mm Vel|« po polti: a ■a oalo leto aaprt|.. K 26-— n eo meteo „ .. „ 2-20 m Remčl|o oeloletno. „ 2B-— n oatalo tnosemstvo. * 35-— V LJoblJanl aa domi la oalo lato aapro),. K 24-— ia eo ooaeo „ .. K 2-— I opravi pralioiB nsteHna „ 1-80 aa Sobotna Izdaja: s Sa oelo leto.....K 7-— aa Renčijo oeloletno. » 0'— n ostalo tnosemstvo. „ II— Posamezna Številka 10 vinarjev. v lmih v sredo, i moja m. Leto XLV. Slev. 99. Inseratl: i Enostolpna petitvrsta (72 mm Široka in 3 mm visoka ali n|e prostor) aa enkrat . . . . po 30 v sa dva- In večkrat . „ 25 „ pri več|Ui naročilih primeren popnst po dogovora. - Poslano:---^ Enostolpna petitvrsta po 60 ▼ Izhaja vsak dan IzvzemSI nedelje ln praznike ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga vosni red. MT Orednlitro |e v Kopitarjevi nllol Štev 6/111. Rokopisi ae ne vračajo; nelranklrans pisma se ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona Ste*. 74. «= Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol St. 6. — Račun poStne hranilnloe avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. St. 7563. — UpravnlSkega telefona St. 188. Avstrija koraka na čelu mirov-, nega oihanja. »Information« priobčujc naslednje važne odstavke: Trenotno se mudi na Dunaju ministrski predsednik Bavarske, ene najmogočnejših nemških držav, grof Hertling. Tu je našel priliko, da se svobodno pogovori z našim cesarjem in našimi vodilnimi državniki in ne motimo se, ako pravimo, da se je pri tem našla tudi prilika za razpravljanje o največjih dnevnih vprašanjih in gotovo tudi o mirovnem vprašanju. Da se je pri tem pokazala popolna enodušnost v nazorih, je gotovo. Za Nemčijo stoje stvari nedvomno bistveno drugače nego za nas, in ako ima Nemčija pomisleke, da bi se izjavila popolnoma solidarno z našim mirovnim stališčem, je temu poleg drugih razlogov čisto bistveno kriva tudi proti-angleška struja v širokih krogih nemškega prebivalstva, ki je še vedno zelo močna. Seveda rezervirani molk Nemčije občutno zavlačuje splošno razjasnitev, ki bi gotovo mogla znatno okrajšati pot do miru. Temu prevdarku se tudi intransigentni krogi na Nemškem ne bodo mogli trajno upirati. Tudi tam mora zmagati misel, da je najvažnejši, čisto neobhodno potrebni predpogoj za dragoceni, splošni, trajni svetovni mir brezpogojno ta, da se zbližata obe najmočnejši, gospodarsko in kulturno pač najvišje stoječi evropski velesili, to je N e m -čija in Anglija; šele potem, kadar prizadeti činitelji krenejo na to pot, bo mogoče doseči pravi, resnični konec sve-. tovne krize. Dokler se bosta Anglija in Nemčija udajali le blodnemu pleihenskemu sovraštvu in ne najdeta moralne moči za sporazum, slforo ni misliti na resnično ozdravljenje svetovne vojne krize in vsak dan na-daljnega zavlačevanja izprevidne iztreznit-ve na angleški in nemški strani pomenja žal za celi svet, posebno pa za državi obeh sovražečih sc narodov, le nadaljno potrato krvi in nadaljno uničevanje dragocenih dobrin. Avstrija koraka pod vodstvom svojega velikodušnega cesarja Karla, ki je po vsem svojem bistvu nasproten vsaki nečlovečnosti, odločno in k posnemanju vabeč na čelu vseh drugih držav kot k miru pripravljena velesila! Cesar Kari je pogumno dvignil zastavo častnega miru in jo trdno drži v železni roki, oborožen z notranjo silo, z zavestjo, da na najlepši in najboljši način služi svojim narodom in celokupnemu človeštvu, oborožen dalje z jekleno potrpežljivostjo proti vsem neprijetnostim in britkostim, ki se mu bodo še stavile nasproti. Srca dFremdenblattu«, kjer jc rečeno, da »mi nismo ovirali socialistov, da razpravljajo na mednarodnem strankinem kongresu o miru. Nasprotno: mi smo jim še gladili pot za lake razprave! Avstro-Ogrska in nemška država ste dovolili zastopnikom svojih socialistov, da se odpeljejo (v Stockholm) in razpravljajo o miru«. — Pa da niso otroci sreče — ti socialni demokratje v Avstriji! Rušiti hočejo ves družabni red, grome proti vojni »buržoaziji« (torej ne samo ruske), — in vendar lezejo po lestvi take »nesocialne«, »nazadnjaške, »poli-cajske države« (kakor so vedno govorili o naši državi) gori do — diplomatske institucije, in se morejo v času vojne v inozemstvu sestajati s pripadniki sovražne države!} Ne velja naglašanje, da se to godi po političnem prevratu v Rusiji, po strmo-glavljenju avtokratskega, absolutističnega režima, češ, da je sedanja, iz prevrata vz-nikla Rusija druga Rusija, ki ni izzvala te vojne in ki je zato tudi noče nadaljevati, da so torej ruski socialni demokratje podaniki države, ki je ni šteti več med nam sovražne! Proti taki trditvi govore dejstva, da so ruski socialisti sestaven del sedanje pro-vizorične vlade in da je ta takoj po nastopu v svojih oficielnih izjavah slovesno izjavljala, da hoče zvesto izpolnjevati vse obveznosti, ki jih je sprejela prejšnja vlada napram zaveznikom! Najboljši dokaz za to podamo s tem, da citiramo nekoliko takih markantnih izjav vlade in emancipacij iz zborovanj ruskega delavstva po prevratu. Dne 16. marca 1917 nam je sporočil brzojav manifest carja Nikolaja II., s katerim se odpoveduje kroni, v svojem in v imenu svojega sina. Istega dne je izdala provizorična vlada, sestavljena iz zastopnikov strank, sovražnih prejšnjemu režimu, torej delavskih in »buržoazijskih«, v kateri označa temelje za svojo politiko.. Dne 17. marca smo prejeli poročilo o brzojavki, ki jo je novi ruski minister za vnanje stvari poslal diplomatičnim zastopnikom v tujini. V tej brzojavki izjavlja nova vlada, da bo »skrbno gojila odnošaje, ki nas spajajo z drugimi prijateljskimi in zveznimi narodi, in pričakujemo, da ti postanejo še prisrčnejši in trajnejši pod novim režimom v Rusiji, ki je odločen, da bo deloval na podlagi demokratičnih načel spoštovanja, ki gre večjim in manjšim narodom na podlagi svobode in razvoja in dobrega razmerja med narodi. Po brzojavki iz Petrograda z dne 29. marca smo doznali, da so delavci v municijskih tovarnah sklenili, da v očigled petrebi izdelovanja vojne municije odstopajo od glavne zahteve svojega programa, namreč osemurnega delavnika. Brzojavno poročilo iz Petrograda z dne 10. aprila nam je podalo proglas pro-vizorične vlade na narod, kjer je rečejo med drugim: »Provizorična vlada prepušča volji naroda, da v najožji skupnosti z našimi zavezniki končno odloči vsa vprašanja, ličoča se svetovne vojne in nje dokončanja, smatra pa za svojo pravico in svojo dolžnost, da že sedaj izjavi, da svobodna Rusija nima namena, da bi vladala nad drugimi narodi, da bi jim jemala njihovo narodno dedščino in nasilno zasedala tuja ozemlja, temveč da hoče doseči mir na podlagi pravic narodov, da si sami določajo svojo usodo,« Na kongresu delavskega in vojaškega sveia — tako jc sporočila brzojavka z dne 15. aprila — so navdušeno sprejeli predlog za nadaljevanje vojne in da je bii vodja ruske socialne demokracije, Plehanov, ki je do tedaj živel v inozemstvu, navdušeno sprejet. Nadaljna brzojavka z istega dne je sporočila, da jc bila sprejeta resolucija, ki se jej jc prva točka glasila: »Provizorična vlada, ki se je tekom revolucije konstituirala sporazumno s svetom delavskih in vojaških zastopnikov Petrograda, je objavila izjavo, ki jo označuje kot svoj program. Kongres konstatuje, da vsebuje ta program v principu politične zahteve ruske demokracije in priznava, da jc provizorična vlada dosedaj zvesto izpolnjevala prevzete obsežnosti.« Druga točka pa: • Kongres apelira na vso revolucionarno demokracijo Rusije, da se strne krog sveta delavskih in vojaških zastopnikov, ki tvori središče organizovanih demokratičnih sil, ki zamore skupno z drugimi naprednimi strankami preprečiti vsak poizkus protire-volucije in okrepiti pridobitve revolucije.« Glede ustavodajne skupščine jc kongres določil točke, na katerih naj temelji poročilo. Zadnja točka sc glasi: »Končno naj reši narodnostno vprašanje, vprašanje organizacije lokalne samouprave in vsa vprašanja mednarodnega značaja.