Leto LXVH PoSlnln« pTaFan« ▼ folorTnL U Ljubljani, v lelrfalc, 'dne 12. oktoBra 1939 Štev, 234 i Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 Telefoni aredniitva Ia uprave: 40-01. «Mtt, 40-08, 40-04, «0-05 — Izhaja vaak dan sfntra) razen ponedeljka in dneva po prazniku Čekovni račun: Ljubljana itevilka 10,650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6. Resen opomin Odkar je prijateljska pogodba in tesno sodelovanje med hitlerizmom in boljševizmom odprlo Sovjetiji na široko vrata v Evropo, je v evropski družbi razgovor o boljševiški nevarnosti zopet na dnevnem redu. Za Evropo je to res nemilo presenečenje. Velik del, zlasti meščanske evropske družbe se je v teku zadnjih let od boljševikov prijazne propagande dal zazibati v prepričanje, da je sovjetski boljševizem že davno prenehal biti to, kar je bil spočetka v svoji krvavi revolucionarni dobi in da je bolj primerno, ako gledamo v njem razvoj k narodnostnemu počelu na novo vstajajoče vzhodne slovanske velesile Vsi, ki so se dali zazibati v takšna ali podobna 'pričakovanja — in tu gre v prvi vrsti za Slovane, doživljajo sedaj veliko razočaranje, ko so morali doživeti, da Sovjetija ni gledala le prekrižanih rok, kako je z zemljevida Evrope izginila Češkoslovaška, ki je vsa svoja upanja stavila na sovjetskega strica, ampak so morali doživeti tudi to, da je Sovjetija v zvezi s hitlerizmom pomandrala še drugo severno slovansko državo. In kjer je zavladala sovjetska Rusija, povsod se ji je silno mudilo, da najprvo boljševizira tamošnje prebivalstvo. Boljševizem je torej ostal pri svojem, kakor je vedno bil. To doživljajo sedaj prebivalci vzhodne Poljske in bodo v kratkem doživele baltske države, čim se Sov-jetom ne bo več ljubilo držati se formalnosti sprejetega protektorata. Verjetno bodo prav v kratkem v vseh treh baltskih državah uvedli >nov režim«, ki bo proglasil krajevne sovjete in tudi formalno združenje s Sovjetsko unijo. V zvezi s to zmoto, ki je čisto napačno presojala značaj današnjega boljševizma, pa se v evropski meščanski družbi pojavlja še druga, ki je morda še usodnejša. Ce gledamo v tisku obrambne spise proti boljševizmu, opazimo, da ga velika večina motri le kot gospodarski in politični problem, torej le kot gospodarsko in politično nevarnost. Drugi se zopet zatekajo k nazoru, da gre pri boljševizmu za neko izključno slovansko ali celo azijatsko zadevščino, ki pa se Evrope ne tiče. — Toda vse to so do temelja zmotni nazori. Preveč radi pozabljamo, da je boljševizem prišel v Rusijo iz Evrope, ki je za evropski vzhod v trenutku, ko se je pojavil, pomenil nič več in nič manj kot prisilno in nasilno evropeizacijo. Če prebramo najgloblje ruske mislece preteklega stoletja, nam ni težko razbrati, kako neprestano svare pred evropeizacijo svoje domovine, ker se je vdor Evrope v Rusijo pričenjal v dobi, ko je evropski duh pokazal svoje najbolj negativne strani: racio-nalistično, veri sovražno, povsem materialistično kulturo. Ruski misleci so videli, česar evropski zapad ni videl, da bo namreč evro-peizacija Rusije po usodni nujnosti zaradi ustroja slovanske ruske duše zmote evropskega zapadnjaka stopnjevala v absolutne skrajnosti. In še več: da se ne bo ustavila le na gospodarskem in političnem površju, ampak bo privzela religiozen značaj, kar more voditi do pravega satanizma v vsem življenju. Kako pravilno so gledali ruski vidci, nam kaže pojav in razvoj boljševiškega brez-boštva. Ruske revolucije in boljševizma v jedru sploh ne moremo drugače pravilno razumeti kakor iz strahotno protinaravne religioznosti. Zato je usodna zmota stare Evrope, ako motri boljševizem le kot gospodarski in politični pojav. Saj vidimo, da danes že mnogi sovjetski krogi delajo razliko med komunizmom in boljševizmom. Medtem ko zametajo komunistično gospodarsko obliko, tem bolj poudarjajo celotnosten boljjševiški nazor. Kot gospodarska oblika pomenja komunizem racionalizacijo in uravnavanje vsega življenja z državno silo. Toda boljševizem sega že popolnoma v sfero čustvovanja, je povsem iracionalna tvorba in mu zaradi tega z razumskim dokazovanjem sploh ni mogoče priti do živega. Edino učinkovito orožje proti boljševizmu je živo krščanstvo, to je čista nravnost in globoka, dejavna vera v živega, osebnega Boga. Boljševiški razvoj v Rusiji je za Evropo resen opomin, da se kultura, ki se je načelno ločila od vsake pozitivne religije, ne more dolgo držati. Takšno kulturo je Rusija sprejela od Evrope. Ce učinki v stari Evropi zaenkrat še niso prav takšni kakor v Rusiji, se moramo zahvaliti le evropski krščanski tradiciji, ki ima kljub razkristjanjenju še vedno mogočen vpliv na tok življenja. Toda čim bolj in čim dalje se bo Evropa od te tradicije odmikala, v tem večji nevarnosti bo, da se boljševizira. Kdo so danes najbolj vneti propagatorji za boljševizem med nami? Ne tisti, ki morda težko in slabo žive, temveč tisti, ki so zavrgli praktično krščanstvo. Bolj-ševiška nevarnost za Evropo še daleč ni toliko v tem, če se meje Sovjetije pomaknejo več ali manj proti zapadu, poglavitna nevarnost je v samem duhovnem zadržanju evropskega človeka. Celo to ni izključeno, da se bo Rusija spričo silnih religioznih sil, ki jih vsebuje narava ruskega človeka, v nekem času otresla boljševizma, zapadla pa mu bo raz-kristjanjena Evropa. Zbližanje med narodnim socializmom in boljševizmom daje slutiti, da bi razvoj utegnil iti v tej smeri, i Francija se danes bori proti komunizmu. Odmevi na Daladierov: Ne! ROOSCVCltS „Vrata za mir v Evropi še niso odprto" V Nemčiji govora v vsem obsegu ne odklanjajo Washington, 11. okt. t. Reuterjev urad poroča, da je napravil Daladierov govor globok vtis na ameriške politične kroge, kakor tudi na vso ameriško javnost. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je sprejel časnikarje, ki so ga, kakor je to običaj v Beli hiši, spraševali o zunanjepolitičnih vprašanjih. Vprašali so ga, če je res, kakor pravijo v Berlinu, da bo on, Roosevelt, posredoval, da Anglija in Francija sprejmeta mirovno ponudbo, ki jo je stavil Hitler v imenu Nemčije. Roosevelt je na to vprašanje odgovoril: »Vrata za mir v Evropi še niso odprta. Tudi-še ni prišel čas za to, da se odprejo. Poročila iz Berlina, da bi on kot predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike prevzel mirovno posredovalno vlogo, niso resna in jih ni treba resno jemati.« 0 Daladierovem govoru se predsednik Roosevelt ni hotel izjaviti. Rekel je samo, da bo že državno tajništvo pravočasno izdalo tolmačenje stališča ameriške vlade. Washington, 11. oktobra. A A. Havas: Izjave, ki jih je Roosevelt dal o priliki sprejema časnikarjem, predstavljajo prvo uradno določevanje stališča od strani predsednika Združenih držav glede na posredovanje v evropskem sporu. V teh izjavah je Roosevelt odklonil vzeti v pretres poziv, ki so ga izrazili anonimni in podrejeni urad- niki nemškega propagandnega ministrstva in o katerih so pisali dnevni listi. Poučeni krogi pravijo, da so bile imenovane izjave dane t namenom, da se pokaže vladi Nemčije, da Roosevelt ne bo pozabil niti žaljivk, ki mu jih jo tolikokrat povzročil uradni tisk nacistične stranke, niti ne Hitlerjevega molka na plemenite ponudbe, ki jih je predsednik Združenih držav stavil z namenom, da se z mirnimi pogajanji reši tekoči evropski položaj. Roosevelt se strinja z mišljenjem večine ameriških državljanov, da je Nemčija edina odgovorna zaradi nevarnega položaja, v katerega je prišla. Vtis v Angliji London, 11. oktobra, t. V službenih krogih v Londonu so skrajno zadovoljni z govorom francoskega ministrskega predsednika Daladiera, ki da je z udarnimi besedami 1. zavrnil nesmiselno nemško propagando, češ da Anglija ne pošilja na francosko fronto nobenih vojakov ter 2. poudaril, da je nemogoče z nobeno propagando zabiti klin med Anglijo in Francijo, ki ostaneta nerazdružljivi do zmage svojega orožja. Angleška javnost je hvaležna Daladieru, da je tako glasno izpovedal, kako močna je angleška udeležba na francosko-nemški meji. Končno poudarjajo službeni krogi — ter se njihovo mnenje odraža tudi v dnevnem časopisju —, da je francoski državnik na edino mogoči način odgovoril na nemške mirovne ponudbe. Stališče angleške vlade, ki bo skozi usta svojega predsednika odgovorila na te ponudbe jutri, ne more biti drugačno. Zavezniki, ki so prijeli za orožje, ga ne bodo odložili prej, kakor dosežejo namene, ki so si jih stavili. Odmev v Nemčiji Berlin, 11. oktobra. AA. DNB prinaša tole poročilo: Nemški listi prinašajo v obširni verziji z vsemi bistvenimi momenti snočnji Daladierov radijski govor. V uradnih in poluradnih krogih še niso zavzeli stališča do tega govora, vendar se že na prvi pogled dobi vtis, da se Daladierove trditve v mnogih točkah ne strinjajo z nemškim stališčem. Po drugi strani pa v tukajšnjih političnih krogih prevladuje na podlagi doslej dobljenega besedila in prvih vtisov v glavnem mnenje, da poglavitne točke v govoru predsednika francoske vlade, to je poudarjanje francoske varnosti in poroštvo za to varnost, niso prav nič navzkriž s Hitlerjevim naziranjem v njegovem govoru z dne 6. oktobra. Zadržanje Italije Vedno bolj trdno prepričanje, da se Italija v vojno ne bo vmešavala Sofija, 11. okt. TG. Zelo zanimiva je ugotovitev, ki jo je napravil dopisnik »United Press« na mero-dajnih mestih, češ da imajo v Sofiji dokazov zadosti na razpolago za to, da se Italija ne bo vmešala v vojno med Nemčijo in zapadnima velesilama in da je torej vsak strah glede zadržanja Italije brezpredmeten. Inozemski politični krogi menijo, da se je z izbruhom vo;ne ves nemški položaj sploh bistveno spremenil. Medtem ko sta obstojala pred vojno v Evropi samo dva činitelja, namreč »osišče Rim—Berlin« na eni ter zveza Francije in Anglije na drugi strani, imamo sedaj po vojni štiri takšne odločujoče činitelje, namreč Nemčijo, angle-ško-francosko zvezo, Italijo in Sovjetsko Rusijo. Ti štirje činitelji