9, Volk 2, Edi Košuta 23, Perco, Mazzucca, Parovel 1, Igor Košuta, Renato Furlan in Race. POLET: Daneu, Kalin, Rudi Tau-čer, Marko Sosič 6, Loris Tavčar 4, Edi Sosič 29, Ferluga. SODNIKA: Lai in Gilleri (Trst). PET OSEBNIH NAPAK: Kalin. Slovenski peterki nista zadovoljili s prikazano igro. Na obeh straneh je bilo vse preveč napak, končno pa sta se le razigrala Edi Košuta in Edi Sosič. Ekipi sta prikazali nekoliko boljšo košarko. Bor je zmagal, ker je imel na razpolago več menjav in višinsko prednost. Poletovci so tako zdržali le prvi polčas, z odličnim Edijem Sosičem. V drugem delu srečanja pa so bili igralci vidno utrujeni in vsak odpor je bil zaman. IZIDI DRUGEGA SREČANJA: Inter 1904 — VDF 72:27. KONČNA LESTVICA: 1. Inter 6, 2. Bor 4, 3. Polet 2, 4. VDF 0. SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO Jutri bo v telovadnici v Nabrežini finalni del srednješolskega prvenstva, ki ga je letos priredil športni krožek srednje šole s Proseka. Spored tekmovanja je naslednji: 14.30 finale za 5. in 6. mesto: Rojan — Nabrežina 15.30 finale za 3. in 4. mesto: Prosek — Sv. Ivan 16.30 finale za 1. in 2. mesto: Opčine — Sv. Jakob Kako je košarka priljubljena med našimi dijaki, nam jasno prikazuje to prvenstvo, ki je bilo tako zaradi števila udeležencev kot zaradi kakovosti tekem uspešno. In še nekaj predvidevanj: Rojan — Nabrežina: srečanje bi moralo biti precej izenačeno. Nabre-žinci bodo nastopili na lastnem igrišču, Rojančani pa se bodo hoteli s Kračičem in Udovičem na čelu oddolžiti za nepričakovan poraz proti Sv. Ivanu in tako zasesti peto mesto. Prosek — Sv. Ivan: Prosečani so favoriti, saj so startali v tem prvenstvu celo na končno zmago, proti Opencem pa jim je šlo vse narobe. Jim bodo Mazzucca in drugi delali težave? Opčine — Sv. Jakob: Prepričanje v končno zmago bi lahko košarkarje Sv. Jakoba drago stalo. Openci, s kapetanom Valterjem Sosičem, i- majo že take košarkarske izkušnje, da bi lahko premagali tudi Furlana in druge. b. 1. Igralka ljubljanske Olimpije Veisiov škova prejema pokal za prvo mesto HAMBURG, 11, — Jugoslovanska prvakinja Jaušttvčeva je osvojila odlično drugo mesto na mednarodnem teniškem turnirju v Hamburgu. V finalnem srečanju je klonila zahodr.onemški igralki Winken-sovi s 4:6, 7:5, 5:7. Poraz je zakrivila pravzaprav sama, saj je naredila kar osem dvojnih napak pri serviranju. Adrijan Macarol sem se dobro odrezal. Več pa sem pričakoval od Vižintina*. Milan Čok je sledil na vseh 26 kilometrih poti Macarolu in ga bodril: «Prepričan sem, da bi Macarol pridobil še nekaj sekund, če bi znal pravilno prijeti ovinke, saj je bila proga idealna zanj». Pa še mnenje Lavinia Billata: «Po prihodu na cilj sem bil presenečen, saj sem bil prepričan, da sem zmagal. Ko bi zaostal vsaj deset sekund, bi se lahko prej potolažil. Toda le sekunda zaostanka je prehpd. pdarec zame Do volj bi bilo, da bi nekoliko močneje pritisnil na pedale v zadnjih sto metrih». •ir>5! u -f- ' V nedeljo bodo kolesarji Adrie na stopili v Padovi v cestni dirki za veliko nagrado Cappon, kjer se bodo znova spoprijeli z brati Billato in ostalimi odličnimi kolesarji iz Veneta in Lombardije. Vrstni red na cilju (26 km): 1. Macarol Adrijan (Adria Lonjer) 36'25” s poprečno hitrostjo 42,835 km na uro; 2. Billato Lavinio (Zanon Padova) 36'26" 5 3. Tessari Giuseppe (Zanon Padova) 36’54” 3 4. Billato Renato (Zanon Padova) 36’59”5 Bonano (Adria Lonjer) 37 01 7 Monteduro (Cottur) 37’05”3 Grancampi (Cottur) 37'07"1 Chiavotti (Friul Stella Pers) 37T5"6 Maver (Adria Lonjer) 37’15”6 Bergamo (Treviso) 37’49”2 Vižintir; (Adria Lonjer) 38’16”7 Startalo je 40 kolesarjev v zastopstvu 13 klubov iz Trsta, Furlanije in Benečije. Radi NAMIZNI TENIS * LJUBLJANA, 11. — Moška ekipa Olimpije je že kolo pred koncem namiznoteniškega moškega prvenstva 1. zvezne lige osvojila naslov pod prvaka. V Novem Sadu je namreč premagala Vojvodino s 5:3. Barve Olimpije so zastopali Vecko, Korpa in B. Rak. Prvak je tudi letos zagrebški Vjesnik, pri katerem na stopajo Stipančič, Šurbek in Čordaš. Zagrebčani so tudi evropski klubski prvaki. rec in nikakor si ni mogoče razlagati takega neuspeha. Olimpija je lani zmagala in tudi letos je računala na prvo mesto. Če bi zgubila z Neunerjem bi bilo to razumljivo, saj razpolaga slednji z močnimi igralci; Ferlach pa je ekipa, ki bi ne smela delati preglavic Ljubljančanom. Igralci Olimpije pa so se popolnoma zmedli in še čudno, da so osvojili štiri točke. Srečanje mladinskih reprezentanc treh dežel je bilo skrajno nezanimi-. Nastopili so slabi igralci in igra se je vlekla v nedogled. Turnir se je tako zaključil v poznih nočnih urah. Zmagala je Slovenija, ki pa seveda ni predstavila ekipe, ki je nastopila na nedavnem mednarodnem prvenstvu Avstrije, ampak rezervno postavo. Premoč Slovenije, torej, obenem pa nezadovoljiva igra vseh reprezentanc, ki ne daje mnogo upanja za izboljšanje ravni te športne panoge na Koroškem in v F - JK. V nedeljo je bil na sporedu tur--nir posameznikov, ki so nastopili v konkurenci članov, članic in mladincev. Raven igre je bila nekoliko boljša kot v soboto, kar velja za vse