PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. Gustale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 219 (9524) TRST, torek, 21. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. UGODEN ODMEV NA POZIV SINDIKALNE FEDERACIJE V VIDMU ZAČETEK OBRATOVANJA V TOVARNAH IN DELAVNICAH V PRIZADETIH KRAJIH Po nalogu komisarja Zamberlettija so bile zasežene vse stanovanjske prikolice pri proizvajalcih - Doslej se je izselilo v obmorske kraje okrog 70.000 ljudi VIDEM, 20. — Po petih dneh zadnjih močnih potresnih sunkov, ki so še povečali gorje ljudi na potresnem območju v Furlaniji in Beneški Sloveniji, se je danes začelo, čeprav ne v polni zasedbi, obratovanje v tovarnah, ki so jih popolnoma ali delno obnovili. Precejšen del delavcev se je adzval pozivu, ki so ga sindikalne organizacije naslovile na njih preteklo soboto po pogovoru, ki so ga imele z izrednim komisarjem Zamberlettijem. Sindikati so pozvali delavce, naj se vrnejo na delo, da se zagotovi na vseh delovnih mestih obratovanje in da se s tem pripomore k čimprejšnji obnovitvi porušenih krajev Kot poročajo, je prišlo danes v vsej videmski pokrajini na delo 80 odst. delavcev. Trenutno se delo odvija samo v dnevni izmeni, čeprav Je od 30 do 40 0dst. trgovcev in trgovskih pomočnikov prišlo na delo, f.na Prizadetem območju v videm-i posrajini ugotavlja še vedno prejšnje pomanjkanje živil, predvsem zanidi zapore trgovin. udi v ožjem območju prizadetem rn •P°rfresu' se pravi v industrijski »m Osoppa in Tolmeča je bilo danes1 navzočih na delu od 30 do 90 odstotkov delavcev. Najbolj je bilo o- mejeno delo v podjetjih pri Osoppu, ščih proizvajalcev. Obenem je komi kjer je mnogo delavcev pospremilo družine, ki so se izselile v obmorske kraje. Prav tako so danes sporočili, da je do sedaj našlo streho v Lignanu, B'bioneju, Gradežu, Jesolu in Caor-lah od 60 do 70.000 ljudi. Čeprav so uradni podatki znatno nižji, vendar ugotavljajo, da je prišlo s prizadetega območja v obmorska mesta mnogo prebivalcev z lastnimi vozili, ki so se nastanili pri sorodnikih in prijateljih. Računajo, da je še vedno 20.000 ljudi na prizadetem območju, ki so ostali v šotorih ali v zasilnih bivališčih in ki nočejo zapustiti svojega rodnega kraja. Na poziv predsednika deželnega sveta na vse ostale deželne uprave, naj. pošljejo čim več stanovanjskih prikolic, lesenjač in montažnih hiš, je prišlo v zadnjih dneh na prizadeto območje večje število stanovanjskih prikolic. Pristojna oblast jih daje najprej kmetom, ki morajo opraviti delo na polju in delavcem, ki so ostali na delovnem mestu. Da bi zagotovili čim več stanovanjskih prikolic stanovalcem brez strehe, je izredni vladni komisar Zamberletti odredil, potom prefektov, zasego vseh stanovanjskih prikolic v skladi- .................n.................... SLOVESNOST na ZUNANJEM MINISTRSTVU SFRJ J I ■ N ■ g> I ■ H H ki so pripravili sporazume med Jugoslavijo in Italijo “E0™AD. 20. — V zveznem tajni"''11. if.zunanie zadeve je bila da-. prhoznostna slovesnost, na ka-ten Je zvezni tajnik Miloš Minic iz- nia , Vi1S0 Miša Pavičevič, pred-norisv 1 skuPščinskega Odbora za gos-tltr, s e odnose s tujino Boris Šnu-za 7 Potaainil' v zveznem tajništvu nrpri unanie zadeve Novak Pribičevič, P’easedmk komisije CK ZK Sloveni- čivnik mednaria lahko uporabljajo baskovski jezik in zastavo pri opravljanju svoje funkcije. VELIKA LETALSKA NESREČA V TURČIJI 154 potnikov in članov posadke mrtvih Med mrtvimi potniki tudi 85 Italijanov Po neuradnih podatkih pa naj bi bilo v letalu 88 italijanskih državljanov Turško letalo je prevažalo predvsem italijanske in nemške turiste v Antalyo Del letala, ki se je včeraj ponoči ponesrečilo v Turčiji. Pri nesreči je bilo vseh 154 potnikov in članov posadke mrtvih. Med potniki je bilo največ Italijanov. (Telefoto ANSA) NA MNOŽIČNEM ZBOROVANJU V NEAPLJU OB ZAKLJUČKU PRAZNIKA «UNITÀ» RIM. 20. — Vlada bo na jutrišnji seji obravnavala predvsem vpraša- j nje potrošnje energetskih sredstev in preosnove proizvodnje italijanske industrije. O tem bosta poročala minister za proračun Moriino in minister za industrijo Donai Cattin. Pričakujejo, da bodo na seji govorili zlasti o omejitvi porabe naftnih derivatov in električnega tokà. Poleg tega bo vlada proučila večje število zakonskih osnutkov, ki so bili že predloženi parlamentu, a so zaradi prekinitve zakonodajne dobe zapadli. Obrambni minister pa bo predložil zakonski osnutek z načrtom za obnovitev oborožitve in tehničnih naprav vojske in letalstva za skupno 2400 milijard lir izdatkov v prihodnjih desetih letih. Kissinger ponovno na obisku v Lusaki LUSAKA, 20. — Ameriški državni tajnik Kissinger se je vrnil iz Pretorie v Lusako potem ko se je v južnoafriškem glavnem mestu pogovarjal o reševanju krize v Rodeziji, Namibiji in tudi v sami Južni Afrikj 2 Vorsterjem in rodezijskim premierom Janom Smithom. V Lusaki se je Kissinger že sestal z zambijskim predsednikom Ka-undo, kateremu je pojasrpl, kako so potekali njegovi razgovori v Pretorii. še posebej je ameriški državni tajnik skušal dopovedati, da sklepi, ki so bili sprejeti v Pretorii spadajo v okvir zahtev, ki sta jih postavila Kaunda in Nyerere posebno glede Rodezije. Kot se zdi, se je Smith sprijaznil z zamislijo, da bo v Rodeziji BERLINGUER OPOZORIL DA BREZ DOGOVORA S KOMUNISTI NI MOGOČE VLADATI V ITALIJI Z dvojnim vodstvom Moro-Zaccagnini naj bi se KD pripravljala na težavno in zapleteno soočenje z leviipi in laičnimi strankami Tajnik KPI Berlinguer NEAPELJ, 20. — Ogromna množica, več stotisoč ljudi, je sledila ob zaključku osrednjega festivala «Finità» zaključnemu zborovanju tajnika KPI Berlinguerja. Njegovo zborovanje je bilo tembolj pomembno, ker je — prvič po nastanku Andre- Huda železniška nesreča pri Ljubljani Na postaji Preserje nedaleč od Ljubljane se je včeraj zjutraj pripetila strahotna železniška nesreča, ki je zahtevala 18 človeških življenj, okrog 30 ljudi pa je bilo huje in lažje ranjenih. Nesrečo je zakrivil strojevodja mednarodnega brzca «direct Orient», ki pred postajo ni spoštoval rdeče signalne luči in silovito treščil v krajevni vlak, ki je peljal iz Sežane v Ljubljano. Žrtve hude nesreče so v glavnem domačini, delavci, ki so se z jutranjim vlakom peljali v službo v Ljubljano. Zaradi nesre če je bil promet na odseku Preserje -Ljubljana prekinjen za deset ur. Na sliki: lokomotiva «direct orienta», ki je dobesedno razklala prvi vagon potni šl ega vlaka. Poročilo na zadnji strani. ottijeve vlade — ponovil temeljna stališča KPI do vlade in sedanje politične perspektive. Berlinguer je v začetku spregovoril o smrti Maocetungn in odnosih italijanske partije s kitajsko, takoj zatem pa je prešel k perečim političnim problemom. Dejal je. da je v Italiji brez komunistov nemogoče vladati, vendar KPI ne prevzema odgovornosti za dejanja vlade, pri kateri ni neposredno udeležena. Zahteval je. naj to upoštevajo tudi druge politične sile. kajti KPI bo dopuščala obstoj vlade toliko časa, dokler bo ta sprejemala, zahteve ljudskih in delavskih slojev, sicer pa lahko pokaže tudi «kremplje opozicije». Prav, zato pa ne bo KPI nehala opozarjati javno mnenje na dejstVo, da je sedanja vlada prehodnega značaja in vsekakor neustrezna za Italijo, Osnovni cilj ostaja, je dejal Berlinguer, nova vladna koalicija, v kateri naj bodo komunisti ustrezno prisotni. S stališči Berlinguerja, ki je mestoma bil oster in je jasno dajal razumeti, da si nihče, ne Andreotti niti drugi, ne morejo domišljati, da so komuniste «kupili v vreči», mora voditi račune predvsem KD. Tu prihaja že do izraza spoznanje, da je neizbežno novo vodstvo «v dvoje»: Moro in Zaccagnini. Ta novo vodstvo je medtem že blagoslovil Fanfani, ki. je sporočil, da je pripravljen prepustiti predsedstvo stranke Aldu Moru, čeprav je postavil tudi nekaj svojih pogojev. V kratkem bo ■ vsedržavni svet KD moral zamenjati nekatere' člane vodstva in Fanfani zahteva, naj- v vodilno skupino vstopi tudi’’ njegov «miljenček» Giovanni Gioia. nekdaj nesporni «boss» na Siciliji. Mnogi se sprašujejo, ali ni to provokacija senatorja iz Arezza. ki predlaga poleg «ljudskega» Zaccagninija in «mislečega» Mora tudi mafijca. Nekateri so zato celo, mnenja, da je z Gioio senator Fanfani vrgel Moru težko poleno pod noge. Moro vsekakor molči in čaka, kdaj ga bo «stranka poklicala». Zaccagnini se je medtem srečal s predsednikom vlade Andreottijem, kar je razumljivo, saj zadnje polemike v stranili zadevajo tudi njegovo kožo. Baje je, Andreotti izrazil željo, da bi Zaccagniniju pustili, naj mirno o-pravlja svojo tajniško funkcijo. Vsekakor se večini zdi, da se morajo stvari v KD še malo razčistiti. To bomo razumeli še pred s'cjo vsedržavnega sveta 7. oktobra in sicer na skorajšnjem «seminarju» parlamentarcev večinske stranke, ki se ga bodo udeležili tudi voditelji vseh struj. Na predlog o obujanju Mora v Saint Vincentu so vsekakor ostro reagirali dorotejci. V njihovem sporočilu je rečeno, da «se obnavljajo plesnivi obredi, ko obnavljalci stranke nimajo poguma, da bi svojim besedam dodali tudi dejanja». Moro naj bi torej postal predsednik KD. Toda ne gre za «častno funkcijo», če levice predlagajo ustanovitev nekakšnega «politbiroja», v katerem naj bi Moro krmaril stran ko v zapleteni in. težki proces so očenja z vso levico in laiki. CANDIDA CURZ1 Potrjena smrt fašista Nardšja PALMA DE MALLORCA, 20. -Španske oblasti so tudi uradno potrdile, da je znani fašist Gianni Nardi umrl pri prometni nesreči. Nardija so, kot znano, dolžili sodelovanja pri umoru komisarja Calabresi j a. Čuden potek sodne obravnave proti Margheritu PADOVA, 20. — Vojaškim sodnikom, ki vodijo razpravo proti kapetanu Margheritu, ni po godu, da bi prihajale pred sodni zbor priče, ki bi lahko dokazale resničnost obtožb «stotnika - sindikalista». Tako so odbili zahtevo stotnikovih branilcev, naj bi zaslišali več prič. Med temi tudi priče o pretepu tržaškega fotografa Ferrari ja. Pač pa so bili v zadregi, ko se je sodišču javil neki agent «celere», De Marco po. imenu, in povedal, da so zares uporabljali «okrepljene» tol kače in izzi vaške frače med demonstracijami. Da bi njegovo pričevanje, ki je med javnostjo ustvarilo globok vtis, so iz Furlanije na vrat na nos pripeljali nekega drugega agenta, ki je to pričevanje demantiral. Pa še to s tako zapleteno in bTokratsko frazo, kot če bi se je naučil na pamet. Mar-gheritovi branilci niso niti skrivali svoje nejevolje za takšno početje vojaškega sodstva. V Rimu manifestacije proti konkordatu RIM, 20. — Nekaj tisoč ljudi se je udeležilo pohoda, ki ga je radikalna stranka priredila ob obletnici zavzetja Rima izpod papeške oblasti. Pohod je bil v znamenju nasprotovanja konkordata med državo in cerkvijo. Odposlanstvo demonstrantov je nato odšlo na Kapitol, kjer je napredna mestna uprava pripravila svečanost v isti namen, župan Ar-gan je, med drugim, poudaril pomen sodelovanja različnih miselnih struj in ustanov, od občine do cerkve, pri ohranjevanju «zgodovinskega Rima». Pred njim je senator Spadolini obširno govoril o nujnosti revizije konkordata. j ANKARA, 20. — Preteklo noi ob 23.14 po krajevnem času), se ! pravi ob 00.14 danes po našem I času, je prišlo kakih 150 km od j Ankare do strahotne letalske ne-; sreče. Letalo «boeing 727» turšek letalske družbe, ki je letelo iz Milana prgko Rima in Instambula v Antalyo je treščilo na tla. 154 potnikov in članov posadke je bilo mrtvih. Po prvem pričevanju očividcev, naj bi letalo pri Isparti na hribovitem področju eksplodiralo v zraku. Nekateri pa domnevajo, da je letalo treščilo v goro. Po podatkih nadzornega stolpa bližnjega letališča je letalo letelo v višini med 13.000 in 12.000 čevljev Med potniki je bilo 85 Italijanov, ki so potovali v Antalvo v italijansko turistično naselje «Valtur». Italijansko veleposlaništvo v Ankari ie nocoj sporočilo prvih 78 imen italijanskih državljanov, ki so izgubili življenje pri katastrofi. Bojijo pa se, da bo to število naraslo na 88. Tudi turško ministrstvo daje trenutno obe verziji nesreče. Po pričevanju očividcev, naj bi letalo eksplo. diralo in se vnelo v zraku. Po drugi strani pa domnevajo, da sc je letalo- prezgodaj spustilo prenizko in da je zaradi tega treščilo v goro Karatepe visoko 2200 metrov. Ostanki žrtev in razbitine letala so raztreseni na površini 2.001 kv. m. Takoj po nesreči so prispeli ] prvi reševalci, ki se jim je pred-| stavil pred oči tragičen prizor Povsod razbitine in človeška trupla. Še-I le ob zori pa so začel; spravljati j žrtve. j Nesreča se je pripetila nad go-, ratim področjem in je bilo zato de-I lo reševalcev precej otežkočeno. Med žrtvami so v večini Italijani in Nemci. To je druga letalska tragedija v tem mesecu. Nedavno sta nad Zagrebom tičiii jugoslovansko in britansko potniško letalo v višini'10.000 metrov. Pri nesreči je bilo 176 mrtvih. Do sedaj je bilo največ človeških žrtev (345) pri nesreči turškega letala DC-10, ki .je strmoglavil na tla kmalu po vzletu s pariškega letališča 3. marca pred dvema letoma. Današnja nesreča pa je ena najhujših, pri kateri so bili žrtve italijanski državljani, in je sicer na drugem mestu no hudi nesreči, ki se je pripetila 5. maja leta 1972 pri Palermu, kjer ie DC-8 trčil v goro v bližini letališča in pri kateri je zgubilo življenje 115 ljudi. Nocoj so sporočili, da so med razbitinami letala našli tudi «črno skrinjico», ki registrira vse podatke o letenju. Menijo, da bodo lahko iz tega, kar je zabeleženega točno določili vzrok nesreče. lliiiiKiiiiiiiiniiiaiiiiii 111111111111 m iiiiiiit im mi mi mi limili m imuiii 1111111 m n iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiillM PO 44 LETIH NEPRETRGANE OBLASTI Poraz socialdemokratov na švedskih volitvah Zmagala je koalicija meščanskih strank, ki bo predlagala kmečkega samouka Faelldina za novega premiera STOCKHOLM, 20. - Po 44 letih se je zgodilo to, kar se je mnogim v Evropi zdelo skoraj nemogoče: na švedskem je bila socialnodemokratska vlada poražena in jo bo oktobra zamenjala zmerna vlada, sestavljena iz koalicije konservativcev, liberalcev in centristov. Dosedanji premier, izobraženi in radikalni Olof Palme je že napovedal svoj odstop, medtem ko je prav tako gotovo, da bo novi predsednik vlade kmet in samouk Thorbjoern Faelldin. Volilni izidi sicer niso dokončni, ker še niso sešteli 47 tisoč glasov oddanih po pošti, vendar je že jasno, da je koalicija «meščanskih» strank prejela 50,7 odstotka, koalicija socialdemokratov in male švedske KP pa 47,6 odstotka. V novem švedskem parlamentu bo odslej sedelo 55 konserzajivcev, 86 centristov, 39 liberalcev (skupaj 180) ter ' 152 socialdemokratov in 17 komunistov. Vest o porazu socialdemokracije na Švedskem je nemudoma odjeknila v ostalih