« Dne 18 aprila so bili v Petrogradu v gostih francoski in angleški socialisti. Nagovoril jih je tudi pravosodni minister Kerenskij v imenu demokracije in socialistične Rusije. Naglašal je sicer, da se njegovo amenjc ne strinja vedno z onim večine. al» SI Ittti 2'N SLfcVlNlC, 'dne 2. mUJa 1917. St. 00. izjavil obenem, da hoče ruska demokracija (torej ne samo socialnodemokratična) služiti ideji svobode, enakosti in bratstva vseh narodov. Ruska demokracija da bo vztrajala do konca na stališču, proglašenem v izjavi provizorične vlade in sveta delavskih in vojaških zastopnikov. Še eno brzojavko z dne 20. aprila, ki poroča, da ruski delavci in vojaški svet zavrača »vsako pomisel na poseben mir«. Iz historijata dogodkov po prevratu v Rusiji — kakor jih označajo gornji citati — izhajajo dejstva: da provizorična ruska vlada sledi glede vnanje politike dosedanjim smerem in da odklanja vsak separaten mir, da ni doslej dala od sebe nikake izjave, iz katere bi se dalo sklepati, da bi bila pripravljena prenehati z militaričnimi operacijami, oziroma, da ni niti označila tudi nobenih konkretnih pogojev, pod katerimi bi bila pripravljena1 za mirovna pogajanja; da ruski socialni dcmokratje ne odklanjajo sodelovanja ^.napredno bur-žoazijo v svrho napredka, in svobode, da marveč sodelujejo pri zastopniki delavskih slojev, in da poslednji niso še na noben način izjavili kakega nasprostva proti vojni politiki vladal" To smo hoteli kopstatirati. Ne bi pa hoteli, da bi se iz te konstatacije izvajal zaključek, da so ta dejstva, deležna našega zadovoljstva. Nasprotno: iobžalujemo jih globoko kot pripadniki države, ki iskreno želi miru z Rusijo, pravičnega in častnega za obe strani! , Dokazati smo hoteli "le z gornjimi citati, da je v navskrižju z dejstvi premisa v pozdravu južno-slovanske demokracije ruskim demokratom: da bi imela sedanja ruska vlada — sodeč po dosedanjih njenih izjavah — drugačne orientacije glede vojne politike, in pa, da ne odgovarja resnici trditev, da je sedanja vojna le vojna buržoa-zijl Proti taki domnevi govori tudi vse vedenje socialne demokracije vseh vojskujočih se držav in ne v zadnji vrsti nemške, ki je popolnoma sprejela princip narodne in državne hrambe in je temu dosledno do. voljevala tudi vojne kredite, tako da si je pridobila zaupanje odločilnih krogov. Dokaza za to: sporočilo nemškega cesarja o razširjenju političnih pravic in izjava avstrijske vlade glede mirovne akcije socialne demokracije, ki jej — akciji — tudi mi želimo popolnega uspeha v imenu naše države in nje narodov, v imenu človečanske 'idejf in civilizacije. Sedaj bi imeli razpravljati še zelo zanimiva in važna vprašanja: Je-li socialna denjiokracija z dosedanjim postopanjem pripravljala poti za tako akcijo? Ni-li na svojih zborovanjih in v svojih glasilih govorila in pisala marsikaj, ki ni služilo ideji miru? In ali ima ravno naša »južno-sio-vapska« pravico, da pozdravlja ruske socialne demokrate, ko proglašajo princip enakopravnosti, enakosti in pravice do sa-modoločbe narodov, velikih in malih?! Je-li v praktični svoji politiki zastavljala tudi dejanja za zmago tega principa v naši monarhiji?! Ali ni marveč naravnost nasprotovala nacionalnim stremljenjem, ali se vsaj popolnoma desinteresirala za njih, davajoč misli mednarodnosti pomen breznarodno-sti ali celo protinarodnosti! Tako tržaška »Edinost«. Prvi maj. V Ljubljani. V Ljubljani se je pričelo zborovanje za mir ob pol 4. uri popoldne na velikem vrtu Švicarije. Ker je socialna demokracija letošnji 1. maj proglasila kot manifestacijo za svetovni mir, ki si ga vsak želi, in ker razna podjetja radi tega popoldne niso delala, se je zborovanja udeležilo tudi mnogo nesocialdemokraškega občinstva, tako da se jc včeraj popoldne zbralo v Švicariji nad 3000 oseb, kar je upošteval tudi predsedujoči sodrug Kopač, ki je otvoril shod s pozdravom: Spoštovano občinstvo! Ve-lecenjeni sodrugi!« V svojem nagovoru je rekel, da so se zbrali zborovalci radi tega, da dokažejo, da so vojne do grla siti. Na shodu jc govoril sodrug Anton Kristan, ki je posegel v rojstvo in prerojenje socialne demokracije, trdeč, da vse, kar se je zgodilo doslej za proletarijat, se je zgodilo iz in po socialni demokraciji. Pred 28 leti je bila po besni vojni furiji združena v Parizu druga internacionala ter je začrtala, kaj treba človeštvu. Prvi maj je bil socialni demokraciji v pregled, koliko je za njeno kulturno nalogo že izvršenega, kaj hoče in kaj mora še doseči. Njene manifestacije niso imele samo bojni, ampak tudi mirovni značaj: Državni zbor imej edini vpliv na zunanjo politiko, diplomacija naj izgine. Med državami naj se ustanove mirovna sodišča, o vojski in miru mora odločevati le ljudstvo v javnem splošnem glasovanju. Od leta 1915. pa so majske slavnosli počivale. Vzrok je bila svetovna vojska. In čuli so se glasovi: Kje je mednarodno združenje, kje so tisti pro-letarci, ki so si začrtali program proti vojski? V meščanskih krogih se je veliko čulo: Če bi vi socialni demokratje bili kaj vredni, bi bilo že davno vojske konec. Kako jc prišlo do vojske? že leta 1912,, ko je divjala balkanska vojska, so socialisti Turčije in Balkana izdali manifest za mir in proti vojski. Kongresi socialne demokracije v Kodanju, Stuttgartu in končno tudi v Baslu so sklenili: Ako izbruhne vojska, mora mednarodni delavski biro porabiti vsa sredstva, da jo prepreči, ali če se prične, da se kmalu konča. Vse baselske resolucije da radi cenzure ne more prebrati. Določilo se je tudi že leta 1912., kake naloge avstrijski proletarijat v slučaju, da bo vojska, kako naj se dela, da jo prepreči. Govornik pravi, da je bila socialna demokracija za vse to preslaba, V nemški socialni demokraciji kot najboljši organizaciji je zavladala ideologija, da brani svojo domovino. Nemško delavstvo je videlo pred seboj despotično Rusijo, strah kulturne Evrope, saj se je rdeči prapor vedno moral ustaviti pred granitnim zidom absolutistične Rusije in nemški so-cialnodemokraški voditelji so bili, ki so izjavljali, »da je potrebna vojska z absolutistično Rusijo«, da toliko časa ne sme proletarijat mirovati, dokler ne stre ruski absolutizem, ki tlači Evropo. Ob krimski vojski so se čule besede: »zločin je dokler ni svobode« in nemški socialnodemokraški voditelj je izjavil, da bi šel z veseljem v vojsko, ako bi se šlo za to, da se odbije napad Rusije na nemško domovino! To ideologijo je imel nemški delavec, ko so udrle ruske čete v Nemčijo in Galicijo. Končno pa je na vzhodu zažarela zvezda: zmagovita ruska revolucija. Reprezentan-ta ruske absolutistične moči ni več. Upanje je, da pride iz splošnega mrtvila veliko solnce svobode: na Ruskem je zmagala revolucija, pri nas naj pa nastane mir, da bomo roko v roki delali z kulturo. Na stockholmski konferenci se združujejo v mirovnem razgovoru sodrugi vseh držav, da reko: dovolj je krvi, mir naj bo, tak mir, da ne bo potlačenih in tudi ne potlačiteljev. Le tak mir je mogoč, da bi bil trajen. Parlament bo razpravljal o tem, kaj se je v sedanjem času napačnega zgodilo, kaj bi se moralo zgoditi. Nato je bila sprejeta naslednja resolucija: Na soc. demokratičnih shodih 1. maj-nika se je predlagala sledeča resolucija: Na slavlju 1. majnika zbrani moški in ženske delavskega ljudstva izjavljajo: Zvesti sklepom mednarodnih socialisti®iih kongresov, posebno kongresa v Baslju, dalje v smislu sklepov državnega posveta nemško socialno demokratične stranke v Avstriji 4. novembra 1916 in ker se zavedamo popolnega sporazuma vsega delavskega ljudstva v Avstriji in na Ogrskem, izjavlja shod slovesno, da je pripravljen na takojšen mir brez osvojitev in brez ponižanja katerekoli vojskujoče se dežele. Ugovarja vsakemu podaljšanju krvolitja in uničbi človeških življenj in narodnega blagostanja. Z zadoščenjem vzame na znanje obvezno izjavo skupne vlade Avstro-Ogrske, da se ta velesila le vojskuje v svojo obrambo in da je pripravljena na častei mir brez osvojitev in zahteva, naj sc neizpremenje-no drže te izjave, ki je potreben predpogoj uspešnim mirovnim pogajanjem. Zbor pozdravlja z veselim pritrdilom pričeti pogajanja združenih strank Nemčije, Avstrije in Ogrske z bratskimi strankami inozemstva, ki hočejo iznova izraziti