turnirje. Levji delež so seveda pobrali domačini, saj so igralci iz Slovenije osvojili tri prva, tri druga in dve tretji mesti. Med mladinci so tokrat nastopili najboljši igralci iz Slovenije. Zmagal je Ramovž po zanimivem in napetem finalnem srečanju z Bojanom Rakom, ki je veljal za favorita. Oba igralca sta pokazala dokaj moderno igro, Rak pa je bil bolj umirjen in pozna se mu, da je navajen na zahtevna tekmovanja. Tokrat pa to ni zadostovalo, saj je bil Ramovž v res odlični formi in se je posluževal bliskovitih napadov in protinapadov, s katerimi, je večkrat ukanil nasprotnika. V tej kategoriji je zastopal Sokolove barve le Walter Pertot, ki je v osmini finala zgubil s Serakom. V ženski konkurenci je tekla borba za prvo mesto med Verstov-škovo in Kalanovo. Zmagala je Verstovškova in to s čistim 3:0. Ti dve igralki sta se v zadnjem času že večkrat srečali in Ve škova je tradicionalna zmago dvobojev. Kljub temu pa J® ^ zanimivo- jih v finalno srečanje sta pokazali predvsem _ njene top-spin udarce, ki večinoma ne W Na Bledu ni bilo Miličeve. Italiji ženske večinoma ne P°^! Na Bledu ni bilo Miličev je po sobotni poškodbi vrni ila domov na in verjetno ne bo nastopila ^ nedeljskem turnirju za «Jaar pokal» v Pescari. „nnre- Med člani je že drugič zapo _ doma zmagal igralec Olimpije stolic, ki je v finalu premaga . Gumilarja (Sobota). i0 dega Gumilarja (Sobota)._ iu_ . Čanje pa je bilo na poprečni saj sta bila oba igralca zelo jena. Polfinalni tekmi, kjer s venca odpravila Thalerja ® chterja (oba Neuner), šta bi reč zelo utrudljivi. Korošca s . gosto poslužujeta ki zahte. a od nasprotnika mnog premikanja ob zeleni mizi m obrambne igre' m zato sta se predstavila finalista sklepno srečanje precej utrl^ njrja Govoriti o uspehu tega tu je zelo težko. Organizacija precej poprečna in vtis sirlc! -rM&. da je bila precej Pomanjkljivosti so bile Pre ,. s pri prevajalski službi, pa “ be. sodniki je bilo marsikaj n ^ Vsekakor se nam zdi, da Je^ edina napaka pravzaprav v bn0 kraja. Bled je namreč P°roJ"goii turistično središče, kjer ze bge gostov od vsepovsod. Igralci ^ znašli sredi tega vrveža in, prišlo do pravega stika mod J ,e ni bilo torej tiste združitve, g3 bila razlog za organizacijo 1 turnirja. .fpSta- Glede na uradni del 1ma®bjčaj' cije moramo omeniti poleg ^j nega nagrajevanja po tekmovanj, ki je potekalo v simpatičnem vzdušju, še sPrh>jne ki ga je priredil predsednik ou . _ zel° sprej®;111: sobe Radovljiva Stanko Kajdiz v to v blejskem hotelu Golf. so se udeležili številni predsta športnih oblasti, prisoten Pa J . , tudi italijanski generalni konz Kopru Onofrio Messina. ^ Bojan Brezig 5. 6. 7. 8. 9. 10. 15. Podpredsednik deželnega odbora FITcT M. Puppin izroča Borisu pokal za 3. mesto v moški ekipni konkurenci IZIDI BLEJSKEGA TURNIRJA MOŠKI EKIPNO Kvalifikacije: Skupina A: Olimpija — Ricreatori Trst 5:0; Olimpija — Volkendorf 5:1; Vclker.dorf — Ricreatori 5:0. Skupina B: Ferlach — CUS Trst 5:1; Ferlach — Jesenice 5:0; CUS Trst — Jesenice 5:4. Skupina C: Sokol — železničar Nova Gorica 5:1; Sokol — KAC Elemen-tar Celovec 5:2; Železničar — KAC Elementar 5:4. Skupina D: Neuner — Julia 5:0; Neuner — Semedela 5:0; Semedela — Julia 5:0. Polfinali: Ferlach — Olimpija 5:4 Neuner — Sokol 5:0 Mali finale: Sokol — Olimpija 5:2 Finale: Neuner — Ferlach 5:1 Postave finalistov: SOKOL: Košuta, Pertot in Peterlini. OLIMPIJA: Mikeln, Kastelic, Kerec, ............. ..............imun...............m............»m..«•»•■••........ 10. TURNIR PRIJATELJSTVA V GRADEŽU NOGOMET i -- Gladka zmaga reprezentance jugozahodne Nemčije V finalu za tretje mesto je Slovenija premagala Furlanijo-Julijsko krajino V nedeljo zvečer se je v Gradežu končal 10. tradicionalni nogometni «Turnir prijateljstva*. Na tem turnirju nastopajo mlade reprezentance Koroške, Furlanije - Julijske krajine, jugozahodne Nemčije in Slovenije. Mladim nogometašem Slovenije letos v Gradežu ni uspel tak podvig kot pred štirimi leti. Letos pa so vsekakor dosegli boljši uspeh kot na zadnjih dveh nastopih. Reprezentanca Slovenije se je morala zadovoljiti tako predlanskim kot lani z zadnjim (četrtim) mestom. Letos so bili predstavniki Slovenije tretji in z vsaj malo športne sreče bi lahko igrali v fnalu za prvo mesto z odličnimi Nemci. V prvem izločilnem srečanju sta se v soboto pomerili Koroška in Slovenija, Tekma ni Pila posebno zanimiva. Edini zadetek je padel v trideseti minuti prvega polčasa in to predvsem po zaslugi nepazljivega vratarja slovenske reprezentance Betona. Korošci so pridobljeno prednost skrbno čuvali do konca tekme. Odlični Nemci so nasuli nogometašem naše dežele nič manj kot pet golov. Častni gol so dosegli tudi domačini toda nasprotn k ,;e že na samem začetku pokazal vse svoje vrline. Jugozahodni Nemci so se predstavili kot dobri poznavalci nogometne tehnike ter izredno uigrana enajsterica Bili so vsaj za razred boljši ne samo od tega nasprotnika ampak od vseh reprezentanc. Tekma za tretje mesto med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino je bila zelo izenačena, predvsem v prvem polčasu. Po tridesetih minutah je rlnmač-] ekipa