evropskih prestolnicah, posebno pa v Bonnu in Parizu, kjer si zmerni krog-; obetajo protiudarec na skorajšnjih zahodnonem-ških volitvah in, zakaj ne, tudi na bodočih francoskih političnih volitvah. Resnici na ljubo pa je treba iskati razloge za poraz vlade Olofa Palmeja v» notranjih razmerah. Gotovo je. na primer, da socialdemokrati niso šli v korak z razvojem dogajanja, ko so zavrgli sistem deželne decentralizacije in vztrajali pri centralistični in strogo birokratski vladi. Znano je. na primer, da se Šved rodi in prejme številko, ki ga spremlja do smrti skozi meandre zapletenega, čeprav uspešnega, sistema socialnega skrbstva, dela, obdavčevanja itd. Drugi dejavnik socialdemokratskega poraza pa je bilo «ekološko» vprašanje. Za okrepitev industrializacije švedske je vlada pripravila načrt za postavitev nadaljnjih 8 jedrskih central. Trenutno jih švedska ima pet. Proti temu se je izrekla predvsem centri-stična kmečka stranka bodočega premiera Faelldina, ki je govorila o nevarnosti radioaktivnega žar-čenja. Delavci na območju, ki je bilo hudo prizadeto po potresu, so ugodno odgovorili na poziv sindikalne federacije, naj se v čim večjem številu vrnejo na delo. ' Tudi v najbolj prizadetih krajih se je obratovanje v tovarnah in delavnicah obnovilo in je bilo navzočih od 30 do 90 odstotkov delavcev. Kot poročajo, se je do sedaj izselilo v obmorske kraje približno 70.000 ljudi, 20.000 pa jih je še vedno ostalo v šotorih in zasilnih bivališčih, ker nočejo zapustiti svojega rodnega kraja. Vladni komisar je včeraj odredil zasego vseh stanovanjskih prikolic pri proizvajalcih, obenem pa je zaprosil v'Jado, naj zamrzne cene stanovanjskih prikolic v vsej Italiji. Preteklo noč ob 00.14 po našem času je med Ankaro in Antalyo strmoglavilo letalo, ki je vozilo italijanske in nemške turiste. Pri nesreči je bilo vseh 154 potnikov in članov posndke mrtvih. Med njimi je gotovo bilo 85 Italijanov. Bojijo pa se, da bo to število naraslo na 88. O-čividci so povedali, da je letalo eksplodiralo v zraku. Po drugih vesteh pa domnevajo, da je treščilo v 2200 metrov visoko goro. Nki kraju nesreče so trupla nesrečnih potnikov in razbitine letala raztresena na površini 2000 kv. metrov. Tajnik KPI Berlinguer je posvaril druge stranke, predvsem KD, naj ne računajo preveč dobrohotno potrpežljivost KPI. Res je, da so komunisti omogočili obstoj Andreottijeve vlade, je pa prav tako res, da menijo, da je ta vlada le prehodnega značata. Samo neposredno sodelovanje komunistov v vladi lahko obrodi pozitivne sadove, ja poudaril Berlinguer in potrdil, da je to glavni cilj partije. Dotlej pa bo skrbno zasledovala dejavnost vlade in bijt pripravljena, da po potrebi pokaže tudi «kremplje opozicije», če ne bo upoštevala interesov delovnih ljudi. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK DANES SE SESTANE DEŽELNI SVET Poziv KPI in PSI za deželno vlado demokratične enotnosti Na zatožni klopi neustreznost in zamudnost akcije centri-stičnega odbora - Comellijevo poročilo o vladnem zakonskem odloku Deželni svet, ki se bo ponovno se- tonomije, brez katere si ni mogoče udeležili tudi predstavniki pokrajin- Iz Ilirske Bistrice na obisku v Rižarni stal danes zjutraj, bo še enkrat razpravljal o problemih potresa, ob upoštevanju katastrofalnih posledic nedavnih potresnih sunkov, pa tudi zadnjega vladnega ukrepa v korist naše dežele. Sejo, ki hi morala biti že včeraj, so prenesli za en dan prav zaradi tega, da bi deželni svetovalci lahko dodobra proučili besedilo vladnega zkonskega odloka. Današnja seja se bo začela s poročilom deželnega odbora (predsednik Comelli se je pred dnevi vrnil z rimskih pogovorov z Andreottijem in drugimi člani vlade), sledila pa bo razprava, v katero bodo predvidoma posegli predstavniki vseh političnih skupin. Ni težko predvideti, da bo ta razprava, kot ona, ki je bila pred dvema tednoma, dokaj razburkana in da se bo deželna uprava še enkrat znašla na zatožni klopi zaradi neučin- Poziv solidarnostnega odbora za Benečijo Po zadnjih potresnih sunkih v Beneški Sloveniji nujno potrebujejo čim večje število prikolic. Zato pozivamo vse lastnike prikolic, naj jih dajo na razpolago do pomladi. Razpoložljivost prikolic naj lastniki javijo odboru na telefonsko številko 793-167. • * * Istočasno pozivamo vse, ki bi lahko, v primeru, da se to izkaže za potrebno, sprejeli potre-sence iz Beneške Slovenije pod streho in jim nudili oskrbo, naj se prav tako javijo na telefonsko številko 763-167 od 9. do 12. ure. # # # Uredništvo Primorskega dnevnika ponovno vabi vso slovensko javnost v zamejstvu, da prispeva v sklad Primorskega dnevnika za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Prispevke sprejemamo na tekočem računu v Tržaški kreditni banki št. 1840 ter v uredništvu P. d. v Trstu in Gorici. zamišljati nove faze razvoja in na- j skega tajništva CGIL - CISL - UÌL. predka.» Sicer pa KD, PSDI in PRI j Osrednje poročilo je imel predstav- ~~ ’----- ' ' ' ' nik tovarniškega sveta Longo, ki je delavcem in sindikalistom opisal položaj, v katerem se sedaj nahaja tovarna. Po kratkem govoru sindi na koncu potrjujejo obvezo večine v deželnem svetu, da poišče najširše konvergence z vsemi «avtentično demokratičnimi ir avtonomističnimi silami» glede programa rekonstrukcije, kot tudi voljo, da «korektno valorizirajo vsak prispevek» v okviru deželnega sveta. V pričakovanju današnjega zasedanja deželnega sveta se je včeraj sestal deželni odbor, kateremu je predsednik Comelli poročal o vsebini vladnega zakonskega odloka, kj ga je včeraj objavil Uradni list. Comelli je med drugim poudaril, da je vlada vnesla v odlok nekatere zahteve, ki so jih izrekle dežela sama, druge krajevne uprave, župani in sindikalne organizacije in ki so bile orisane tudi načelnikom parlamentarnih skupin med njihovim nedavnim obiskom v Furlaniji. Med posameznimi točkami vladnega odloka je Comelli predvsem omenil nekatere še posebno važne, kot na primer nadaljnjo odložitev davčne prijave in plačevanja vsakršne državne pristojbine do 31. marca prihodnjega leta, o-prostitev davka na dodatno vrednost (IVA) do konca prihodnjega leta za vse materiale, ki so potrebni za popravila in rekonstrukcijo, zvišanje sredstev na razpolago FR IE za gospodarske pobude in kredite produktivni dejavnosti ter državno jamstvo za kredite FRIE prizadetim podjetjem za obnovo njihove dejavnosti. Predsednik deželnega odbora je tudi podčrtal obvezo, ki jo vsebuje odlok, da bi vsaki prizadeti občini poskrbeli občinskega tajnika, kot tudi nakazilo 15 milijard lir za kritje dolgov prizadetih občin. Deželni odbor je pozitivno ocenil vladni odlok s pripombo, da bodo nakazana sredstva zadostovala le za sedanjo emergenčno fazo in šele za začetek rekonstrukcije, nato pa je zagotovil vladnemu komisarju Zamberlettiju popolno pripravljenost dežele za najtesnejše sodelovanje. Končno je odbor tudi poudaril potrebo, da se takoj po najbolj nujnih emergenčnih posegih začne s pripravo posebnega zakona o rekonstrukciji, ki naj vlije prizadetemu prebivalstvu poguma in zaupanja v preporod Furlanije. listov Crucattija in Treua se je razvnela obširna razprava, med katero so odločili, da bodo priredili protestno manifestacijo v-solidarnost z delavci prizadete tovarne. Manifestacija, kateri se pridružuje tudi koordinacijski odbor krajevnih ustanov, bo jutri zjutraj po mestnih ulicah. Začela pa se bo ob 8. uri na Trgu De Gasperi. V prihodnjih dneh pa so načrtovali stavko kategorije tekstilnih delavcev, poleg tega pa bodo sindikalno akcijo še razširili tako, da bodo o tovarni Calza Bloch razpravljali v vseh tovarniških svetih in tako prikazali ta problem vsemu tržaškemu prebivalstvu. Po poletnem premoru opažamo zadnje tedne v Rižarni spet večje skupine obiskovalcev, ki prihajajo iz raznih krajev Itglije, zlasti iz Toskane, Emilije - Romagne, Lombardije, Veneta in Piemonta. Marsikatera skupina nadaljuje pot v Slovenijo, da si ogleda. Postojnsko jamo partzansko bolnišnico «Franja». Med izletniki je vedno dober del mladine, za šolsko mladino, pa organizirajo Skupina iz Ilirske Bistrice v Rižarni obisk Rižarne, ob koncu šolskega leta, vodstva raznih šol. Tudi iz sosedne Slovenije jò vedno več obiskov posameznikov in organiziranih skupin. Tako si je v nedeljo dopoldne ogledala Rižarno in se poklonila žrtvam skupina bivših borcev, svojcev padlih in upokojencev iz Ilirske Bistrice, katerim je okisal zgodovino ih pomén tega uničevalnega taborišča časnikar Albin Bubnič. Popoldne so odšli v Do- lino, kjer so si ogledali občinski spomenik in se poklonili padlim, v imenu VZPI - ANPI pa jih je pozdravil Dušan Lovriha, ki jim je na kratko prikazal delež prebivalstva dolinske občine v NOB in v nadaljnjem boju za naše narodnostne pravice. Ob povratki, so se u-stavili tudi na strelišču pri Opčinah ter počastili spomin na Pinka Tomažiča in tovariše ter 71 ustreljenih talcev. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma GEORGES FEYDEAU Champignoi ali vojak po sili (voudeville v treh dejanjih) Prevod Janez Negro Besedilo pesmi Miroslav Košuta Scena Ing. Niko Matul Kostumi Ksenija Jeričevič Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Režija MARIO URŠIČ V petek, 24. septembra, ob 20.30 - Abonma red A - premierski. V soboto, 25. septembra, ob 20.30 - Abonma red B - prva sobota po premieri. V nedeljo, 26. septembra, ob 16. uri - Abonma red C - prva nedelja po premieri. kovitosti in zamudnosti njene akcije po 6. maju. Pričakovati je, da bosta obe delavski stranki ponovili svoje hude, toda utemeljene kritike na račun Comellijevega odbora, ter še enkrat predlagali sestavo novega odbora, v katerem naj bi bile zastopane vse demokratične sile naše dežele, tako da bi lahko resnično užival podporo in zaupanje celotnega prebivalstva. Te predloge so potrdili tudi na nedavnem videmskem srečanju med deželnima tajništvoma KPI in PSI ob navzočnosti načelnikov obeh svetovalskih skupin v deželnem svetu. V sporočilu, ki so ga objavili po srečanju, so med drugim pozitivno ocenili ponovno imenovanje izrednega vladnega komisarja, pa tudi pr ve ukrepe, ki jih je podtajnik Zam-berletti sprožil. KPI in PSI sta zato poudarili, da je treba zajamčiti začasnost preselitve potresencev v obmorske letoviščarske kraje in vzpostaviti primerne zveze za o-hranitev stikov med potresenci in njihovimi domačimi kraji. Prav tako je treba pospešiti postavljanje montažnih hiš, medtem ko se ne smejo ponoviti napake in zamude teh štirih mesecev po potresu. Obe stranki poudarjata vlogo krajevnih avtonomij v akciji za rekonstrukcijo porušenih vasi, pa tudi potrebo po stalnih posvetovanjih med vladnim komisarjem in demokratičnimi političnimi silami. Tajništvi obeh strank si pridržujeta oceno zadnjih vladnih ukrepov (ko je prišlo do sestanka, še ni bilo objavljeno besedilo zakona), menita pa, da ti delni ukrepi ne smejo zavirati priprave zakona o rekonstrukciji, ki se ga morata parlament in vlada v najkrajšem času lotiti Glede vloge dežele, ki jo je politika KD hudo okrnila, kot je rečeno v poročilu, se obe stranki zavzemata za globalno preobrazbo linije, strukture in upravnih metod dežele in torej za novo deželno vlado enotnosti in solidarnosti, v kateri naj bodo zastopane vse demokratične sile, ki naj bo povezana z vsemi družbenimi silami in sposobna mobilizirati vse deželne energije. KPI in PSI zato pozivata vse demokratične politične sile za ob novo in krepitev enotnosti z novim deželnim dogovorom, ki naj zagotovi Furlaniji - Julijski krajini trdno perspektivo preporoda in razvoja. Končno obe delavski stranki izjavljata pripravljenost, da prispevata k sestavi enotnih odborov v vseh občinah, ki jih je potres prizadel. Poziv socialistov in komunistov pa je naletel na gluha ušesa. V poročilu, ki so ga objavili po srečanju med deželnimi tajništvi KD, PSDI in PRI, se pravi treh strank, ki sestavljajo deželni odbor, je celo govor o nekakšni načrtni akciji za diskreditiranje deželne uprave, ki naj bi jo vodile «nekatere politične sile». Prav ta akcija pa po mnenju treh deželnih tajništev onemogoča poglabljanje problemov ter ogrož; samo koristnost skupnega sprejemanja odgovornosti za začetek rekonstrukcije; «nepremišljene in mstru-mentalne ocene — je še rečeno v poročilu o sestanku treh strank — ki ne upoštevajo v celoti veličine in zapletenosti problemov, lahko povzročijo nevarno ošibitev deželne av- Bino Zacchigna, ki so ga roparji ranili Jutri zjutraj........... velika manifestacija za Calzo Bloch Včeraj se je v tovarni Calza Bloch sestal koordinacijski odbor industrijske cone skupno s sindikalnimi predstavniki drugih tovarniških obratov, da bi skupno razpravljali o strategiji sindikalnega boja v podporo zahtev delavcev te tovarne. Seje so se lliiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliliiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiilIl S KONFERENCE V TRŽAŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI Problematika zavarovanja kontejnerskih prevozov Potreba po novih zavarovalnih normah; bi bile izraz statističnih študijev ki V prostorih tržaške trgovinske zbornice se je včeraj pričela mednarodna konferenca o tehničnih problemih zavarovanja kontejnerskih prevozov, ki se je udeležuje nad 70 strokovnjakov iz 15 držav. Predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi je v uvodnem govoru orisal probleme kontejneriza-cije, ki zahteva strukturalne spremembe v pristaniščih in v konceptih ladijskih gradenj. Omenil je racionalnost in hitrejšo dobavo s kontejnerskim prevozom, saj se poenostavi vsa pot od proizvajalca do odjemalca. Po govorih tržaškega župana in deželnega odbornika za prevoze, ki sta predvsem govorila o vlogi Trsta v mednarodnem prometu, in inž. Colauttija, direktorja tržaške pristaniške ustanove, je predsednik mednarodne ustanove za gospodarske in zavarovalne študije iz Genove dr. Padoa predvsem zahteval poglobitev in razčiščenje šibkih strani kontejnerskega prevoza v sodelovanju z zavarovalnimi družbami. Generalni direktor «Italcantieri» inž. Lippi je orisal tehnične probleme zavarovanja kontejnerskih ladij, ki predstavljajo v večini primerov zmanjšanje globalne nevarnosti, pojavljajo pa se novi riziki in posebne vrste okvar, ki lahko do skrajnosti bremenijo zavarovalnice. Zanimiv je bil tudi poseg predsednika STIMAT, ki je govoril o kontejnerizaciji v kmetijstvu. Italija naj bi bila po njegovih besedah, «sredozemski pomol Evrope», predvsem za sadje in povrtnino. Dr. Giovannini, ravnatelj «Assicurazioni Generali», je orisal celotni problem z zornega kota zavarovalnic. Med drugim je dejal, _ da kažejo dosedanje izkušnje zmanjšanje rizikov, če so posamezni prevozni procesi med seboj tesno povezani. Sledila je živahna in