bratsko solidarnost vseh dežela, naj se internacionala obnovi v širši in v globlji obliki in da se nesporna volja delavskega ljudstva pomiri, ki se le umetno prikriva, v vseh državah in narodih zemlje usluži trajnemu svetovnemu miru. Pričakuje, da bo sodelovala ponovljena internacionala na obnovitvi svobodnega evropskega mednarodnega prava in nove državne skupnosti po načelih svobode in bratske solidarnosti vseh narodqv. S strastnim sočutjem pozdravlja zbor proletariat Rusije, ki v svojem junaškem boju ni le osvobodil sebe, marveč celo Evropo jarma in šibe carizma in oprostil celemu človeštvu pot novemu političnemu in socialnemu razvoju. Zbor obeta, da bo zastavil vse sile posameznika in skupnosti, da pripomore hitremu prebitju splošnega miru. Shod se je vršil v lepem redu, le na koncu bi obnašanje hčerke hotelirke v Švicariji kmalu povzročilo izgrede. Ta dama se je predrznila ljudstvu kazati bel kruh oziroma pecivo in se mu rogati. To je vse ljudi umevno razburilo. Posredovanju g. nadkomisarja dr. Skubla se je zahvaliti, da se je ljudstvo pomirilo in se mirno razšlo. Pričakujemo, da bo ta dama primerno kaznovana, ker bi llahko povzročila največjo nesrečo, občinski svet, katerega last je Švicarija, naj pa tudi razmere v Švicariji uredi. 1. majnik je bil v Berlinu miren. Berlin, 1. maja. (Kor, ur,) Listi poročajo, da se je delo v vseh municijskih tovarnah in delavskih obratih dobro izvedlo, Berlin, 28, aprila. Vodstvo nemške so-cijalne demokracije in generalna delavska strokovna komisija objavljata izjavo: Nemški delavec mora izdelovati očetom, sinovom in bratom v armadi sredstva za obrambo domovfnc. Nemško delavstvo se i bo zato tudi letos odreklo praznovanju 1. majnika. Razni letaki poskušajo žal zapeljati delavce k političnemu demonstracijskemu štrajku ali revolucionarnemu generalnemu štrajku na dan 1, maja. Ti letaki ne izhajajo iz socialnodemokratične stranke, temveč iz krogov, ki nimajo z delavskim gibanjem ničesar opraviti. Prenehati z delom v svrho politične demonstracije je sedaj neodgovorno in najstrožje graje vredno. Delavci si bodo vzeli naše svarilo k srcu. Delati za skorajšnji mir je sedaj najvažnejša naloga. V Budimpešti so bili včeraj manifestacijski sprevodi prepovedani. Iz Italije. Curh, 1. maja. »Avanti« poroča: Italijanska vlada je dovolila v industrijskih mestih demonstracijske sprevode za mir. Prepovedali so pa nositi zastave in table. Lugano, 1. maja. Osrednji odbor italijanske krščanske socialne delavske zveze širi poziv, ki poziva delavce, naj skupno nastopijo, da se bo dosegel mir. Lugano, 30. aprila. Italijanska cenzura je manifest italijanske socialnodemokra-ške stranke za 1. maj konfiscirala. Prepovedani shodi in izprevodi v veli-kih mestih Italije. Lugano, 30. aprila. (K. u.) Italijanska policija je jutri v velikih mestih prepovedala javne shode in izprevode. Socialna demokracija v vprašanju svetovnega miru needina. Konferenca v Molom. Francoski socialisti ne gredo v Stockholm. Pariz, 30. aprila. (Kor. ur.) Upravni odbor socialistične stranke je na sklicanje mednarodne konference v Stockholm na 16. maja po nizozemski delegaciji odgovoril: Noben član stranke francoskih socialistov ne bo dobil mandata, da se takoj poda v Stockholm, ker bi ta konferenca najbrže služila edinole poskusom,, da se doseže posebni mir. Lugano, 30. aprila. »Avanti« poroča iz Pariza: Sklep stalnega upravnega odbora francoske socialistične stranke je bil sprejet s 13 proti 11 glasovom. Močna manjšina je pa prepričana, da zastopa večino in zahteva zato, da se skliče narodni svet. Če bi se tudi ta izjavil proti udeležbi stock-holmske konference, potem bo manjšina svoje odposlance brez nadaljnega poslala v Stockholm. Italijanski socialni demokratje proti posvetu v Stockholmu. Lugano, 1. maja. (K. u.) »Avanti« poroča: Na povabilo iz Haaga glede na mirovni posvet v Haagu je pisal »Avanti«: Italijanska socialistična stranka ne sme meščanskim vladam olajšati njih nalog in olajšati njih odgovornosti. Tudi ruski socialisti se ne udeleže konference? Stockholm, 30. aprila. Od raznih strani došla soglasna poročila pravijo, da se ruski socialni demokratje ne bodo udeležili nameravane socialistične konference v Stockholmu. Ruski socialisti za avstrijsko in nemško republiko. Ženeva, 30. aprila. Radikalni *ruski socijalisti ne mislijo na noben posebni mir na podlagi, ki so jo ponudile sedanje vlade, hočejo pa Nemčijo in Avstrijo izpreme-niti k svojim demokratičnim idejam. Pozvali bodo svoje socialistične tovariše v teh državah, naj vržejo monarhijo in na njeno mesto postavijo republiko na socialistični podlagi. Proti Ljeninovi propagandi na Ruskem. petrograd, 30. aprila. (Kor. ur.) Agentura: Izvršilni odbor delavcev in vojakov je sklenil, da bo, čeprav je ugotovil, da agitacija Ljenina in njegovih pristašev skuša desorganizirati deželo, vendar pa priznal, da so represalije nemogoče, dokler nosi agitacija značaj propagande, postavila tej agitaciji nasproti lastno propagando posebno v časopisju in med četami, Socialni demokrat Ljeuin o oficielni socialni demokraciji. Frankobrod, 1. maja. »Frankf. Ztg.« poroča iz Stockholma: Ljenin je rekel, da sta oficielna socialna demokracija in delavski svet prhla reč. Delavski svet vara Miljukova roparska vlada. Kurska pripada logično Nemčiji. Med 110 socialnode-mokratičnimi poslanci nemškega državnega zbora so se razven enega vsi prodali imperializmu. Ljeninu so burno pritrjevali. Redno delovanje v petrograjskih delavnicah. Bern, 30. aprila. (K. u.) »Petit Parisien« poroča iz Petrograda: V delavnicah se zopet dela redno, vendar pa mnogo vprašanj še vedno ni definitiv-no rešenih. V kotlini Doneča 96 nadaljuje gibanje. List poroča clalje iz Pelro-/ grada, da jc bila otvoritev borze, ki je bila določena za 27. t. m., odgodena na nedoločen čas. Ruski invalidi ln ranjjenci za nadaljevanje vojske. Petrograd, 30. aprila. (K. u.) Danes dopoldne so v Petrogradu se nahajajoči ranjeni in pohabljeni vojaki priredili veliko demonstracijo. Iz vseh bolnišnic glavnega mesta so kljub snegu in dežju odšle cele kolone h kazanski katedrali z zastavami, z napisi za nadaljevanje Vojne, da kri, prelita na bojišču, ne bo zaman. Oni ranjenci, ki niso mogli slediti sprevodu, so se peljali v vozovih in avtomobilih. Manifestacija je napravila velik vtis na prebivastvo. Priprave mirovnega posveta v Stockholmu. Kodanj, 1. maja. V Stockholmu so že Nizozemci Trolstra, Van Kol in Alabarda, danski minister Stauning in Švedi Bran-ting, Moller in Sodeberg. Kodanj, 1. maja. (K. u.) »Berlingske Tidende« poroča iz Stockholma: Včeraj so se v klubu socialistične stranke dolgo posvetovali o pripravah glede na, bodoči-mirovni kongres. Iz Belgije pri* čakujejo zastopnike te dni. Nizozemski odposlanci zaupajo uspehu posveta. Po-, sebno so prepričani, da bodo prišli nanj tudi socialisti iz Francije, dasi se to tu-i di zanikava. Tukajšnji socialnodemokraški list objavlja pismo tajnika mednarodnega socialističnega urada Huys-mannsa, ki naznanja, da bo zboroval mirovni posvet 15. majnika in bodoče dni. Razpravljali bodo le o mednarodi nem položaju. Danska socialna demokracija in mir. Kodanj, 1. maja, (K. u.) Ritzanov urad poroča: Glavno načelstvo danske socialne demokracije je izjavilo: Glav-i no načelstvo danske socialne demokra-i cije živahno želi, naj bi se kmalu končala vojska. Z veseljem pozdravlja vsa stremljenja, da se doseže namen. Pritrjuje vsem korakom, ki so se dozdaj podvzeli, da se bodo narodi sporazumeli glede na sklepanje miru. Upa, da je prišel čas, ko bo mogoče, da se sporazumejo zastopniki socialne demokrat cije in ki bo tvorila temelj za sklepanje miru, ki se mora kmalu skleniti, ker bodo sicer evropski narodi izkrvavel! in umrli lakote. 