delujejo samostojno. Sedanji položaj so naslikali celo kot »evropsko zunanjo politiko v četverokotniku«. Medtem k6 je položaj činiteljev Nemčije ter Anglije in Francije popolnoma jasen — saj so v vojni, ter postaja tudi stališče 11 a 1 i j e tudi jasno — namreč nevtralnost — je činitelj Sovjetska Rus i) a zavit še vedno v polno temo. Pri balkanskih državah, tako menijo v Sofiji, je čisto naravno, da se med označenimi štirimi činitelji naslanjajo najrajši na nevtralno Italijo in je torej gotovo, da ima Italija trenutno lepo priložnost, da si utrdi svoj diplomatični položaj na Balkanu. »Giornale d'ltalia« Rim, 11. okt. TG. Italijanski tisk vedno bolj odraža voljo italijanske vlade, da ostane izven sedanje vojne. Listi so v svojih poročilih izredno nepristranski in strogo pazijo, da bi bili tako glede bojišč kakor glede diplmatičnega boja pravični za obe strani. Najbolj izrazito se je izrazilo službeno glasilo »Giornale d' I t a 1 i a«, ki pravi med drugim: »Italija stoji danes izven spopada, ki ga je skušala preprečiti in ki si ga danes trudi zaustaviti S svojim stališčem Italija lahko pomaga, da se vojna ne bi razširila. To se ji je posrečilo pri Grkih, Madžarih in Romunih. Ker ima čiste namene, sme tudi jasno in odkrito govoriti. Evropske vlade naj svoje besede in korake premislijo in premerijo. Že 17 let je Italija vse, kar se sedaj dogaja, predvidela ter je vabila velesile, naj pripoznajo samolastni tok zgodovine, da ga skupno usmerijo v pravo smer, namesto da prepuste samolastnim pobudam, da ga usmerjajo. Danes Italija ponovno poziva evropske narode, naj gledajo na razvoj zgodovine s stvarnimi očmi, dokler je še čas, da se katastrofa prepreči.« Italijanski listi zelo značilno poudarjajo, da neodvisna poljska država nikakor ni .izgubljena. Poljska država se bo obnovila. Seve ne v starem, »nestvarnem« obsegu, marveč v mejah, ki ustrezajo razširjenosti poljskega naroda. Italija—Španija Madrid, 11. okt. t. Novi italijanski veleposlanik v Španiji general Gambara je generalu Francu predal poverilna pisma. V svojem nagovoru je poveličeval trajne prijateljske zveze med obema državama in zgodovinsko in kulturno nujnost, da ostaneta združeni. Vsi španski listi ponavljajo te misli in poveličujejo povezanost Italije in Španije, ki ju druži Ista kri, ista miselnost, ista katoliška vera in isto politično poslanstvo v Sredozemlju kakor sploh na področju vse Evrope, kjer bosta činiteljici miru. Himmler v Italiji Priprave za sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem? Milano, 11. oktobra, t. Semkaj je prispel poveljnik nemške tajne policije Himmler. Iz Milana se je takoj odpeljal v Termezzo na jezeru Como, kjer se bo sestal z italijanskimi odličniki, s katerimi se ima namen sestati. Razgovori bodo trajali dva dni. V Himmler-jevem spremstvu je italijanski senator Bucchi-ni ter dva višja policijska uradnika. O vsebini Himmlerjevih razgovorov ni nič znanega. — V nekaterih krogih so izrazili naziranje, da Himmler pripravlja kakšen sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem, ki naj bi bil v bližnjih dneh. Tudi Goring obišče Italijo London, 11. okt. b. V dobro poučenih berlinskih krogih izjavljajo, da bo nemški minister za letalstvo in ministrski predsednik maršal Goring v kratkem odpotoval v Rim. Maršal Goring 6e hoče sestati s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Ta sestanek naj služi razvoju mirovnih naporov nemškega državnega kanclerja Hitlerja. Goring hoče tudi zvedeti, kaj namerava storiti Italija, če nemška mirovna ofenziva ne bo imela uspeha. Trije pakti Turčije S Sovjetsko Rusijo, z Anglijo in s Francijo... Toda ta boj nima načelnega značaja, ampak političnega. Francoska vlada je udarila po komunistih, ker ji kvarijo političen koncept in ker slabe obrambo domovine. Toda zlu boljševizma je treba pogledati v bistvo, ki ni nič drugega, kakor tragedija razkristjanje-ne zapadne kulture. Tu je jedro in pri tem jedru mora priii zdravilo, če hočemo, da bodo narodi Evrope ozdraveli. drin. Ankara, 11. okt. AA. Anatolska agencija: Včeraj se je sestal parlamentarni klub republikanske narodne 6tranke, Po sestanku je bilo izdano sporočilo, v katerem se pravi, da je predsednik vlade Refifk Saidam obvestil parlamentarni klub o poteku in stanju pogajanj, ki se vodijo v Moskvi. Istotako je predsednik vlade dal obvestila o poteku pogajanj v Ankari. Predsednik vlade je odgovoril na več vprašanj, ki 60 jih zastavili poslanci. Parlamentarni klub je odobril stališče vlade, V političnih krogih v turški prestolnici so prepričani, da bo turška vlada v najkrajšem času podpisala tri pakte o medsebojni pomoči: 1. Turško-sovjetski pakt o medsebojni pomoči na ozemlju okrog Črnega morja, torej tudi Balkana. 2. Turško-francoski pakt o medsebojni pomoči za ohranitev sedanjega stanja v vzhodnem delu Sredozemlja, torej tudi na Balkanu. 3. Turško-angleški pakt o medsebojni pomoči iste vsebine, kakor turško-Irancoski pakt. Inozemski diplomatski krogi mislijo, da se je Turčiji posrečilo, da je našla za svojo politiko pravilno ravnotežje, ki ji omogočuje prijateljstvo s sovjetsko Rusijo ter z Anglijo in Francijo ter tako stebrišče miru, ki krije območje Črnega morja, Balkana in vzhodnega Sredozemlja. Nenapadalni pakt Madžarska—Romunija Budimpešta, 11. okt. TG. Na merodajnih mestih potrjujejo, da so med romunsko in madžarsko vlado v teku pogajanja, da obe državi skleneta nenapa-dalno pogodbo ter pogodbo o zaščiti medsebojnih narodnih manjšin. Madžarski poslanik v Bukarešti Bardossy je v stalni zvezi z romunsko vlado, ki ji je svetoval, naj pogajanja olajša s tem, da Madžarom v Transilvaniji čimprej podeli vse pravice, ki gredo narodnim manjšinam Romunska vlada, ki |e nedavno tako ugodno uredila vprašanje Ukrajincev, je pokazala najboljšo voljo, da tudi položaj Madžarov uredi na podoben način, V Romuniji zapirajo komuniste Bukareita, 11. okt. t Po romunski prestolnici so se razširile vesti, da je vlada po umoru ministrskega predsednika Calinesca podvzela izredno stroge ukrepe r .. . . . c____ .. d..1----11! ^t. lil.___l! proti Komunistom. OUUIU v uimaitni h" 1 c uuu aicu-ranih nad 200 v preteklem tednu. Koliko jih je bilo zaprtih prej, ni znano. V zvezi s temi aretacijami se je razširila tudi vest, da je policija odkrila zaroto iroti kralju Karolu. Časopisje ni dobilo dovoljenja, da oi o tem poročalo. Pač pa javljajo inozemski časnikarji dolga poročila svojim časopisom in agencijam. Sicer pa vlada po vsej Romuniji red in mir. Poljska Ukrajina priključena sovjetski Moskva, 11. okt. b .Prihodnji teden bo sklicana narodna skupščina v bivšem ukrajinskem delu Poljske. Pri tej priliki bo nekdanja poljska Ukrajina priključena sovjetski Ukrajini, Angleško-sovjetska trgovinska pogodba London, 11. okt. t. Nocoj je bilo objavljeno, da je bila med Anglijo in Sovjetsko Rusijo podpisana pogodba za dobavo sovjetskega lesa angleškemu ministrstvu za dobave. Anglija bo za to Sovjetski Rusiji dobavljala kavčuk. Na uradnih mestih izjavljajo, da ta pogodba ni političnega značaja, marveč je poslala pogodba potrebna, ker je ostalo mnogo angleških tovornih ladij, naloženih z lesom, v sovjetskih pristaniščih. Te ladje bodo sedaj svobodno odplule. To je prva pogodba v celi vrsti drugih, ki jih bo Anglija še sklenila s Sovjetsko Rusijo. Sovjeti—Japonska Pariz, 11. oktobra. A A. Iz Šanghaja poročajo: Po nalogu iz Moskve so sovjetski konzulat v Šanghaju zaprli, kakor poročajo, začasno. Sovjetske koristi bo zatsopal norveški konzulat. Preden so zaprli konzulat v Šanghaju so zaprli tudi sovjetska konzulata v Pačingu in Tiencinu, tako da je na zasedenem Kitajskem odprt samo še sovjetski konzulat v Harbinu in Manžukuu. Nekateri tukajšnji krogi mislijo, da se je zadnje čase sovjet-sko-japonsko razmerje poslabšalo, ker Sovjeti ne pristanejo na to, da bi prenehali podpirati Kitajsko, to je pa prvi pogoj za zboljšanje sovjetsko-japonskega razmerja. Zemun, 11. okt. A A. Vremenska napoved za 12. oktober: Pretežno oblačno, tu pa tam dež. Toplota se ne bo znatno spremenila. T -j—L*, ---- -------1. T__1-1- bagivusaa ,icui. ua|fu ,,ui zupivjc, uuumiu in deževno. Juina Srbija za sporazum Slovenski volivci za senatno volitve Službeni list v Ljubljani prinaša lt. t. m. volivni imenik upravičencev za volitve senatorjev v območju dravske banovine, ki bodo opravičeni voliti pri volitvah 12. novembra. V seznamu ni narodnih poslancev, ker je bila narodna skupščina razpuščena. Imenik šteje vsega skupaj 457 volivcev, in sicer je med njimi 50 članov bonskega sveta, 4 župani avtonomnih mest ter 403, župani podeželskih občin. Okraj Brežice ima 20 volivcev, ined njimi 18 županov. Mesto Celje ima 3 volivce, in sicer 2 bonska svetnika in 1 župana. Okraj Celje ima 25 volivcev, od katerih je 22 županov, Črnomelj 12 volivcev (11 županov), I.endava 12 volivcev (II županov), Dravograd 13 volivcev (12 županov), Gornji grad 10 volivcev (9 županov), Kamnik ima 22 volivcev (20 županov), Kočevje 15 volivcev (13 županov), Konjice 7 volivcev (6 županov), Kranj 20 volivcev (17 županov), Krško 19 volivcev (17 županov). Laško 9 volivcev (7 županov), Litija 1« volivcev (17 župunov). .mesto Ljubljana 5 volivcev (t župan), Okraj Ljubljana 29 volivcev (28 županov), Ljutomer 14 ♦volivcev (12 županov). Logatec 13 volivcev (12 županov), mesto Maribor 4 volivce (t župan), Maribor desni breg 21 volivcev (19 županov), Maribor levi breg 23 volivcev (22 županov), Mursko Sobota 19 volivcev (17 županov), Novo mesto 24 volivcev (22 županov), mesto Ptuj 2 volivca (1 župan), okraj Ptuj 32 volivcev (30 županov), Radovljica 20 volivcev (18 županov). Slovenji Gradec 16 volivcev (15 županov), škof-ja Loka 12 volivcev (11 županov), Šmarje 20 volivcev (19 županov). Dr. Maček v avdijenci pri knezu Pavlu in patrijarhu Gavrilu V torek ob pol šestih je knez namestnik Pavle sprejel v avdijenci podpredsednika vlade g. dr. Mačka. — Kakor poročajo listi, je dr. Maček v torek ob lt do polti ne obiskal srbskega pravoslavnega patriarha Oavrila. Ob dohodu sta se, kakor poročajo listi, dr. Maček in patriarh Gavrilo skoraj celo minuto držala za roke ter tako izražala zadovoljnost, da sta se sešla. Nato sta se skoraj tri četrt ure pogovarjala. Potem so prišli v sobo člani pravoslavnega arhirejskega sabora ter je patriarh škofe predstavil dr. Mačku. Preden sta se poslovila, so ju časnikarski fotografi slikali. Ob slovesu je patriarh dejal dr. Mačku: »Zdaj, gospod predsednik, se bova slikala tukaj v moji hiši, nekega dne pa tudi pri vas tam v gosteh, v Kupincu v Hrvatski...