zanimiva razprava, v popoldanskih urah pa so nadaljevali z razpravo. Najprej je govoril član zveze zavarovalnic iz Londona Reynardson, ki je podal pregled zavarovalnih pogodb in nakazal problem odgovornosti pri okvarah. De legirani upravnik tržaške družbe SASA Samaestri je prikazal premajhno statistično znanje, ki ga predstavlja kontejnerski prevoz, saj bi bili v primeru brodoloma istroški za zavarovalnice neprimerno večji kot pri klasičnih primerih prevoza. Inž. Ca-ranti je prikazal mnenja proizvajalcev kontejnerjev in njihove načrte po standardizaciji in omejitvi vseh rizikov glede na konstrukcijo. Pooblaščeni upravnik zavarovalnice «Hansa Marine» iz Stockholma inž. Schalling je govoril o zavarovalnem kritju pri kontejnerjih, nasprotoval je nekaterim mnenjem poročevalcev glede problemov lastnika tovora. Zadnji poročevalec, belgijec Aloy, je prikazal celotni problem kontejnerjev z vidika rečne plovbe. Konferenca bo nadaljevala z delom danes ob 9. VČERAJ POPOLDNE V STROGEM MESTNEM SREDIŠČU 128 milijonov lir ■ plen do potankosti preračunanega ropa v Tržaški hranilnici 4 zamaskirani in oboroženi roparji vdrli skozi stranski vhod v podružnico hranilnice v Ulici Carducci, zaprli uradnike v blindirano varnostno sobo ter se nemoteno oddaljili Trst je vselej veljal za mesto, kjer se ni bati hujših primerov kriminala, kot so veliki in krvavi ropi, u-grabitve in podobna dejanja, ki nasprotno dan za dnem polnijo črno kroniko časopisov v vseh večjih italijanskih mestih. Naše mesto je brez širokega zaledja, smo vselej trdili, in ima premalo varnih izhodov, da bi si roparji in ugrabitelji upali izvesti večje kriminalne podvige. Če je to dejansko doslej veljalo (v zadnjih letih smo zabeležili le manjši rop v neki banki v industrijski coni), je včerajšnji rop v strogem mestnem središču in pri belem dpe-vu, to mnenje postavil na glavo. Štirje zamaskirani in oboroženi roparji so namreč stopili v podružnico št. 2 Tržaške hranilnice v U. Carducci, to je nasproti Ul. Coroneo, žaprfr "nradniké 'v hià jhnó 1 btìndira-no sobo ter se nemoteno oddaljili z okrog> 128imilijoni -plena. -Včerajšnji rop brtehko zato imenovali- rop stoletja za naše mesto, saj se pri nas še ni primerilo nekaj podobnega. Ko so popoldne obvestili s kvesture našo redakcijo, da se je v središčni in najbolj prometni ulici, kakršna je v Ul. Carducci, primeril rop, smo najprej pomislili na običajen podvig kakega diletanta, ki je kakemu bančnemu uradniku iztrgal torbo z denarjem, kar se je pač v Trstu že pripetilo. Ko smo se nato napotili v mestno središče, pa nam je že sama velika množica, ki se je bila zbrala pred glavnim vhodom hranilnice, narekovala, da se je pripetilo nekaj nenavadnega. Nenavadno je bilo že to, da nas agenti na straži pred vhodom niso kot kroniste pustili v notranjost banke, čeprav so bili v banki že drugi kronisti. Kot je to dejstvo po eni strani vredno protesta, v kolikor je bila prepoved kršitev časnikarske pravice do informacije in očitna oblika diskriminacije do nekaterih kronistov in fotografov, tako je bilo po drugi strani dokaz, da gre za nekaj povsem nenavadnega tudi za tukajšnje varnostne organe. Ko so nam končno dovolili stopiti v banko, je našo pozornost najprej pritegnil brkati moški srednjih let z rano na čelu ter z okrvavljeno srajco. To je bil 43-letni Dino Zacchigna, iz Ul. Catraro 6, glavni u-radnik bančne podružnice, ki je v odsotnosti podravnatelja banke odv. Ernesta Battigija - Starila začasno izvrševal tudi njegove funkcije. Sam Zacchigna nam je povedal, da ga je eden od banditov udaril s cevjo pištole po glavi, ker se mu je sprva upiral in ni hotel odpreti težkih ko-vinastih vrat blindirane sobe. Sicer pa pojdimo po vrsti, čeprav je zaenkrat slika celotnega dogodka Kino Gledališča TEATRO STABILE Sezona 1976-77. Osem odrezkov za deset predstav v abonmaju. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. Potrditev reda «stalni» do 10. oktobra. Posebni abonmajski pogoji za podjetja. Včeraj-danes Danes, TOREK, 21. septembra MATEJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.05 — Dolžina dneva 12.24 — Luna vzide ob 3.51 in zatone ob 17.30. Jutri, SREDA, 22. septembra MAVRICIJ Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 22,2 stopinje, najnižje 14,2, ob 19. uri 19,2. Zračni pritisk 1018,9 mb rahlo narašča, vlaga 59-odstotna, brez vetra, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. septembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 18 oseb. Umrli so: 78-letna Fedora Miche-lich vd. Bartolomei, 84-letni Giulio Galletti, 61-letni Luigi Besenghi, 68-letni Aldo Perin, 74-letna Egidia Camuffo por. Ianezic, 77-letna Virginia Buffulin, 52-letni Tullio Ricco- bon, 80-letna Eleonora Centassi vd. Russiani, 62-letni Francesco Gherbaz, 67-letna Fiore Divo por. Antonelli, 49-letni Luigi Sambo, 52-letna Anna Fontanot por. Cociani, 79-letna Maria Sosič vd. Borri, 49-letna Lidia Oratli, 89-letna Maria Bellussi vd. Torossi, 82-letni Edvino Cegnar, 63-letni Canziano Furlanich, 31-letni Daniele Majcen. Mignon 16.30 « Il ladro di Bagdad ». Igra Sabù. Barvni pustolovski film. Nazionale 16.00 «Da mezzogiorno alle tre». Charles Bronson. Barrai pustolovski film. Grattacielo 16.30 «Savana violenta» (Drugi in še bolj pretresljiv). Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 « Raccesiti immorali ». Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Il trucido e lo sbirro». Thomas Milian, Claudio Cassi-nelli, Nicoletta Machiavelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «L’ultima donna». Michel Piccoli, Ornella Muti in Gerard De-pardieu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00, 19.00, 22.00 «Novecento». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film Bernarda Bertoluccija. Aurora 16.30 «Scandalo». Franco Nero in Lisa Gastoni. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Capitol 17.00 «I quattro dell Ave Maria». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni western film. Moderno 15.00, 18.00, 21.00 «Il gattopardo». Claudia Cardinale in Burt Lancaster. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Le giornate intime di una giovane donna». Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «H buono, il brutto, il cattivo». Clini Eastwood. Vittorio Veneto 16.30 «Il braccio violento della legge - n. 2». Gene Hack-man in Fernando Rey. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barrai film. Ideale 16.30 «Doppia taglia per Mi-nesota Stinky». Hunt Powers, Gordon Mitchell, Klaus Kinsky. Astra 16.00 «Pistaaa... arriva il gatto delle nevi». Abbazia 16.00 «Il tesoro del Bengala». Barrai film. Radio 16.00 « Marco Polo junior ». Barvna risanka. Agenti znanstvenega oddelka iščejo prstne odtise V OKVIRU «GLASBENIH SREČANJ» DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. dó 16: ure) All’Alabarda, Ul. delllstria 7; Gri-golon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. V ČETRTEK KONCERT DUA Č. IN M. ŠIŠKO VIČ Koncert bo v tržaškem časnikarskem krožku (Nadaljevanje na zadnji strani) V okviru «Glasbenih srečanj» bo v četrtek ob 18.30 v tržaškem časnikarskem krožku zanimiv koncert dua šiškovič, ki ga sestavljata mladi, a že zelo znani violinist Črtomir Šiškovič, ki ga na klavirju spremlja sestra Mojca Panizon. Oba glasbenika, ki sta že večkrat nastopila kot solista pri orkestru Glasbene matige in pri orkestru RTV Ljubljana, sta že nekajkrat tudi uspešno nastopila na raznih glasbenih tekmovanjih, kjer se je posebno izkazal Črtomir, ki je doslej največji uspeh zabeležil na medrepubliškem tekmovanju v Sarajevu, kjer je osvojil končno prvo mèsto. Poleg tega Mojca poučuje na šoli Glasbene matice, brat pa, ki je lani nastopil na mednarodnem srečanju glasbenih a-kademij v Rovinju, je vpisan na fi-' lozofski fakulteti tržaške univerze. Na četrtkovem koncertu bosta zaigrala Bachov 111. part v E duru, Leclairovo Sonato, Paganinijevo Due Capricci, Srebotnjakovo Sonatino in Tartinijev Koncert v G molu. Zaradi omejenega Števila sedežev bo vstop na koncert dovoljen samo z vabili, ki jih interesenti od danes naprej lahko dvignejo v tajništvu časnikarskega krožka. Anca di credito di Trieste iŽAŠKA KREDITNA BANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 20. 9. 1976 Potovalni urad AURORA priredi naslednje izlete in potovanja: □ 2 in 3. oktobra z avtobusom na Plitvička jezera. Cena 30.000 Ur. □ 16. in 17. oktobra z avtobusom na otok Krk. Cena 15.000 lir. □ Od 30. oktobra do 4. novembra z ladjo in avtobusom v Dalmacijo in Črno goro. Cena 115 tisoč Ur. □ Od 27. oktobra do 4. novembra z letalom na otok Rodos (Grčija). Cena 153.000 lir. □ V pripravi: Pariz in Carigrad. Vpisovanje in informacije: Potovalni urad Aurora Ul. Cicerone 4, tel. 60-261 Izleti • Zaradi stavke osebja, bodo danes uradi za poslovanje z naročniki in glavna blagajna Acegata odprti samo, od 7.25 do 9.30. 9 Drevi ob 21. uri se bo na sedežu v Ul. Battisti 14 sestala rajonska konzulta za Novo mesto - Novo mitnico. Stranka PDUP za pomoč Palestincem V znak solidarnosti z bojem palestinskega ljudstva bo stranka proletarske enotnosti priredila v naslednjih dneh v našem mestu, kot že v drugih italijanskih mestih, večjo solidarnostno akcijo, ki se je začela že včeraj na Trgu Goldoni, kjer so postavili šotor in priredili zanimivo fotografsko razstavo o zadnjih krvavih dogodkih v Libanonu. Na manifestacijo, ki se bo nadaljevala danes in jutri, s predvajanjem dokumentarnih filmov, stranka proletarske enotnosti vabi vse napredne politične stranke, sindikate in vso demokratično javnost naj se zavzamejo za večjo akcijo v pomoč Palestincem. Razna obvestila Ob priliki 8. pokrajinskega kongresa VZPI, ki bo v Trstu 10. oktobra, sekcija Opčine sklicuje občni zbor v soboto, 25. septembra, ob 20. uri v prostorih. Prosvetnega doma na Opčinah. Sledila bo zakuska. Vabimo vse borce in aktiviste na udeležbo. Ameriški dolar: debeli 841.— drobni 820.— Funt šteriing 1445.— švicarski frank 339,50 Francoski frank 170,50 Belgijski frank 21,— Nemška marka 339,50 Avstrijski šiling 47,25 Kanadski dolar 840,- Holandski florint 321.— Danska krona 139.— švedska krona 190.— Norveška krona 150.— Drahma: debeli ’ 20,10 drobni 20,10 Dinar: debeli 41,50 drobni 41,50 MENJALNICA vseh tujih valut Krožek Zžl - Bani priredi v nedeljo, 2J5, kflv enodnevni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico. Vpisovanje vsak dan pri Tončki Vidali pri Banih. Turistična sekcija združenja Union obvešča, da je še nekaj prostorov za nedeljski izlet, 26. t.m., na Golte -Mozirje (cena 7.500 lir, kosilo vključeno). Sprejemamo tudi vpisovanja in informacije za šestdnevni izlet v Španijo (z avtobusom in ladjo, od 25. do 30. septembra, cena 145.000 lir) s postanki in obiski v mestih Barcellona, Montserrat, Lerida, Santa Creus, Terragona in navzdolž Costa Brave, Pireneje v, Linguadoce, Provanze, Ažurne obale in Obale cvetja. Izletnike obveščamo, da lahko naročijo slike, ki se nanašajo na nedeljske izlete letošnje poletne sezone. Informacije in vpisovanja sprejemamo na sedežu združenja Union v Ul. Valdirivo 30, H. nadstr. (tel. 64-459) vsak dan od 17.30 do 19.30. ob sobotah od 11. do 12.30. Vljudno vabljeni. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: teL št. 732-627. Ob prerani smrti Ivana Grgiča ** Bazovice, uglednega očeta naših članov Ivana, Silvestra in Karla, izreka Gospodarska zadruga v Bazovici težko prizadetim družinam globoko sožalje. Ob izgubi dragega očeta Ivana Grgiča. iz Bazovice izreka ŠD Zarja iskreno sožalje vsem članom družine. Mali oglasi Množita radovednih meščanov pred Tržaško hranilnico po ropu NOROMAČEVO CVETJE kupim. Brezar, Ul. S. Michele 22, tel. 796-061. Preminil je naš dragi VIKTOR UKMAR Pogreb bo jutri, 22. t.m., bolnišnice v proseško cerkev. ob 12.30 iz mrtvašnice glavne Žalostno vest sporočajo: žena Marija, hčeri Irene in Vesna, zeta Edi in Nevio, vnuka Erika in Livio Trst, Prosek, 21. septembra 1976 (Občinsko pogrebno podjetje) 21. 9.1975 — 21. 9. 1976 Ob prvi obletnici smrti vzornega moža in očeta EMILA REGENTA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Draga in hči Nadja z družino Prosek, 21. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK 21. septembra 1976 SKORAJ NEVERJETNA ZGODBA PRI GORNJI MAGDALENI Vzeli so jim zemljo in hišo plačali pa jim še niso nič Kaj še čaka tržaška občina? Prebivalstvo ne narašča, mesto pa se širi - Pogovor s prizadetimi vrtnarji Prebivalstvo ne narašča, mesto pa se širi, nastajajo nova naselja, visoke stolpnice se dvigajo na obronkih Kolonkovca, Rovt, Gornje Magdalene. V starem mestu je vedno več podrtij, središče mesta se vedno bolj prazni. Tako imamo v Trstu že 5.000 praznih stanovanj, ni pa dovolj ljudskih stanovanj in nastajajo hude težave z javnimi prevozi in raznimi storitvami. Tudi Trst spreminja svoje lice v predmestju, ki postaja del mesta, in vse to je bolj opazno, ker nismo na ravnini. Pri vsem tem spreminjanju, napredovanju in razraščanju mesta pa so najbolj oškodovani naši ljudje, kmetovalci, zlasti vrtnarji, katerim so odvzeli zemljo in hišo za nova naselja, ceste in trge, za industrijsko cono, potem pa še za naftovod, tovarno Velikih motorjev, itd. rudi za tovarne, ki jih ne bodo nikoli zgradili, tam pri Orehu. Val razlaščanj se je zadnje čase polegel _ sjcer pa _ vragsigavedi, k0-.i si lahko še izmislijo, da bi nas potisnili v kot, tja gor do skalovja Glinščice. Take misli so mi rojile po glavi m . dni., ko sem šel mimo stare triperije, Gornje Magdalene, Kolonkovca, Rovt, ko sem opazoval zadnje. redke vrtnarje, ki so na skrbno obdelanih lehah napirali radič, solato,- peteršilj. Male zelene oaze s čednimi hišicami, nad katerimi se dvigajo cementne pošasti ; spo-naj, ob cesti, po kateri drvijo in opotajo težka vozila, pa pokopališče razbitih avtomobilov. Spomnil sem se, kako so se kr-evito borili za svoje vrtove, za obstoj, pa tudi po kako nizki, “lesni c?ni so «plačah» zemljišča, a katerih je nastalo naselje San Sergio. «Zakaj ne zidajo tam-le, kjer je zapuščen pašnik?» last bolnišnic.»61" * tÌSt° «Kaj pa počenjajo tam, na drugi žerjava ?e 59 »Mna - Costu,- I6R/4QO aUo§.gi ai sensi legge Trieste 167 ' CamPanelle «Vietati ,°Perativa «Ars et labor». lavori» ,U"gress° ai non addetti ai itd.~ Vstop prepovedan &ovfn?!lni-m; Pa krenenì k'Ostrou- "glle 158 lfiCt>m,a-tìje - U1- Campa-desni stràiv61’ -lu“’ Na ,evi in na vcoi,: ani. Z€ vse porušeno. Na vsflH J ^ porušeno. m JO Kda lnl,ŽerjaV- Že "ekaj zida- tri d b<^° na vrsti te hiše in tri Mružme? Nie ne vedo_ Ma_ te r>° Ostroušk; * SS. *„15 «s & S'”« ch.x.i ' Jakobu, pa radovedno po-ne lepo zgodbo — žalost- -Slnk° in hčerka, sluiataSV' Jak?bu' Pa radovedno po-no kr;„-x ne zg°dbo — žalost-jih ra‘IreSniC°- Popoiooma so zemlio 7 1 h ~ vzeli bodo hišo in ka zveVe 3 JSeJe P°sredovala Kmeč-nekolikn ’ daobl koUkor toliko. vsaj neprellnf°Ste5? 