nepričaknva no povedla po zaslugi Vendrametta, ki je z nizkim strelom iz razdalje osemnajstih metrov presenetil vratarja gostov Tico. Varovanci trenerja Perhariča so izenačili v dvanajsti minuti iz enajstmetrovke. V listo strelcev se je vpisal Pirc. Drugi polčas je potekal v premoči Slovencev, ko je vratar Furlanije -Julijske krajine ubranil tudi nemogoče žoge. Razigrani gostje so stalno oblegali njegovo svetišče, toda do zadetka ni prišlo prav po zaslugi izrednega Valente. Do spremembe l.: prišlo niti po odigranih dveh podaljških. Potem so prišle na vrsto ena;stm:trovke. Po petih strelih na vsaki strani in štirimi zadetki se je neve 'rina izenačenost nadaljevala. Prvi dodatni strel je končno le prinesel odločitev. Piccolo je žo-zagnal v aut, pri Slovencih pa je Sabo potresel mrežo in postavil končni izid 6:5 v korist lastne ekipe. Tekma za prvo mesto je bila igra na-> mačke z mišjo. Nemci so takoj potešili težnje Korošcev z dvema goloma na samem začetku. Prvi polčas se je končal s 3:0. V drugem delu sta obe enajsterici dosegli še po tri zadetke. Organizacija turnirja je bila brezhibna. Za to gre velika zasluga predsedniku deželne nogometne zveze Meroiu. Nedeljsko tekmo si je ogledal tudi konzul SFRJ v Trstu Tepavac. Za konec še izjava trenerja slovenske reprezentance Lojza Preha-riča: «S tretjim mestom sem zadovoljen. Po tistem kar so pokazale druge enajsterice bi z malo športne j Kastelic — Thaler Čadež, Šircelj in Malnerič. Posamezni izidi malega fh,a Sokol — Olimpija: pr Kerec — Pertot 2:0 (16, 1®’’ pe-šuta - Mikeln 2:1 (-20, 19, 19A’šutfl terlini — Čadež 2:0 (9. 14)1 ^ - Kerec 2:1 (9, -19, 14); jji-Pertot 2:0 (20, 19); Peterlini " ^ keln 2:1 (-17, 10, 18); Kosu« Čadež 2:0 (14, 14). ŽENSKE EKIPNO Kvalifikacije: Skupina A: Kras — KAC L j:j; tar B 3:1; Kras - Triglav » %\. Triglav B — KAC Elementar juiia Skupina B: Olimpija B " n>gf 3:1; Olimpija B - KAC 0**? A A 3:1; Juha - KAC Elementa 3:1. Finale za peto mesto: Triglav — KAC Elementar A Finale za tretje mesto: $:l Julia — KAC Elementar B Finale za prvo mesto: 3:® Olimpija — Kras TURNIR MLADINSKIH REPREZENTANC $ Slovenija — Koroška 5:0; Sl g-0. — Furlanija - Julijska krajin3 ^ Koroška — Furlanija - Julijsa3 jina 5:1. furl»' 1. Slovenija; 2. Koroška: nija - Julijska krajina. -./j MLADINCI POSAMEZU Polfinali: 2:® Ramovž — Gumilar 1'$ Rak — Vinčec Mali finale: Gumilar — Vinčec (22, -12, 19) Finale: j:* Ramovž — Rak ^ ŽENSKE POSAMEZN0 Polfinali: Verstovšek — Zakojč P Kalan — žerovnik Mali finale: P Žerovnik — Zakojč (16, 17) Finale: 3:“ Verstovšek — Kalan ' (19- 12- 8> MOŠKI POSAMEZNA Polfinali: sreče zaslužili nastop v finalu. Drugi dan so moji nogometaši igrali precej bolje. Nemci pa so povsem zasluženo zmagali tudi tukaj v Gradežu. Njihova ekipa je res odlič- G. F. Gumilar — Wachter Mali fina V: Thaler — Wachter Finale: Kastelic — Gumilar (17, 19, 16) t >> ŠPORT ŠPORT ŠPORT Končni obračun 56. mednarodne krožne kolesarske dirke po italiji; VES LETOŠNJI <6IR0> I ZNAMENJU MERCKKA Vodil je od prve do zadnje etape Mladi kolesarji stopajo na plan Največ ji italijanski kolesarski «cir- cem. To je potrdil tudi s svojo zrna- S se je v soboto v Trstu razšel, “račun te dirke (ki je imela letos jtopski značaj in je bila dejansko 0 Prihodu vozačev na italijansko s^ernlje že odločena), je dokaj eno-av«n: ves «Giro» je potekal v znanju Merckxa. Dovolj je če po-da je bil prvi na skupni lest- od prvega do zadnjega dne, kar k * Pr< S letu 1927 le še Bindi. Poleg ie pred njim posrečilo v dalj-l-J le*- 1~'" -- "--J Sčne k —v; zmage je osvojil tudi lest-Po točkah, za kombinacijo, pet še predetapa) je bilo nje-. _nag; ^ Molteni zmagala je tudi njegova e- ,j, ■ urin, Gimondija pa je pu-i seboj skoraj za osem minut, j^oslej je šestkrat nastopil na «Gi-r in to je bila njegova četrta % ra Enkrat Pa s0 f?a diskvalifi‘ 1 zaradi podtaknjenega dopin-^k° je tudi vodil na skupni lest- ljjlerckx je ne le zmagal preprič-j..0’. ampak tudi z veliko lahkoto, (JJe izredno premeteno izločil iz Jjte za prvo mesto najprej vse u te nasprotnike, potem pa je vo-i,| ^ožno in se ni posebno razburil. Piti tedaj, če mu je ta ali oni ?.ipnil prgišče sekund. Vk101^ ie kil letos najboljši — v- "torckxom, seveda. V začetku je |J?J dokaj slabo, kasneje se je iz-;3.JSal, bilo je celo videti, da bo tj3 ogrožati velikega Belgijca, to- Dje je to le bežen privid, glin je veliko odkritje letoš-sezone. V njem lahko že sluti- Ntta; ^ odličnega tekmovalca, kateremu aj° *e ®e Skušnje. Ta mladi ko K°V£dec :'ma pred seboj še veli-Oodočnost, zlasti če bo odpravil »stih nekaj šibkih točk, ki jih v svojem kolesarskem «spore- N’erk listih nekaj šibkih točk, % v svojem kolesarskem kot je npr. vožnja na krono- b - ■ tiev. nle je potrdil, da je izredno Xj.aren. Morda je imel letos pre-V sPoštovanja do Merckxa. Toda tij®rah je vozil res odlično in je C osvojil veliko gorsko nagrado jp* Merckxom). tik.6 ^laeminck si je izbral za tak-hd J^nto: «Drži se najboljših*. To v -te uspevalo precej časa, toda .vonjih dneh je plačal račun za izredne napore. V tolažbo mu kaj. stalo 2. mesto na lestvici po toč- le^za