A. P. Grigorjev:
Smrt v snegu.
Lovec hodi v Ijuti zimi
skozi beli gaj, s puško-risanko na rarni,
v srcu čvrst pogum.
Pa ga sreča kosmatinec
sredi gaja . . . hoj! Strel- čez gore in doline —
krik in hrup in boj!
Skozi gaj zajoka burja
v žalostno slovo,                      j
a nad  poljem vran zakraka         ¦
v tužni zimski dan :                  j
,,Kdo li pal je — kdo zaspal je?
Eden ali .dva? Padli bomo vsi zapored:
človek in žival."                       i