'XXX Tako je socialna demokracija v kar-dinalni točki svojih programov popolnoma needina in je v tem popoln fiasko socialne demokracije. Mi vidimo socialno demokracijo povsod nacionalizirano. Na Nemškem, Francoskem, Angleškem in tudi na — Ruskem je socialna demokracija v pretežni večini za vojsko. Kaj ji neki manjka za podlago, da ne more biti edina niti v mirovnem vprašanju, o katerem je prej toliko govorila na svojih konferencah v Ba-slu, Kodanju, Stuttgartu in včeraj v — Švicariji. Tudi pod revolucijsko vlado na Ruskem so leče polne. - Bern. Lyonski listi javljajo iz Petrograda; Pravosodni minister Kerenskij je izjavil: Ker je Peter Pavlova trdnjava pre. napolnjena, so sklenili, da carja ne bodo prepeljali tja. Ameriška vojna agitacija na Ruskem. Kolin, 1. maja. Stockholmski dopisnik »Koln, Ztg.« izve iz zasebnih virov, da ameriška agitacija na Ruskem v največji meri deluje, da bi vojne naveličani Rusiji predočila Nemčijo kot nevarnost za mlado rusko svobodo. Okoli sto miljonov mark so v ta namen poslali v Petrograd, Propaganda ne obsega samo časopisja, gledišč in kinomatografov, marveč tudi najbolj natančno kontrolo nemških listov. V restavracijah in kavarnah nastopajo govorniki, da celo po vojašnicah in na fronti, da bi huj-skali v angleško-ameriškem smislu in obetali, da bo Amerika odpomogla prometni krizi. Psloža) sporazuma resen. Kristianija. (K. u.) Dopisniki tukaj-šnjih listov poročajo iz Pariza, da so francoski večerni listi 28. aprila pisali, da je položaj sporazuma radi podmorske vojske resen. Strašne izgube Angležev na morju. Bern, 30. aprila. (K. u.) Lord Beres-ford je izjavil v angleški zbornici lordov: Zadnji tedenski seznam o potopljenih ladjah je strašen, a Statistika obsega le angleške lsfclje, dasi dejansko zdaj preživljajo našo deželo nevtralne ladje! Če bi se tudi posrečilo, da bi ocean jutri izčistili podmorskih čolnov, bi no odpravili prostora, ki ga več ni. Ne ve, kako naj bi Amerika v bodočih me-; secih pomagala Angliji. Predvsem naj se zdaj grade ladje. Civilni lord aclmi-ralitete lord Lylten je odgovoril, da enotne ladje dovolj hitro grade in da jih bodo nekaj že dogradili julija. Bern, 30. aprila. (K. u.) V angleški zbornici lordov jc govoril 25. aprila nadzornik prehrane lord Devenport o dosedanjih naporih, naj bi narod prostovoljno omejil množino kruha, da se je to le deloma doseglo, ker je bila zima trda in ker so se izčrpale zaloge krompirja. Anglija mora prebiti, če se more gotovo računati, da ne bo odpovedal uvoz. Plovba pa tega ne more jamčiti, položaj je vsak dan slabejši; ker potapljajo ladje podmorski čolni in ker potrebujejo'veliko ladij v vojaške namene, Lort Devenport pravi, da bodo morali s silo določiti množine, kruha, sladkorja in drugih živil. Zopet 130.000 ton potopljenih. Berlin. 30. aprila. Uradno: Poleg uspehov, ki so jih bili dosegli naši podmorski čolni, so naši podmorski čolni zopet potopili v Kanalu, na Atlantskem oceanu in na Severnem morju 130.000 ton prostora trgovskih ladij. Načelnik admiralnega štaba mornarice. 30 norveških ladij minuli teden potopljenih. Kodanj, 1. maja. (K. u.) »National Tidende« poroča iz Kristianije: Norveška trgovska mornarica je izgubila minuli teden več ladij, kakor kdajkoll prej. Potopljenih je bilo 23 ladij, ki so obsegale 36.000 ton. . Svetovna lakota. Amsterdam, 1. maja. (Kor. ur.) »Daily Chronicle« javlja iz New Yorka: Francoska misija, ki se nahaja v Ameriki, je odkrito izjavila, da grozi svetovna lakota. Položaj morejo izboljšati le Zedinjene države s pomnoženim pridelkom živil in s pomnoženimi transporti. Boji »a ZiM. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. aprila. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Po izjalovljenju velikega napada dne 28. aprila so včeraj Angleži pod-vzeli le osamljene napade proti Copy, severno od ceste Douai-Arras. V štirikratnih navalih preti kraju, za katerega so se vroče boriM, so se izmučile njih sile; vas je ostala v naših rokah. Tudi ob bregovih Scarpe je močno artiljerijsko delovanje trajalo dalje. Previdna cenitev ceni izgube Angležev dne 28. aprila ua 6000 mož, ki so padli pred našimi postojankami. Poleg tega so naše čete ugrabile nad 2000 ujetnikov in 40 strojnih pušk, 10 oklopnih avtomobilov pa porušile. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Francozi so včeraj skušali poizve-deti, kakšen je bil uspeh poruševalne-ga ognja proti našim postojankam pri Berry-au-Bac, ob Erimontu in severno od Reimsa. Posadke naših jarkov so odbile sunke. Od opoldne se je s kratkim presledkom topovski ogenj od Sois-sonsa do Suippesa zopet stopnjeval. Dosegel je v večernih urah največjo srditost, se nadaljeval tekom noči z naraščajočo silo in narastel ob jutranjem svitu do največjega učinkovanja. * * * Dne 28. aprila so izgubili naši za-padni nasprotniki 11, dne 29. t. m. 23 letal, vrh tega 3 privezane bal ene. Letalci in obrambni topovi so si delili uspeh. Riimojster baron Richthofcn je sestrelil svojega 48., 49., 50., 51. in 52. nasprotnika, njegovi skupini pripadajoči poročnik Woli£ svojega 22. do 26. nasprotnika. Poizvedovanja iu poleti v svrho metanja bomb so privedli naše letalce globoko v angleško Francijo med Sommo in morjem, od fronte ob Aisni preko Marne d'6 juga. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Berlin, 30. aprila zvečer. W61ffov urad: Pri Arrasu topovski boj menjajoče se sile. Na fronti ob Aisni in v Champagni se nadaljuje topovska bitka. Berlin, 1. maja. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na obeh bregovih Scsrpe pri Arra> su so s topovi streljali z menjajočo se silo. Pred drugimi bojnimi črtami pri St. Quenti»u se bijejo vsak dan mali boji naših varnostnih čet s sovražnimi prednjami četami. V St. Qucntin so večkrat padale krogle. Sinoči je zadelo 3 krogel katedralo. Bojna črta nemškega cesarjeviča. Bitka s topovi se nadaljuje s'kratkimi presledki pri Aisne, pri prekopu Aisne-Marne in v Champagni med Psil-lery in nižavo Suipe; med Soissonsom in Reimsom je bila proti večeru posebno huda. Odbili smo poizvedovalne oddelke Francozov, ki so napadli ponoči pri Berry au Bac, ob Brimontu in vzhodno Courcy. V Champagni so dopoldne več ur močnejše streljali. Kmalu potem, ko je odbila ura poldne, so napadli Francozi med Prosne-som in Auberivem. Privedli so nove divizije, ki bi nam bile rade iztrgale višinsko postojanko južno Naurey in Moronvilliersa. Naval se je bil izjalovil, ker so se naše čete žilavo branile. Potem ko se je valil trdi boj sem in tja, so badenske, saške in braniborske čete popolnoma držale svoie postojanke. Izgube sovražnika so bile težke. Drugi napad južno Laurey ni popravil sovražnega neuspeha. Vojna skupina vojvoda Alberta Wiirtemberšker-> Nič novega. XXX V zračnem boju smo sestrelili včeraj 22 letal, 3 so sestrelili obrambni topovi. Naša tri enosedežna bojna letala so napadala skupino 5 francoskih pritrjenih zrakoplovov severnozahodno Reimsa; zažgala so jih; vsa so padla na tla. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Berlin, 1. maja, zvečer. Uradno: Pri Arrasu, ob Aisne in v Champagni boji s topovi, ki so izpadli ugodno za nas. Pri Lensu, Fontaine (Artois), Cerny (Aisne) so se izjalovili delni napadi An-gležov in Francozov. Izjalovljeni francoski prelom pri Reimsu. Berlin, 30. aprila. Wolff poroča: Veliko zaupanje francoskih čet je močno omajano, ker se jo bil 16. t. m. zrušil prelom pri Reimsu, kar iznova potrjujejo izpovedi ujetnikov 66. pehotne divizije. Vojaki te francoske napadal, divizije so bili tako prepi'ičani, da ni mogoče več napadati, da niso 24. aprila napadli Corbely, kakor jim je bilo zapovedano. Njih nastop je podpiral neki bataljonski poveljnik, ki je bil tudi prepričan, da ni mogoče napasti. Napad so odgodili na 25. aprila, a izvedli ga niso. Bitka 27. aprila so mora uvrstiti med najbesnejše bitke zadnjih tednov in je v njej izgubil sovražnik največ ljudi. Na bojiščih v Artois, ob Aisne in v Champagni so sc v teh tednih bile bitke, ki so zgodovinske važnosti. Nemški narod pričakuje veselo zaupajoč nepremagljivim svojim smerem končni izid velikanskega boja. Ofenziva Francozov in Angležev obtičala. Curih, 30. aprila. Milanski listi javljajo, da v zadnjih osmih dneh Angleži in Francozi niso niti en kilometer napredovali. Tudi pri Reimsu so Nemci držali vse postojanke. »Matin« in »Journal des Debats« zahtevata, naj pre-meste