je bil najboljši med Italija-ytotos ni bilo tako. • Linden je izrazito gc na zadnjem cilju v Trstu. Ritter je zopet dokazal, da je odličen pomočnik, ki je precej pomagal Gimondiju do njegovega drugega mesta, pa tudi Basso je bil v Trstu deležen njegove pomoči. Motta je ubral zelo koristno tak tiko, ki mu je prinesla nemalo zadoščenja Škoda, da mu leta ne dopuščajo bolje izkoriščati njegovih taktičnih zamisli. Take so ocene za nekatere vidnejše udeležence letošnjega «Gira», ki je potrdil, da premoč Merckxa še vedno ni načeta; vendar pa se v ozadju lestvic že pojavljajo imena mladih sil, o katerih- bomo v prihodnjih letih gotovo še precej slišali. Na ta imena je postal pozoren tudi Merckx sam. V nedeljo popoldne se je zadnje dejanje letošnjega 56. «Gira» odvi jalo na tržaški občini, kjer je odbornik za šport inž. Vittorio Gasparini sprejel 10 dečkov in deklic, u-deležencev natečaja za «otroško re- OB OTVORITVI NOVEGA NOGOMETNEGA IGRIŠČA V REPNU DOMAČIM IGRALCEM V PRVI TEKMI SREČA NI BILA NAKLONJENA Trebenci so bili bolj izkušeni - Domačini zastreljali dve izredni priložnosti J§ffr*V' . - t ii,,.. - <'■ V takem vrstnem redu, kot jih vidimo na fotografiji, so se Merckx, Gimondi in Baltaglin razvrstili tudi na končni lestvici letošnje 56. mednarodne kolesarske dirke «Giro dTtalias portažo*. Ti učenci 5. razreda osnovne šole in 1. razreda nižje srednje šole so sodelovali v tekmovanju za najboljšo reportažo ob prihodu zad- nje etape «Gira» v Trst. Zlato zvezdo sta osvojila Simonetta Fumich in Oreste Reale, ostali pa so dobili srebrne zvezde. Sprejema se je med drugimi udeležil tudi član tržaške redakcije časopisa «La Gazzetta dello šport* dr. Italo Soncini. PO DVEH DNEH PREDAVANJ ZNANIH SLOVENSKIH STROKOVNJAKOV V nedeljo zaključili seminar ZSŠDI Voditelji in trenerji mnogih naših društev bi morali številneje obiskovati take tečaje V nedeljo se je v Dijaškem domu v Trstu zaključil seminar, katerega je priredilo ZSŠDI. Predavatelji Drago Ulaga, Marjan Je-ločnik, Branko Elzner, Viktor Krevselj in Štefan Filipančič, vsi znani slovenski športni strokovnjaki in pedagogi, so udeležcem se- česa naučiti*. Če se spomnimo na bo upravičevala organizacijo teh kritike in preologe, ki so jih prav j za naš šport zelo pomembnih ak-naši nogometni voditelji izrekli ob j cij. zadnji okrogli mizi na Proseku (in nedeljski seminar je bil v veliki meri sad prav tedanjih predlogov), potem se lahko res upravičeno vprašamo: ali je danes prazni- Bojan Pavletič TELOVADBA m-inarja predavali o raznih področ- j no med besedami in obljubami na-jih iz nogometa, odbojke, šport- I ših nogometnih voditeljev na eni ne pedagogike in metodike, organizacije, o etičnih in moralnih vprašanjih športa, na sporedu pa je bilo tudi nekaj zelo poučnih filmov. Vsi udeleženci so bili enotnega mnenja, da je bil seminar izredno koristen, seznanili so se z vrsto zadnjih novosti ter so spoznali razne tehnične in druge elemente, ki jim bodo nad vse dobrodoš- le Steza je imel letos precej smo-K1. uuuu ‘7,™ trenerjev . in vaditeljev so se seminarja udeležili tudi nekateri telesne vzgoje ~ in ~ pd- *to" »* Pa mu je izdatno pomagal jptens. »Itj J'e še vedno edini italijan-W“W>stni vozač, ki se lahko u-, 0 upre tujcem, zlasti Belgij- ■■'■llltllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIIIIIIIII hvj^^arji Kontovela bodo danes v lt,j '*u 1. moške divizije nastopili D* -iherta.su iz Trstu. Srečanje bo ^utovelu ob 19.30. 'boTtu- di odtoerjen del predavanj. Čeprav je bil odziv udeležencev seminarja v celoti zadovoljiv (glede na to, da so to prve take pobudo v našem športu), pa vendar ne moremo mimo dejstva,, da so nekatera naša posamezna društva povsem pozabila na svoje zagotovilo, da bodo poslala na seminar svoje odbornike in trenerje. Kritizirati moramo zlasti vsa naša nogometna društva (z edino izjemo Brega), ki so očividno sodila, da se na takem seminarju «ndmajo “»esto poškodovane Sonje Miliče ve je pokal za 2. mesto dvignil Zvonko Simoneta Kras strani ter dejanji in stvarnostjo v tem športu na drugi strani, sploh še mogoče zapolniti? Lahko bi tudi postavili vprašanje: kam se danes prišteva naš nogometni šport? Na to vprašanje bi lahko naši nogometni izvedenci in voditelji najlepše odgovorili s svojo prisotnostjo na seminarju ZSŠDI, toda tam jih ni bilo, tekem pa v nedeljo tudi ni bilo, da bi bili z njimi zaposleni. Vsekakor je neprijetno, da je trčba^na take pojave pokazati s prstom, toda s prikrivajočim molkom jih ni mogoče reševati. Zavedati se moramo, da je ves naš šport del naših manjšinskih prizadevanj in ima zato do njih tudi določene obveznosti. Taka obveznost pa je n.pr. tudi strokovno izpopolnjevanje.. Te obveznosti pa, očividno, mnogi pri nas ne čutijo. Zato je naše vprašanje o tem, kam se naš nogometni šport prišteva, povsem u-pravičeno. Boljša udeležba kot pri nogometaših je bila med odborniki naših društev, kajti del seminarja je bil namenjen prav njim. Kljub temu pa še daleč ni bila taka, kot smo jo pričakovali. Če pomislimo, da deluje v naših društvih od 200 do 300 odbornikov, potem moramo, žal, tudi tukaj izreči