« Dr. Maček je veselo odvrnil: »O, to bo za mene velika čast, samo pridite!« Finančne težave banovine Hrvatske Obzor se v daljšem članku bavi s finančnim položajem banovine Hrvatske, ki ji na podlagi uredbe iz proračuna za letošnje leto gre 29% proračunske vsote. List naglaSa, da je gornji odstotek 29% vzet kajpada začasno na podlagi Števila prebivalstva. Nato pa pravi list:» Le če bodo samoupravni organi banovine Hrvatske pobirali vse davke na njenem področju, bo [ftlhrtČtra samostojnost. Neposredni davki, zemljiški davki, hišni davek, pridobnina itd. na leto ne znašajo na Hrvatskem več ko kakih 200 milij. din, kar ni niti približno dovolj. Zato je docela upravičeno, če hrvatski politični krogi ne pristajajo na to, da bi se finančna samostojnost banovine Hrvatske omejila na jx>biranje neposrednih davkov. Mnogo več znašajo namreč carine in trošarine in se samo iz teh morejo plačevati finančne potrebe banovine Hrvatske. Od pravilne reSilve tega vprašanja je odvisen obseg finančne samostojnosti banovine Hrvatske. Vse načelo samouprave je izigrano, ko banovine ne bodo dobile finančne samostojnosti... Torej je od pravilne ureditve finančne samostojnosti banovine Hrvatske v stvari odvisen uspeh politike sporazuma.« Hrvatski Junak izjavlja V Hrvatskem Dnevniku, ki je Mačkovo glasilo, izjavlja nova Mladinska organizacija Hrvatski Junak ž oziroin na napade v raznih drugih listih HSS na to organizacijo in tudi Sokola, da se Hrvatski Junak ne bo razširjal po vaseh, temveč po mestih in trgih, ker imajo hrvatski kmetje že svojo organizacijo. Izjava dalje pravi: Za delo med mladino ima Hrvaiski Junak ne le odobritev ban-sl Hrvatski Junak užival podporo hrvatske javnosti, dokler se bo držal 6vojih pravil in dokler pojde po polih, ki mu je začrtan v soglasju z dr. Mačkom. Tri srbske stranke za tesno sodelovanje Sarajevska »Jugoslovanska pošta«, ki je navadno dobro poučena o politiki JNS, je pred kratkim prinesla poročilo, da je zelo mogoče, da bi se JNS, radikali in demokrati združili v tesno sodelovanje zaradi sporazuma. Tudi belgrajsko »Vreme« piše, da je Ljuba Davi-dovič za 15. t. m. sklical na sejo izvršilni odbor svoje demokratske stranke, ki naj obravnava sodelovanje z radikali skupine g. Ace Stanojeviča in z JNS. Hrvatski listi spravljajo ta poročila v zvezo z govorom, ki ga je Da-vidovičev zaupnik g Božidar Vlajič iinel v Jagodini, kjer je poživljal Srbe na široko vzajemno sodelovanje v zaščito posebnih srbskih interesov ter interesov države. Hrvatski list, ki prinaša to novico, pravi k temu: »Če omenjene srbijanske stranke žele zbrati srbski narod na programu, ki ne bi zanikal zgodovinskih in narodnih pravic nas Hrvatov, nismo zoper geslo, ki ga je bil izrekel g. Vlajič v Jagodini. Ako bi to bil smisel zaščite posebnih srbskih interesov, nimamo vzroki, da bi se bali za idejo sporazuma. Vsekakor pa bi bilo tukaj treba več jasnosti, in sicer čim prej, tem bolje!« — Tako je vsedržavna JNS postala izključno srbska stranka. Potres Belgrad, 11. okt. AA. Poročilo potresomerske-^a zavoda na Tašmajdanu: Včeraj, 10. oktobra, ob 19:44:30 so aparati potresomerskega zavoda na Tašmajdanu zabeležili začetek katastrofalnega potresa v daljavi 8900 km jugovzhodno od Belgrada. Največje tresenje tal je bilo ob 20. uri 4u min. Konec tresenja je bilo ob 21- »Navzočnost dr. Korošca je najboljše jamstvo, da je sporazum dober« Ohrid, 10. okt. Snoči je bila v bltoljskem gledališču konferenca JRZ, na kateri je najprej govoril predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki je med drugim dejal: »S sporazumom z brati Hrvati je rešeno veliko državno vprašanje ter so z njim odgovornim državnim činilcem postavljene težke naloge. Pred novimi nalogami stoji tudi naša stranka. Če hočemo, da bo ljudstvo res samo vodilo svojo usodo, moremo ustvariti urejeno politično življenje v državi. Takega političnega življenja pa si ne moremo zamisliti brez močnih ljudskih političnih organizacij. Govoreč o JRZ moram naglasiti, da je treba iz temeljev spremeniti način političnega sodelovanja z ljudstvom. Ljudstvo moramo voditi po novih potih, treba je voditi vse ljudske sloje k boljšemu življenju. Nato je predsednik vlade razložil, zakaj je obiskal te kraje, nakar je dejal: >Narodni sporazum ne sme razočarati ljudstva. Narodni sporazum mora ustrezati upom širokih ljudskih slojev. Tako glejte tudi naše prihodnje politično delovanje.« Cvetkovičev govor je bil predmet viharnega odobravanja. Nato je kratko spregovoril burno pozdravljen predsednik senata ter podpredsednik JRZ dr. Anton Korošec, ki se je Bitoljcem zahvalil za prisrčni sprejem, nakar je govoril o prihodnjem delu JRZ, naglašujoč enodušnost vseh bratov v tej državi. Danes dopoldne je predsednik vlade sprejemal deputacije ter si je ogledal mesto v družbi dr. Korošca, nakar se je odpeljal v Resan, kjer je bil zopet slovesen sprejem. Sprejemni nagovor je imel resanski župan dr. Djordje Donovič, ki je slavil Cvetkovičeve zasluge za sporazum in za državo, nakar je govoril bivši poslanec Krsta Strezovič, ki je najprej počastil predsednika vlade Cvetkoviča, nakar je dejal: »Najboljše jamstvo, da je sporazum dober, je navzočnost g. dr. Koroica, ki je prišel, da nam pove, da so vsi Slovenci z nami. Vsekakor dr. Koroičeva veljava krepi akcijo, ki jo vodite vi. Sporazum je dober in zato sla z vami i dr. Maček i dr. Korošec.* Po kratki konferenci so odpotovali naprej v Ohrid, kamor so prišli ob 2 popoldne, kjer je goste pozdravila množica ljudstva s klici: Živel bratski sporazum! — Nato je bila konferenca JRZ. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je imel na konferenci JRZ v Ohridu govor, v katerem je med drugim dejal: Moja dolžnost je, da kot predsednik vlade v enaki meri skrbim za interese vseh krajev naše obširne domovine. Ko smo s sporazumom z brati Hrvati uredili notranje razmere, nam preostane še, da delamo v vseh smereh na gospodarskem in kulturnem dviganju ljudstva. Nato govori o zboljšanju gospodarstva v teh krajih, zlasti sadjarstva. Dosti je možnosti, da se našemu kmetu pomaga. Treba mu je dati boljši promet, dati zadružništvo, ojačiti kmetovalca kot proizvajalca in z blagodejno državno intervencijo organizirati intenzivno racionalizacijo agrarne proizvodnje. Kar se tiče zunanje politike je predsednik vlade poudaril, da vlada vodi politiko nevtralnosti, katera najbolj ustreza interesom države in ljudstva. Ta politika nevtralnosti je naletela v vseh ljudskih plasteh na razumevanje. V tem pogledu uživa vlada popolno podporo vsega ljudstva, vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spor za prosvetno politiko v banovini Včeraj smo poročali, kako stališče je zavzel k prosvetni politiki v Banovini Hrvatski eden izmed sodelavcev pri sporazumu, vseučlliškl profesor dr. Gjorgje Tasič, ki je o tem v belgrajski »Politiki« napisal članek, Iz tega smo tudi sklepali, zakaj še doslej ni bil na Banovino Hrvatsko prenesen delokrog iz ministrstva prosvete. Da se je tukaj nekaj zapletlo, je jasno. Se bolj pa sklepamo iz članka Mačkovega glasila »Hrvatskega Dnevnika«, ki je 11. t. m. v uvodnem članku zapisal: »Hrvatska javnost postaja nekoliko nerazpo-ložena, ker na Banovino Hrvatsko še niso preneseni vsi določeni posli... Uredba o Banovini Hrvatski se mora izvesti, zaradi česar ni nobenega vzroka, da bi se to odlašalo... Kakor poročajo iz Belgrada, se je delo tam nekoliko pospešilo in moremo upati, da bo v nekaj dneh končano. Zaradi teh nekaj dni ali tednov se svet sicer ne bo podrl, vendar pa bi psihološko mnogo bolj učinkovalo, ko bi se ne bilo brez potrebe odlašalo.« — Nato pa članek prehaja s tem v zvezi na članek dr. Tasica, ki je med drugim tudi trdil, ,djl so te uredbe o Banovini Hrvatski le začasne, dokler ne bo nova ustava. »Hrvatski Dnevnik« nato pravi: ' '. ! Ji »Ako se ta začasnost tako razume, je ne tajimo, zato pa moramo naglasiti, da se stanje, določeno s to uredbo, more spremeniti le s tako ustavo, ki bi bila sprejeta brez majorizacije, to je, ki bi zanjo glasovala večina Hrvatov. Druga stvar je, ki dr. Tasič nanjo opozarja, češ da v uredbi o Banovini Hrvatski stoji, da v prosvetnih vprašanjih državni oblasti pripada pravica izdajati temeljna načela. Dr. Tasič se mnogo zanima za vprašanje, kaj je treba razumeti pod besedo temeljna načela. Da mu olajšamo odgovor, hočemo najprej naglasiti, da morajo biti ta načela v prvi vrsti v skladu z uredbo o Banovini Hrvatski in s hrvatsko narodno samobitnostjo. V drugi vrsti pa se morejo ta načela nanašati na tiste elemente, ki ostajajo skupni vsej državni politiki, in to je enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, njihovo sodelovanje v skupnih zadevah, načelo mo- Osebne novice Belgrad, 11. okt. Za zdravstvenega svetnika pri okrajnem načelstvu v Murski Soboti ie postavljen v 4-II dr. Albin Gregorcj za tajnika 6. 