francosko in angleško napadalno bojno črto. Izgube Angležev v spomladanski vojski. Rotterdam, 1. maja. Angleški seznami izgub, oclkar se je pričela pomladanska bitka do 25. aprila, izkazuje 101.703 može; mrtvih je 36.140. Odstavljeni francoski generali. Odstavljen je francoski general Ni-velles, ker jc baje to želela Anglija. Sledil mu bo Castelnau. Dalje bodo odvzeli poveljstvo še osmim drugim generalom. Francoski ministrski svet je tudi sklenil, cla zopet zasede mesto načelnika generalnega štaba v vojnem ministrstvu in je to mesto poveril generalu Petainu. To so storili, ker so bili poslanci radi zadnjih dogodkov na bojišču zelo vznemirjeni. Posebno ostro je nastopala armadna komisija. Pariz, 30. aprila. (K. u.) Agcncc Ila-vas potrjuje, da je bil imenovan general Pettain za načelnika generalnega štaba. Pritožbe Švice. Bern, 1. maja. (K. u.) Obratni minister poroča, da so letalci zadnje dni zopet večkrat preleteli mejo. Na letala: 2 sta bili francoski, 2 neznane naroU-npsti, so švicarske stražo streljale. Napeti položaj v Franciji. Bern, 1. maja. (Iv. u.) Lyonski listi poročajo iz Pariza: Po seji armadnega odseka se je včeraj med poslanci govorilo, cla sta govorila na seji tudi vojni minister Painleve in državni tajnik (ro-dart o zadnjih vojaških operacijah. Poslanec Dalbiez je rekel, da bo o tem in-trroeliral vlado. Internelaciia ie Dolrc- bna, ker se morajo pečati s celotnim vojaškim vprašanjem. Vlada mora takoj, ko bo pričel zborovati parlament, poročati o vojaškem in o svetovnem položaju. Parlament mora biti na jasnem o dogodkih v Rusiji, Italiji, Angliji, Ameriki in na Grškem. O vojaških operacijah bo morala vlada podati vse potrebne izjave. Vojnega ministra je o svojem namenu že obvestil. Lvonski listi opozarjajo, da se je ministrski svet v svojih zadnjih številnih sejali temeljito pečal z vodstvom zadnjih vojaških operacij. Ministrski predsednik Ribot se je predsinoči temeljito posvetoval z generalom Nivelle. Novačenje na Angleškem. Rotterdam, 30. aprila. (K. u.) Lord Derby je izjavil, da jc potrebno, da narodni. govorniki in parlamentarci po celi Angleški agitirajo v korist novačenju novih čet. Proti pomnožitvi armade vlada močan odpor, ker kaže prebivalstvo premalo zaupanja. Od kolonij se ne more ničesar pričakovati, zato je domovina na vrsti, da doprinese zadnje potrebne žrtve, ki morajo dokončati zmago. Z AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. maja. Uradno: Na vseh treh bojiščih nobenih važnih dogodkov. Namestnik nače1n;ka generalnega štaba pl. Hofer, fml. * • * DOGODKI NA MORJU. Dunaj, 1. maja. Uradno: Skupina naših morskih letal je motala na tabor lop in na druge vojaške naprave v Villa Vicentina z dobrim uspehom bombe; opazovali smo več požarov. Vsi letalci so se vrnili. Dve sovražni letali sta napadli nato brez uspeha kraje pri Trstu. Mornariško poveljstvo. Italijansko uradno poročilo. 30. aprila. V dolini Camonia je vdrl sovražni oddelek ponoči od 28. na 29. aprila presenetljivo v našo postojanko prednje straže v dolini Tonale. Takoj in popolnoma smo postojanko zopet zasedli. Topovi so včeraj z odmori zopet posebno gromeli v dolini Travignolo (Avisio), ob zgornjem teku potoka Costeana (Boite) in pri Gorici. Ker so sovražni poizvedovalci na celi bojni črti naporno poizvedovali, so se bili živahni boji vzhodno Tiarna (dolina Laga-rino), na slemenih severozahodno Monte Majo (dolina Posino), zahodno Samone (Maso — reka Brenta) v Jezemški kotlini (Žilica), na Rombonu in posebno na višinah vzhodno Gorice in na Krasu. Sovražniku smo zadali občutne izgube, ujeli smo 20 mož, med njimi 1 častnika. Zvečer so metali sovražni letalci bombe na male kraje ob spodnji Soči, a so povzročili le malo škode. V povračilo sta se dvignili dve naši vodii letali, ki sta obstreljevali postaji sovražnih letalcev pri Trstu, nakar sta se vrnili v dobrem stanju. * * • Rusko bojiš če. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 1. maja. Veliki glavni stan: V več odsekih bojne črte je izval ruski ogenj s topovi, da smo odgovarjali. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Za moč armade. Petrograd, 30. aprila. (K. u.) Agen-tura: V Petrogradu so ustanovili te dni splošno zvezo častnikov, ki bo delala na to, da bo vrhovno poveljstvo obnovilo temeljem novih načel armado, cla bo sposobna za boj in da bo povišana v svrho zmage. » • « Jugovzhodno bojišče. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. aprila. Veliki glavni stan: Med Prespaškim jezerom in črno živahno ariiljerijsko delovanje. Dva angleška letalca sta bila pri povratku naše bojne letalske skupine z uspešnih letalskih napadov na taborišča in železniške proge v kolenu Črne sestreljena. Berlin, 1. maja. Veliki glavni stan: V ovinku Črne in zahodno Vardar-ja so zadnje dni živahnejše streljali. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Zveza med Santi Quaranta in Solunom. Bern, 30, aprila. (Kor. uu.) Lyonski listi poročajo: Tovorno cesto med Santi Quaranla in Solunom so zgradili, Italijani so zgradili progo Santi Quaranta—Hercea, Francozi pa ostali 2 cesti, Bolgarija kliče pod orožje. Bolgarsko poslaništvo na Dun?;-.' na-znrnja, cla morajo bolgarski vojni za-.czan-ci letnika 1918 oditi meseca maja k vojakom. vojsko z Ameriko. Amerika pokliče 1. septembra 500.00C mož pod orožje. Amsterdam, 30. aprila. (Kor. ur.) —• > Handelsbladet« poroča preko Londona iz Amerike: Prvih 500.000 mož bodo po novi vojaški postavi vpoklicali pod orožje dne 1. septembra. Joffrejev svet Američanom. Amsterdam, 2. maja. »Times« poročajo iz Washingtona: Joffre je izjavil, da ne ugovarja, če pošljejo Američani malo silo na . evropsko bojišče, ker bi to moralno dobro vplivalo. Svari pa proti odpošiljatvi velike armade, iz-vzemši če razpo^ga s preobilico streliva in rezerv. n)|j; Zasedba ladij v Združenih državah. Wasbingtoii; T maja. (Kor. ur.) Senat je soglasno sklMir, da sme vlada zasesti tako sovražne ?kj^kor tudi ameriške ladje. Brazilija nevtralna. Ženeva;. 30/,Japrila. (K. u.) Švicarska brzojavna agentura poroča iz Pariza, da je Brazilija v !sponi'med Nemčijo in Združenimi državami proglasila svojo nevtralnost. / šib i -L_/ _ Nov posveuržavalkov sporama. Curih, 1. ršaja. »Ziiricher Post« poroča iz Pariza: j^IjT^se na posvetu državnikov sporazumov'Jean de Maurienne nisc popolnoma pojasnila vsa vprašanja z ozirom na Grško, bo zboroval nov posvet v Londonu, katerega se bo najbrže udeležil tudi italijanski zunanji minister. NevlralnosS Spsfte. Beril, 1. maja, (Kor. ur.) Lyonski listi javljajo iz Madrida: Bivši ministrski predsednik Maura je govoril včeraj na Plaza de Toros. Nestrpno so pričakovali, kaj da bo povedal. Rekel je: Španska mora ostati brezpogojno tudi nadalje popolnoma nevtralna.. J __m! Mm Poljakov na nemSKem zasegiem OZPJjll irn Berlin, 30. aprila. »Deutsche Zeitung« je izvedela iz zanesljivega vira, dd so imele vse poljske stranke novoustvajiene-ga poljskega kraljestva pred par dnevi v Varšavi skupno zborovanje. Stavljene' so bile sledeče zahteve na nemško vlacft: 1. Naj se odpokliče dosedanji j$£ne-ralni guverner general pl. Bcseler ia. naj se takoj nadomesti s Poljakom. v 2. Naj se izroči celokupna uprav«$jPo-ljakom. j-j 3. Poljske legije se ne smejo uporabljati za vojsko proti sovražnikom Nemčije, 4. Če se zahteve ne izpolnijo, rfaj se skuša izvesti to s silo. Proti sprejetju teh zahtev je glasovala samo mala skupina poljskih politikov?; ki obstoji iz onih oseb, ki so svoječasno vodili v Berlinu pogajanja o proglasitvi novega poljskega kraljestva. Razprava uroil Ur. Friderik« Meriu. Dunaj, 30. aprila (K^u.) Razprava v kazenski stvari proti dr. frideriku Adlerju zaradi umora ministrskega predsednika grofa Stiirgkha se je določila na 18. in 19. maj. Izvid medicinske fakultete proglaša dr. Adlerja za duševno normalnega. Viteški križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo jc dobil nadporočnik 87. pp. Ivan Deršič, prideljen železniškemu polku. — Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku je dobil vojni kurat 87. pp. Franc Kokol. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila nadporočnik 68, pp. Vekoslav Trček in višji zdravnik5. trd. t. p. dr. Ivan Pin-tar. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 97. pp. Viktor Andrej-ka pl. Livnograd, prideljen generalnemu štabu. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Otmar Golob, poveljnik vojnega ujetniškega delavskega oddelka št. 25. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik 86. pp. Ivan Mezej. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil narednik 97. pp. Josip Ilovar. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc dobil tit. desetnik 47. pp. Franc Petrič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poddes. Priš-nik Franc, pešci Koletnik Franc, Sočko Franc, Legat Rudolf, Pirkcr Franc, Jarc Rudolf in Knavs Josip, vsi pri 47, pp. ; poročnik 95. pp. Kranjc Franc, enol. prost, tit. desetnk Vovk Anton in topničar Kleindienst Rudolf, oba pri 25. polj. havb. polku. V drugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: dragonci 5. drag. p. Save Anton, Hafner Viljem, Žbogar Andrej in Gruber Anton; četovodja 47. pp. Breznik Anton. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: škadronski jermenar Vučajnik Josip, dragonci Čad Mihael, Hovješi Franc in Winkler Ignacij, vsi pri 5. drag. p.; desetnik Vuga Anton, predmojster Kovač Miroslav in topničar Božič Ivan, vsi pri težkem polj. top. p. št. 16; štabni narednik Ausec Josip in poddes. Puangartnik Gregor, oba pri 17. pp. — Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil linijski ladijski poročnik Karel Str-nad. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 2. strel. p. Marcel Me-jovšek. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil narednik 2. planinskega strelskega polka Kogovšek Ivan. — V tretjič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste štabni narednik 2. planinskega strelskega polka Pravda Rudolf. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: narednik Arčon Franc Oskar in pešec Strupi Peter, oba pri črnovojn. pp. št. 27 in četovodja 157. črnovojniškega bataljona Kunst Martin. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste poddesetnik 157. črnov. baona Vrtačnik Ivan. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnik 26. strelskega polka Bezjak Franc; poddesetnik 152. črnovoj. baona Križaj Ivan; praporščak 152. črnovojn. baona Pristov Iv.; kadet žužek Franc, poddes. Bradač Franc in pešec Turšič Mihael, vsi pri 27. črnov. pp.; pešec 4. črnovojn. pov. Koren Josip; poddes. Rupnik Valentin in pešec Turk Jakob, oba pri 157. črnovoj. baonu; pešec 27. črnovoj. okr. pov. Ovčak Ivan; strelec 3. strel. p. Slama Franc, pri 2. pp. tir. ces. lovcev. — V drugič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo desetnik 27. črnovoj. pp. Logar Anton. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: enol. prost, četovodja Za-vršnik Josip in strelec Gabernik Franc, oba pri 157. črnovoj. baonu; štabni narednik Kuhar Ivan in pešec Turk Karel, oba pri 27. črnovoj. pp.; pešca 5. črnovoj. okr. pov. Reja Karel in Primožič Ivan; pešec 26. črnovoj. okr. pov. Sovinšek Ivan; četovodja Zelene Franc, pešec Strmec Ivan, Šasek Ivan, Recelj Franc, Medved Franc, Mlekuš Ferdinand, Januš Konrad, Kos Ivan, Gorkič Vencel in Gregorič Gothard; kadet 27. črnovoj. pp. Bele Franc; štabni narednik Počkaj Ivan, četovodja Pertot Ivan, poddes. Dragolin Josip, strelca Gim-pelj Franc in Svanušič Alojzij, vsi pri 5. strel, p.; strelec 26. strel. p. Jelen Franc; četovodja Štrukelj Ivan, poddes. Tršan Josip in strelec Bakše Ivan, vsi pri 2. planinskem strelskem polku. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil nad. stražmojster 12. dež. orož. pov. Lobe Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: stražmojstra 12. dež. orož. pov. Kolb Fr. in Lobe Ivan; nad. stražmojster Gaubi Vinko in pešec Černuta Ferdinand, oba pri 7. dež. orož. pov. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nad. stražmojstri Brtan Martin, Erat Valentin, Ilič Simon, Lapajne Franc, Maric Jurij, Eržen Mihael, Bulovic Jurij, Uldrih Franc in narednik Hošič Jakob, vsi pri 7. dež. orož. pov. Odlikovanja v službi graškega državnega nadpravdništva. Cesar je podelil: vojii križec za civilne zasluge v vojni 2. razreda: namestniku državnega nadpravd-nika Rudolfu Tschech, prvemu državnemu pravdniku Viktorju Verderber v Mariboru, državnim pravdnikom dr. Ferd. Duchatsch v Mariboru, dr. Kremžarju v Rudolfovem in dr. Frideriku Bračič v Celju, namestniku državnega pravdnika Ernestu Stockl v Ljubljani; vojni zaslužni križec 3. razreda: kaznilniškemu upravitelju Avgustu Botke v Mariboru, kaznilniškemu kuratu Ivanu Cuderman v Begunjah, pisarniškemu ofici-jalu Karlu Lackner v Rudolfovem; straž-nemu nadzorniku Jožefu Krušič v Mariboru, kaznilniškemu upravniku Karlu Mayer na Vrhniki; vojni zaslužni križec 4. razreda: kaznilniškemu nadpazniku Fr. Cvetko v Gradcu, Matiji Faladov v Mariboru, Jožefu Mužina v Gradcu, Franu Go-stič, Marku Pekan in Jožefu Bitenc v Mariboru; kaznilniškemu pazniku Mihaelu Rebernik in Jožefu Sever v Gradcu, Antonu Vremšak v Mariboru; pisarniškemu nadoficijantu Martinu Trojnar v Mariboru. 0 vejaSKin domovin in o domovin u od piše v : ternirancem usodo še bolj zagrenili. Večen boj je divjal za dovoljevanje časopistov. Seveda so imeli ujetniki v tem boju proti ravnatelju tabora in prefektu v Bastiji jako neenako orožje. Do italijanske vojne napovedi so bili časopisi, seveda samo francoski, dovoljeni. Potem so bili brez izjeme prepovedani, vsako občevanje s prebivalstvom toliko kot nemogoče. Hrana je bila v vsakem oziru nezadostna, pičla in slaba. Razmere so se izboljšale šele po tem, ko je dne 2. decembra prišel v tabor benediktinski pater pl. Kurten iz Einsie-dla; prišel je po naročilu papežem, da se osebno prepriča o položaju internirancev. Na prefekturi so mu poizkušali izprva natrositi ,^>eska v oči in ga z napačnimi poročili premotiti, kar se je pa na srečo izja* lovilo. •» i (Dalje.) Po sveta. Velika železniška nesreča v Davosu, V nedeljo ob petih popoldne je iz Land-quarta prihajajoči vlak pri Davoškem jezeru zasula ogromna lavina. Vlak — lokomotiva, 3 osebni in 1 tovorni voz — je bil čez sredo pretrgan. Oba zadnja voza sta bila vržena okoli 50 m daleč s tira. Ostale dele vlake je lavina zasula do 15 metrov globoko. Doslej so izkopali 9 trupel. Nesoglasja v Rusiji. Berlin, 1. maja. (K. u.) »Vossische Zeitung« javlja: Delavski svet in začasna. vlada si vsak dan bolj nasprotujeta. V delavskovojaškem svetu so se še zadnje rini pojavili tehtni glasovi, naj sc udeleže posveta v Stockholmu. Keren-skij bi bil lahko pregovoril svojo stranko, da bi sc udeležila posveta v Stockholmu, če bi se bil zavzel zanj. Ne more se pa zanikati, da se obrača Kerenskij polagoma od socialno demokracije proti desnici in da manj nadzoruje in da se vedno bolj čuti kot član začasne vlade, ki pa odločno nasprotuje nameravanemu mirovnemu posvetu v Stockholmu. Ruska zemstva in mirovno vprašanje. Stockholm, 30. aprila. Iz Petrograda: O binkoštih bo sklican kongres, da bo sklepal o mirovnih predlogih zemstev. Na Ruskem odpuščajo vojake. Petrograd, 29. aprila. (K. u.) Vlada le odredila, da se morajo vsi nad 43 let stari vojaki oprostiti aktivne vojaške službe. Preosnova ruskega delavskega sveta. Bern, 30. aprila. (Kor. ur.) »Petit Parisien« porQča iz Petrograda: Delavski poslanci so sklenili, da naj se preosnuje delavski svet. Sedanji svet doibi 600 članov, ki bo reševal tekoče posle. V malem svetu bodo imeli vojaki in delavci enako število poslancev. Delavske poslance bodo volili zastopniki posameznih mestnih delov. Zastopane bodo tudi socialistične stranke in delavske organizacije, kakor tudi načelstva »trokovnik zvez in konsumnih društev. Ko so zadnjič glasovali, je združila najskrajnejša levica le 92 glasov od 500, Na kongresu armad na bojni črti, ki zboruje zdaj v Petrogradu, je sklenil, naj imenuje vsaka armada tri armadne komisarje, ki bodo zstopali pri vladi delavski in vojški svet v vseh vprašanjih, ki tičejo armadnih