obžalovanje, da velika večina naših športnih voditeljev ni čutila potrebe po svojem strokovnem izpopolnjevanju. Prav dejstvo, da na seminar niso prišli pa potrjuje ugotovitev, da bj ga bili še kako potrebni. Zadovoljivo pa sp se odizvali odbojkarji, katerih je bilo lepo število in jim za to, kar so slišali in izvedeli gotovo ni bilo žal. Seminar se je zaključil s skupnim kosilom v Dijaškem domu. Preden so se udeleženci razšli, se je predavateljem zahvalil predstavnik ZSŠDI, v imenu predavateljev pa je izrekel nekaj vzpodbudnih misli prof. Drago Ulaga.. ZSŠDI ima v svojem načrtu še nekaj podobnih strokovnih tečajev, vendar pa bo moralo najprej od naših športnih voditeljev dobiti zagotovilo, da bo udeležba taka, da SKOPJE, 11. — V glavnem mestu Makedonije se je pričelo 27. telovadno prvenstvo Jugoslavije. Po obveznih likih vodita Brodnik v moški in šijepica-Bajin v ženski konkurenci. MLADINSKE IGRE Na nedeljskem finalnem odbojkarskem turnirju mladinskih iger je v moški konkurenci Sloga osvojila 3. mesto v naši deželi. Mladinski nogomet PRIMORJE - ROSANDRA 2:0 "I" E N IS ________________________________________. NA MP ITALIJE V RIMU Nastase v finalu premagal Orantesa RIM, 11. — Romun Ilie Nastase je zmagal med moškimi posamezniki na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije v Rimu. V finalu je premagal Španca Manuela Orantesa s 6:1, 6:1, 6:1. V moških dvojicah sta Avstralec Newcombe in Nizozemec Okker odpravila avstralsko dvojico Čase — Masters s 6:3, 6:2, 6:4. OLIMPIJSKE IGRE Sporazum SFRJ-SZ NOVI SAD, 11. — Predsednik zveze za telesno kulturo Jugoslavije Hakija Pozderac in predsednik komiteja za šport SZ Sergej Pavlov sta podpisala sporazum o dolgoročnem športnem sodelovanju. V sporazumu je tudi rečeno, da Jugoslavija podpira kandidaturo Moskve za OI leta 1980... Repen — Trebče 0:5 REPEN: Škabar Žarko, Milič Valter, Škabar Vojko (d.p. Purič Silvester), Šuber, Škrk, Guštin Branko (d.p. Marucelli), Škabar Milan, Škabar Albin (d.p. Purič Jordan), Guštin Egon, Gomizelj (d.p. Milič Ren-zo), Guštin Dario. TREBČE: Kralj Vladimir, Sosič, Stojkovič (d.p. Milkovič), Kralj E-di, Križmančič, Možina Doro, Kralj Boris, Kralj Darko, Čuk, Možina Valdi, Kralj Mauro. STRELCI: p.p. Kralj Darko in Čuk; d.p. Možina Valdi in dvakrat Križmančič. SODNIK: Knez. GLEDALCEV: približno 200. Ob otvoritvi nogometnega igrišča v Repnu sta enajsterici iz Repna in Trebč odigrali prvo tekmo na novem igrišču. Trebenci so nastopili z najmočnejšo postavo. Ker so bolj izkušeni so se bolje znašli na igrišču. Ekipa Repna je bila sestavljena večinoma iz igralcev, ki ne igrajo pri nobenem športnem društvu. Rezultat ob koncu tekme pa je le prehuda kazen za repenske predstavnike, saj so se ves čas dobro upirali Trebencem. Škoda, da repen-ski napadalci niso imeli sreče, saj so naleteli na dobrega vratarja Trebencev. V prvem polčasu so prav Repenči imeli izredno priložnost z Darijem Guštinom. Ta je silovito streljal, a Vladimir Kralj je bil na mestu. Trebenci so odgovorili in so povedli najprej z Darkom Kraljem in nato s Ščuko. V drugem polčasu so spet Trebenci z Valdijem Možino povečali izkupiček. Še ena velika priložnost za Repen že minuto pozneje: sodnik je dosodil enajstmetrovko, katero je streljal kapetan Milan Škabar, a trebenski vratar je z lepim posegom strel ubranil. Do konca tekme so Trebenci še dvakrat povišali in to obakrat s Križmančičem. Po tekmi je bila zakuska, medtem pa je župan Guštin obdaroval obe ekipi s spominskim pokalom in se jima zahvalil za nastop. BRK PRED TEKMO Z ITALIJO Angkži v Turinu TURIN, 11. — Danes je prispela v Turin angleška nogometna reprezentanca, ki bo nastopila v četrtek ob 18.30 proti Italiji. Angleži so prispeli iz Moskve, kjer so v prijateljski tvniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiin NA TURNIRJU ZA «P0KAL PD I. CANKAR» Dušan Jelinčič utrdil sveje vodstvo Končno zmago mu ogroža le še U. Koren - Prihodnji teden zadnji brzoturnir Že četrtič so se slovenski šahisti iz zamejstva zbrali v prostorih prosvetnega društva «1. Cankar*, da bi se pomerili ob šahovskih deskah. Šahovsko tekmovanje za «Pokal PD Cankar* je namreč vrsta petih br-zoturnirjev, pri vsakem od katerih dobi zmagovalec dvajset točk drugouvrščeni šestnajst, tretji štirinajst, do desetega, ki dobi le točko. Na koncu vseh petih turnirjev se vse točke seštejejo. Že tretjič zaperodoma je prvo mesto pripadlo Dušanu Jelinčiču, ki je osvojil osem točk in pol (v desetih partijah). Zgubil je le proti zadnje-uvrščenemu Vasiliju Prašlju, kot dokaz, da ni nobena točka lahko osvojena. Že tretjič zaporedoma je drugo mesto osvojil Uroš Koren. Tokrat mu je le za las ušlo prvo mesto, saj ga je zmagovalec premagal v zadnjem kolu. Tretje mesto je osvojil Zlatko Jelinčič, ki ja igral spremenljivo, četrto pa Cveto Prašelj, ki je končno zaigral dobro. Na peto mesto je nepričakovano zdrknil proseški prvak Drago Antončič, ki je osvojil le polovico možnih točk. šesto in sedmo mesto si delita Starc (ki je igral pod lastnimi možnostmi) in Jankovič (ki je nerazumljivo in nepričakovano zdrknil tako nizko na lestvici). Sledijo še drugi, zadnje mesto pa je osvojil Vasilij Prašelj, sicer edini, ki je pramagal zmagovalca. Lestvica je bila sledeča: 1. Jelinčič D. 8,5 točke, 2. Koren 8, 3. Jelinčič Z. 6,5, 4. Prašelj C. 5,5, 5. Antončič 5, 6.