6kup. pri Zavodu za pospeševanju zunanje trgovine je napredovala dr. Marija Klobučar, Vprašanja in odgovori v angleškem parlamentu London, 11. oktobra, t. V angleški spodnji zbornici je bilo postavljenih več vprašanj, na katere je odgovoril pomočnik zunanjega ministra Buttler. Glede poljske vlade je Buttler izjavil, da jo Anglija priznava in da se nahaja poljski zun. minister grof Zaleski na uradnem obisku v Londonu. Sedež poljske vlade je začasno v Parizu. Glede češkoslovaške vlade je izjavil, da vlada Nj. Veličanstva še ni sprejela nobenega poročila, da bi bila ustanovljena kakšna nova češkoslovaška vlada. O Španiji se je Buttler izrazil, da se razvijajo odnošaji med njo in Anglijo normalno. Buttler je nadalje priznal, da se nahaja še vedno 16 članov angleške konzularne službe v Nemčiji, od koder še niso mogli odpotovati. Nastanjeni so udobno po berlinskih hotelih. Buttler je strogo zanikal, da bi ladje dominikanske države zalagale nemške podmornice, ki plovejo po srednjeameriških vodah, z bencinskim gorivom. Republika San Domingo je izjavila, da izvaja najstrožjo nevtralnost. Churchill o uspehih angleške pomorske vojne London, 11. oktobra, t. Mornariški minister Churchill je obvestil spodnjo zbornico, da je angleška trgovinska mornarica ta teden za 55.000 ton močnejša, kakor je bila pred tednom dni. Nemci so potopili angleških ladij v izmeri 5000 ton, toda Angleži so zasegli 13.000 ton nemških ladij in angleške ladjedelnice so ta leden spustile v morje za 37.000 ton novih ladij. Prejšnji teden pa so britanske ladje zaplenile okoli 25.000 ton raznega blaga, med njimi 13.000 ton petrolejskih izdelkov. Vse to blago velja kot tihotapsko. Informacijsko ministrstvo sporoča, da je dosiej zaplenjenih 5i5.000 ton raznega biaga. ki velja za tihotapsko in bo zaplenjeno. narhije in podobno. Teh načel ni težko ugotoviti in ne pomenijo nobene težave za prenos poslov. Sicer je v uredbi o Banovini Hrvatski določeno sodišče, ki naj razsoja v sporu. Zato pa v uredbi ni nikjer rečeno, da je treba s prenosom čakati, dokler bi se s kako novo uredbo ta temeljna načela ne ugotovila. Dr. Tasič pravi, da država ne more biti ravnodušna do prosvetne politike v Banovini Hrvatski in da bo to politiko morala nadzirati. Močno pa se moti, kdor bi mislil, da se bo zaradi tega prosvetni oddelek banske oblasti v Zagrebu spremenil v ekspozituro belgrajskega prosvetnega ministrstva in da bo to ministrstvo s pomočjo tega oddelka vzdrževalo na Hrvatskem tak prosvetni kurz, ki bi bil nasproten splošnim političnim smernicam, po katerih se bo na Hrvatskem vladalo. Gre za duše naše mladine, ki bo kajpada dobivala tudi državljansko vzgojo, vendar bo ta državljanska vzgoja hrvatske mladine v skladu s hrvatsko narodno posebnostjo in v znamenju popolnega spoštovanja hrvatske narodne preteklosti, hrvatskih narodnih svetinj in značilnosti.« Dr. Krak o volitvah v senat Belgrad, 11. okt. m. Pri današnjem sprejemu časnikarjev se je gradbeni minister dr. Krek dalj časa razgovarjal s časnikarji tudi o raznih političnih vprašanjih. Časnikarji so g. ministra vprašali glede nastopa vladnih strank pri bližnjih senatnih volitvah. G. Minister ie izjavil, da obstoja v Anri vladi načrt, da vse vladne skupine nastopijo s skupno listo pri bližnjih senatnih volitvah, Belgrajske novice Belgrad, 11, okt. m. Belgrajska policija je znova prepovedala vsako igranje tombol po bel-grajskih lokalih, ker se je ugotovilo, da 60 pri tej igri navadno najsiromašnejši ljudje zapravljali ve« svoj skromni zaslužek. Belgrad, 11. okt. m. V prostorih Združenja izvoznikov kraljevine Jugoslavije je bil danes ustar. novni občni zbor Združenja izvoznikov perja. Belgrad, 11. okt. m. V Belgrad je dopotoval odpravnik slovaškega poslaništva Josef Cieker tec je prevzel posle na slovaškem poslaništvu. Belgrad, 11. okt, m. Na predlog predsednika vlade in predsednika ministrskega sveta so kraljevi namestniki podpisali ukaz, s katerim 6ta upokojena bivši minister za vojsko in mornarico Lju-bomir Marič in bivši minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, Masoni cenzurirajo film »Katolički list«, glasilo zagrebške nadškofije, piše o filmih in filmski cenzuri. Pravi, da ima cenzura v Zagrebu namen, da v središču hrvatskega naroda, ki je s svojo kulturo in svojim moralnim pojmovanjem povezan s katoliško cerkvijo, dovoljuje ali prepoveduje film tujega izvira. Potrebno bi bilo, da bi člani te cenzurne komisije imeli dovolj sile v sebi, da bi preprečili vsak film, ki je v nasprotju z moralnimi načeli, ki na njih 6loni življenjska sila hrvatskega naroda. Člani teh komisij pa 60 bili doslej imenovani od bivših režimov ter so dobili tako v roke masoni ti«k in filmsko cenzuro. List naglaša potrebo, da se tukaj naredi sprememba. »Zagrebački list« dodaje k temu, da bi bilo treba tudi cenzorja, ki bi pregledoval jezik hrvatskih tekstov, ki je nekaj nemogočega. S tem v zvezi bi dostavili tudi mi, da bi bilo dobro, ko bi se kdo pobrigal, da bi filmi, ki tečejo po slovenskih kinih, bili ne le moralno neoporečni ter umetniško dobri, temveč tudi preskrbljeni z lepim slovenskim besedilom. Lastniki slovenskih kinov bi morali na to misliti, saj jim slovensko občinstvo znosi dovolj denarja v njihovo blagajno. »Slovanska misel« v Belgradu V Belgradu je začel izhajati časopis »Slovenska misao« (Slovanska misel), ki je namenjena poglabljanju slovanske misli med slovanskimi narodi. V 4. številki prinaša pismo, ki ga je uprava društva Slovanske misli poslala D. Cvetkoviču in dr. Mačku ob sporazumu. V tem pismu izraža veselje zaradi sklenjenega sporazuma, nakar pravi: Slovanska misel izpoveduje, da je spoštovanje vseh vrednost vsakega slovanskega naroda in plemena ter njihov bratski sporazum bistveni pogoj njihove svobode, neodvisnosti in napredka. Hrvat-sko-srbski sporazum je temeljni kamen, ki se na njem zida sila vseh južnih Slovanov, in s tem značilen doprinos delu vsega slovanstva. Bele, modre, rdeče knjige.. Vlade posameznih držav imajo navado, da ob priliki zgodovinskih dogodkov objavljajo uradne listine, ki so s tem dogodkom v zvezi. Uradne listine so sicer javnosti dostopne šele po preteku 30 let Listine objavljajo v posebnih knjigah, ki 6e imenujejo po barvi platnic različno. Anglija izdaja »modre knjige«, Nemčija »bele knjige«, Francija »rdeče knjige« itd. Tudi ob izbruhu vone so velesile izdale takšne knjige, v katerih objavljajo vse listine v zvezi z izbruhom vojne. Namen teh objav je, da dokažejo krivca. Uredništvo je sprejelo angleško »modro knjigo« o vzrokih izbruha vojne, ter nemško »belo knjigo« o nemško-poljski krizi. Svojim čitateljem bomo zaporedno dali posnetek iz teh uradnih objav, v pričakovanju, da dobimo še francosko knjigo, tako da bo prikaz popoln in nepristranski. — Op. ur. Angleška »modra knjiga«. Izšla je v Londonu v vladni tiskarni sredi meseca septembra 1939. Obsega 195 strani ter je razdeljena v sledeča poglavja: Uvodno je podan posnetek evropske krize od januarja 1934 dalje s posebnim ozirom na nemško-poljske odnošaje. Nato je objavljena nemško-poljska nenapadalna pogodba z dne 26. januarja 1934 za dobo 10 let. Sledijo izvlečki iz Hitlerjevih govorov pred državnim zborom, ki se tičejo nemško-poljskih odnošajev. Navedenih je sedem takšnih izvlečkov iz govorov v 1. 1935. do 30. januarja 1939. Naslednje poglavje je posvečeno uradnim listinam in izjavam angleških državnikov v zvezi s češko-slova-ško krizo v marcu 1939, in sicer izvlečki iz govorov predsednika angleške vlade Chamberlaina kakor tudi razgovor angleškega veleposlanika v Berlinu z maršalom Goringom. Naslednje poglave nosi naslov: »Nemško-poljski razgovori« in objema razdore od 26. aprila 1939, ko je Hitler govoril pred državnim zborom, besedilo nemška note poljski vladi, v kateri Nemčija odpoveduje svojo netiapadalno pogodbo, govor poljskega zunanjega ministra pred parlamentom do poljske note nemški vladi dne 5. majnika 1939. Prihodnje poglavje objavlja listine v zvezi s polj-sko-angleškim dogovorom, katerega priprava in besedilo sta v knjigi objavljena. Nato pride poglavje z naslovom: »Razvoj angleško-nemških odnošajev«, v katerem sta objavljena posnetka iz dveh Hitlerjevih govorov, nemška odpoved an-gleško-nemške pomorske pogodbe, angleška nota Nemčiji kot odgovor na to odpoved in govor angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa v juniju 1939. Potem prehaja »modra knjiga« že k gdanski krizi in objavlja celo vrsto not in pisem, ki eo naštete in objavljene vse listine, ki 6e tičejo mirovnih posredovanj od dne 23. avgusta do 4. septembra. Tu je poziv Rooseveltov, tu je poziv italijanskega kralja, ponovni pozivi Roose-velta Hitlerju in Moscickemu, poziv belgijskega kralja, poziv nizozemske kraljice ter poziv papeža Pija XII in odgovori velikih in malih držav na te plemenite pozive. Vsega je v tem poglavju objavljenih 21 listin, ki razkrivajo velikanske plemenite napore, da bi se ohranil mir, ter razočaranje, da so bili vsi ti napori brezuspešni. Kot zadnja listina je objavljen govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina dne 4. septembra, v katerem je objavil angleškemu imperiju, da je z Nemčijo izbruhnilo vojno stanje. »Modra knjiga« se bere, kakor pošastna povest Posebno uradna poročila angleškega veleposlanika v Berlinu Nevillea Hendersona o svojih osebnih razgovorih s Hitlerjem v tednih pred izbruhom vojne mečejo čudno luč na razvoj dogodkov. Zgodovina jim bo težko oporekla iskrenost. »Modra knjiga« angleške vlade zapušča vtis, da je Anglija storila vse v svojih močeh, da prepreči vojno in da jo pred zgodovino in vestjo človeštva v tem primeru ne more zadeti očitek, da je kriva vojne, ki je izbruhnila okrog nemško-polj-ske krize. (V listu bomo ob priložnostih objavili prevode nekaterih zgodovinskih listin, ki so bile objavljene v »Modri knjigi« angleške vlade Posnetke iz nemške »Bele knjige« objavimo prihodnjič. — Op. ur.l Litva je dobila Vilno -postala protektorat Sovjetije Na Estonskem je prevzela oblast levičarska vlada Na Finskem se pripravljajo na odpor proti objestnosti Sovjetske Rusije a je Moskva, 11. oktobra. TG. Sinoči je bila podpisana nenapadalna pogodba med Litvo in sovjetsko Rusijo. Podpisala sta jo v imenu sovjetske Rusije komisar za zunanje zadeve Molotov, v imenu Litve pa zunanji minister Urbsis. Pogajanja so trajala tri dni. Pogodba se glasi: 1. Zaradi utrditve prijateljstva med sovjetsko Rusijo in Litvo se je mesto in okolica Vilna izročila republiki Litvi, da se vključita v sestav državnega področja Litve in da se postavijo meje po priloženem zemljevidu. Podrobnosti bodo razložene v dopolnilnem zapisniku. 