00enili zem,i° in nr-^e?lcnm°- Ocenitev je bila že n “e n;riletra' toda občina jim samo ohlinMCa al Prist°ini odbornik drugih opravkov"^11 Pa taa d°Sti Nadvse uspel dvodnevni športni praznik Brega Pester kulturni spored z nastopom pevskih zborov Včeraj se je v Dolini zaključil tra-1 pod vodstvom Draga Žerjala zapel dicionalni športni praznik Brega, ki je bil deležen precejšnjega obiska, na jje bilo tudi vreme naklonjeno. Jedače in pijače je bilo na pretek. Posebno pa je izzvala radovednost igra v streljanju enajstmetrovk v narisana vrata z dvema ciljema. 7.a dva zadetka v treh poizkusnih strelih so podelili nagrado. Žal so se sedanji in bivši nogometaši stalno trudili, da bi dokazali svojo spretnost, le redkim pa je to tudi , uspelo. Vsekakor posrečena zamisel domačih organizatorjev. NecieTjsicčga' netélimovàlnega poho-ha po brežanskih poteh se je, žal, udeležilo le malo ljudi. Upajmo, da je za ta slab odziv kriva predčasna trgatev. Športno društvo mora vztrajati na podobnih pobudah, da bi se ljudje končno prepričali o koristnosti hoje v naravi. pet pesmi: Jerebovo «Kam si šla mladost ti moja», Ipavčevo «Lahko noč», Gobčevo «Podjuna», Ipavčevo «Miiada» in Gobčevo «Bohor je vstal». Večer se je zaključil s plesom ob igranju ansambla Supergroup. Sinoči pa se je predstavila godba iz Bol junca, ki je zabavala občinstvo do pozne ure. V. L. Družabno srečanje članov kriškega pevskega zbora Tudi letos je kriški moški pevski zbor Vesna priredil pred začetkom sezone v prijetnem gozdičku med Križem in Prosekom že tradicionalno družabno srečanje, katerega so Popoldne so se mali umetniki iz 1 se udeležili poleg pevcev in njihovih okolice udeležili ex tempore na šport- družin, tudi nekateri simpatizerji, no tematiko; razdeljeni so bili v tri j ki več let vztrajno sledijo zboru. more starostne skupine in so ob zaključku tekmovanja predložili 13 del. Zvečer se je odvijal kulturni spored. Otvoril ga je moški pevski zbor F. Venturini od Domja, ki je pod vodstvom Ivana Taučarja zapel Vodopivčevo «Ob večerni uri», Hajdrihovo «Pod oknom» in Venturinijevo «Mi vstajamo». Predsednik Brega Silvan Klabjan je nato nagradil začetniško ekipo, ki je na Puntarjevem memorialu zasedla odlično 2. mesto, člansko ekipo, ki je na istem tekmovanju zasedla 5. mesto in na koncu še zaslužnega trenerja Monda, V nadaljevanju je nastopil borštanski zbor Slovenec, ki je zapel motive neznanega avtorja «Slovenski bratje», Boštjančičevo «Prišel ljubi je pod okno» in «Mogočni slavi» v priredbi Draga Petarosa, ki je zbor tudi vodil. Sledilo je nagrajevanje popoldanskega otroškega ex tempore; v prvi starostni skupini je žirija določila sledeči vrstni red: 1. Mitja Ota, 2. Mitja Švab, 3. Elena Žerjal; v drugi skupini Silva Zobec pred Natašo Pečenik in Savino Salvi; v najstarejši skupini pa je bilo najboljše delo Laure Pečenik, nato Elene Klabjan in Mojce Švab. Nagradili so tudi nekatere udeležence jutranjega pohoda: najmlajšega — Aleša Ota, najstarejšega (sicer samo ana-grafsko) — Angela Salvi, najštevilnejšo družino mladincev iz Doline ter dve najštevilnejši družini, ki sta šteli po tri člane. Spored je zaključil boljunski mešani pevski zbor F. Prešeren, ki je Ob pristni domači kapljici in dobre mu prigrizku, so se pevci tudi pogovorili o novi sezoni in o bodočih nastopih, za katere so že pred tedni pričeli vaje pod vodstvom neutrudnega pevovodje Frančka Žerjava, pod vodstvom katerega je pevski zbor v zadnjih časih dosegel več dobrih uspehov in priznanj v okviru našega zborovskega petja. JUTRI V ZGONIKU Predavanje o pripravi kieti pred trgatvijo Zgoniška občinska uprava priredi jutri, v sredo, 22. t.m., ob 20. uri v prostorih športnega krožka Kras v Zgoniku zanimivo predavanje eno-loškega izvedenca inženirja Zvonimira Simčiča, ravnatelja zadružne kleti v Dobrovem v goriških Brdih, na temo «Priprava vinske kleti in posode za trgatev». To strokovno predavanje na katerega so vabljeni vsi kmetovalci, ki se ukvarjajo s vinogradništvom, spada v okvir ciklusa predavanj, ki jih bo organizirala zgoniška uprava kot eno izmed oblik podpore domačemu kmetijstvu. Prisotni bodo seveda lahko posegli tudi v diskusijo in javno nanizali svoje probleme. Da bi predavanje čim bolje uspelo in da bi se še izboljšal vinski pridelek, je zaželena polnoštevilna prisotnost vinogradnikov iz zgoniške občine. Petnajsto mednarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi se je v nedeljo zvečer, po štirih napetih tekmovalnih dneh, zaključilo z nagrajevanjem najboljših zborov v narodni pesmi, kjer se je v glavnem potrdil rezultat, ki so ga isti zbori dosegli v polifonskem petju. Prišlo je do običajne manifestacije — podelitve nagrad ob prisotnosti najbolj vidnih osebnosti tukajšnjega javnega življenja, prisotne je bilo poleg pevcev tudi precej goriške publike, vendarle strah pred potresnimi šunk! je tudi tu opravil svoje, kajti prejšnja leta je bilo na zaključni prireditvi prisotnih najmanj nekaj sto ljudi več. številni so iz strahu ostali raie doma kot da bi prišli v prenapolnjeno dvorano. V tekmovanju v narodni glasbi so bili trije slovenski zbori - nekoliko boljši kot v polifonskem petju, nobeden med njimi na se ni uvrstil med prvo trojico. Smo pa kljub temu lahko čuli slovensko pesem na zaključnem- večerij iz ust italijan-skeaa tržaškega moškega zbora «A. Illersberg»/ Ta prvoplasirani zbor v narodni pesmi je po eni tržaški in eni furlanski pesmi zapel še. v italijanskem prevodu, eno Gotovčevo pesem, po številnih aplavzih pa je bila slovenska publika prijetno presenečena, ko je vodja zbora Tullio Riccobon napovedal Vinka Vodopivca «Žabe» in smo našo znano pesem lahko poslušali v sicer italijanskem besedilu. «Žabe» so postale «rane», a je vseeno šlo. Marsikdo med slovenskimi poslušalci je dejal: «Če naši tega ne zmorejo, čujemo našo pesem vsaj iz grl drugih ...» še nekaj ugotovitev kronista po zaključenem tekmovanju. Letos je odpadlo več zborov, kar dva italijanska iz naše dežele, ni prišel napovedani francoski zbor, nista prišla, in to je bilo za vse neprijetno presenečenje, zbora «Branko Krsma-novič» iz Beograda in «Slava Klavora» iz Maribora. Zakaj nista prišla ta dva jugoslovanska zbora, ni znano. Pustimo strokovnim ocenjevalcem ugotovitve o kvaliteti zborov in o upravičenosti odločitev žirije. Publiko je navdušila mlada zagnanost Madžarov zbora «Bela Bartok» iz Budimpešte, ki so prišli na oder prepevajoč in oblečeni v madžarske narodne noše, kot da bi šli na kaku svatbo. Mladi poljski študentje in študentke iz Poznanja pa so peli s tradicionalno študentsko čepico na glavi, nekam čudno pa je publika sprejela nemirni način obnašanja na odru pevcev zbora «Minipolifonici» iz Trenta, ki se je plasiral na tretje mesto v kategoriji mešanih zborov. Zaključna svečanost se je pričela z govorom predsednika «Se-ghizzija» Giovannija Vezila, nato so nagrade zmagovalcem izročili go-riški župan De Simone, pokrajinski odbornik Lodi, deželna odbornika Zgodovinski predel mesta, ki ga omejujejo Verdijev korzo, Ul. Ascoli in Travnik, je zaradi potresnih sunkov utrpel precejšnjo škodo. Poškodovana so predvsem tista starejša poslopja, ki pričajo o nekdanji zgodovini našega mesta in za katerih se ni doslej nihče zmenil, da bi rekonstruirali, oziroma da bi jih obvarovali pred zobom časa. Še posebno pa so poškodovane hiše v Ulici Ascoli, slikoviti ulici, ki z Ul. Carducci povezuje goriško središče s svetogorskim predelom ali severnim kvartom, kot so naši o-četje pravili delu mesta, ki se razprostira od Korna do solkanskega bloka. Potrebni so bili torej potresni sunki, da je prišlo na dan vprašanje obnove in ovrednotenja zgodovinskega predela. Sedaj bo treba vse poškodovane hiše na novo obnoviti in jim vrniti nekdanji videz. Akcija za obnovo tega predela mesta mora potekati načrtno, kajti poleg stavb, ki jih je poškodoval potres, je še veliko drugih hiš, ki potrebujejo popravilo. Poskrbeti je treba, da se z akcijo za odpravo posledic potresa prične takoj, saj v teh hišah stanujejo ljudje, ki živijo vsak dan v strahu, da bi jim ponovni tresljaji zemlje zrušili hiše. Potresni sunki zadnjih dni pa so poškodovali stavbe tudi v drugih predelih mesta. Na Korzu je bilo potrebnih več posegov gasilcev, da so odstranili nevarne strešne police ter omet. Potres je škodo povzročil tiimiliiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiimiiiiliiiiiiiiiifmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimim IAOSTRim BOJA PROTI ŽUPNIKU M NADAIU PROČELJE CERKVE POPISANO S PROVOKACIJSKIMI GESLI Akcija očitno teži k uveljavitvi zahteve nadškofa, da se oporečniški župnik umakne tudi na nekaterih javnih zgradbah. Poseg gasilcev je bil potreben na pokrajini, v nekdanjem trgovskem domu, kjer je danes sedež finančne intendance, ter v nekaterih stavbah v ulicah Malta in Garibaldi. Na občinskem tehničnem uradu pa so doslej prejeli nad petdeset obvestil občanov, ki jim je potres poškodoval hiše. Na občini pa so prepričani, da so zadnji potresni sunki povzročili škodo še na drugih stavbah, samo da lastniki tega niso prijavili. Zaradi tega si bodo posebne ekipe tehnikov v naslednjih dneh ogledale vse stavbe, ki so utrpele morebitne poškodbe. V zadnjih dneh, še posebno pa po sunkih v sredo zjutraj, se je veliko avtomobilistov usmerilo na pevmski most v strahu, da je most 9. avgusta utrpel še večjo škodo. Geometer Guerrin iz Trsta, ki je z ekipo ANAS ocenil nosilnost mosta, nam je včeraj zjutraj zagotovil, da ne obstaja nobena nevarnost, saj zadnji potresni sunki niso povzročili dodatne škode mostu, ki predstavlja glavno vpadnico v mesto. Na pobudo pokrajinske sindikalne federacije bo danes ob 17.30 v prostorih Palazzetta Veneta v Tržiču konferenca, na kateri bodo ocenili položaj, ki je nastal v deželi po zadnjih potresnih sunkih, ter bodo poiskali rešitve, da bi prizadetim ljudem zagotovili streho za to zimo. Uvodno poročilo bo imel arhitekt Luciano Di Sopra. De Nadai je spet v središču po- _ . . . „ . , ., t, zornosti. Za to so poskrbeli neznani Tnpani m Cociam. prefekt Barras-j katorjj / tovo ka_ so. zastopniki zbora «Seghizzi» m torji fašističnega kova, ki so pro-drugi javni funkcionarji. Omeniti I če]je *unnis,a 7vnnilf/ n. Župnik v naselju Sv. Ana Alberto prisotno v iskanju poti iz zapleta med skupnostjo Sv. Ane in cerkvijo, je zadnji izrazito fašistični poseg v nekaterim skladateljem nase debele bližnjih zidov isall z žaljivimi izredno priznanje za njihovo večlet- gesli Vsebina teh d se ne Jnana. - vy* slovenski skladatelj Ubald Vrabec in : s Prebivalstvom svo- «*■** di katerega si je nakopaUjezo.,.cerkvene hierarhije in je tu$aq|dbjl/nalog od škofa, da mora župnijo zapustiti, ampak so gesla izrazito prostaška in naperjena zoper župnikov ugled. dole. Sledli je zaključni koncert, na katerem ie nastopTo osem zborov. Rezultati tekmovanja v narodni glasbi so bili naslednji: ŽENSKI ZBORI: 1. Komorni zbor iz Sofije, 98,860 točk; 2. Pevečky zbor «Jested» iz Liberec, 85,132. Če je bilo dosedanje soočanje, ! če lahko uporabimo to besedo za o- MOŠKI ZBORI: 1. «Illersoerg» iz i značevanje odnosov v cerkvi, ki te-Trsta, 90,598 točk: 2. «Ermes Grion» ! meljÌjo na spoštovanju avtoritete iz Tržiča, 86,330; 3. «Jested» iz Li-1 berec. 77,264 ; 4. «Mirko Filej» iz ' Gorice, 76,662 ; 5. «Valentin Vodnik» j iz Doline. 72,930; 6. «Alpes» iz O-1 derza, 63,596. MEŠANI ZBORI: 1. «Bela Bartok»; iz Budimpešte, 90,662; 2. Zbor ’uni-1 verze iz Poznanja, 88,330, 3. Minipo- j liforiici» iz Trenta, 77.730; 4. «Je-; sted» iz Liberec, 77 , 596 ; 5. «Komor- | ni zbor» iz Nove Gorice, 76,398; 6. i «Vox Julia» iz Romk, 76,332 ; 7. j «Centro universitario» iz Cagliarija, | 73,396; 8. «Margata» iz Marge v, Romuniji, 73,396 ; 9. «Alpes» iz Oder-za, 69,923; 10. «Caballero» iz Murcie v Španiji, 69,796. • V fržiški kinodvorani Principe bo danes ob 21. uri koncert godbe na pihala z Reke ter domače skupine San Michele. Illlllll tflllll|llll|llllll lllllllllllliailllllllllllalMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllUllllltllllllllil OB JUTRIŠNJEM SESTANKU V RIMU Pred ureditvijo zdravstvenega položaja zaposlenih v trgovinah Ta kategorija v Gorici in Trstu v primeru bolezni ne prejema odškodnine Poziv solidarnostnega odbora za Benečijo Po zadnjih potresnih sunkih v Beneški Sloveniji nujno potrebujejo čim večje število prikolic. Zato pozivamo vse lastnike prikolic, naj jih dajo na razpolago do pomladi. Razpoložljivost prikolic naj lastniki javijo odboru v Trstu na telefonsko št. 793-167. • * « Istočasno pozivamo vse, ki bi lahko, v primeru, da se to izkaže za potrebno, sprejeli pctre-sence iz Beneške Slovenije pod streho in jim nudili oskrbo, naj se prav tako javijo na telefonsko številko 793 167 (v Trstu) od 9. do 12. ure. * » * Uredništvo Primorskega dnevnika ponovno vabi vso slovensko javnost v zamejstvu, da prispeva v sklad Primorskega dnevnika za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Prispevke sprejemamo na tekočem računu v Tržaški kreditni banki št. 1840 ter v uredništvu P. d. v Trstu in Gorici. ^Kino Gorica VERBI 17.15—22.00 « Qualcuno volò sul nido del cuculo». J. Nicholson. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Il colpo più grosso del Marsigliese». Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «I professionisti». B, Lancaster, C. Cardinale. Barvni film. CENTRALE Zaprto. VITTORIA 17.00—22,00 «Giochi erotici di una giovane assassina». A. Sander, S. Andersson. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. ta spor zaostril te odnose in ustvaril v tem okraju napeto vzdušje. Don Alberto De Nadai, ki je bil z nadškofovim dekretom imenovan za župnika v okraj Sv. Ana in bil od istega nadškofa tudi odstavljen, se je sedaj znašel v zares težavnem položaju, ker skušajo provokatorji diskreditirati dialog, ki ga skušajo on in njegovi verniki vzdrževati z nadškofom. Kakor smo že poročali, so prejšnji teden številne delegacije prebivalcev vseh starosti in slojev iz kraja Sv. Ana pred nadškofijsko palačo čakale na sprejem pri nadškofu in so od tega odstopile, šele ko so izvedele, da nadškofa ni v Gorici. Don Alberto De Nadai je postal trn v peti številnim sredinam, takšnim, ki nočejo demokratičnih odnosov v cerkvi, kakor tudi tistim, ki nočejo, da bi se župniki preveč 1 angažirali v odpravljanju družbenih j pa*^ protislovij, ki so še posebno velike v naselju Sv. Ana, ki raste nenačrtno in kjer ni dovolj poskrbljeno za človeka. Tem sredinam je v temni noči 1 obvešča, da je bila odobrena z od-nekdo skušal pomagati s tem, da : lckom predsednika deželnega odbora je zidove popisal z gesli «Don» j Furlanije - Julijske krajine št. 0753/ Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 «Il secondo tragico Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film. PRINCIPE 21.00 Koncert godb na pihala. Nora Corica in okolica SOČA «Nočni vratar», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA « Marsejski dogovor », an-gleško-francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Tedeum», italijanski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e v Raštelu, tel. 83-349. GORIŠKI ŽUPAN Alberto dovolj! «Don» Alberto, kaj mislite o molčeči cerkvi, Cerkev je od tistih, ki verujejo in ne od «don» Alberta, Koliko ti plača tvoj prijatelj Paiza itd. Preš. od 10. junija 1976, varianta št. 5 obstoječega splošnega regulacijskega načrta, za obnovo uličnega sistema med bregovoma Seče nižje od mestu IX. avgusta, ki jo je sprejel občinski svet s sklepom št. 251 na dan 9. decembra 1974. Varianta bo deponirana na občini ves čas veljavnosti načrta na prost vpogled občinstvu. Gorica, 14. septembra 1976. Družina Rupel iz Gorice daruje za žrtve potresa v Beneški Sloveniji j 20.000 lir in za Posočje 10.000 lir. I •iNmtm6iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai(l|l|iiiiiiiiiiiii|ll|ll„llllllllllllllll(llllllla||ni||tv1|4a ZARADI ISTOČASNE «DEJANSKE» TRGATVE Krminski praznik trgatve letos z manjšo udeležbo Kmetov na prazniku ni bilo, ker so izkoristili lepo vreme za trgatev Zgoraj cementne pošasti, spodaj pokopališče avtomobilov Jutri se v Rimu sestaneta direkcija INAM in delegacija vsedržavnega sindikalnega vodstva ter sindikatov iz Gorice in Trsta — navzoča bo tudi ministrica za tlelo Tina Anseimi — da bi rešili vprašanje izplačila bolezenske odškodnine pripadnikom trgovskega sektorja iz Gorice in Trsta. Po stari avstrijski zakonodaji, ki velja za ta sektor v naših krajih, trgovci nočejo plačevati za svoje uslužbence nekaterih socialnih dajatev, tako da v primeru bolezni uslužbenci v trgovinah ne prejemajo bolezenske doklade. Pokrajinsko tajništvo FILMCAS -CGIL, ki je novico o sestanku sporočilo tisku, izraža svoje zadovoljstvo zaradi srečanja v Rimu, ki je posledica sindikalnega boja in enotne volje celotne kategorije, ki so jo uslužbenci trgovskega sektorja pokazali y stavkah in v manifestacijah 20. julija pred sedežem INAM v Gorici. Poglavitni namen celotne akcije je bil ta, da so tudi delavci tega sektorja v Gorici in Trstu deležni pravic, ki jih imajo delavci v ostalih krajih države. Danes se bo na sedežu enotne federacije CGIL, CISL, UIL v Rimu sestalo enotno vodstvo kategorije trgovcev in ocenilo izid srečanj, ki so jih imeli prejšnji teden na ministrstvu za delo o obnovi delovne pogodbe. Današnjega sestanka sindikalnega vodstva ter srečanja v sredo z vodstvom INAM se bosta udeležila pokrajinska tajnika FIMCÀMS iz' Trsta in Gorice Fiore Babudri in Luciano Pini. ■ 3 milijarde lir za popravilo mosta 9. avgusta Vlada je v okviru akcije za odstranitev posledic potresa namenila 3 milijarde lir, )fi jih bodo namenili za popravilo mosta 9. avgusta v Gorici. Delo bo opravila družba ANAS. Vpisovanje dijakov s potresnega področja Tudi za učence in dijake s potresnega področja, ki so se pred dnevi preselili v Gradež, se bo oktobra pričelo šolsko leto. Vpisovanje otrok, ki bodo obiskovali osnovno šolo in vrtec, se je že pričelo na tajništvu osnovne šole «Dante Alighieri» v G-radežu. Dijaki, ki bodo obiskovali nižjo srednjo ter višje šole, naj se vpišejo na tajništvu srednje šole «Marco Polo». Alegorični voz na krminskein prazniku trgatve. Nedeljski praznik trgatve v Kr-minu je v nedeljo popoldne sicer privabil na krminske ulice precej ! ljudi, bilo pa jih je vseeno manj kot v prejšnjih letih, manj pa je bilo tud; sodelavcev v sprevodu alegoričnih voz. Nekateri pripisujejo to odsotnost predvsem lepemu vremenu, ki je bilo v nedeljo. Ta trditev se zdi, na prvi pogled, protislovna, vendarle odgovarja resnici, kajti ljudje, zlasti kmetje in tudi njih prijatelji in sorodniki, so v nedeljo prav zaradi lepega vremena trgali grozdje. Izkoristili so tako soboto kot nedeljo, da so skoro zaključili s trganjem in delo je potekalo neprekinjeno tudi v vseh kleteh, tako domačih kot v zadružni kleti v Kr-minu, kamor so prihajali eden za drugim, vozi polni grozdja. Kljub temu pa je praznik trgatve uspel. Na čelu sprevoda je korakala godba na pihala iz Orzana, za njo pa je šlo nekaj alegoričnih voz, od katerih je žel največ odobravanja zadnji, ki ga je pripravila folklorna skupina iz Koprivnega in ki je na najbolj enostaven in prav zaradi tega najbolj pristen način prikazal trgatev. Po sprevodu se je na glavnem krminskem trgu razvila zabava, godba iz Orzana je imela koncert. pri kioskih pa je bilo dovolj grozdja in briškega vina za vse. sportspoKTsmm V PRVENSTVU C LIGE KOLESARSTVO V NEDELJO V OKVIRU ŠPORTNEGA PRAZNIKA ŠD BREG V DOLINI Triestina z remijem v Trevisn v nedeljo dosegla zastavljeni cilj Tržaška obramba je še vedno najšibkejši del ekipe - Boljša igra v drugem polčasu - V prihodnjem kolu težak nastop v Mantovi Dirka Milan-Turin v znamenju hitrosti Paolini je progo prevozil z izredno poprečno hitrostjo nad 47 km na uro Enajsterici Brega in Vesne sta s svojo igro zadovoljili Treviso — Triestina 9:0 TREVISO: Gregorutti, Cusinato, Tesser, Pasinato, Zavarise, Fellet, De Bernardi, Battistel, Scheda. Co-lusso, Rombolotto. TRIESTINA: Valseccbi. Luchetta. Zanini, Berti, De Luca, Monticolo, Dri, Politti, Goffi, Fontana, Trainini. SODNIK: Vitali iz Bologne GLEDALCEV: 4500 KOTI: 14:2 Triestina je v Trevisu trdno računala na neodločen rezultat. Zaradi tega je izid 0:0 gotovo razveselil trenerja Tagliavinija, ki je že ob začetku tekme posla! na igrišče branilca več in je s tem popolnoma razkril svoje namere. Ta postava se IZIDI 2. KOLA Albese — Padova 0:0 Biellese — Pergocrema 0:1 Lbiion.Cl. — Sant’Angelo 0:1 Cremonese — Bolzano 1:0 . Juniarcasaie — Mantova 1:1 Lecco — Alessandria 2:0 Piacenza — Venezia 1:0 'Pro Patria — Udinese 0:1 Seregno — Pro Vercelli 1:0 Treviso — Triestina 0:0 LESTVICA ieceo • ? 2 0 0 4 0 4 Udinese 2 2 0 0 4 2 4 Piacenza 2 2 0 0 2 0 4 Mantova 2 1 1 0 3 2 3 Cremonese 2 1 ! 0 1 0 3 Seregno 2 1 1 0 1 0 3 Padova 2 0 2 0 0 0 2 Union Cs 2 1 0 1 1 1 2 ;Albese 2 0 2 0 1 I 2 Juniorcasale 2 0 2 0 2 2 2 Triestina 2 0 2 0 1 1 2 Pergocrema 2 1 0 1 1 ! 2 S. Angelo 2 1 0 1 1 2 2 Venezia 2 0 i 1 1 2 1 Biellese 2 0 1 1 0 1 1 Pro Patria 2 0 1 1 0 1 1 Pro Vercelli 2 0 1 1 0 1 1 Treviso 2 0 1 1 1 2 1 Alessandria 2 0 0 2 0 3 0 Bolzano 2 0 C 2 4 2 0 STRELCI: 3 Pellegrini (Udinese) eno pa je bila obramba Triestine iztržena točka na tujem igrišču je vse preveč nervozna in počasna ter zelo važna, predvsem zato, ker bo je trenutno najšibkejša točka ekipe, j v nedeljo Triestina gostovala V drugem polčasu je Triestina \ Mantovi proti ekipi, ki je ena izmed zaigrala znatno bolje. Prevzela je vajeti igre in organizirala nekaj lepih akcij. Očitno je bilo. da so bili domači igralci trudni in so v prvem polčasu porabili vso energijo. V 17. minuti je Gregorutti ubranil strel Fontane, ki se je izkazal tudi v 23. minuti, ko 'je po podaji Polittija bil prepočasen. Minuto kasneje je izredno priložnost zgrešil Dri, ko je (sam pred vratarjem) poslal žogo mimo vratnice. Morda, bi se v- tem trenutku moral Ta alia vini opogumiti in zamenjati branilca z napadalcem Andreisom. Proti koncu, je ritem igre upadel, Valšeeehi pa je v 33. minuti rešil remi z izrednim posegom po strelu Battistela. Tekma je bila torej izenačena in 0:0 je pravičen rezultat.: Triestina bi bila lahko tudi zmagala, toda Ob 15-letnici delovanja športnega združenja Olympia bo v sredo, 22. t.m., ob 20.30 v telovadnici Stella Matutina (Gorica) prijateljsko odbojkarsko srečanje med ekipama MLADOSTI (Zagreb) in NOVALINEE (Trst) favoritov za končno zmago. A. K. TENIS NA PRVENSTV U SFR.1 Zmagoslavje Branika Na 48. jugoslovanskem državnem teniškem prvenstvu v Zagrebu je Mirna Jaušovec kar trikrat osvojila prvo mesto: med posameznicami je premagala Alavantičevo s 6:1 in 6:1, v ženskih dvojicah je skupno z mlado Degenovo odpravila par Husjak -Kelenc s 6:0 in 6:1, v mešanih dvojicah pa je skupno, s svojim bratom Zoranom v finalu premagala Del-meštrovo in Benzijo s 6:2 in 6:1. V moškem tekmovanju je med posamezniki Ivančč v finalu premagal Saviča s 6:3, 7:6 in 6:3, v moških dvojicah pa sta zmagala Košak in Tomovič. Letošnje prvenstvo predstavlja pravo zmagoslavje Branika, saj je od petih možnih osvojil kar štiri naslove državmh prvakov. HOKEJ NA LEDU ' j V tekmovanju zà karavanški hokejski pokal je na Jesenicah v slo-■ venskem derbiju Olimpija prema-I gala Jesenice s 6:3. Ì Na lestvici tega turnirja trenutno vodi Olimoija, pred Jesenicami, AT SE in KAČ. Najstarejša italijanska kolesarska cestna enodnevna dirka od Milana do Turina (letos slavi stoprvo obletnico) bo odšla v svetovne kolesarske anale kot rekorder: zmagoviti Enrico Paolini je namreč 146 km dolgo progo prevozil s fantastič- j no poprečno hitrostjo 47,351 km na ' uro, kar ni pred njim uspelo še nikomur na tovrstnih dirkah. Za tak dosežek je bilo treba, seveda, voziti na vse ali nič in to so kolesarji tudi storili. Tempo vožnje je bil ves čas izreden, naravnost dramatičen pa je bT poslednji naskok, na zadnjih 500 metrih proge, na katerem bi prav gotovo lahko prišlo do prave katastrofe, če bi ta ali oni tekmovalec padel. Paolinijev uspeh je podkrepil z osvojenim drugim mestom še Bitossi, k; je tik pred ciljem tudi vzdržal silovit napad Verstraeta. LESTVICA 1. Paolini 3.05’ 2. Bitossi 3. Verstraete 4. Van Linden po 3” Tekmovalci so nato opravili na dirkališču v Turinu še «Dirko po Piemontu» na 85 km dolgi progi. Zmagal je Pollentler, lestvica pa je taka: 1. Pollentler 2.15’ in p.h. 37.078 km na uro 2. Bitossi po 55” 3. Maertens 4. Peeters po 1T3" ŠK Kras obvešča, da je seja širšega odbora odložena na sredo, 22. t.m., ob 20.30. 2 D’Urso (Boizar.e); 1 Lucido, Basili, Picotti, Jacomone, Rombolotto, Gambin. Perego, Skoglund. Zande gu. Zanini, Buscaglia, Ghidoni To-iotta, Bonafe, Predla m, Carraro, Motta, Corti, Frlacchione, Bailabic, Donetti, Lolli. NOGOMET ' ' v-v Bertolino, Sergij Škabar in Lov- glede uigranosti morda na najbolj-sem, le da sta kakovostno zaostajali za predstavnicami Brna. Reka je predstavila pomlajeno e-kjP°, v kateri sta izstopali predvsem Novakova in Kramaričeva, ki sta s svojimi akcijami nekajkrat spravili v težavo tudi češkoslovaško obrambo. Mladost se je izkazala kot dober kolektiv in je predvajala dobro odbojko. V nedeljo je samo njej uspelo iztrgati Techniki en set. ,. domačinke Sokola so bile v nede- iil?3 £ekoliko nižji ravni kot v soboto. Poznalo se je, da so šle v neenak boj se neuigrane, poleg tega, da je bilo med njimi in nasprotnicami nekaj razredov razlike. Odlično se je na tem turnirju iz-* za;a orSanizacija nabrežinskega n^nega društva, ki ni pozabila Nedeljski izidi: Technika - Sokol 3:0 R ■ M. 6) Reka — Mladost (5, 14, 9) Reka — Sokol T “n ®’ 3) tehnika - Mladost 3:1 T <7» ?. -7, 10) n *tv!ca: 1. Technika Brno, 2. Re-Ka- 3. Mladost, 4. Sokol. 3:0 3:0 TECHNIKA — ZSŠDI Obisk v dolinski občini rpnll°^nÌa Prijateljska tekma med vaiv zeat.anco ZSŠDI in češkoslo-la n= fklpo Technike, ki je zmaga-v rir.fi ,™lrju v Nabrežini, je bila T l Sh °bčinski telovadnici, valf ^ po Pravici lahko menomo obisk češkoslovaških Predstavnic v dolinski občini s-j je Prireditev trajala Xdo uro. Techni- neizbežMmP3raoVia .rePrefz.entanC0 z točk p„, ln J1 Pustila vsega 9 s ls-4P°sa?ezni set‘ S' 15:3 in 15:2, ki to Cmvir£r|kazab ne Preveč učinkovi so se končali so tudi šte- 15:3 in 15:2! vilcno prikazan ne r 0 Propagando za odbojko. Pa ZSŠDI je nastopila v na- cana. POLISPORTIVA OP.: Ražman, Gelici, Tremul, Ulcigrai, Scher, Zulia-' ni, Venezia, Grisson, Ravaličo, Bogateč, Čepah. STRELCI: v 39. min. Ravaličo, v 59. min. Kosovel in v 75. min. Zuliani (11-metrcvka). V prvi tekmi naraščajniškega prvenstva je Kras tesno izgubil na Opčinah proti ekipi, ki letos prvič rlisteph'"^ tej" 'kategoriji1. " Krašovci so šli na igrišče z desetimi igralci ter^'^ tem''žapfhVili" lepo priložnost, da bi si zagotovili zmago že v prvem kolu. Tudi z okrnjeno postavo so se Opencem dobro upirali ter lahko rečemo, da bi zaslužili vsaj točko. Prvi gol so domači dosegli minuto pred koncem prvega polčasa z Ravalicom, ki je izkoristil napako Darka Škabarja in z lahkoto ukanil sicer zanesljivega Skupka. Tudi v drugem polčasu so bili domači dvakrat zelo blizu zadetka, toda rdeče-beli so izenačili s Kosovelom, ki je prestregel podajo Viteza in z bližine poslal žogo v mrežo. V drugi polovici drugega polčasa je OBVESTILO ŠD Sokol vabi starše vseh otrok, ki bodo letos obiskovali tečaj mi-nibasketa, naj se udeleže sestanka, ki bo v društvenih prostorih jutri, 22. t.m., po treningu. Govor bo o organizaciji in načrtih košarkarske sekcije. NOGOMET ’ NA PROSEKU Po zaključku Puntarjevega turnirja mrzlično pričakovanje za Olimpijo Tekma z Ljubljančani bo jutri ob 20. uri Portuale — Primorje 1:0 PORTUALE: Ban, Cuccari, Novel, Doz, Penco, Demenia, Di Benedetto, Tesevich, Pobega, Gloria in Ja-copino. PRIMORJE: Štoka, Gabri,,CimoH-no, Bezin; Race, Tomizza, Persi (Marassi), Valenti - Clari, Lanza, An-gileri, Vižintin. STRELEC: v 21. min. Di Benedetto. SODNIK: Pinto iz Trsta. STR. SODNIKA: Minisini in Orsini iz Trsta. V finalnem srečanju Puntarjevega memoriala je tržaški Portuale z golom prednosti premagal porseško Primorje in si tako zagotovil prvo mesto na turnirju. V vrstah Primroja tokrat ni zaigral Barnaba, ki je bil v tekmi s Costalungo izključen. Njegovo mesto je prevzel Bezin. Čeprav je bilo srečanje takoj po začetnih udarcih zelo napeto in borbeno, nista ekipi na igrišču pokazali kakovostnega nogometa. Enajsterica Portualeja je vsekakor zaigrala bolje cd Prosečanov, predvsem v sredini igrišča in v napadu, kjer je bila dvojica Pobega - Di Benedetto stalno nevarna. Prosečani so zaigrali zelo zmedeno na sredini igrišča in v napadu, kjer je bil edini napadalec Lanza preveč osamljen. Do odločilnega gola so Tržačani prišli po zaslugi Di Benedetta, ki je v kazenskem prostoru izkoristil negotovost proseške obrambe in spravil na kolena vratarja Štoko. Do konca polčasa se Prosečani niso znali organizirati. V nadaljevanju je trener Primorja poslal na igrišče napadalca Ma-rassija, z igrišča pa je šel Persi. S to taktično potezo je bilo logično, da skuša trener Primorja vnesti napadalno igro. In res je Primorje skoraj od začetka, polčasa začelo napadati. Akcije Prosečanov so postajale stalno nevarnejše. Najprej je prišel blizu gola Marassi, ki je po lepi podaji Angilerija sam pred vratarjem skoraj neverjetno