-7. Jankovič in Starc 4,5, 8. Čuk 4, 9.-10. Regent in Tence 3, 11. Prašelj Vasilij 2,5 točke. Pred zadnjim turnirjem se je lestvica po točkah zelo razjasnila. Dušan Jelinčič je utrdil svoje prvo mesto z 72 točkami. Z devetimi točkami zaostanka mu sledi Uroš Koren, edini, ki mu lahko ogroža končno prvo mesto. Po velikem presledku sledijo ostali Skupna lestvica po točkah je sledeča: i. Jelinčič Dušan 72, 2. Koren Uroš 63, 3. Jelinčič Zlatko 50, 4. Jankovič Bruno 44, 5. Prašelj Cveto 40, 6. Starc Marijan 27, 7. Regent Marino 24, 8. Čuk Marij 13, 9. Antončič Drago 10, 10. Benedetič Fili-bert 9, 11. Prašelj Vasilij 8, 12. Tence 7, 13.-14. Milič in Prašelj 2, 15.-16. Glavina in Škerlj 1. Peti in zadnji Cankarjev brzoturnir bo v petek, 15. t.m. in upajmo, da bo tako borben, kot so bili vsi turnirji do sedaj. D. J. tekmi premagali Sovjetsko zvezo z dvema goloma Chiversa. Sil Alfred Ramsey ima na razpolago naslednje igralce: vratarji: Shilton in Clemence; branilci: Nish, Hughes, Storey, Ma-daley, MacFarland, Moore; vezni igralci: Hunter, Bali, Currie in Peters; napadalci: Keegan, Clarke. Chivers, Channon, Summerbee. McDonald in Richards. NOGOMET BARCELONA, 11. — Nekaj odbornikov nogometnega kluba Barcelona je odpotovalo v Amsterdam In Miinchen, kjer bodo skušali kupiti za svoj klub znana nogometaša Cruyffa, oz. Miillerja. Oba nogometaša naj bi prestopila k Barceloni po svetovnem nogometnem prvenstvu 1974. Pred uradno otvoritvijo novega repenskega igrišča je prisotne domačin« in goste pozdravil župan Mihael Guštin i ’ £pHš Simbolični trak je ob otvoritvi novega nogometnega igrišča prerezal predstavnik prefekture dr. Vergone Nogometni enajsterici Repna in Trebč pred prvo tekmo na novem občinskem igrišču v Repnu ^r. ^ksander a/a - Peter Partizanski zdravnik 85 --------------------------------------- bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika ha dan so nadaljevali pot proti štabu V. cone, ki je bila sj^njaku. Pridružili smo se koloni proletarcev udarnikov, ki Cjih Prejšnji dan pregledal. Hodili smo ves dan. Kolona arcev je bila organizirana strogo vojaško. Tega doslej se videi. Ugajala mi je taka vojaška disciplina. Vsa udarniki j« ,lestno izpolnjevali vsa povelja. Nihče ni ugovarjal. Slisa. se ^.»razumem«, temu je sledil partizanski pozdrav s pestjo ob C,ln že je udarnik hitel izpolnjevati postavljeno nalogo. Res, tem Sem se njihovemu obnašanju. S kakšno vnemo m navdu-se podajajo na pot, kjer jih čakajo le fizična napori, ne- tote borbe in odrekanja. . , , . , ,V žtab v. cone smo prispeli že v mraku, se.e drugi dan sem nekoliko razgledal, kje smo. Štab je bil na pobočju jim °ke kotanje. Stoletne bukve, debele tudi meter m visoke, da !-!aj ak°raj ni bilo videti vrhov, so se vzpenjale proti nebu m Ca! močno senco. Kljub sončnemu vremenu je bilo dosti Vj^10. Štab je bil nameščen v baraki iz tankih bukovih brun. Paokob so bile ogromne skale, vioke tudi po več metrov, - - • J--*-.*.* u>i: rn rrtmom . asle 2 mahom da je bil kraj videti še bolj divji m roman-5 Nekatere globoke skalne kotanje so bile še polne snega. .Jtogih so bili šotori, v katerih so nedaleč stran od štaba J** ljudje, ki so pribežali iz doline in tu živeli v varstvu P sinov, očetov bratov, ki so bili partizani. Največ je bno starejših žena in otrok. Ene so šivale in prale partizanom, druge so kuhale, pospravljale po taborišču ali opravljale druga dela. Taborišče je bilo lepo urejeno. Imeli so celo stajo, večji ograjen prostor, in v njej ovce, ki so jim dajale mleko in meso. Na štabu cone so takoj poklicali zdravnika, ko so zvedeli, da me pošilja komandant Loškega odreda zaradi zdravil. Brž sva se spoznala. Zvedel sem, da je tu že nekaj časa, da je študent medicine s partizanskim imenom dr. France (dr. Albin Ši-vlc). Na Hrvaško je odšel, ker je tam sanitetnega kadra primanjkovalo. Fbslal ga je Glavni štab NOV in PO Slovenije kot pomoč. Drugi dan mi je pokazal bunker, kjer je imel spravljena zdravila. Dobro zakamufliran magazin z zdravili je bil malo stran od taborišča. Za potrebe vseh enot s področja Gorskega kotarja je balo zdravil seveda premalo. Ogledoval sem si zdravila in pri tem odkril steklenico, ki je močno dišala po brinjevcu. Nagnili sem, da pokusim okusno pijačo, in zadnji čas izpljunil. Bilo je neužitno, po brinju dišeče eterično olje, ki ga je kdo prinesel bog ve zakaj in od kod. Zdravila, ki jih je imel dr. France, so bila zelo različna. V glavnem so jih nabrali terenci pri pristaših našega osvobodilnega boja. Zato je bilo vsakega zdravila le manjša količina. Posebnega kanala, prek katerega bi lahko nabavljali zdravila, niso imeli. Ostalo mi je le, da zaprosim štab cone, da ma dovoli vzeti nekaj najnujnešega. Zanimalo me je, kako kaj živi in dela moj novi znanec med partizani v teh ksajih. Pravil mi je, da je pri njih zelo stroga disciplina. Kot zdravnik v V. coni, čeprav še meditinec, je imel enak položaj