2. Sovjetska Rusija in republika Litva se obvezujeta, da bosta nudili druga drugi vsako pomoč, tudi vojaško, ob napadu na Rusijo ali ogrožanje Rusije čez litvansko ozemlje na Rusijo, od katere koli evropske države. 3. Sovjetska Rusija se obvezuje, da bo litvanski vojski priskočila na pomoč z oboroževanjem in drugim vojaškim materialom, katerega bo dobavljala po ugodnih cenah. . 4. Sovjetska Rusija in Litva se obvezujeta, da bosta skupno branili litvanske meje, zaradi česar dobi sovjetska Rusija pravico po vzajemnem sporazumu, da v določenih krajih Litve postavi na svoj račun strogo določeno število kopenskih in zračnih oboroženih sil. Točni kraji in me- {e, kjer bodo te vojaške sile nastanjene, n vsa druga vprašanja, ki bi nastala v zvezi z bivanjem sovjetskih vojakov, bodo sporazumno urejena s posebno pogodbo. Potrebne prostore in poslopja za čete bo dala Litva v najem po ugodnih cenah. 5. Ob grožnji napada na Litvo ali na Sovjetsko Rusijo čez Litvo se morata obe vladi sporazumeti o pomoči za ohranitev neokrnjenosti ozemlja obeh pogodbenic. 6. Pogodbenici se obvežeta, da ne bosta sklepali nobenih zvez ali pa, da bi sodelovali v zvezah, ki bi bile naperjene proti kateri nzmed njiju. 7. Izvajanja sporazuma v nobenem primera ne sme posegati v državno samostojnost obeh pogodbenic, kar se tiče notranje ureditve, gospodarskega ali socialnega reda ter glede vojaških ukrepov. Kraji, kjer bodo bivale sovjetske čete, ostanejo sestavni del republike Litve. 8. Trajanje sporazuma o vzajemni pomoči je določeno na 15 let. Če eno leto Ered potekom tega roka nobena od pogod-enic ne odpove pogodbe, potem se pogodba sama po sebi- podaljša za nadaljnjih-deset let. 9. Sporazum stopi v veljavo z izmenja-▼o ratifikacijskih listin. Izmenjava bo izvedena v šestih dneh v Kovnu. Sporazum je podpisan v ruščini in lit-vanščini. Kovno, 11. okt. AA. Reuter: V Kovnu in ostalih litvansklh mestih je zavladalo veliko veselje zaradi vrnitve Vilna Litvi na podlagi Sovjetsko-litvanskega pakta. Z vseh javnih in zasebnih zgradb vise zastave. Po ulicah v Kovnu korakajo veliki sprevodi, ki manifestirajo Svoje veselje, obenem pa je bila tudi vojaška parada. Litvanski politični krogi poudarjajo, da je bila sklenitev pakta s Sovjetsko Rusijo v sedanjih razmerah neizbežna potreba. Mesto Vilna in okolica obsegata 15.000 kvadrat, milj B 600.000 prebivalci. Toda vrnitev Vilna pomeni za Litvo tudi nov problem, kajti prebivalstvo Vilna je zelo pomešano. Na Estonskem so prevzeli oblast boljševiški agenti London, 11. okt. t. Kakor poroča Rcu-terjev urad, je bila estonska vlada prisiljena odstopiti že preteklo nedeljo zvečer (prevrat je javil »Slovenec« v svoji drugi izdaji). Zdaj so znane tudi podrobnosti o tej spremembi. Dosedanja vlada, ki je bila neke vrste desničarsko - diktatorska, se je morala umakniti levičarski vladi, ki ji predseduje Ul-rotis. V svoji izjavi pravi nova vlada, da l>o izvedla nekatere reforme socialnega značaja. Napovedala je tudi agrarno reformo. V londonskih političnih krogih so mnenja, da je bila sprememba vlade nujna posledica nasilstva, ki ga je Sovjetska Rusija izvedla nad Estonijo, ki si jo je podredila kot svoj protektorat. Po spremembi režima so izbruhnili tudi nemiri, pri katerih je bil sin predsednika bivše vlade Ilmar Tonisson, ubit od raagrajajočih levičarjev. Še danes bodo prispele t tallinsko luko štiri sovjetske ladje na službeni obisk. Vrhovni poveljnik estonske vojske general Laydoner je odpotoval z avtomobilom na službeni obisk v Moskvo, čim bodo sovjetske čete nastanjene v določenih krajih Estonije. Preseljevanje Nemcev iz baltiških držav je v polnem teku Monakovo, 11. okt. TG. »Munchner Neueste Nachrichten« objavlja na uvodnem mestu nekaj misli k preselitvi Nemcev iz baltiških dežel na Poljsko. List priznava, da so ti Nemci namenjeni, da zasedejo gotovo pokrajino v tistih poljskih deželah, ki jih bo Nemčija priključila svoji državi, to je predvsem na bivšem poljskem Pomorjan-skem in v poznanjskem okraju. List pravi, da so se v zadnjih 20 letih pod poljsko vlado tamkaj zgodile krivice, da so se morali Nemci od tamkaj izseliti, Sedaj bo ta krivica popravljena. Te dežele bodo dobile spet nemški značaj in naloga novih priseljencev bo, da postanejo pionirji nemške kulture v teh krajih. Riga, 11. okt. AA. Reuter: V pristanišče Libau in v druge letonske luke je priplulo 14 nemških ladij, da izselijo okoli 14.000 Nemcev. V kratkem pričakujejo še druge nemške ladje Verjetno je, da bo izselitev vseh Nemcev gotova v dveh do treh tednih. Tallin, 11, okt. AA. Reuter: Nemški parnik »Der Deutsche« (11.354 ton) je prevzel prvih tisoč Nemcev, ki 6e selijo v Nemčijo, druge ladje so pa pripravljene prevzeti še druge Nemce v pristaniščih Tallin, Pernu in Huresare na otoku 06el Vsi estonski Nemci, ki hočejo postati nemški državljani, 6e morajo izseliti do marca 1940. Riga, 11. okt. A A. Reuter: V letonsko luko Liepajo (Libau) je prispelo 13 nemških ladij, da sprejmejo evakuirane Nemce. Te ladje bodo prepeljale 6amo del nemške manjšine iz Letonije ter bodo v prihodnjih dveh do treh tednih prispele druge ladje, ki bodo nadaljevale repatriacijo nemškega prebivalstva Letonije, ki šteje okoli 60.000 ljudi. Bolj beg kakor izselitev Kovno, 11. okt, lj. Poročila iz V6ega litvan-skega državnega področja pravijo, da «e Nemci v velikih trumah selijo v smeri proti Memelu v Nemčijo. Le malokateri so mogli pred odhodom urediti svoje imovinske in družinske razmere. Večinoma prepeljujejo s seboj le najnujnejše potrebščine, ki so jih v naglici dogodkov mogli vzeti s 6eboj. Doslej se jih je s tako naglico odpravilo na pot že nad 100.000. Očividci pravijo, da je to bolj beg kakor pa prostovoljna izselitev. Preselitev Nemcev z Balkana Berlin, 11. okt. b. »United Press« poroča, da se vodijo pogajanja za izselitev nemških manjšin tudi iz jugovzhodne Evrope. Nemčija je baje predložila, da se izseli iz Romunije 750.000 Nemcev, . iz Madžarske pa 480.000. Vse te Nemce bi naselili v vzhodnem delu Nemčije. i""r.| 1 ~ "norolichc Hjpf / nordkapp Zemljevid k dogodkom na Baltiku. Zahodna fronta Pariz, 11. oktobra. A A. Havas: Sporočilo z dne 11. oktobra zjutraj se glasi: Močne sovražne pa-trole so bile v toku noči ponovno odbite pri Saarbriicknu in južno od Firmasensa. Pariz, 11. oktobra. AA. Havas: Poročilo francoskega vrhovnega poveljstva z dne 10. oktobra zvečer pravi: Med Mozelo in Saaro je zelo velika živahnost sovražnih izvidnih oddelkov. Odbili so več napadov, med njimi nekatere, ki jih je sovražnik izvršil s precej velikimi efekti. Pariz, 11. oktobra. Havas daje tale pregled vojnega položaja: Med Mozelo in Saaro, na vsej fronti, kjer so francoske čete načele sovražne utrdbe in se utrdile na zavzetem terenu, so nemške čete živahnejše. Ali zbuja nenadna poplava Rena strah v prvih postojankah sovražnih obram-nib pred ponovno povodnjijo, ki so jo poslednjič zabeležili konec julija celo v sami Siegfridovi črti. Prodiranje vode v Siegfridovo črto, o čemer so že poročali, so s težavo ustavili. Trdovratnost patrul in poskusi manjših in naglih napadov na Finska se upira nasilju Sovjetov Prestolnica je že izpraznjena - Vznemirjenje na Švedskem in Norveškem London, 11. okt. t. General Mannerheim, predsednik Finske, je danes v javni izjavi povedal, da Finska smatra položaj resno, a da je pri tem ostula mirna in pripravljena, da brani svojo neodvinost. Finska delegacija, ki jo vodi finski poslanik v Stockholmu dr. Pasikivi, je prišla v Moško, kjer je bjla sprejeta od Potjemkina ter od poslanikov baltiških in skandinavskih držav. Pogajanja so se začela že danes popoldne in še ni znano, kakšne predloge je t incem stavila moskovska vluda. Od ruske strani vodi pogajanja Molotov. Medtem ko se v Moskvi razvijajo pogajanja, pa je Finska vlada že odredila izpraznitev štirih finskih mest, in sicer prestolnice Helsinki (od koder bo izseljenih 250.000 prebivalcev), Viborg, Tamerforst in Abo. Izpraznitev bo trajala nekaj dni. Finska vlada je tudi vpoklicala nekaj rezervistov. V finskih vladnih krogih pravijo, da še nimajo poročil, da bi bilo na sovjetsko-finski meji zbranih več sto tisoč rdečih vojakov, pač pa je znano, da je Sovjetska Rusija znatno okrepila obmejne posadke in da je odredila premikanje svojih čet z estonske proti finski meji. Na Finsko prihajajo vznemirljiva poročila iz švedske in Norveške, kateri dve deželi smatrata pritisk Sovjetske Rusije na Finsko kot ogrožanje svoje nevtralnosti, kajti Finska je del skandinavske zveze držav, ki je sklenila strogo nevtralnost. Na Švedskem so vpoklicali 20.000 rezervistov, tako da šteje švedska vojska sedaj 100.000 mož v pripravljenosti. Veliko število posebnih vlakov je bilo danih včeraj v pokret za izselitev civilnega prebivalstva iz Helsinkov, Vipura, Trnka, Tem-pere in obmejnih pokrajin. Prav tako je bil ojačen tudi avtobusni promet. Vse ladje, ki vozijo v Stockholm, so popolnoma nabite. Pred bankami stoje ljudje v gostih vrstah in mirno čakajo, da pridejo na vrsto, da dvignejo denar. Splošno prevladuje prepričanje, da bodo Združene države, ki so zmerom kazale veliko prijateljstvo do Finske, izkoristile svoj vpliv za mirno rešitev vseh vprašanj med Moskvo in Helsinki. Moskva, 11. okt. AA. Havas: Kakor se je zgodilo z Estonsko in Letonsko, so metode, Ki jih je sovjetska diplomacija uporabila napram Finski, podobne metodam, ki jih je Nemčija uporabila napram Finski. Sovjetske zahteve, Pogled na Helsinki, prestolnico Finsk«, ki so bile izročene finskemu poslaniku v Moskvi, niso bile sporočene javnosti. Finska vlada je poslala v Moskvo svojega poslanika v Stockholmu Pasikivija. Na ta način so