streljal mimo vrat. Ekipa Portualeja se je zadnjih 15 minut skušala le braniti in od časa do časa sprožila kak protinapad, katerega je proseška obram- ba vedno zaustavila. Sledil je pravi forcing «rdeče-rumenih», ki so še najmanj v dveh priložnostih za las zgrešili zadetek. , Ostajalo je premalo časa, da bi Primorju uspelo izenačiti, toda če bi «rdeče-rumeni» takoj od začetka drugega polčasa ostreje pritisnili na nasprotnikovo obrambo, bi verjetno izenačili. H. V. ZAČETNIKI Costalunga — Breg 4:0 (2:0) COSTALUNGA: Bigolo, Paoli, Mauro, Circognini, Leban, Ubaldi-ni, Zugna, Lenardi, Cain, Lanotte, Manteo. BREG: Scheriani, Albertini, Mahnič, Smotlak, Paoletti, Pieri, Gri-son, Kofol, Grisonič, Zonta, Tul. STRELCI: v 18. min. Cain, v 29. min. in 51. min. Lenardi, v 42. min. Lanotte. SODNIK: Fonda iz Trsta. STR. SODNIKA: Rinta in Capellina iz Trsta. Finale turnirja začetnikov si je zasluženo zagotovila tržaška ekipa Costalunga, ki je z visokim rezultatom brez težav premagala Breg. Že po uvodnih potezah je bilo razvidno, da so Tržačani premočni za Brežane. Nogometaši Costalunge so popolnoma gospodarili na sredini i-grišča, kjer so zaustavljali vse žoge in spretno servirali svoje napadalce, ki so bili uspešni dvakrat v prvem polčasu in dvakrat v drugem. Tudi obramba Costalunge ni imela večjega dela. To priča seveda dejansko stanje na igrišču. Brežani niso bili sploh kos tehnično in taktično boljšemu nasprotniku. Plavi so se vso tekmo skušali samo braniti in so od časa do časa sprožili kak protinapad, toda brez uspeha. H. V. Primorje okrepljeno Po zaključku «Puntarjevega» memoriala, ki je razpasel nogometni irus, vlada sedaj veliko zanimanje za prijateljsko tekmo med okrepljenim proseškim Primorjem in ljubljanskim prvoligašem Olimpijo. Olimpijo ni treba posebej pred- ■iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiHm>uiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiM atletika NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Odličen tek borovk v Viareggiu Peto mesto na 4x400m (4’11”63) Slovenske atletinje prvič z «električnim» merjenjem - Nezgoda štafete tržaškega CSI Borova ženska štafeta 4x400 m je na državnem prvenstvu v Viareggiu dosegla izvrstno 5. mesto z odličnim časom 4’11”63. Mlade borovke so šle preko pričakovanj, saj se je od njih obetal rezultat med 4’13' ’ in 4T4”, ki bi v Borovke so pravkar končale štafetni tek. Sonja Antoni (levo) ii niela Tretjak (prikriti od tovarišic) napeto pričakujeta kaj povedale ure i Da-bodo danih pogojih veljal približno osmo mesto. Z začetno normo 4’18”2 so bile borovke na papirju pred tekmovanjem samo dvanajste. Ekipo so v vrstnem redu sestavljale Daniela Tretjak, Marinka Semolič, Marina Purič in Sonja Antoni. Vse sodelujoče ekipe so bile razdeljene v 4 skupine in borovke so nastopile v tretji kot dopolnilo postav,am s hitrejšimi časi iz kvalifikacij. Borovke so v tej garnituri pokazale zobe in tek zmagale ter pred zadnjo serijo prešle v vodstvo. Daniela Tretjak je v prvem odseku tekla zelo dobrih 63”5 in predala istočasno z ekipo SNAM iz Milana, vendar v ugodnejšem notranjem položaju. Marinka Semolič je brez večjih težav prevzela vodstvo, katerega sta Marina Purič in Sonja Antoni obdržali do konca. Antonijeva ni bila v najsrečnejšem dnevu in je svojih 400 m pretekla v približno 60”, medtem ko sta bili obe tekačici pred njo zelo dobri s približno 63’5 in 63”. Uspeh borovk treba prištevati med največje dosežke domače atletike. Ostale tržaške ekipe so nastopile v tekih 4x100 m in 4x800 m. Ginnastica Triestina je na krajši razdalji brez poškodovane Pierobon pretekla 400 m v 50”42. V popolni postavi bi lahko startala na tretje mesto, medtem ko tokrat ni mogla preseči petega. Veliko smolo so imele predstavnice CSI, ki so nastopile na 4x800 m. Tržačanke so kot prve pritekle skozi cilj, sodniki pa so jih diskvalificirali, ker so predčasno prešle v notranjo progo. Zmaga Virena PRAGA, 20. — Dvakratni olimpijski zmagovalec Lasse Viren (Finska) je prišel do zmage v teku po ulicah Prage. Na nekaj več kot 11 km dolgi progi je premagal Sovjeta Parluja in Portugalca Pinta. ENNA, 20. — Sara Simeoni je skočila v višino 188 cm in zaman poskusila doseči nov italijanski rekord 192 cm. BUDIMPEŠTA, 20. - Budimpe-štanski Honved, ki je prejšnji teden v okviru nogometnega pokala UEFA v Milanu premagal Inter z 1:0 je na domačem prvenstvu izgubil 1:4 proti Ujpestu Dozsa. stavljati. Ekipa je v odlični formi Po zmagi nad skromnim Zagrebom je prišel zveneči rezultat 4:2 proti Partizanu iz Beograda. Primorje, ki je na turnirju na Proseku prikazalo dokaj dober nogomet, bodo okrepili naslednji igralci drugih slovenskih ekip: Vojko Križmančič in Boris Kralj (Zarja); Ivo Strnad (Breg) ; Branko Grgič (Gaja): Mauro Kralj (Primorec); Bruno Verša (Kras); Peter Caharija (Aurisina); Od navedenih nogometašev sta bila med Puntarjevim memorialom verjetno najboljša Vojko Križmančič v obrambi in Boris Kralj v napadu. ODBOJKA V GORICI Podcenjevanje usodno gorički vrsti ZSŠDI Na prazniku «Unità» je igrala proti ital. selekciji Ital. selekcija — ZSŠDI 3:2 (11 :15, 1:15, 15:7, 15:6, 15:8) ZSŠDI: Silvana Perše, Verena Buzzi, Jolanda Srebrnič, Adrijana Petejan, Vida Cijan, Loreta Maraž. ITAL. SELEKCIJA: Lorenza Doriti, Loredana Roldo, Giuliana Lo Presti, Loreta Marassi, Claudia Scozzie-o, Rosanna Besson. SODNIK: Jelko Petejan. V soboto zvečer je bila v sklopu praznika «Unità» ženska odbojkarska tekma med ZSŠDI Gorica ter italijansko selekcijo prav tako iz j Gorice. Tekma se je začela s pre-■ cejšnjo zamudo, ker se italijanske igralke niso ob uri predstavile na igrišču. Zaradi te malomarnosti s strani italijanske ekipe je, naveli- niiiMiiiuiiiiiiniiiiiimimiiiiiimiiiiinitimuiniiiiiiiriiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiminmMHiiniiHm» NOGOMET NA VELIKI ROUNI STARI UGNALI MLADE BAHAŠKO DO BELANCA Mirna igra boljša od zaletavosti Stari — Mladi 2:1 (2:0) STARI: Geki (Brkin), Muco, Gu-dla IL, Uelka, Grdelin, Puš, Pinjeka, Urea, Kampion, Fula II., Dorka. MLADI: Foja (Rico), Pištola (Bosna), Mudras (Šangal), Rico, Otav-ca, Uve, Fraska (Manzo), Pičo, Pa-po (Šangal IL), Škrtuc (Gigli),v Gu-dla I. (Giovannin), Mazzola. STRELCI: v 21. min. Urea, v 38. min. Kampion, v 72. min. Pištola. SODNIK: brivec Faginčič iz «Mozambika».1 GLEDALCEV: 100 tisoč. Po hitri, borbeni, požtrvovalni, napeti in zanimivi igri so stari zasluženo premagali mlade. Stari so od vsega začetka zaigrali bolj mirno, nasprotno pa mladi, ki so takoj začeli diktirati hiter tempo igre. Toda prav stari so v protinapadu prišli najprej do prvega zadetka in nato še do drugega. Zaman so mladi v drugem polčasu še ostreje pritiskali na vrata Brkina, saj so bili u-spešni samo enkrat s Pištolo in tudi tokrat s precej sreče. Pet minut pred koncem tekme so mladi imeli zlato priložnost za izenačenje, ko jim je živčni sodnik Faginčič (zaradi stalnega ugovarjanja "igralcev) dosodil enajstmetrovko. Uve jo je zastreljal. Tako so mladi morali vleči stare na vozu s Proseka na Belane, kjer so stari veselo in bahaško jedli klobase, mladi pa fižol. H. V. NOGOMETNA PRVENSTVA Najmlajši: Primorje — Portuale 3:1 Naraščajniki: Primorje — Primorec 1:0 Začetniki: Primorje — Sonditi Campanelle — Kras 0:5 7:0 «Azzurrini» v Trstu V našem mestu se je včeraj popoldne zbrala nogometna reprezentanca Italije «under 21», ki bo jutri na Reki igrala proti ustrezni vrsti Jugoslavije. Italijani bodo danes zjutraj odpo-vali v Opatijo, kjer bodo tudi odigrali trening - tekmo. Trener Vicini je izjavil, da pričakuje od svojih mladih varovancev predvsem borbenost. O kaki posebno dobri igri bi se ne smelo še govoriti, ker gre za nogometaše, ki so skupaj igrali samo enkrat. Po besedah Vicinija spada, delo okoli te e-kipe v širši okvir pomladitve celotne italijanske nogometne reprezentance. PRIJATELJSKI NOGOMET Danes ob 17,30 bo na repentabr-skèrii igrišču prijateljska nogometna tekma med Krasom in Zarjo B. KOLESARSTVO Jugoslovan Bruno Bulič je osvojil letošnjo mednarodno amatersko kolesarsko dirko po Istri. 2. je bil Rui (Veneto), 3. Bincoletto (Veneto), 4. Masec (ČSSR), o. Camuzzi (F-JK) itd. Med ekipami je zmagal Veneto, pred ČSSR, Jugoslavijo, F-JK, ZRN, Avstrijo in Srbijo. čana čakanja, polovica naše ekipe zapustila prizorišče, tako da je tekmo morala odigrat; zelo okrnjena postava ZSŠDI (le 6 igralk). Prav zaradi tega tekma ni bila na visoki tehnični ravni kot so si ljubitelji odbojke pričakovali. Začetek tekme je pripadal našim igralkam, ki so prva dva seta z lahkoto dobile (v drugem setu so italijanske igralke zbrale le eno točko). Prepričane v izredno lahko zmago, so v nadaljevanju tekme naše igralke popolnoma popustile ter dovolile nasprotnicam, da so se razigrale ter s precejšnjo lahkoto zmagale vse tri nadaljnje sete. Kljub porazu pa naše igralke niso razočarale. Srčno so se borile in le s trohico več zbranosti bi kljub okrnjenosti tekmo nedvomno z lahkoto zaključile v svoj prid. Našim igralkam se tudi pozna, da niso uigrane, saj so ekipo sestavljala dekleta iz različnih društev. Naša dekleta bodo v kratkem o-digrala še povratno tekmo z Merkurjem iz Nove Gorice. Datum tekme sicer še ni bil dokončno določen, menimo pa, da bi moralo do povratnega dvoboja priti sredi prihodnjega tedna. Vili Prinčič BEZBOL Alpini ni uspelo Številni gledalci, ki so se v nedeljo zbrali ob openskem bezbolskem igrišču so razočarani zapustili prizorišče dvoboja, ki bi lahko dalo domači Alpini drugo mesto na lestvici druge lige. Proti Juventusu iz Turina je Alpina izgubila obe srečanji. V dopoldanski tekmi s 5:8, popoldan pa z 2:4. SMUČANJE Ingemar Stenmark je za letos končal obvezno služenje vojaškega roka. Iz vojašnice so ga izpustili zato, da se bo lahko pripravil na novo tekmovalno sezono. Naslednje poletje bo spet oblekel vojaško suknjo. V vojski je letos Stenmark prebolel tudi otroško bolezen — rdečke. TELOVADBA Italijanke pred Romunkami BOLOGNA, 20. — V nadaljevanju telovadnega dvoboja med ženskami vrstami Italije in Romunije so imele več uspeha domačinke. Pripomniti pa treba, da je Italija nastopala s svojimi najboljšimi, medtem ko se je Romunija predstavila s svojo drugo garnituro. Seveda sta manjkali olimpijski Comanecijeva in Ungureanu, v drobni 12-letni Dani Craciun Sanda, ki je bila v Bologni odlična v parterju, pa so senzacij željni gledalci že videli novo zvezdo, ki naj bi zatemnila sij večkrat zlate Nadie. / Predsednik Primorj a Cibic izroča pokal vratarju proseške enajsterice Štoki IT KAREL PRUSKIH . GAŠPER Gamsi na plaza 20. klobuka H 6 S a &ov?rica, da so mi odstrelili gamsov čop s popinji V-_a sem. verjetno ranjen in da bom nekje v gozdu da sem m r n,' n*hče vedel, kako sem ušel, so tudi ugibali, Prinesel gost iz žekz “kna Vseh VrSt čudnih novic ie PeciPpotk°SS,.STa, zaPu?tila naJin brlog in odšla proti rabila m hnr &i • ®a’ sai sva se izogibala vsake bližnjice in Topico Rila sknte gamsove steze visoko čez Plešivec in Preko Toni, ze terPa- ko sva prišla v bližino Repelna. kopno. Hiši Lrt lar'a, sneg’ pri RePelnu Pa je bilo še bi zmunLr, a sa. bližala od zgoraj. Hodila sva rahlo, da SJsf • Zemlja ne hrskala P°d nogami. «SoJže dJoin»gni1 k meni in zašePetal: «Stoj*?™ trenutkn zaslišim tudi jaz visok, kratek vzklik: mače ki^bnd!?’ S0 najbrž ravno dospeli in ustavljajo do- dve hiši kakn ° ?ne v drugo; pri Repelnu sta namreč utripalo’ ko ri nikJer Pri nobenem kmetu. Srce mi je močno «Seda; z na ,zejev predlog nekaj minut počakala, bi ie pokalo» 6 V re<*u,>> Je rekel Jozej. «Ce bi bili Nemci, šla sva naprej, tokrat ne več po tihem; stopala sva pogumno, da je bobnela zemlja. «Stoj! Kdo tam?» Mene je skoraj vznak vrglo, Jozej pa je glasno odgovoril; «Gams !» To je bilo geslo, o katerem ni ves dan črhnil niti besede. «Naprej!» je sledilo povelje. šla sva mimo temne postave, ki je bila naslonjena na skladanico drv, iz nje pa je molela dolga in debela cev. Jozej mi šepne: «Nesti je na straži z mitraljezom.» Čeprav sem besedo mitraljez prvič slišal, sem uganil, da mora biti to strašilo samo strojna puška in nič drugega. Na dvorišču sva srečala nekaj tovarišev, ki so naju opazovali. Iz hiše je stopil mlad moški z visoko, kosmato kučmo na glavi. To je bil politkomisar Milan. Stopil sem k njemu in ga pozdravil. «Ali si ti tisti tovariš...» me je pozdravil. «Kar v hišo pojdi !» Ko sva vstopila, me je sprejel visok človek v uniformi in s triglavko na glavi. Tako smo imenovali čepico s tremi rogljički, ki so simbolično ponazarjali najvišji vrh Slovenije. Na tej kapi je bila prišita slovenska in peterokraka zvezda. Ti znaki so napravili name globok vtis. Slovenska zastava s peterokrako zvezdo! že sama nacionalna zastava me je vedno navdušila, celo ganila. Ko smo leta 1932 z vso družino šli v Ljubljano na velesejem in smo na Jezerskem zagledali plapolajoči zastavi, slovensko in jugoslovansko, se je mati kar razjokala. Vsi smo bili solzni. Kakor da bi šele tedaj prav začutili, kako strašno smo zasužnjeni in ločeni od matičnega naroda. In na zastavi na čepici tega partizana — pozneje sem izvedel, da je to komandir prve koroške partizanske čete tovariš Lojz — je bila rdeča peterokraka zvezda, simbol svobode. In kakor so mi bile pri srcu naše zastave, tako mi je bila všeč tudi zvezda — simbol borbe za delavske pravice. «Glej jih,» sem pomislil, «to so torej vojaki bičanega in trpinčenega slovenskega naroda ! » Poklicali so me k tovarišu z dolgo, črno brado. Izpraševal me je različne stvari. Povedal sem mu vse, potek dotedanjega življenja, pripovedoval o Stanetu in Johanu in tudi opisal svpj pobeg. Tovariš s črno brado se mi je zdel zelo moder in resen in vzbujal mi je spoštovanje. Ko sva se o vsem pogovorila, me je vprašal, če poznam ime Letonja. O tem očetovem prijatelju iz prve svetovne vojne, ki je bil doma nekje na štajerskem, mi je oče mnogo pripovedoval. Vsa leta sta si dopisovala in ni še bilo dolgo, kar ga je šel oče obiskat. «Vidiš, to je njegova hčerka. Po partizansko ji pravimo Atena ! » Ozrl sem se v krepko dekle v uniformi, opasano z bombami; na rami pa je imela težko mavzerico. Nasmehnila se mi je in dejala: «Sedaj vidiš, tovariš Matjaž, da sem imela prav. Saj sem ti povedala že včeraj, da so Prušnikovi samo eni ! Tudi meni je oče mnogo pripovedoval o Francu Prušniku in da ne pozna nobenega drugega Prušnika.» Atena je pohitela iz sobe, Matjaž pa je strmel za njo, nato pa je dejal: «Očeta so ji ubili. Mati ji je umrla. Ima samo še brata, ki je na Pohorju partizan. Vedno se spominja očeta, zlasti kadar se bliža huda borba. Tedaj ji ni nikdo v četi enak.» Atena je prinesla ogromno skledo kisle juhe. Vsak jo je dobil veliko porcijo, poleg tega še kos ovčjega mesa in precejšen krajec kruha. Pojedel nisem niti polovice in smejali so se mi, ko sem jim zatrjeval, da toliko hrane ne morem pospraviti. Strojničar Robin, rudar s širokim obrazom in brado se je zakrohotal in mi dejal: «Boš že še jedel, boš že še lačen! Mi jemo samo enkrat na dan, takrat pa pošteno!» Po večerji mi je partizan Milanček (Milan Trtnik) ponudil svoje rokavice. «Na, tovariš, da te ne bo zeblo,» je krotko pripomniL Nikoli v življenju nisem občutil toliko sreče in radosti kakor tisti dan, 3. decembra 1942, ko sem dobil zvezo s prvo koroško četico. Bili smo sami resni ljudje in v teh fantih ni bilo prav nič pustolovskega ali špekulantskega. Gnal jih je idealizem, krepila vdana ljubezen do ponižane in ranjene domovine. Samo da sem doživel ta prelepi trenutek, ko se rudarji, drvarji, kmečki fantje, inženirji in učitelji skupaj bore za evoje pravice! Robin mi je pripovedoval, kako je Nemcem v Savinjski dolini zaplenil strojnico. «Vidiš,» mi je vneto govoril, «tukaj je še luknja od naše krogle, ki je prebila hralidno cev. Dobro, da se ji ni nič zgodilo. Dela kakor švicarska ura.» Gladil jo ie kakor mladega psa in tudi krstil jo je za «psička». Nato jo je odnesel kot kako živo bitje in jo zavil v koc, «da se ne prehladi v mrzli zimski sapi». Vsi moji novi tovariši so bili do zob oboroženi z bombami in s pištolami, z mavzericami, ali lovskimi puškami. Ponosno sem jih ogledoval in prav nebogljen sem se čutil ob njih. Najbolj spoštljivo pa sem opazoval Nestlovo in Robinovo strojnico. Ko smo krenili od Repelna proti Lužam, sem sam pri sebi prisegel storiti vse, kar bo v mojih močeh, da bom vreden nositi ime «slovenski partizan»! Prisegel sem, da se ne bom nikoli izogibal težkih pa tudi ne najtežjih nalog. In še sam sem se naposled zdel močan med temi velikani. (Nadaljevanje sledi) 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Gorica. Ui. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374' RIMORSKI DNEVNIK Stran 6 21. septembra 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000. Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pnkrajin Italije pri SPI. Izdli.LJZTT -.L*" !'-aMi_anSleli Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst zveze časopisnih založnikov FIEG KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Saint Vincent: sprostitev dveh demokristjanskih «duš»? V Saint Vincentu se je zaključilo srečanje levičarskih struj Krščanske demokracije. Po govoru Donat Cattina, ki je zaključil srečanje, je postalo jasno, da bo KD nadaljevala po sedanji poti. se pravi s tajnikom Zaccagniniiem na čelu ter morebitnim vpokličem Mora na predsedniško mesto. O vseh teh vprašanjih pa bo morala razpravljati stranka na svojem vsedržavnem svetu, ki bo v oktobru. Vse to seveda še visi v zraku ter bo zato treba počakati na dokončne sklepe. Glavni o-brisi pa so zdaj že kolikor toliko jasni. Krščanska demokracija se bo sama soočila s KPI, ne sprejema pa «zgodovinskega kompromisa». V tem okviru pa so možne najrazličnejše različice, ki gredo od tako imenovane «bipolarnosti» do skrajnejših rešitev. Gotovo pa je tudi, da je srečanje v Saint Vincentu pojasnilo, da je Donat Cattin, eden od leaderjev levičarskih struj v KD, pripravljen na določene kompromise. V ospredju italijanskega ponedeljkovega tiska pa so tudi zadnji nastopi KPI ter še posebej Ber- , linguerjev govor v Neaplju ob zaključku festivala partijskega glasila «L’Unità». CORSIERE DELLA SERA •Milanski list objavlja v svoji včerajšnji številki enoten članek, kjer daje poseben poudarek Ber-linguerjevemu nastopu v Neaplju. V tej zvezi list pravi, da sekretar KPI napoveduje vladi ostro konfrontacijo v parlamentu, šele v podnaslovu list omenja Zacca-gninijev govor v Atriju (Teramo) ter poudarja Donat Cattinove izjave v Saint Vincentu, k; stremijo za tem, da bi se demokristjani ne kregali med seboj. «Corriere della sera» piše dobesedno (v zvezi z Zaccagninije-vimi izjavami): «Potem ko so ga večkrat poklicali v teh dneh na soočenje zaradi nenadnega razbohotenja srečanj, ki so bila značilna za konec poletja v demokri-stjanskem otočju, je Zaccagnini še vedno molčal. Gre za izvoljenega tajnika na kongresu, za zastavonošo konfrontacije s komunisti. Boji se. da bi v notranjosti KD, po povolilni travmi in potem ko je bila ustanovljena Andreottije-va vlada prišlo spet do stare strankarske igre skupin in podskupin». Milanski list potem omenja, da se bo v začetku oktobra sestal vsedržavni svet KD, da pa je bilo še prej več srečanj (v hotelu Hilton v začetku septembra ter še več drugih, ki so se zaključila sedaj s srečanjem v Saint Vincentu). List pa poudarja, da je Zaccagnini v odgovoru svojim strankarskim političnim nasprotnikom dejal v bistvu, da je «presnavljanje potrebno, pravzaprav neob-hodno potrebno, da bi se spravili v korak z novimi potrebami, toda vse to je treba opraviti s sodelovanjem vseh, in ne da bi razbili kontinuiteto tradicij, ki so lastne KD». Milarski list nadalje poudarja včerajšnji Berlinguerjev govor v Neaplju. V tej zvezi pravi, da je komunistični sekretar naletel na precej težav, da bi prepričal svoje somišljenike o potrebi po za-d"žanosti partije do sedanje vlade. «CORRIERE DELLA SERA» pa na vsak način poudarja, da je Berlinguer v svojem predvčerajšnjem govoru dejal, da bo v vsakem primeru KPI ostala komunistična partija. LA STAMPA Tu pa pride v ospredje vprašanje dvojne «doše» krščanske demokracije. Turinski list se tega dobro zaveda in to tudi poudarja: v KD obstajata dve težnji, ki sta hudo protislovni. Na eni strani je «ljudska» težnja, ki jo pooseblja Zaccagnini, na drugi strani pa liberalno katoliška težnja, katere glavna osebnost je vsaj sedaj Moro. Zato turinski list poudarja, da je Zaccagnini v svojem predvčerajšnjem govoru v Atriju poudaril ljudski duh KD v nasprotju, če ne vsaj v vzporedju s katoliškim liberalnim duhom. Turinski list pa na drugi strani priznava, da se mora KD zahvaliti Donat Cattinu, da je rešil srečanje v Saint Vincentu iz zagate v katero je zašlo. V tej zvezi list piše: «Za Donat Cattina (in za vse govornike na srečanju) je nasprotnik edino le komunistična partija. Nekateri so izjavili, da je prav Donat Cattin imel najbolj protikomunistični govor, kar jih je bilo v Saint Vincentu. Mogoče je res... Prav goto; o ne obstaja noben dvom, da Donat Cattin absolutno nasprotuje vsakršnemu sporazumu glede oblasti s KPI, toda ne v imenu netolerantnosti, pač pa v imenu pluralizma v demokraciji, ki sprejema številne oblike socializma v državi, toda ne socializacije države» IL, GIORNO Milanski list «il Giorno» piše v svoji nedeljski številki, da med Morom in Zaccagninijem ne obstajajo nasprotja ter poudarja tudi, da so številni predstavniki levice zavrnili De Mitov predlog o odnosih s KPI. Poudarja tudi, da so nekateri demokristjanski voditelji kot Moriino in Andreatta zahtevali, «naj bi krščansko demokracijo upravljali kolegialno (prav tu se je pojavila Morova senca), ker bi bilo potreba spraviti v ospredje, pri konfrontaciji s KPI, najboljše ljudi iz vrst stranke», Kj&ùariti! Glasilo socialistične stranke o-stro polemizira z levico KD, toda poudarja, da je struja razdeljena in da ne more zavzeti skupnega stališča. Saint Vincent — pravi list — je dokazal, da demokristjani kritizirajo Zaccagnini-ja, toda ne najdejo nikogar, ki bi bil boljši. Nadalje govorijo o direktnem soočenju s KPI na eni strani, na drugi strani pa poveličujejo vlogo sredinskih sil.» Potem je še vprašanje notranje ureditve demokristjanske stranke, kjer vsi govorijo o potrebi po obnovi. «V resnici pa. pravi Avanti, KD še vedno poraja politične teorije, ki se zaključujejo praktično le z zahtevo, da bi KD ostala neskončno na oblasti. S tega stališča je vse, kar se govori o KPI ter o sredinskih silah, zavito v meglo ter postavlja vrsto vpra* sanj in nejasnosti.» Še bolj oster pa je socialistični list v kratkem okvirčku, ki mu je da! naslov «Smrt v Saint Vincentu». V tem okvirčku socialistično glasilo obravnava na kratko posledice direktnega dialoga med KD in KPI. Po tej analizi bi KD postala dokončno zmerna konservativna in mani protifašistična stranka. Kar pa se tiče njene laičnosti, bi to lahko branila samo še «Jezusova družba». Če bi KD izključila PSI iz tega dialoga, potem ne bi za to stranko obstajal več noben smisel, da bi nadaljevala dialog s KD in podpirala enobarvno via do KD. Socialistična alternativa bi se morala nujno omejiti na samo levico, brez sodelovanja kakršnega koli sektorja KD. Kar pa se tiče manjših laičnih strank, ki bi jih levica KD spravila na rep vsakršne politike stranke, bi bile te stranke prisiljene ne samo poiskali pot do laične solidarnosti, temveč bi bile prisiljene, da se zatečejo h KPI, ki bi postala boli odprta za perspektive demokratičnega razvoja. Zato list zaključuje, da bi bila zmerna KD, stroga alternativa brez demokratičnih katoličanov in laični blok z laično večino v resnici smrt za demokristjansko levico: smrt v Saint Vincentu.» l’Unità Glasilo italijanskih komunistov poudarja, kot drugi listi, da je zaključek srečanja v Saint Vincentu odprl Moru pot do predsed-ništva krščanske demokracije. «Kdor se je trudil — pravi list — da bi na bolj ali manj zapleten način spravil Mora na Zac-cagninijevo mesto, temu so demokristjanske levice odgovorile precej složno, da se kaj takega ni smelo storiti, ker bi bila operacija travmatična in škodljiva. Treba je bilo samo pridružiti Moru Zaccagninija, tako da bi prišlo do leadershipa z dvema glavama». Komunistično glasilo pa posveča tudi precej pozornosti vprašanju obnove demokristjanske stranke. V tej zvezi pravi, da se je v. Saint Vincentu precej govorilo o možnostih, da bi novo vodstvo obnovilo staro politiko. «Mladi — pravi list — se bojijo, da bi prišlo po najrazličnejših poteh do tega, da bi se ponovno prišli na površje ljudje kot so Colombo, Rumor in drugi prvaki stare generacije». Giasilo KPI pa med drugim kritizira tud; Donat Cattinova stališča. «Kaj pa bi morala napraviti ta večina ... ki naj bi ji načelovala Moro in Zaccagnini? V Donat Cattinovem govoru se lahko zasledi precej popuščanja klasični konservativni tematiki, skupaj z nekaterimi izpadi, ki so tipični za leaderja «Forze nuove» La Repubblica Milanski list pa se precej pohvalno izraža o srečanju v Saint Vincentu: «Pod tem zornim kotom pravi LA REPUBBLICA, je srečanje v Saint Vincentu, ki je v resnici imelo značaj srečanja med vsemi demokristjanskimi levičarskimi stru jami brez otipljivih razlik med njimi, bilo deležno prispevka najboljših sil. ki jih lahko danes KD mobilizira. čeprav so govori raznih udeležencev prihajali iz raznih zornih kotov in niso bili homogeni čeprav se je govorilo o pluralizmu in solidarizmu bolj kot o splošni zastavi z demokristjanskim ščitom kot o konkretni politični strategiji, je srečanje ustvarilo videz stranke, ki je ponovno v zaletu ter je pripravljena na novo zgodovinsko ob dobje, ki se. kot je dejal Galloni, odpira v tej letih, potem ko se je zaključilo obdobje razbitja ljudskih sil. ki se je začelo v telih 1947-48. STRAHOVITA ŽELEZNIŠKA NESREČA V PRESERJAH PRI LJUBLJANI Brzec «direct orient» trčil v krajevni vlak: 18 ljudi mrtvih, 30 pa ranjenih Nesrečo je zakrivil strojevodja mednarodnega vlaka, ki ni spoštoval rdeče signalne luči tik pred postajo - Žrtve so v glavnem domačini, ki so se z jutranjim vlakom peljali v službo v Ljubljano - Število železniških nesreč v Jugoslaviji stalno narašča Lokomotiva mednarodnega brzca «direct orient» se je dobesedno zarila v prvi vagon krajevnega elektrovlaka, ki je vozil iz Sežane v Ljubljano. iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiniiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiJiuiiiiiiiiiiiiiii al 'Jl < i v* —VM m, M V S- ***“• ____________________________A f 2ASKI DNEVNIK 128 milijonov lir - plen ropa (Nadaljevanje z ž. strani) precej meglena. Strah, ki so ga doživeli uradniki, je privedel do določenih protislovij v pripovedovanju posameznikov, tako da si niso enotni celo glede števila roparjev: eni govorijo o treh, drugi o štirih ali celo,, o petih. Po splošnem mnenju nàj bi bili štirje. Nobenega dvoma pa ni, da gre za prave profesionalce kriminala, take, ki imajo bogate roparske izkušnje za sabo in ki so včerajšnji podvig pripravili z največjo skrbnostjo in v najmanjših podrobnostih. Do ropa je prišlo pet minut pred 17. uro, to je malo pred popoldanskim zaprtjem uradov. Pripomniti moramo, da je bila podružnica zaprta za kliente in da po glavnem vhodu ni mogel nihče vstopiti. V uradih podružnice je bilo tedaj deset uradnikov, v sosednjih uradih deželne blagajne pa jih je bilo pet. Roparji so v urade prišli skozi stranski izhod za uslužbence, ki vodi skozi dolg hodnik stanovanjskega poslopja v stransko Ul. Mer-cadante. V tej ulic; so roparji parkirali avtomobil (po raznih pričevanjih gre za fiat 127 bele barve), počakali na prihod čistilke Terese Tedesco (prav gotovo so dobro poznali njene navade, kot tudi navade ostalih uslužbencev) ter ji sledili po hodniku do stranskega vhoda v banko, kjer so jo, ne da bi se zavedla, mobilizirali ter zaprli v stranišče, ki je tik vhoda. Tako naj bi se namreč po izjavah uradnikov odvijala začetna faza ropa. Čistilka sama, ki je bila vidno pod hudim šokom, nam ni dala nobene izjave. Četverica je nato s pištolam v rokah vdrla v urade ter rezko u-kazala vsem uradnikom naj poležejo na pod z obrazom proti tlom. Vse se je odvijalo z bliskovito naglico, tako da se osupli uradniki v prvem trenutku sploh niso zavedli, kaj se pravzaprav dogaja. Marsikdo je sprva pomislil na neslano šalo, malokdo pa si je utegnil ogledati roparje. Po uskladitvi raznih pričevanj -naj bi najprej vstopili trije roparji, od katerih je bil e-den v zeleni žametni obleki in z volneno kapuco čez obraz, drugi je bil pokrit z žensko najlonsko nogavico, tretji pa ftj bil zamaskiran. Tega so opisali za 35-40 let starega plavolasca. Govorili so v pravilni italijanščini z rahlim južnjaškim naglasom, ki pa naj bi bil no mnenju nekaterih uradnikov le hlinjen. Ko so prestrašeni uradniki polegli na tla, so se banditi hladnokrvno lotili praznjenja predalov Ko so to hitro opravili, so uradnike po skupinah odvedli v manjšo blindirano varnostno sobo. Tu je prišlo do krvavega dogodka, ki smo ga omenili na začetku. Šef urada Zacchigna jim namreč ni hotel odpreti sobe in ga je zato eden od roparjev silovito udaril po glavi, da se mu je ulila kri. Medtem so morali uradniki od-; preti veliko varnostno blagajno, v kateri je bilo nad sto milijonov lir. Toda roparjem ni bilo še dovolj in so zato blagajnikoma deželne zakladnice, ki je, kot rečeno, .povezana z uradi, podružnice št. 2 Tržaške hranilnice, veleli naj odprejo