kot jaz pri nas. čeprav je delal v štabu cone, je lahko samo delil zdravila enotam, sicer pa je delal le po direktivah članov štaba. Zaradi tega je imel številne težave. Vendar so ga zelo upoštevali in cenili njegovo požrtvovalnost. Nismo ostali dolgo v štabu V. cone pod Risnjakom. Že drugi ali tretji dan po prihodu smo se vrnili nazaj v Slovenijo. Sli smo po isti poti, po kateri smo prišli. Najprej smo šli proti Sokolskim stenam na štab Primorsko - goranskega odreda. Tovariša, ki sta me spremljala, z menoj vred nista imela težkega tovora, saj smo odnesli le malo zdravil iz cone. Na štabu Primorsko - goranskega odreda sem našel znance, ki jih že dolgo nisem videl. Bili so Jaka (Oskar Šavli iz Maribora), ing. Pavle Žavcer in še nekateri. Tu so se ustavili na Poti iz Srbije v Slovenijo. Razveselil sem se posebno Jake, saj sva se poznala še kot študenta iz Maribora. Štab odreda je sklical zbor vseh partizanov, ki so bali v taborišču, in tovariši, ki so prišli iz Srbije, so zbranim pripovedovali o dogodkih, ki so jim bali priča na poti do sem. Jaka je pripovedoval, kako je bilo na maršu čez Igman, o katerem nismo ničesar vedeli. Pravili so nam o proletarskih brigadah, ki da so strah in trepet okupatorja, o četništvu in ustaškem te r°rju in o perspektivah naše borbe. Vsi smo jih z zanimanjem Poslušali, saj smo tako prvič slišali iz ust udeležencev o borbi drugih naših narodov, ki so se borili na drugem koncu okupirane Jugoslavije. Občutek, da nismo sami, nam je vlival zaupanje in voljo, da še naprej vztrajamo v boju. Na štabu sem ostal še kak dan, toliko, da sem pregledal vse, ki so se javili na zdravniški pregled. Še vedno niso imeli svojega zdravnika, pa so izkoristili mojo prisotnost, saj sem bil to pot že tretjič pri njih. Nisem jim smel niti mogel tega odreči. Tako sem se po več dneh vrnil z dolgega pešačenja brez Posebnega uspeha. Komandant Bračič je sklenil poslati po zdravila na Primorsko, v kraje, ki leže onstran Snežnika proti Ilirski Bistrici, že prej sem se o tem pogovarjal s Tinetom in Levčkom. Levček, ki je dobro poznal vasi in ljudi onkraj Snežnika, je rekel, da bo poskusil prek svojih znancev organizirati nabavo sanitetnega materiala. Patrola treh mož, ki jo je vodil Levček, se je neke noži v začetku oktobra odpravila po zdravila v Slovensko primorje Razen Levčka sta šla po zdravila še Tine in Tone. Šli so prek zastražene meje v Leskovi dolini in naprej skozi snežniške gozdove do Knežaka. Tam je Levček že od prej poznal nekaj ljudi, med njimi kmeta Franca Tomšiča, h kateremu je zahajal še pred vojno, ko je tihotapil konje. Počakab so kak dan ali dva. Medtem je France s pomočjo drugih terencev organiziral nabavo sanitetnega materia.a, tirane in oblačil. Težko obloženi so se možje srečno vrnili čez nekaj dni. Prinesli so mi precej več zdravil, kot sem pričakoval. Bilo jih je vsaj trikrat toliko, kot smo jih prinesli iz štaba V. cone izpod Risnjaka. Fantje so se dogovorili s Francem, da bodo še prišli po zdravila in naj jih zato pripravijo še za drugič. Tako sem končno uspel priti do prepotrebnega sterilnega obvezilnega materiala, do večjih količin vate, do dveh brizgalk za injekcije z različnimi iglami, do nekaj desetin različnih tablet, antitetaničnega seruma in predvsem kalcijevih ampul. Teh nam poslej res nikoli ni primanjkovalo. Vedno, kadar so mi kasneje prinesli zdravila, ampul kalcija ni manjkalo. Kmalu sem imel toliko zdravil, da vseh nisem več mogel imeti pri sebi. Moral sem jih spraviti na varno za kasneje Zgra dih smo si bunker za zdravila. Majhno vrtačo s premerom kake 3 m smo prekrili s trami, ki jih je bilo lahko najti v gozdu. Ob strani smo pustili primemo odprtino. Vse skupaj pa smo prekrili z zemjo, listjem in mahom, vmes pa še zavalili kakšno skalo, da tega mesta ni bilo mogoče razlikovati od okolice. Vhod v jamo je bil narejen posebej in pokrit s pokrovom, ki je bil kamufliran na isti način kot vse drugo. Ob vhodu smo zaga/HH jelko, da bi ga laže našli, ko bo zapadel sneg ali pa če bo moral po zdravila kdo, ki bunkerja ni dobro poznal. Tako je nastal prostor, visok kak dober meter. Vanj smo znosili presežek naših zdravil, da nam bodo služila kasneje, posebno pozimi, ko zaradi globokega snega ne bo mogoče prek Snežnika. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 V SUKAM 12- junija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. tetefon 22 20' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °9*asl, 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Prl Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Občinska šolska prireditev v Dolini V goriškem slov. Dijaškem domu Za naša prosvetna društva poletni čas sicer ni čas odmora, toda glavna sezona je vendarle mimo in zato so se tudi prijatelji slovenske prosvete v Borštu, ki se zbirajo okrog domačega društva «Slovenec», za sezonski likof zbrali v soboto na družabnem večeru in nekako neuradno zaključili svojo še kar pestro dejavnost, ki mu je, kot vsako leto, dal krono tradicionalni tridnevni praznik domačega vina. Zapel jim je seveda domači zbor, zadonela je harmonika in prijetno je