oni istočasno pokazali Švedski, da bi mogla tudi ona nekaj reči glede moskovskih zahtev. Istočasno je že vlada izdala varnostne ukrepe. Ne mislijo, da bi bila dano Pasikiviju pooblastila, kakršna je zahtevala Moskva. V Moskvi pa je mnenje glede uspehov sovjetskega pritiska na Finsko deljeno. Nekateri mislijo, da bo Sovjetska Rusija omahovala in da ne bo smela odbiti od sebe držav skandinavskega bloka, v katerem se nahaja tudi Finska, in da bo Moskva zaradi tega umerjena. Drugi, ki so pa bolj številni, mislijo, da taki obziri v nobenem primeru ne bodo ustavili Sovjetske Rusije, ki se danes trudi, da bi hitro izkoristila vse prednosti, katere ji nudi zveza z Nemčijo. Verjetno je, da Sovjetska Rusija ne želi protektorata tudi na Finsko. Toda menijo, da do v najmanjši meri zahtevala svojo udeležbo pri kontroli nad Aalandskim otočjem in da bo zahtevala izročitev malih otočkov Lavansari, nasproti Kron-stadta. Morda pa bo zahtevala še Hogland. Nekateri gredo celo tako daleč, da mislijo, da bo Sovjetska Rusija zahtevala tudi pristanišče Ilange in estonsko pristanišče Baltiški ki se že nahaja v rokah Sovjetov, ki sta bili glavni pomorski oporišči predvojne Rusije, ker se nahajata na vhodu v Finski zaliv. Končno ne bi bilo nemogoče, da bi Sovjeti hoteli popraviti mejo pri Ljeningradu med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom. naše črte, ki so popolnoma pripravljene, kljub popolnim neuspehom kažejo, kakor se zdi, vse drugo, samo ne nebrižnosti in neomejenega zaupanja vase, ki so ga tolikokrat poudarjali najbolj poklicani zastopniki sovražnika. Berlin, 11. oktobra. AA. DNB: Havas je objavila trditev bazelskega dopisnika londonskega lista »Daily Mail«, po kateri grozi Siegfridovi črti nevarnost povodnji, in da je zato nemški generalni štab zelo vznemirjen. Gre za neko pogreto poročilo, ki so ga letos objavili francoski listi in ki ga zdaj, da mu povečajo verjetnost, širijo iz Basela preko Londona in Pariza. Novo v tem poročilu je dež, ki traja že teden dni in ki velja za zelo nevarnega za nemške utrdbe. Ze pred več tedni so si tuji listi izmislili senzacijo, da so francoske čete na več krajih prebile Siegfridovo črto. Tuji časnikarji so se lahko osebno prepričali, da spadajo vse te vesti v kraljestvo pravlic. Angleški vojni minister o angleški armadi v Franciji London, 11. okt. AA. Reuter. Na današnji seji spodnjega doma je podal vojni minister Hore Belisha izjavo o aktivnosti britanske vojske v sedanji vojni. V začetku je Hore Belisha poudaril sledeče dejstvo: Mi smo izpolnili pa tudi ustvarili več kakor pa smo bili dolžni po svojih obvezah danih nedavno Franciji, da pošljemo v primeru vojne s Francijo britansko ekspedicijsko silo določene ja-kosti in v določenem času. Vojni kontingenti, ki se sedaj nahajajo onstran kanala, niso zadnji in za njimi bodo prišli drugi. Leta 1914 smo mi v šestih tednih po objavi vojne spraviti v Francijo 148.000 mož, sedaj pa smo v petih tednih po objavi vojne spravili v Francijo 158.000 mož. V vojnem ministrstvu smo vsako noč pričakovali vesti o transportih, ki so bili po trije ponoči. Ni treba več molčati, ker so vojni dopisniki prispeli v Francijo, odkoder nas bodo. stalno obveščali. Naše sile so bile prepeljane v Francijo brez motenj in brez vsake nesreče. Do sedaj pa smo prepeljali v Francijo tudi že 25.000 motoriziranih vozil, vštev-ši tu tudi tanke, od katerih imajo nekateri zelo velike dimenzije in tehtajo po 15 ali več ton. Kot varnostni ukrep smo mi tako na kopnem kakor na morju izbrali postranske poti, da bi se izognili zračnim napadom. Motorizirana prometna sredstva in orožje, kakor tudi moštvo je bilo razdeljeno v male skupine, se ustavljalo in skrivalo v manjših krajih čez dan, ponoči pa je nadaljevalo svojo pot. Ko je nato nadaljeval s primerjanjem med razmerami leta 1914 in sedanjimi razmerami je Hore Belisha poudaril, da predstavlja sedaj pehota samo 20% operativne vojske. Pehota je oborožena s 50 strojnimi puškami in 16 puškami za borbo proti tankom in z ostalim orožjem računajoč to orožje za vsak pehotni bataljon posebej. Vojna na morju Angleško in nemško poročilo o bitki med križarkami in bombniki London, 11. okt. A A. Havas. Angleško ministrstvo za informacije je objavilo snoči naslednje poročilo: Dasi še niso prispela uradna poročila, je vendar mogoče jiodati malo poj>olnejši pregled iz pomorskih dejanj drugovrstnega pomena, ki so se vodila v Severnem morju in ki so bila omenjena v včerajšnjem poročilu. Sovražna eskadra, ki so jo v nedeljo popoldne opazile naše patrulje in ki je vedela, da je njena prisotnost bila odkrita, je spremenila smer ter v toku noči ni naletela na naše sile. V ponedeljek zjutraj je neka angleška torpedovka opazila sovražno letalo ter je takoj nanj obrnila svoje topove. Letalo je napadlo tor-pedovko z višine 1500 metrov. Bomba je padla 300 metrov daleč od torpedovke. Drugo močnejše letalo je poizkusilo j>odoben napad. Tudi to letalo je torpedovka obstreljevala. Letalo je vrglo tri velike bombe, toda tudi te so padle približno 800 metrov daleč od torpedovke. Prvo letalo je poskušalo ponovno s strmim letom napasti ladjo, toda topovi so ga odbili Dve bombi, ki ju je letalo ob tei priliki vrglo, sta padli okoli 200 m daleč od torpedovke. Obe letali sta bili verjetno zadeti. Isto popoldne so sovražni bombniki napadli neko našo eskadro križark, ki se je borila s sovražnimi letali nad eno uro. Ko se je omenjena torpedovka vrnila na svoje oporišče, je imela defekt, vendar to ni bilo v nobeni zvezi s sovražnikovo akcijo. V zvezi s sovražnikovo akcijo ni bila nobena angleška ladja poškodovana ter ni bilo nobene človeške žrtve med člani posadk. Sovražnikove izgube še niso znane, toda po vesteh iz nevtralnega vira se več nem&kih aparatov ni vrnilo v oporišča. Nemško poročilo Berlin, 11. okt. A A. DNB. Vrhovno poveljstvo jjoroča: Nemška letala so 9. oktobra izvršila nepričakovan napad na britanske pomorske oddelke na zahodni norveški obali. Bombe nemških letal so zadele neko britansko križarko, na kateri se je jasno videl učinek esplozije. Dve nemški letali sta morali pristati na morju blizu danske obale. Moštvo obeh letal je neranjeno. Rim. 11. oktobra. AA. Štefani. Neki nemški bombnik je včeraj pristal v vodah pri fjordu Regu na Norveškem. Neki norveški motorni čoln je letalo potegnil na suho, čeprav ga je njegova posadka hotela potopiti. Vse štiri može posadke bodo internirali. Mislijo, da ima nemški bombnik za seboj boj z britansko mornarico v Severnem morju. Letalo je zelo poškodovano. Berlin, 11. okt. AA, DNB: 7. oktobra so #e vršile skupne operacije težkih in lahkih pomorskih bojnih sil in voinega letalstva v severnem delu Severnega morja in na zahodni norveški obali. Vojnemu letalstvu, ki ie sodelovalo pri teh operacijah^ np ip po«rpčiln račeti brvi r. Angleško vojno mornarico in ji prizadejati škodo. Operacije se nadaljujejo. Zlata podlaga znaša 3179 milijonov din Kakor smo že svoječasno poročali, je 8. oktobra izšla uredba o valorizaciji zlate podlage Narodne banke. Ta uredba ima za cilj vnesti zlato podlago Narodne banke v svrho izračunavanja kritja po njeni stvarni vrednosti, ne pa kakor doslej, ko je bila ta podlaga prenizko ocenjena. Zadnji izkaz Narodne banke je bil za 30. september, ko je bila še vrednost zlate podlage preračunana po stabilizacijskem tečaju za zlato, kateremu je bilo prištetih še 28.5%, kolikor je znašala tako imenovana uradna premija. Najnovejši izkaz Narodne banke za 8. oktober pa že kaže novo vrednost zlate podlage. Ker je ostala zlata podlaga Narodne banke neizpremenjena, je mogoče točno izračunati 6edaj povišano vrednost zlate podlage po novi ocenitvi. Zlata podlaga je bila dne 30. septembra izkazana z 1.986.84 milij. din, od tega je odpadlo 1.976.045 milij na zlato v blagajnah, 10.79 milij. pa na zlato v inozemstvu. Prištevši premijo 28.5% je znašala skupna vrednost zlate podlage 2.553.085 milij. din, od tega je znašala sama vrednost zlata v blagajnah 2.539 22 milij. din. Po novem obračunskem tečaju pa je ocenjena stvarna vrednost skupne zlate podlage na 3.179.0 milij. din, od tega 6amo zlato v blagajnah 3.161.7 milij. din. Iz tega je razvidno, da je osnovi nove uredbe zvišana vrednost skupnega zlata v podlagi Narodne banke za 625.9 milij. din odnosno sama vrednost zlata v blagajnah banke za 622.5 milij. din. Odstotek zvišanja znaša 24.51%, h katerim je prišteli še 28.5%, tako da znaša zvišanje vrednosti v primeri s stabilizacijskimi tečaji iz 1. 1931 53.01% ali skupno 1.192.2 milij. din. To je dobiček od valorizacije, ki pa bo šel v prvi vrsti v državno blagajno, za irredne izdatke, ki jih imamo v teh časih. Po uredbah z dne 24. avgusta in 16. septembra 1939.