še blagajno zakladnice. Uradnika Silvano Mocchi iz Ul. Fonderia, ki pozna, šifro blagajne' in 36-letni Ežio Caldini iz Ul. Scaglioni, ki1 ima ključ, sta morala v. spremstvu dveh roparjev v urad zakladnice', kjer sta .odprla še-to-blagajno. V njej je bilo 14 milijonov lir. Ko so roparji s .tem o-■pravili, so vseh petnajst uradnikov ter čistilko zaprli v večjo varnostno sobo ter mirno odšli, od' koder so bili prišli. ’ • "■ '• ■ ■ ’ ■ ‘ Ob tem ' je izredno zanimiv ; neki obrobni dogodek. Pred vhodom v pl, Mercadante je namreč stala Loredana Hervatin iz ÙL, Chiadino 37, žena uradnika oropane banke Paola Hervatina. Bilo je že dobrih 20 minut čez 17. liro in moža še ni bilo na spregled. Vsa zaskrbljena je zato vprašala ravno odhajajoče roparje, če je še kdo v'uradu. .Ti pa so ji mirno , odgovorili, da je v uradu le še čistilka. Ženska je. pozne je povedala, da šo bili moški elegantno oblečeni' in da- sò nosili Velike- torbe ter da so se odpeljali z belim fiatom. Podrobnejšega opisa neznancev pa ni dala, ker se ji pač v prvem trenutku « še zdaleč niso zdeli sumljivi in si jih zato ni podrobneje zagledala. Celo o njihovem številu si ni bila povsem na jasnem. - V notranjosti banke 'so.se medtem uradniki vročično prebijali iz nenavadne ječe. Na srečo je med večjo varnostno sobo, v kateri so bili zaprti, in sosednjo manjšo varnostno sobo tenka in ozka lesena stena, ki so jo kmalu prebili ter se skozi majhno odprtino skobacali v manjšo '■o-bo. Še večja sreča je bila, da so roparji pustili to sobo odprto, sicer bi morali najbrž dolgo čakati na rešitev iz jeklene ječe. Nemudoma so seveda poklicali policijo, vendar je bilo že prepozno. Roparji so bili medtem že daleč. Poleg policijskih in orožniških izvidnic takoj prispelo na kraj tudi reševalno osebje Rdečega križa,, ki je najprej dalo pomoč ranjenemu Zacchigni. istočasno so odredili tudi policijske bloke na glavnih izhodih iz mesta. V banko je nato prišel dr. Petrosino, ki vodi preiskavo, namestnik. državnega pravdnika dr. Tavella in osebje znanstvene policije. Agenti javne varnosti in karabinjerji so popolnoma obkrožili poslopje banke z orožjem v rokah. Preiskava je . še v polnem teku in se zato p-eiskovalci še niso izrekli. V večernih urah je krožila vest, da so enega od roparjev aretirali, vendar gre najbrž za neosnovamo govorico, ki je preiskovalci vsekakor niso potrdili. Brez uspeha so bili tudi cestni bloki in še vedno iščejo beli fiat, s katerim so se roparji odpeljali in ki so ga najbrž tudi kmalu zapustili........... ii LJUBLJANA, 20. — Osemnajst mrtvih in okrog trideseti'ran jenih so strahoten obračun silovitega čelnega trčenja med ffotniškifn vlakom, ki vozi na progi Sežana - Ljubljana in mednarodnim brzovlakom «direct orient», ki pelje iz Istanbula v Pariz. Nesreča se je pripetila pri postaji Preserje okrog 15 km od Ljubljane rano, zjutraj, ko je bilo območje žavito v gosto meglo. Po zadnjih ugotovitvah preiskovalcev je! nesrečo najbrž zakrivil strojevodja mednarodnega vlaka, ki ni upošteval rdeče signalne luči pred vhodom v postajo. Žrtve so v glavnem delavci iz mest in vasi med Se Žano in Ljubljano, ki so se s krajevnim vlakom -peljali v službo v glavno mesto. Zaradi nesreče ie bil železniški promet ustavljen za deset ur! Po pripovedovanju očividcev in po prvih ugotovitvah preiskovalcev je krajevni potniški vlak pripeljal v Preserje- ob 6.49 po italijanski poletni uri. Toliko, da so potniki všte pili, in minuto pozneje je «motor-ka» že odbrzela proti Ljubljani. Za: radi goste megle je strojevodja pred odhodom ostro zaniskal, vendar za opozarjanje je bilo'že prepozno. Takoj za. rezkim piskom je' bilo slišati pošasten 'tresk. Za nekaj hipov : je na pokrajino,' odeto v gosto'-jutranjo meglo', legla;smrtna tišina. 'Slišati je bilo le< pritajeno' ječanje ranjencev in redke krike prestrašenih potnikov mednarddbega vldka; ki ph je trčenje' vrglo dobesedno iz sna. . Reševalna, akcija je, stekla ’ nemu dòma in deset minut po nesreči jo bilo na^ppizorišču tragedije že'šest rešilnih . avtomobilov. , nekaj minut pozneje pa še ' drugih 14. Hitra in učinkovita pomoč je brez'dvoma rešila življenje marsikateremu ponesrečencu. «Prizor, ki smo mu bili pirica — pripoveduje neki bolničar, ki ima še vso okrvavljeno obleko. — je bil strašen. Ranjenci so ječali, nekateri potniki so prestrašeni -kričali, skozi okna skrotovičene motor ke - pa so visela številna trupla. Ko sem še približal vagonu', me jè neka ženska zagrabila za roki in me prosila za pomoč. Nisem, se , mogel osvoboditi, tako krčevito me je nesrečnica tiščala.» Iz skrotovičene pločevine so reševalci potegnili 14 trupel. Deset je bilo potnikov, štirje pa uslužbenci jugoslovanske železniške družbe. Petintrideset ljudi pa so odpeljali pa zdravljenje v bolnišnico. Trije ranjenci so preminili že med potjo, četrti pa je umrl pod večer v bolnišnici. Od ostalih ranjencev so osem pridržali na zdravljenju, drugim pa so razkužili rane in jih odslovili. ’ Zaradi silovitega trčenja se je mednarodni brzec zagozdil v motor-ko. Deset ur po nesreči, ko je po desnem tiru promet že počasi stekel. so reševalci ; z varilcem še vedno rezali pločevino električne lokomotive «direct .orienta», da bi osvobodili trupli strojevodje Alojza Tušarja in vlakovodje Ibrahima Bragarica. Od 18 žrtev so zaenkrat ugotovili istovetnost 15 žrtev. Nekatere so identificirali na osnovi Osebnih dokumentov, drugi pa le na osnovi mesečnega železniškega abonmaja.: Poleg; strojevodje, «mo- torke» Franca Kontestabileja iz Sežane in njegovega .pomočnika Zorka Krbavaca iz Buzeta, so izgubili življenje še Rudi Cerkvenik, Franc Kovačič, Ferdinand Robič, Celija Medja, Peter Goleč in Igor Terban iz Borovnice, Gabrijela Temer, Silvester Debevc iz Borovnice, Sonja Sundel iz Postojne, Jože Bezek iz Borovnice in Jože Kaljmc iz Zaba-čeva. Med ranjenci sta bila tudi dva Italijana, ki so ju "opoldne pripeljali v Trst s taksijem. Gre za 46-letno Rodullo Glaves por. Favilli in njenega 60-letnega moža Ennia Favilla iz Ancone. Žensko so sprejeli na oddelek za intenzivno zdravljenje tržaške bolnišnice, s prognozo 6 dni, možu pa so le razkužili rane in ga odslovili. Tudi on bo okreval v tednu dni. Po prvih . izsledkih, preiskave je nesrečo zakrivil strojevodja mednarodnega brzovlaka. ki nj spoštoval rdeče signalne luči, ki je le nekaj sto'metrov od postaje. Vendar pa preiskovalci opozarjajo, da je to le glavni vzrok nesreče, pri tragedijah takega obsega pa gre i-skatj tudi druge stranske vzroke, Preiskava, ki jo iodi preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Andrej Hrovat bo zelo temeljita, tudi ker je število železniških nesreč zlasti hudih v Jugoslaviji v stalnem porastu. . Kaže pa, da gre krivdo le v manjši meri naprtiti osebju in da gre glavne vzroke iskati v nesodobnih tirih, zastareli signalizaciji in. lokomotivah ter vagonih. Nepojasnjeno vprašanje pa je, zakaj Tušar ni spoštoval rdečega signala pred postajo Preserje ter pred-signala, ki. opozarja na nevarnost, ki je kilometer prej. Nekateri domnevajo, da je morda spregledal rdečo luč zaradi goste megle, kar pa je bolj malo verjetno, saj imajo sigpali močno in izredno koncentrirano 1 luč in so usmerjeni tako, da svetijo strojevodji naravnost • v > oči. Možno je tudi; da je strojevodja spregledal semafor zaradi naglice, saj je brzec imel v Ljubljani. 35-minutno zamudo in odsek Ljubljana - Preserje je Tušar prevozil 4 minute hitreje kot običajno. Tretja domneva je pa. da je strojevodja zaspal. Že prejšnji teden še je na tem odseku pripetila podobna železniška nesreča, ki pa na siečo ni zahtevala človeških življenj. Na postaji Verd pri Vrhniki je brzec, ki je vozil iz Rima v Zagreb trčil v tovorni vlak, ki je bil ustavljen na postaji. Strojevodja, ki ie zaspal, je v zadnjem trenutku ostro zavrl in znatno omili trčenje, ki pa je bilo kljub temu silovito, saj sta. bila dva vagona tovornega vlaka popolnoma uničena in električna napeljava' znatno poškodovana. Vprašanje je, če je Tušar zaspal ali _ pa v megli ni opazil motorke, ki mu je privozila naproti. Preisko vaici so ugotovili le, da je stroje vodja ostro zaviral za 250 metrov, kljub temu pa je treščil v krajevni vlak s hitrostjo okrog 50 km na uro. Nekateri očividci pravijo tudi. da sta načelnik postaje in njegov pomočnik opazila nevarnost takoj, ko je elektromotorni vlak odpeljal iz Preserja in sta stekla za njim. da bi opozorila strojevodjo. Bilo pa k že prepozno. VOJMIR TAVČAR 13.00 13.30 18.30 18.50 19.00 20.00 20.45 22.05 22.15 18.30 19.00 20.00 20.45 21.45 21.55 9.00, 18.25 18.35 19.00 19.15 19.45 20.15 20.30 21.00 22.05 23.20 20.30 21.00 21.15 21.35 23.05 21.00 21.50 23.00 TOREK, 21. SEPTEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: risani filmi DNEVNIK Program za mladino: Vesela Yogijeva tolpa Zgodovina zgodb, risani film Na mejah Arizone: Želvino znamenje DNEVNIK Leteči oddelek: Kronike sodne policije PREVEČ SREČNI MLADENIČI Zgodbo sta si zamislila Massimo Felizatti in Fabio Pittorru in jo zapisala ob sodelovanju Antonia Giulia Majana, ki je delo tudi režiral. V detektivki igrajo Luigi Vannucchi, Orazio Orlando, Elio Zamuta, Gino Lavagetto, Marcello Mandò, Giulio Platone itd. DNEVNIK Jazz nostalgija Carlo Loffredo in njegov orkester bosta nudila možnost, da se ljubitelji jazza ponovno spoznajo z najboljšimi jazzovskimi skladbami iz cele dolge dobe, vse tja do leta 1935. Ob koncu DNEVNIK in vremenska slika Drugi kanal Rubrike Dnevnika 2: Ankete, šport, itd. Drops: NEZNANOST Leta 1916. je David W. Griffith prišel na idejo, da naj bi strnili v en film štiri zgodbe, ki naj bi pričale o neznosnosti toda v dolgem časovnem razdobju. In nocojšnja oddaja Drops, torej oddaja risanih filmov, bo skušala prikazati nekaj takega začenši s filmom «Dopuščanje», ki ga je 1967. leta napravil znani jugoslovanski mojster risanega filma Zlatko Grgič. Film na zelo preprost komičen način pripoveduje zgodbo neke emar-ginacije. Nato pride na vrsto nedopustnost, nepopustljivost, ki prisili kojota, da skuša v puščavskem predelu jugozahodne Amerike umoriti edino živo bitje, ki še živi z njim, zelo živahnega ptiča. Končno bo nocoj na programu še humoristični kratki film z naslovom Oppio per oppio, ki ga je napravil Bruno Bozzetto. DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO PIAZZA MAGGIORE, 14 AGOSTO Že tretje leto zapored je bolonjska občina priredila 14. avgusta brezplačen večerni koncert na enem najbolj reprezentativnih bolonjskih trgov, na Piazza Maggiore. Koncert organizira bolonjska občina 14. avgusta za tiste ljudi, ki se za feragosto, torej v dneh splošnega bega ljudi iz mest vendarle opogumijo in ostanejo doma, pa čeprav vedo, da bodo bolj osamljeni. In tako se na ta dan zbere na Piazza Maggiore tudi do 50 tisoč oseb. Protagonist tega večera pa je Dino Sarti. Ko so bolonjskega župana vprašali, zakaj prav Dino Sarti, je rekel, da za to, ker da ta znani italijanski folklorni pevec ni le talentiran, pač pa je tudi močno zavzet, vrhu tega je Bolonjčan in ga ima rado vse mesto. DNEVNIK 2 — DRUGA IZDAJA DNEVNIK 2 — DOSSIER: dokument tedna DNEVNIK 2 — zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 11.05 'in'15.00 Tr’SOLAr ‘ Začetki kmetijstva, Zastava in grb. Dežela in ljudje, Kemija. Prirodoslovne, Glasbeni pouk itd. Vrtec na obisku: IGRAJMO SE KNJIŽNICO CATCH KANDY, serijski film OBZORNIK Ne prezrite: RIMLJANSKA EMONA Ljubljanska TV je napravila oddajo o arheoloških izkopavanjih v zadnjih 15 letih, ko so zaradi novih gradenj v Ljubljani odkrili marsikatero zanimivost, ki spominja na staro zgodovino Ljubljane, nekdanje Emone. Znanemu rimskemu zidu na Mirju so se v teh letih pridružila nova arheološka odkritja. In tako na eni strani urbanisti načrtujejo novo Ljubljano, arheologi pa odkrivajo staro Ljubljano ali bolje nekdanjo Emono. . TV TRIM TEST Druga septembrska oddaja TV trimskega testa je družinska. K sodelovanju sta se prijavili dve družini in sicer ena iz Dvorij pri Cerkljah in ena iz Pristave pri Tržiču. Risanka DNEVNIK Mi med seboj Grimmelshausen : PUSTOLOVSKI SIMPLICISSIMUS Začenja se nemška nadaljevanka. Danes bo na sporedu njen prvi del. Od leta 1618 do 1648 je divjala po Evropi velika 30-letna vojna ki je kot vse vojne opustošila deželo, toda tudi ljudi. Mislimo na moralno propadanje ljudi. Po nekaj letih vojne že nihče ni vedel, zakaj se bije in kam vse to vodi. Vojska, ki je bila v začetku disciplinirana kot vsaka vojska, je vrhovnim poveljnikom ušla iz rok. Pustolovski Semplicissimus je odraz te dobe, avtor opisuje praktično svoja doživetja. DNEVNIK Koper — barvna SLOVENSKA ODDAJA ZA SLOVENCE Otroški kotiček, risanka DNEVNIK NA PRAGU ŽIVLJENJA, celovečerni film JUŽNA TIROLSKA, aktualna tema Zagreb V središču VELIKI RAZISKOVALCI Glasbena oddaja TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Pratika; 12.50 Glasbila: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.30 Komorni kon cert; 18.50 Jazzovski kvartet; 19.10 Podvodna arheologija; 19.20 Južna Amerika poje in igra: 20.35 Smetana: Prodana nevesta. KOPER 7.30. 8.30, 13 30. 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila: 8.50 Poskoč ne; 11.15 Glasbeno govorni spored; 11.30 Z nami je; 11.45 Lahka glasba: 12.05 Glasba po željah: 14.00 Mladi pred mikrofonom: 14.15 Plošče; 14.35 Polke in valčki; 15.15 Ansambel I leoni di Romagna: 16.00 Lahka glasba: 20 30 Lahka glasba; 21 00 Nesmrtne melodije: 22.00 Srečanja: 22.15 Glasbena fantazija; 23.35 Komorna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00, 13.00, 19 00 Poročila; 6.30 in 7.30 Budilka: 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Poletni program; 11.30 Pisani spored; 13.20 Komu zvonijo zvonovi; 14.00 Drobec satire; 15.30 Nadaljeva nja; 15.45 Izbrani ital motivi' 17.05 Komorna in operna glasba; 17.35 Sončnica; 19.30 Veliki inter preti, 20.20 Plošče; 21.15 Radijski oder; 21.50 Koncert; 22.20 Po novno na sporedu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10 00, 12.00, 15.01 20.00 Poročila; 6 15 Danes za vas. 7.20 Rekreacija: 7 50 Beseda na današnji dan; 9.08 Glasbena ira tineja; 10.05 Radijska šola: Morje - L; 10.30 Iz glasbenih šol: 11.35 Turistični napotki. 12.03 Pro menadni koncert, 13.10 Danes srn" izbrali: 13.30 Kmetijski nasveti: 13 10 Po domače: 14.00 Danes ob 14.; . 14.30 Priporočajo vam. . . 15 05 Kaj vam glasba pripoveduje: 15.40 Na poti s kitaro; 16.45 «Vrti Ijak» : 17.45 J. Lavrin: Iz moje mladosti; 18.00 Studio ob 18.: 19.00 Koncert po željah: 20.40 An sambe] Mladi levi; 20 50 Lahko noč, otroci!; 21.0-0 Slov zemlja * * * * v pesmi; 21.30 Giles Cooper: Na skok na Badajoz; 22 38 Zvočne kaskade; 23.20 Trije concertini: 00.05 V. Ihlasi: Mrtvo popoldne: 00.15 Popevke.