Zelo nepraktiini ..praktkni uiiteljski izpiti Ob uspehu v letošnjem oktpbrskem terminu. it Lctošnji praktični učiteljski izpiti na državni učiteljski šoli v Ljubljani in v Mariboru so se v oktobrskem, oziroma novembrskem terminu končali s poraznim uspehom. S strani izpraševalne komisije, prav tako pd kandidatov samih, da, celo med ppklicnimi tpvariši starejših let so se slišala razna mnenja, ugovori, kritike in še marsikaj. Zato je potrebno, da se spregovori nekaj besed o tej neurejeni zadevi našega šolstva. Za oktobrski rok je bilo v Ljubljani prijavljenih 48 kandidatov in kandidatk. Od teh jih je napravilo s prav dobrim uspehom 12, z dobrim 21, reprobiranih pa jc bilo za 6 mesecev 7 kandidatov in 7 kandidatk, kar je ca. 30%. Ena kandidatka je odstopila. V Mariboru pa je bilo od 67 pripravnikov(-ic) reprobiranih kar 24, kar je še celo nad tretjino. Podrobnejši rezultati niso znani, zato sc omejujem le na izpit v Ljubljani. Da je bil tako slab uspeh tistih kandidatov, ki so po dveletnem delu v šoli v tako velikem številu stopili vnovič za zeleno mizo, je iskati vzroka v raznih momentih. Ne trdim, da je menda prvie, kar obstpja učiteljišče spioh, tako rigorozno postopala komisija na učiteljski šoli v Ljubljani. Odlik nobenih -kaj bi to! Danes tudi potrebne niso. Pa ne gre za to. Tega tudi ni pričakoval nihčc od prijavljenih. V mislih imam le one reprobirane. Zanimivo je dejstvo, da so bili pri tch izpitih kandidati, ki so bili prvi izmed tistih srcčnikov s petimi letniki, pa so mprali potem cela tri leta čakati na službo. Tako slab uspeh in toliko reprobiranih nam jasno pokaže, da je tu dvojna možnost: ali je izpitni odbor strpgo in morda prestrogo ocenjeval, ali pa so bili kandidati pripravljeni tako slabo, kot še nikoli poprej, kar je zelo dvomljivo. Znano je, da so v poslednjih letih, tq je prvi letniki s petletno izobrazbo na učiteljski šoli, bodoči pionirji dovolj podkovani zapušeali šolske klppi. Vsaj o teoretičnem delu se sme to trditi — ker se to pri izpitu ponavIja. V urah brezposelnosti in v dobi inštrukcij ter moralnega in gmotnega propadanja je tu pa tam marsikdo teh izpppolnjeval svpje znanje na univerzi. Vsaj nekaj časa! Nekateri so tudi z uspehom končali pedagoško-filpzofsko skupino in diplpmirali. Eden izmed teh je tudi po tem izpitu opravljal praktični učiteljski izpit. In če je na naši najvišji znanstveni ustanovi pokazal prav dpber ali celp odličcn uspeh, menda ni bilo vzroka, da bi ga pri izpitih na učiteljski šoli »lomil«, posebno pri nalpgah. Pripravnik, ki mu je dala učiteljska špla vsa leta prav dobre aii celo odlične pcene, je najbrž še v bodoče sposoben za iste ocene, pziroma, da vsaj »zleze skozi«! In tisti, ki je prav dobrp ali pdlično ocenjen od šolskega nadzornika, ki pozna njegovo delo v šoli in med narodpm, menda tudi zasluži, da ne doživi razočaranja pri ppnpvnih izpitih! Z idealizmom je šla npva generacija po prestanih petih letnikih učiteljske šple, z diplpmo zrelosti v žepu, in po triletnem čakanju z veseljem na delo. Pri izpitu, ki naj se imenuje »praktičen«, pa je doživela razpčaranje. Ali nisp kandidati spospbni za nadaljnje delo v špli? Ali se naj še pripravljajp in gulijp slovnico, literaturp, zgodovino, za kar so dobili že oceno pri zrelostnem izpitu? Pp delu. ki ga opravlja marsikateri idealni pripravnik ali pripravnica v zadnji gorski vasi, kp naredi na videz nempgoče reči v prid narodu — pp tem nihče ne vpraša? Nihče ne ocenjuje edinih kulturnih delavcev in picoblikovalcev naših zapuščenih gorskih otrpk iz praktičnega vidika, marveč iz ppvsem drugega stališča! Zato je kandidat prepričan, da je pri maturi in tp še v strpžji obliki! Hvalevrednp je, če naša učiteljska špla daje sama iniciativo, da se v tem pravcu praktični učiteljski izpiti retormirajo po najnovejših vzgojnih izsledkih. Zakaj se kandidatpm ne olajša tisti nepraktični izpit, o katerem je najbrž tudi ves izpitni odbor prepričan, da ne ustreza zahtevam moderne pedagogike? Zakaj kandidat, ki je prav dober kulturni delavec na vasi v takp težkih okoliščinah, prganizatpr, tajnik vseh mogočih društev itd. — ni sposoben za delp v šoli in ga pri izpitu vržejo? Zivljenje zahteva, da je ppdeželski učitelj ne samo med štirimi stenami, marveč, da dela za javnpst. Zato mpra reforma izpitov upoštevati tudi to in ne samo dela v špli. Ali pa naj se delpvanje omeji. Eno ali drugo! Sedanja gencracija ni vajena klečeplazstva, ne poklonov, ne protekcijskega stremuštva in moledovanja. Ne! Tp se je ppkazalo, kako pdločnp je šla pred zelenp mizp v zavesti, da če »pade«, jc to le pred komisijo, nikakor pa ne pri narudu, ki je za miadega idealista še veliko hujši in strožji — izpit. Narod je najstrožji sodnik in če da on mladim pionirjem priznanje, jim je to tudi v največjc zadoščenje. Eno pa smo bridko občutili, kar lahko z mirnim srcem povemo. Kandidat je sedel za zeleno mizo. Komisija je bila zanj nekaj vzvišenega. Videl sem jih, kako so nckateri z bolestjo in zaročarani gledali v bodočnost, ko jc direktpr naznanjal. kdo je odstranjen od nadaljnjega pplaganja izpita radi slabih pismenih izdelkov ... Marsikateri je z grenkob(j v duši šel domov v zavesti, da je bil dober, prav dober ali celo odličen v šoli in zunaj nje .. . Zato pa mprajp praktični učiteljski izpiti dpbiti novo oblikp in se morajo prereformirati v smislu novih pedagnških načel, zahtevi življenja in praktičnosti, da se bo res videla kandidatova vsestranska zmožnost in marljivost, ki ga usppsabljata za javno življenje. O tcm je žc pisal naš priznani pedagog — stro- kovnjak prof. G. Šilih v članku »Reforma učiteljske izpbrazbe« (»Popotnik« 1935/36, 1—2). Potem bpdo tudi uspehi drugačni. Tu je nova »eneracija, ki že posega v javno življenje, ki bije trd boj v najtežjih socialnih, političnih in kulturnih razrvanostih današnje dobe. Tu je tista mladina, ki bo prevzela dediščino starih, tista generacija, ki je po prašnih učilnicah srkala sočne plodove mladih psihologov in pedagogov, ki so se udejstvovali in se še udejstvujejo na naši najvišji znanstveni inštituciji, na naši univerzi. Ta mladina jim je tudi iz srca hvaležna, ker črti vse formalnosti in nedantnosti! Sproščenost je njeno geslo, vera v lastno moč pa jamstvo za bodočnost. Tone Trdan.