poveljstev. Povelja višjih poveljnikov bodo morali odobriti armadnf komisarji. Generali bodo smeli imenovati častnilie, a komisarji bodo dobili pravico, da bodo lahko ugovarjali. Premirje 1. majnika. Stockholm, 1. majnika. »Stockholmer Tidningen« poroča iz Petrograda: Delavski in vojaški svet je predlagal za 1. majnika splošno premirje. V Rusiji odstavijo 148 visokih častnikov. Milan, 1, maja (K. u.) »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda, da odpotuje bivši vojni minister Polivanov v glavni stan, kjer bo trajno zastopal vlado. Odstaviti nameravajo 148 visokih častnikov, med njimi 114 poveljnikov četnih enot. Na jugovzhodni bojni črti so že odstavili 25 generalov. Novotarije v ruski armadi. Petrograd, 30. aprila. (K. u.) »Agentura«: Vojni minister Gučkov je izdal dnevno povelje četam, ki odreja, da lahko vsaka armada, vsak polk in vsaka stotnija voli lastne odbore, ki bodo vzdržavali disciplino, nadzorstvo, prehrano; postopati bodo smeli postavno proti zlorabi službene moči, vzravnavali bodo spore med častniki in vojaki in pripravljali volitve v ustavodajalni zbor. Dalje bodo smele čete voliti disciplinarna sodišča za poravnavo ne-sporazumljenj in sporov, Petrograjska revolucijska posadka. Petrograd, 30. aprila. (K. ur.) Agentura: Začasna vlada je izjavila, da petrograjske posadke ne bo premestila in da ne bo njenih čet pošiljala na bojišče, ker mora biti vsak trenutek pripravljena, da nastopi proti vsakemu poizkusu protirevolucije bodisi v glavnem mestu ali kje drugje. Z ozirom na to okolnost, cla morajo čete na bojiščih nadomestiti z novimi četami in z vojaško-tehničnimi silami, je sklenil delavski in vojaški svet, da se smejo v slučaju sile posamezne enote petrograjske posadke poslati na bojno črto, če temu v vsakem danem slučaju pritrdi delavski in vojaški svet. OMlev Gorle. Odbor za obnovitev Goriške je naznanil svojo ustanovitev c. kr. ministrstvu za notranje stvari, c. kr. namest-niš.tvu v Trstu, deželnemu odboru goriškemu na' Dunaju, goriškemu knezo-nadškofu in raznim uradom, ki prihajajo v poštev pri gospodarski obnovitvi Goriške ter se je ponudil k sodelovanju, zlasti povdarjajoč potrebo nujne po-skrbitve, da bo po končani vojni že vse pripravljeno za takojšnjo vrnitev pregnancev domov in obnovljenje njihovega prejšnjega gospodarskega življenja. Odboru so dosedaj odgovorili s sledečimi dopisi: Njegova ekscelenca k n c -zonadškof goriški dr. Sedej: »Z veseljem pozdravljam ustanovitev toli potrebnega odbora za obnovitev Goriške in izrekam svojo*udano zahvalo za poslano mi obvestilo in prepis do-tične uloge na c. kr. ministrstvo za notranje zadeve. Hvalevredno in umestno je, da sc je ustanovil za vrnitev slovenskih beguncev in obnovitev njih domov, gospodarskih poslopij, vrtov, polja in vinogradov odbor slovenskih mož, ki imajo srce in razum za blaginjo naše nesrečne a še vedno ljube domo-vinc na pravem mestu ter naše domaČe razmere dobro in vsestransko poznajo. Pripravljen sem po svojih močeh in razmerah delovanje in koristi tega odbora podpirati. Voščeč gospodom odbornikom složno in blagoslovljeno delovanje za blagor našttga ljudstva in goriške domovine belježim z odličnim spoštovanjem velevdani Frančišek Borgia Sedej, nadškof.« Deželni odbor goriški: »Sklicuje se na tamošnji dopis z dne 5. aprila t. 1. pozdravlja deželni odbor goriški ustanovitev P. T. »Odbora za obnovitev Goriške« in se nadeja, da bode sodelovanje poslednjega pri veliki akciji, ki stremi za obnovitvijo Gori-ško-Gradiščanske, pripomoglo do zaže-ljenih uspehov. Tem povodom se omenja, da je deželni odbor vprašanje o obnovitvi Goriške clolgo in natančno proučeval in da je na podlagi nabranega gradiva že sestavil obširen program, ki bi naj bil vodilen pri obnovitvi Goriške. Podrobni načrti obširnega programa so večinoma tudi že izdelani in predloženi vsem prizadetim ministrstvom. Deželni glavar: Dr. Faidutti. Ekscelenca baron F r i e s -S k e n e , c. k r. namestnik v Trstu: »Častiti odbor prosim, da blagovoli sprejeti mojo najtoplejšo zahvalo za prijazno pošiljatev prepisa vloge, ki jo je napravil častiti odbor na c. kr. ministrstvo zA notranje stvari v zadevi obnovitve Goriške. S posebnim zadovoljstvom pozdravljam novoustvarjeno organizacijo, ki je, v sebi družeča vrsto vplivnih osebnosti slovenskega dela dežele, gotovo poklicana, na najučinkovitejši način s svetom in dejanjem sodelovati pri težavnem delu gospodarske obnove goiuške-ga ozemlja, za katero se pod mojim vodstvom in s pomočjo centralnih mest pri namestništvu že sedaj delajo priprave. Veliki načrt bo zahteval dalekose-žno delovanje in treba bo napeti vse sile, da se omogoči pregnancem, čim pridemo do normalnih razmer, hitra vrnitev v domovino vin kar najhitrejša zopetna vpostavitev njihovega prejšnjega gospodarskega položaja. Pridržujem si glede tega v danem irenotku pozvati k neposrednemu sodelovanju častiti odbor, čegar pomoč bo delu obnovitve gotovo v bistveno korist. Vsekako prosim, naj bo častiti odbor prepričan, da smatramo jaz in meni podrejena deželna politična uprava med najvažnejšimi nalogo, v sedanjih težkih dneh, kakor tucli v bodočem času miru in gospodarske obnove z vsemi močmi in najiskrenejšo pripravljenostjo k pomoči, stati ob strani težko preizkušam deželi in njenim prebivalcem, ki so tekom celega vojnega časa dajali vznesen zgled domovinskega mišljenja in patriotične požrtvovalnosti in ki sme biti gotovo hvaležnosti cele domovine.« liro® polila. \ Nemci o vprašanju predsednika zborn:ce, Dunaj, 30. aprila. Posvetovanja nemških nacionalcev o vprašanju predsednika zbornice se vrši v petek, Večina nemških strank bo vztrajala pri kandidaturi poslanca Doberniga. Amnestija za polit;čne kaznjence, »Venkov<. poroča iz parlamentarnih krogov, da bo proglašena še pred sklicanjem državnega zbora amnestija za vse politične kznjence. Tako bi prišlo v parlament 11 poslancev, na katere se ni več računalo. Oprostitve, oziroma dopusti državnih poslancev vojakov. Dunaj. Ker je pod orožjem veliko poslancev raznih strank, je njih 'imena, do 70 jih je, pisarna naznanila pristojni oblasti, da jih bodo oprostili. Ravno tako bodo oproščeni, oziroma dobe dopust člani gosposke zbornice. Posvetovanje zastopnikov zborničnih strank. Na posvetovanju zastopnikov zborničnih strank, ki se vrši jutri, v četrtek, ob 10. uri predpoldne, bo prišel v razgovor tudi predlog, naj se oprost jo poslanci — 70 po številu, ki vrše vojaško službo. Kakor poroča praška »Union«, sta povabljena od Slovensko-hrvatskega kluba na posvetovanje poslanca dr, Korošec in vitez Pogačnik. Parlamentarne cenzure ne bo. Kakor poroča »N. Wiener Journal«, se je vlada odločila, da opusti takozvano parlamentarno cenzuro, ker so se tudi nemške stranke uvedbi te cenzure uprle. Cenzura ho veljala samo za vojaške zadeve. Vol'Ino-reiormni načrt grofa Tisze. Z ozirom na kurijozen načrt volilne reforme grofa Tisze piše »Arbeiterzeit-ung«; »Jasno je, da nismo od Tisze veliko pričakovali, toda še smo precenjevali oli-garha. Resnica je, da niti od daleč ne misli on na kako razširjenje volilne pravice in da je to, kar predlaga, samo zasmehovanje misli o razširjenju volilne preosnove, Njegova razširjanja so sledeča: Podčastniki dobe volilno pravico — kot da bi samo podčastniki in ne tudi vojaki! krvaveli. Toda podčastniki imajo že volilno pravico in »razširjenje« grofa Tisze obstoji v tem, da se imenujejo v vojni novi podčastniki. Dalje bodo dobili volilno pravico imejitelji hrabrostne svetinje. Treba je, da je človek zelo hraber, da najde milost v očeh Tisze. To bo vse skupaj komaj desettisoč novih volilcev in to je celo razširjenje volilne reforme. Ta peščica novih volilcev naj pomeni volilno reformo, »ki odgovarja sedanjemu velikemu času in žrtvam prebivalstva«. To je zahvala številnim mil;jonom, ki krvave za domovino. Ubogo ogrsko ljudstvo, kateremu se sme ponujati to kot reforma velikega časa.