-je namreč Narodna banka pooblaščena eskontirati za 840 milij. dinarjev blagajniških zapiskov ministrstva za fif-nance, in sicer za potrebe državne obrambe. S tem torej valorizacijski dobiček še ni izčrpan in nastaja vprašanje, za kaj bo država porabila še preostali znesek. Tudi še ni urejeno vprašanje obračunavanja same podlage Narodne banke, ker velja zakonsko določilo o valorizaciji zlate podlage le za izračunavanje razmerja kritja. Vsekakor so v zvišanju vrednosti zlata dane znatne možnosti naši Narodni banki za liberalno kreditno politiko. Kajti z valorizacijo naše zlate podlage je narastel odstotek kritja obveznosti po vidu na 30.05% (v prejšnjem izkazu 25.02%), samo kritje z zlatom v blatfajnah pa na 2989 (v prejšnjem izkazu 24 88%). S tem se Narodni banki m bati, da bi v dolgednem času morala zopet paziti na predpise o kritju. Za kritje je namreč predpisano naši Narodni banki, da mora znašati najmanj 25% z zlato podlago, 20% pa samo z zlatom v blagajnah. Naše gospodarstvo je sedaj, ko se razmere izboljšujejo in je dana psihološka podlaga za liberalno kreditno politiko, v stanju, da zopet začne normalno funkcionirati, kar je mogoče le, če se v državi popolnoma obnovi plačilni promet. Dosedanji ukrepi 60 bili le prehodnega pomena in zato je treba stremeti za novo trajnejšo ureditev, ki pa je mogoča le 6 pomočjo države in njenih ustanov oziroma Narodne banke. Le država lahko zopet spravi v tek ves kreditni sistem in 6iter postopno. Sam izkaz Narodne banke za 8. oktober kaže tele glavne postavke (v oklepajih razlika. V primeri z izkazom za 30. september): fl ™ ** ** Aktiva: zlato v blagajnah 1.976045, zlato v inozmstvu 10.79, skupna podlaga 1.986.84, devize izven Dodlage 571.0 (— 10.70)), kovani denar 299.2 (+ 3.3), posojila: menična 2.332.6 (+ 17.3), lom-bardna 179 4 (+ 0.8), skupno posojila 2.512.0 (+ 18.1), blagajniški zapiski ministrstva financ po uredbah 24. avgusta in 16. septembra 1939 170.2 (+ 0.2), razna aktiva 2.845.0 (+ 16.1). Pasiva: bankovci v obtoku 9.102.4 (— 5.5), državne terjatve 36.4 (— 7.3), žirovni računi 924.0 (+ 44.4), razni računi 513.2 (+ 341.8), skupno obveznosti po vidu 1.473.6 (+ 378.9). obveznosti z rokom 100.0 (— 340.3), razna pasiva 312.4 (— 4.3). Obtok bankovcev in obvezn. po vidu 10.576.0 (+ 363.4), skuona podlaga po novem obračunu 3.179.0 (+ 625.9), od tega samo zlato v blagajnah 3.161.8 (4- 622.5) milij din, skupno kritje 30.05 (v prejšnjem izkazu 25.02)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 29.89 (24.88)%. Zaradi vedno bolj se normalizirajočih razmer na denarnem trgu 60 se v prvem tednu oktobra povečale naložbe na žirovnih računih. Nadalje je bil izvršen prenos obveznosti z rokom na obveznosti po vidu, in sicer na razne račune, kar je imelo za posledico zvišanje obveznosti po vidu za znatno vsoto. Toda obtok bankovcev je že nazadoval, zaenkrat sicer le za malenkostno vsoto. Med aktivi je zlati zaklad ostal neizpreme-njen, dočim je devizni zaklad nekoliko padel. Narasla pa so zopet menična posojila zasebnemu gospodarstvu. Tudi se zadolžitev države ni dosti povečala, kajti na osnovi že navedenih uredb se je vso-ta posebnih blagajniških zapiskov ministrstva financ povečala le za 0.2 milij. din na 17.2 milij. dinarjev. Vsekakor kaže izkaz vkljub visokim številkam že znatno razbremenitev denarnega trga in tudi Narodne banke same, kar je razveseljivo znamenje. CjJOJp&dakStKO Hidrotehnična dela v naši državi Izjava gradbenega ministra dr. Mihe Kreka Belgrad, 11. oktobra, p. Danes je sprejel domače časnikarje minister za gradbe g. dr. Miha Krek ter jim dal izjavo o hidrotehničnih delib v naši državi, iz katere posnemamo: Pred nekaj dnevi sem obrazložil delo gradbenega ministrstva za gradl>o modernih cest in novih državnih cest v naši državi. Danes pa dajem suinarni pregled o drugi vrsti javnih del iz mojega resorja, t. j. o hidrotehničnih delih, ki so prav tako velike važnosti. Neštevilno prošenj in zahtev, ki jih dobiva ministrstvo in banske uprave, kaže, da se je doslej storilo veliko premalo na tem polju in da je zadnji čas, da se v ta namen porabijo znatnejša finančna sredstva. Melioracijska dela. V naši državi je okoli 650.000 ha močvirnega sveta, ki je le malo produktivno. Natlalje imamo še vedno mnogo nereguliranih rek, ki vsako leto napravijo veliko materialno škodo. Že pred 4 leti so bili v gradbenem ministrstvu zbrani podatki in je bil ugotovljen program melioracijskih in regulacijskih del, katerega stroški so bili po današnjih cenah materiala in delovne moči preračunani na 3221 milij. din. Dosedanje izkustvo je pokazalo, da se ta investicijska dela ne morejo izvršiti z rednimi proračunskimi sredstvi države in banovin in je bilo potrebno najti Izvenproračunska sredstva. V ta namen je bil ustanovljen melioracijski sklad in so bile dobljene večje vsote iz štirimi-lijardnega posojila. Iz sredstev melioracijskega sklada se morejo dajati podpore do 80% proračunske vsote za dela na varstvo pred povodnjimi itd., 60% pa za namakalna dela. Tudi se morejo iz sklada dajati posojila vodnim zadrugam. Sklad ima na osnovi uredbe iz lanske uredbe nezadostne letne dohodke. Ti znašajo okoli 30 milij. din letno, kolikor znaša ena tietjina pobranih trošarin na cement in bencin odn. mešanico. Ker so sredstva nezadostna, bo treba zvišati dohodke tega sklada. Šestletni načrt. Na osnovi ugotovljenega načrta je bil lani izdelan načrt najnujnejših del za prvih 6 let, in sicer v mejah finančnih sredstev. Ta sredstva so bila 225 milij. din iz štirimilijardnega državnega posojila, 181,248.000 din iz šestletnih dohodkov melioracijskega sklada, 32,931.500 din iz prispevkov banovin in 35,082 500 din od prispevkov interesentov, kar znaša skupno 474,262.000 din. Ta znesek je bil razdeljen po banovinah takole: dravska banovina 51,050.000 din, Banovina Hrvatska 137,167.000 din, vrbaska banovina 33,956.000 din, drinska 33,520.000 din, zetska 60,624.000 din, donavska 48,428.000 din, moravska 54.477.000 din in vardarska banovina 55,000.000 din. V Sloveniji so bila vnesena v ta program naslednja važnejša dela: melioracija ljubljanskega barja z zgradbo zatvornice na Ljubljanici, regulacija Drave v ptujskem okraju, regulacija Mure, melioracija " - • - okraju ske doline. Za dovršitev melioracijskih del v okraju Nikšič in zgradbo vodne centrale na izviru Zete, ki bo dajala električni tok za pogon sesalk za namakanje zemljišča, je bil letos odobren kredit 25 milijonov din, in sicer iz posebnega posojila, ki ga je v ta namen najelo gradbeno ministrstvo. S tem bo izpopolnjen melioracijski sistem nikšič-skega polja ter bjelopavličke ravnine s skupno površino 13.000 ha. ki bo imela dve elektrocen-trali s skupno kapaciteto 1400 k. s. Do sedaj je odstopljenih v izvršitev del za 48 milij. din poleg del, ki se izvajajo iz letošnjega proračuna v znesku 18 milij. din, med drugim tudi na Dravi in Muri. Vodovodna dela. Program najpotrebnejših vodovodnih del zna-f. ša okoli 478 milij. din (brez preskrbe večjih mest z vodo). Letos je gradbeno ministrstvo sklenilo posojilo 50 milij. din za izvedbo najnujnejših del. Ta sredstva so bila dana na razpolago banovinam, da v prvi vrsti končajo začeta dela iz 1. 1936-37 iz posojila 50 milij. din. Razdelitev zneska 50 milij. din je bila izvršena po stvarnih potrebah in stopnji nevodnosti krajev posameznih banovin. Dodeljeno je bilo: dravski banovini 5.9, Banovini Hrvatski 15,099.000, vrbaski banovini 4,491.000, drinski 5,110.000, zet- ski 6,190.000, donavski 3, moravski 5 ln vardarskl banovini 5.3 milij. din. Poleg tega je bilo iz letošnjega drž. proračuna odobrenih dravski banovini 1.2 milij. din, ISanovini Hrvatski 1,255.000 din m zetski banovini 2.6 milij. din. V Sloveniji so bila sprejeta v program talo najvažnejša dela: nadaljevanje del za zgradijo vodovoda v Suhi Krajini ter Beli Krajini, zatem vodovodi v Ribnici, Mokronogu, Kranju in okolici, Slovenski Bistrici pri Mariboru. Poleg teh večjih vodovodov bo zgrajenih še 345 vaških cistern, vodnjakov in zajemov. Neka dela so že dana v izdelavo, za nekatera pa se do-vršujejo elaborati. Končno je zaključil svojo izjavo minister za gradbe g. dr. Miha Krek, da je treba vprašanje preskrbe z vodo čimprej uspešno rešiti, ker bodo s tem zadovoljene najosnovnejše in najnujnejše potrebe naroda, vse to pa se da realizirati samo z delom države in banovin. MINO SLOGA (el. 27-50 Noah Beery. Barbara Read. Samuel Hinds in čudoviti pes Trev , Samo še danes in jutri ob 16.. 19. in 21. uri V volilih kremplJIh 1 irlknzuje danes film junaStva. nadeto borbe, divje inržnje 'n Menlne m Jubfizni na daljnem ameriškem zapndu. Ljubitelje živali posebijo fl lavdufiujo neobičajno prijateljstvo med mladim pastirjem in njego- K vim zvestim ovCarlera. {j Kino Malica lll!ll!l!lllllllll!llll!lllllllllll!lllllllll Telefon 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri ■ it MftnAME V Mlada lepa žena advokata, UtfVUH I*fl03ft/MI*VE Ji obdolžena umora. Zavržena od moža, tava po svetu, propada in postane javno dekle. Preganjana po usodi se vrne v domovino. Da reši čast svojega moža in sina, postane norilka. Na razpravi jo brani njen lastni sin. To je izredno lepa in pre-resljiva življenjska drama, ki mora paniti vsako mater in vsakega otroka. B- I0I0ULI Ljubezen, flirt, smeh in zabava! Predstave ob 16., 19. in 21. uri Prekrasen film, poln zelo napetih prizorov iz življenja pilotov — najdrznejših vitezov zraka! Težki in vedri trenutki iz junaškega življenja teh ljudi! KINO UNION, tel. 22-21 lav« V |HUJ^Kt-Ul imidjU, muit, acija Ložnice in Bistrice v mariborskem melioracija cerkniškega polja in lendav*' Borze Stanje naših kliringov Dne 8. oktobra je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 30. septembra 1939): Aktivni kliringi: Nemčija 13.121.000 (— 2 milijona 7000) mark, češkomoravski protektorat 39 milijonov 408.000 (+ 6,876.000) kron, Madžarska 38.734.000 (- 1,639.000) din, Turčija 17,281.000 (- 328.000) din, Bolgarija 1,058.000 (- 19.000) din in Španija 2,935.000 pezet. Pasivni kliringi: Italija 135,577.000 (— 2 milijona 200.000) din, Poljska 26,896.000 din, Romunija 26,263.000 (+ 2,678.000) din, Belgija 1 milijon 425.000 belg, Švica 973.000 (— 91.000) frankov in Bolgarija 1,626.000 (+ 37.000) din. Iz izkaza je razvidno, da se je zlasti zmanjšala naša klirinška terjatev v prometu z Nemčijo, in sicer za nad 2 milij. mark, nasprotno pa so za 6.4 milij. kron narasle naše terjatve v češkomo-ravskem protektoratu. Tudi so se zmanjšale naše terjatve do Madžarske. Med pasivnimi kliringi vidimo zmanjšanje našega klirinškega dolga v Ita- _____ liji za 2.2 milij. din, na drugi strani pa je naš j Newyork 100 dolarjev . , ktirinški dolg v Romuniji zaradi nabav bencina ženeva 100 frankov . , , narastel za 2.7 milij. Sin. Dne 11. oktobra. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30 Na zagrebški borzi je znašal devizni promet 5,030.235, na belgrajski pa 5,555.000 din, Ljubljana — Uradni tečaji London 1 funt .,,...» 178.20- 181.40 Pariz 100 frankov............100.65— 102.95 Newyork 100 dolarjev , . . . 