bilo, kot je lahko samo med ljudmi dobre volje in poštene misli Slovo v Dijaškem domu V dolinski telovadnici je bila v soboto zvečer nadvse uspela občinska šolska prireditev, na kateri so sodelovale vse šole dolinskega didaktičnega ravnateljstva (Boljunec, Žavlje, Ricmanje, Boršt, Korošci, Domjo, Pesek, Mačkolje, Dolina). Za to priložnost je bila telovadnica polna občinstva in šolnikov, otroci pa so se res postavili z vrsto simpatičnih nastopov. Posebno je ugajal prizor o kmečkih uporih Društveni likof PD Slovenec v Borštu Goriška mladina ima v Dijaškem domu svoje naravno shajališče in zato bi za njeno telovadno akademijo, ki je bila v soboto popoldne, težko izbrali kak drug primernejši kraj. Na akademiji, ki jo je priredila komisija za dorašča-jočo mladino pri SKGZ ob sodelovanju športne zveze Dom, so nastopili najmlajši iz Gorice, Nove Gorice in Ljubljane L ritmičnimi in telovadnimi vajami. Goriške otroke sta pripravila za nastop Marija Če-ščutova in pa prof. Aldo Rupel. Na gornji sliki so vsi nastopajoči, na srednji trenutek med orodno telovadbo, na spodnji pa mala goriška cici-banka poklanja cvetje gostom iz Nove Gorice in Ljubljane Vzporedno z zaključkom šolskega leta, se zaključuje tudi šolski čas na osrednji in podružnici^ šolah naše Glasbene matice. Staršem in prijateljem mladine se predstavijo gojenci posamezno 1 v ansamblih in pokažejo, kaj so se naučili med letom. Ena takih zaključnih produkcij je b, v petek tudi v Nabrežini, kjer so nastopili gojenci šole, ki jo z velikim uspehom in požrtvovalnostjo vodi prof. Sergij Radovič (gojenci na gornji sliki). Nastopil je tudi harmonikarski ansamBe (spodaj), ki ga vodi Dorina Kante Zaključek pouka, zaključek (ali skoraj) življenja v dijaških domovih. Sobotni poslovilni večer v tržaškem Slovenskem dijaškem domu pa je bil tudi priložnost za lepo prireditev, na kaleri so poleg domske folklorne skupine nastopili instrumentalni ansambel «Po-mlad» iz Ricmanj in pa naš priznani pevski zbor «Vasilij Mirku s Proseka - Kontovela. V priložnostnih nagovorih sta ravnatelj doma Edvin Švab in predsednik domske skupnosti Rado Figelj poudarila neprecenljivi pomen Dijaškega doma za našo študirajočo mladino. V letošnjem šolskem letu je šlo skozi Dijaški dom v Trstu 86 gojencev od osnovne šole do univerze. Pa tudi družabno življenje je v domu zadobilo prav v letošnjem letu novega elana z ustanavljanjem Mladinskega centra, katerega sestavni del sta zaenkrat »Mladinski krožek« in pa domska skupnost, v bodoče pa se bodo vanj vključile še druge mladinske skupine. Na sliki zgoraj inštrumentaini ansambel iz Ricmanj, na sliki spodaj ravnatelj Doma Edvin Švab (govori) in predsednik domske skupnosti R. Figelj. O odkritju kipa Dragotina Ketteja v slovenski osnovni šoli v Ul. sv. Frančiška smo že izčrpno poročali. Bil je to res pomemben dogodek za slovensko šolo v središču mesta in prav je tudi, da je prav Kette, naš primorski rojak, dobil v njej svoj doprsni kip, saj je vrsto svojih najlepših pesmi napisal prav v času, ko je v Trstu, v neposredni bližini današnje šole, služil vojake. Za postavitev kipa gre priznanje v prvi vrsti staršem naših otrok, ki so sami nosili vse breme stroškov in s tem še enkrat potrdili svojo narodno zavest. Priznanje tudi učiteljem, ki so pripravili otroke za prireditev (slika zgoraj). Šolske oblasti so ob tej priložnosti poskrbele za obnovitev prostorov. Odkritju kipa in prireditvi so prisostvovali predstavniki šolskih oblasti s šolskim skrbnikom dr. Fidenzijem na čelu, občinska odbornica za šolstvo dr. Benni, pedagoški svetovalec prof. Sivec, predstavnik konzulata SFRJ Saša Gruden, učiteljstvo in starši. Mladost v zrelih letih Nekoč popolnoma slovenski Skedenj iz leta v leto nezadržno izgublja svoj prvobitni značaj. Kje so že časi pristnih škedenj skih «big» in naših mater, ki so jih v jerbasih nosile na še tople in dišeče? S težavo se nanje ohranja pri najstarejs' le še bled spomin, pri mladih niti ta ne. Zato je toliko pomem " nejša razstava, ki smo jo gledali v škedenjskem domu Jej*0 Ukmarja, na kateri je iz sicer mrtvih predmetov živo zaC*'bf0. pristna škedenjska starožitnost in nas ponovno spomnila na s venski Škedenj preteklosti Kip Dragotina Ketteja v slovenski šoli Škedenjska starožitnost «Kraška galerija® v Velikem Rapnu je odprla svoje prostore nestorju tržaških slovenskih slikarjev, Silvestru Godini iz Šked-nja, samouku, ki je ves zaljublje/i v naš mali svet, v naš Kras, našo pokrajino, brajde in vrtove, cvetje in tihožitje, pa seveda v svoj rodni Škedenj, ki ga opazuje z vrha svojega domovanja in zaznava njegov delovni in življenjski utrip. Človek se res lahko vprašuje, odkod temu človeku, ki se približuje devetdesetim letom svojega življenja še ves čil in svež, toliko energije in toliko življenjskega optimizma, da se mu lahko svet okrog njega tako neposredno in živo kaže na njegovih platnih, ves v sončni svetlobi in barvitosti, ki pogosto celo presega realnost. Bo zaradi njegovega značaja, bo zaradi srčne dobrote, ki je 'J njem? Na vsak način, ko boste v repenski bližini iskali hlad pod hrasti, stopite še v Kraško galerijo