« Umetnost v hogočastni službi. Spisal' kanonik J. Flis. Zanimiva knjiga obsega spise o liturgičnih predmetih in cerkveni umetnosti v širšem smislu: o slikarstvu in kiparstvu. Lepo knjigo, katero krasi več krasnih ilustracij, priporočamo pred vsem onim, ki so po poklicu dolžni skrbeti za cerkveno umetnost in onim, ki naj jo ustvarjajo; Zanimala bo pa knjiga vseko-gar, ki ljubi umetnost. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane nevezana s poštnino vred 7 K 80 vin., brez poštnine 7 K. Dr. Ivan Lah: Dore, Zanimiva, otrokom namenjena povest slika ljubezen sina Doreta do očeta, ki mora v vojsko in pusti Doreta samega. Dore se ne ustraši nikakih težav, da dobi očeta. Pa ni mu dano; v mestu ga zadene bomba sovražnikova. Knjižica se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane s poštnino 1 K 80 vin. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1-80, za dame K 1'50, za otroke K 1"20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Proti glavobolu se vzame Fellerjev dobro-dišeči in osvežujoči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa-fluid«. Hvalijo ga v nad stotisoč zahvalni-cah. 12 pteklenic stane franko le 7 K 32 vin, Iz-borno domače sredstvo. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, EIsatrg št. 134 (Hrvatsko), (v f) Zahvala. Podpisani odbor se najiskreneje zahvali c. kr. dež. vladi, da je naklonila po posredovanji našega tako skrbnega c. kr. okrajnega glavarja, blag. gosp. dr. Friderik Mathias, zda t no podporo za naše tako potrebne siromake. Pomožni odbor na Boh. Bistrici, dne 29. aprila 1917. Fr. Arh, Frančišek Ivan, župan. župnik-načelnik. Martin Ravnik, Jakob Arh, Anton Rebolj, Janez Soaja, Fr. Slamnik. originalna napolnitev od Ki-— ?/io litra naprej se dobi pri tvrdki F R. K H A M, delikatesa specerija in vinarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3. Proda se v Ljubljani še dobro ohranjen veliki snclilnlvlil ki meri na dolgost 13 m 40 cm, in na širokost pa 11 m 20 cm. — Poizve se v Ljubljani na Karlovski cesti št. 30 pri gosp. Ivan Vrtačnik. Išče se popolno vcSča, snažna, zanesljiva in samostojna Nastop službe takoj. Ponudbe pod A. U, 1029 na upravništvo lista. z dežele se sprejmeta v boljSo bišo blizu Lju« bljane. Plača mesečno 35 K. Nastop lahko takoj. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca" pod St. 1018 Herkules-podplate nabitke iz pristnega usnja na nepre- močljivLpodlagi, dalje čevlje in sandale z lesenimi, pregibljivimi podplati, dobavlja po najnižjih cenah Kastelic lospna. lovo mesto 112. Prodaja za prasaje, 755 Naročila za cikorijo in milo iz« vršuje tudi od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka Htsšian Ljubljana, Karlovska cesta 15. kakor tudi m § mszar dobe takoj službe v strojilni tovarni »SAMSA & Co.«, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 1038 napravo več sežnjev bukovih drv v gozdu blizu dobre ceste, pičlo uro oddaljenem od Škofje loke. Drva bi bilo treba dostaviti na škofjeloški kolodvor. Plača se od sežnja izgotovljenih drv po dogovoru, nudbe sprejema in pojasnila uprava «SLOVENCA» pod št. 1060. vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma | _Vam plačam, nkoVa-' 'šili kurjih očes, bradavic iu trde kože, tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi IJjjn Rolcjini Cena ločku z jam-Ula>>lJal9allll. stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4 50, 0 lončkov K 7-50. Stotine zalivalnic in prizualnic. Kcincny, Kaschau (Kassa) L, poSlni predal 12/306 Ogrsko. 1042 Išče se za 1. september stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritiklino. Ponudbe sprejema pod šifro »September 1050« upravništvo »Slovenca«. od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej, v deblih in polenih kupi po najvišji ceni tvrdka J. Pogačnik, "" Ljubljana, Marije Terezijo cesta št. 13. I pma s trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obSir-nim sadovnikom in vrtom za zelenjavo, v več-jem kraju na Dolenjskem ob železnici, sedež okrajno sodnije, sc po coni in pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila dajo odvetniška pisarna Dr, Franc Poček, Ljubljana Sv. Petra ces a li. uus Modni salon Stuchly-Maschke Židovska ulica 3. Dvorski trg 1. Ljubljana. Priporoča cenj. damam tu in na deželi na Dunaju osebno izbrane novosti krasnih klobukov in čepic finega okusa za dame in deklice. — Popravila se sprejemajo. Žalni klobuki vedno v zalogi. Solidno blago — nizke cene. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914............................K 173,490.838"— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 432 232'66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOjdO Zaoarooanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1439 Saosobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12. Sprejmem za svojo manufakturno trgovino, veščo tudi nemščine, vsaj 151etstaro. Anton Ogrin Novomesto. Razpisuje se služba cerkoenika in organista o Krašnii p. Lnkouica Oglasiti se je treba pri ondotnem žnpnem uradu. 1065 p. Dob pri Domžalah se sprejme kuharica za gospodinjsko kuhinjo. 1063 Vdova ima prednost. Vabilo Fl »Hranilnice in posojilnice v Cerknem« reg. zadruge z neomejeno zavezo, koji se bode vršil v nedeljo dne 13. maja 1917 ob 2. uri popoldne v Zadružni pisarni (Gospodarski dom). DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega sklepa za XXIII. upravno leto 1916. 3. Sklepanje o porabi čistega prebitka. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. pokrit z usnjato streho, še dobro ohranjen, se proda po nizki ceni v Stanežičah štev. 28, p. Št. Vid nad Ljubljano. Proda se iz proste roke ^ liiša brez posredovalcev. Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 1070. Dobri brivski in testni aparati I.a britev iz srebro-jekla IC 3 50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Periekt« s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res. rezila tucat K 5, 6. Ia lasestrižni aparati K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Briix št. 1755, Češko. 112 Mlad trnovski želi v svrho nadaljne izobrazbe sedanje mesto, kjer se je izučil, premeniti. — _ Cenjene ponudbe se prosijo na tvrdko JAKOB SEM, Ljubno, Sav. dolina. 1060 « Skoro nov Osobjetvrdke L C. Mager v Ljubljani naznanja prežalostno vest, da je njih dolgoletni kolega, gospod JOSIP POSCH sotrudnik tvrdke I. C. Mayer včeraj preminul. Pogreb pokojnika se vrši v četrtek 3. maja ob 5." uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 19 na pokopa^ lišče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! Ljubljana, dne 2. maja 1917. Išče s3a£na, mirna stranka, obstoječe iz 4—6 sob in ne izven mesta za 1. avgust ali pozneje. — Posredovalci se dobro honorirajo. — Event. popravila plača stranka sama. — Sporočila so na-prošena na »Poštni predal 35 Ljubljana.« Brez posebnih obvestil. Serafina Posch, roj. Dogan naznanja, v svojem in v imenu svojih otrok Jožefa, Leopolda, Janeza in Antonije vsem sorodnikom in znancem pretužno vest o smrti našega predobrega soproga, oziroma očeta, blagorodnega gospoda Josipa Posch poslovodja tvrdke I. C. Mayer, c. i. kr. trenski stražmojster v rez., imejitelj žel. križa s krono na traku hrabrostne svetinje kateri je po kratkem mučnem trpljenju dne 1. maja 1917 ob pol 2. popoldne, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek, dne 3. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 17 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. se proda. Ljubljana, Gradišče 15. I. nadstr. levo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 'mtasms^JsmismsgKmsmm. Konjak iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 iet starega ti polliterske steklenice fran o po pošti za 10 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, 1 polliterske steklenice |a 32 kron; vino od 56 litrov višje, rizling in rudeči burgundec liter po 3 K 60 v. Benedikt Hertl, graSCak, grad Golič, Konjice, Štajer. Tvrdka J. C. Maijer naznanja iir>no vest, da je njen s.is^nžni sotrudnik, gospod Jožef Jos Ljubljana, Himska cesta 16 se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 801 pleskarski in likarski mojster včeraj preminul. Bodi mu ohranjen prijazen spomin. Ljubljana, 2. maja 1917.