4403.00-4463.00 Ženeva 100 frankov.....995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold..........2349.00—2387.00 Bruselj 100 belg . . . . . , 740.20— 752.20 Ljubljana — Svobodno tržišče London 1 funt Pariz 100 frankov 20 milijonov dinarjev za evakuacijo Ministrski svet je dne 20. septembra 1939 ministru socialne politike in ljudskega zdravja dal do 10 milij. din kreditov v svrho ukrepov za evakuacijo, namestitev in skrbstvo otrok in rodbin iz ogroženih mest in krajev v primeru vojnega zapletljaja. Ker je bil v isto svrho ustanovljen tudi odbor pod predsedništvoin Nj. Vel. kraljice Marije, v katerem se nahajajo zastopniki ministrstva financ, vojske in mornarice, prosvete in socialne politike ter ljudskega zdravja, pa tudi ker ima ta odbor tudi na razpolago materialna sredstva od Nj. Vel. kraljice Marije, belgrajskega mestnega poglavarstva ter drugih ustanov in oseb, je sedaj ministrski svet sklenil, da se vsota 10 milijonov dinarjev, določena s sklepom ministrskega sveta da na razpolago temu odboru. Na ta način bo imel ta odbor možnost, da denar naj-plodonosnejše porabi in bi bila svrha tega kredita dosežena. e Prodajna cena dohidriranega špirita. Z odlokom finančnega ministra je bila dne 6. oktobra zvišana prodajna cena dohidriranega špirita na 6 50 din za kg, vračunši skupni davek in franko tvorni ca špirita odn. postaja za dohidriranje. To pomeni povišanje cene za 1.25 din za kg. Jugoslovanske tvornice gume v Kranju. — Izbrisan je bil poslovodja inž. dr. Rogan 1' ranče in prokurist Waldherr Franc iz .Zagreba, medtem ko je bil vpisan poslovodja inz. Brey VVilli u Hannovra, sedaj pri družbi v Kranju. Uredba o odpremi sladkorja za slajenje izvoznega vina Ministrski svet je sklenil uredbo o odpremi sladkorja in špirita v jugoslovanska svobodna skladišča za slajenje in okrepitev vina, namenjenega izvozu. Po tej uredbi sta jugoslovanski prodajni centrali za špirit in sladkor pooblaščeni preskrbovati jugoslovanska svobodna carinska skladišča s potrebnimi količinami sladkorja in špirita v svrho slajenja in okrepitve vina, ki je namenjeno izvozu. Uredba nadalie določa še podrobnosti o izvedbi. Naša vinska letina Letošnje jesensko vreme je bilo za dozorenje grozdja prav ugodno. Zato so tudi izgledi za letošnjo trgatev prav ugodni. Kvaliteta kot kvantiteta letošnjega pridelka bo prav zadovoljiva. Cene so trdne ter se gibljejo za navadna vina od 3 do 5.50 din, za sortirana vina pa od 5.50 din navzgor. Portugalka je bila povečini že potrgana. Prodajne cene se sučejo od 3 din do 5.50 din za liter. Posestne izpremembe v Ljubljani Ljubljanska kreditna banka je razparcelirala svet na Mirju ob Marmontovi, Jadranski cesti in Bičevju in sedaj prodaja stavbne parcele raznim interesentom. Tako je prodala: Vilmi Piberjevi, Ljubljana, Verstovškova ul. št. 22 pare. št. 127/30 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 980 m= za 83.300 dinarjev, dalje Žiberni Mariji, Ljubljana, Beethovenova ulica št. 16 pare. št. 127/31 iste k. o. v izmeri 769 ms za 42.295 din, naposled Anici Stufčevi, Ljubljana, Cesta 29. oktobra pare številka 127/32, pare. št. 127/34 in pare. št. 127/35 k. o. Gradiško predmetje v skupni izmeri 2.710 m» za 226.800 din. Stavbna zadruga »SiScnsfci dom« r. z. z o. z. v Ljubljani je kupila od komd. družbe I. Knez v Ljubljani pare. št. 285/6 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 1.741 ms in pare. št. 277/3 iste k. o. v izmeri 340 m3 za 208.100 din. Škerl Viktor, posestnik in mesar na Viču številka 56 je prodal Voljču Štefanu, davčnemu uradniku v Mokronogu in njegovi ženi Mariji hišo št. 3 na Cesti XVII z vrtom, spadajočo pod vi. številko 882 k. o. Vič za 100.000 din. Paj Ferdinand, hišni posestnik Ljubljana, Ko-menskega ulica št. 14 in Lah Fran, trgovski sotrudnik. Ljubljana, Florijanska ulica sta prodala Leopoldu Briclju, stavbeniku v Ljubljani, Povše-tova ulica št. 48 pare. 172/1 k. o. Udmat, prej gozd, sedaj stavbišče v izmeri 974 m* za 48.000 din. Lutman Benedikt, posestnik Ljubljana, sedaj Sv. Andraž pri Gorici je prodal gdč. Antoniji Za-larjevi, trgovski pomočnici, Ljubljana, Stari trg št. 3 hišo št. 19 v Trnovski ulici z vrtom, spadajočo pod vi. št. 84 k. o. Trnovsko predmestje za 80.000 dinarjev. Arko Stanislav, višji veterinarski svetnik v Vukovarju je prodal ge. Pavli Iločcvnrjevi, gostilničarjev! soprogi Ljubljana, Tyrševa cesta št. 13 njemu lastno hiše št. 5 v Kersnikovi ulici, spadajočo pod vi. št. 196 k. o. Kapucinsko predmestje za 170.000 din. Dermastja Frančiška, posestnica v Dravljah št. 85 je prodala Josipini Ulapi, zasebni uradnici Ljubljana, Masar.vkova cesta št. 5 pare. št. 47/2 k. o. Dravlje v izmeri 543 m* za 12.000 din. 220.37— 223.57. 124.52— 126.82 5480.00—5520.00 1229.56—1239.56 2904.4S—2SM2.43 915.22— 927.22 Tvrdka Snoj-Urbančič v Ptuju naznanja tužno vest, da je danes, 11. oktobra, umrla gospa Francka Urbancič solastnica tvrdke Ohranili jo bomo v lepem spominu! Fogreb bo v četrtek ob 5 popoldne na mestno pokopališče. V Ptuju, dne 11. oktobra 1939. Snoj-Urbančič Amsterdam 100 gold, Bruselj ;100 belg . , Ljubljana — Zasebni kliring Berlin 1 marka ....... 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring Solun 100 drahem ...... 32.40— 33.10 Belgrad — Zasebni kliring Solun 100 drahem...... 32.15— 32.85 Curih. Pariz 10.17, London 17.97, Newyork 445.75 Bruselj 74.60, Milan 22.50, Amsterdam 236.87, Berlin 177.25, Stockholm 106.12, Oslo 101.12, Kopenhagen 85.87, Buenos Aires 105. Vrednostni papirji Vojna Skoda: v Ljubljani 394—400 v Zagrebu 395 denar v Belgradu 395—399 Čvrsta tendenca za državne papirje traja dalje. Tečaji stalno naraščajo in zanimivo je, da jo ponudba n. pr. na zagrebški borzi skoro popolnoma izostala in tudi sploh ni bilo prometa. Vojna škoda jo v Belgradu bila celo že zaključena po 401, vendar se ta tečaj kasneje ni vzdržal. Kaže, da so prodajalci vzdržljivi, ker čakajo na šo nadaljnji dvig tečajev. Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 94— 96, agrarji 54—56, vojna škoda promptna 394— 400 begi. obv. 78—80, dalm. agrarji 70—75, 8% Bler. pos. 85—90, 7% Bler. pos. 82—85, 7% pos. DHB 95—98, 7% stab. pos. 95—97. — Delnice: Trboveljska 160—170. Zagreb. Državni papirji: 7% inv .pos. 94 denar, agrarji 54 denar, vojna škoda promptna 395 denar, begi. obv. 78 denar, dalm. agrarji 72 denar, 4% se v. agrarji 52—57, 8% Bler. pos. 82—87, 1% Bler. pas. 80 denar. — Delnice: PAB 185 denar, Trboveljska 165—172.50, Sladk. tov. Osijek 85 denar, Osj. liv. 150 denar. Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 395—399 (401, 399). begi obv. 73—75 (76), dalm. agrarji 71.50—74, 4% šum. obv. 65—69 (70, 69), 8% Bler. pos. 85—87 (90, 87), 7% Bler. pos. 83— 84.50 (85, 84). — Delnice: Narodna banka 6700— 7000, PAB (193). Žitni trg Novi Sad. Vse neizprem. Promet srednji. 2ivinskl sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Kamnik dne 4. oktobra 1939. Voli: I. vrste 5.50— 6. II. vrste 5, III. vrste 3.50—4; telice: L vrste 5, II. vrste 4, III. vrste 3.50; krave: I. vrste 4.50, II .vrste 3.50—4, III. vrste 3; teleta: 1. vrste 6.50, II. vrste 6; prašiči: špeharji 8—9, pršutarji 7.50— 8 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste 12, II. vrste 11, III. vrste 10; svinjina 15, slanina 18, svinjska mast 18, čisti med 16, volna: neoprana 26, oprana 32; surove kože: goveje 9, telečje 13, svinjske 8 din kg. — Pšenica 220, ječmen 210, rž 200, oves 170. koruza 160, fižol 350, krompir 110, lucerna 90, seno 70. slama 90—40, jabolka: I. vrste 300, II. vrste 250, 111. vrste 200; hruške: I. vrste 400, II. vrste 300, III. vrste 200; moka: pšenična 300, koruzna 200, ajdova 400 din 100 kg. — Drva 70 din kub. m. iaica 1 din komad, mleko 2 din liter: surovo maslo 28 din. grozdje 3 din kg. iz vseh krajev sveta prinaša tudi ceneni Orion-super. Prodaja tudi na . obroke. Lepa pridobitev ljubljanskega tramvaja Ljubljanski tramvaj dobi sedem novih motornih voz - Zgrajeni so bili v celoti v Ljubljani Novi tramvajski voi Z zadnjimi razširitvami tramvajskega omrežja v Ljubljani je začelo že občutno primanjkovati motornih tramvajskih voz. Tramvajske družbe drugih me6t imajo navadno po dva pogonska voza na 1 km tekoče proge, v Ljubljani pa je bilo doslej razmerje tako, da je prišlo na 4 km tekoče proge le 7 tramvajskih pogonskih vozov. V Ljubljani je namreč sedaj tramvajsko omrežje dolgo 20.129 m ter ima 92 kretnic. Vozni park pa obsega vsega skupaj 41 pogonskih motornih voz, med katerimi je 13 starih, 15 je bilo zgrajenih v Brodu, 13 pa jih je bilo predelanih iz starih opa-tijskih vozov. Kot zanimivost lahko povemo, da ima ljubljanski tramvajski park poleg tega še 5 priklopnih odprtih vozov in en star zaprt priklopni voz. V remizi pa stojijo še trije skoraj res predpotopni stari priklopni vozovi iz prvih začetkov tramvaja v Ljubljani, ki niso za nobeno uporabo. Pozabiti tudi ne smemo še nedavne pridobitve tramvajskega škropilnega voza. Moderna delavnica Že predelava starih opatijskih tramvajskih vozov je bila opravljena v Ljubljani in sicer v delavnicah remize v Šiški. Velika strojna delavnica, ki je nameščena vzporedno v nekoliko nižjem in manjšem delu remize za tramvajske vozove, je bila opremljena s številnimi obdelovalnimi stroji že leta 1932. Za ureditev take strojne delavnice je prvi dal pobudo pokojni ljubljanski podžupan prof. Jarc in v tistih časih se je nudila tudi ugodna priložnost za nakup cenenih obdelovalnih strojev. Velika kriza, ki je posebno v Nemčiji 1. 1931 dn 1932 ustavila številne strojne obrale, je omogočila namreč cenen nakup starih obdelovalnih strojev. Tedaj sta se odpeljala v Nemčijo ravnatelj ljubljanske cestne železnice inž. Ženko in predstojnik strojnega instituta na univerzi prof. inž. Lobe in izbrala po raznih tovarnah lepo zbirko prvovrstnih in modernih slrojev za obdelavo železa. Ker 60 tovarne stale, so bili stroji kupljeni zelo poceni in je bilo tedaj nakupljenih vsega skupaj za 1.2 milijona dinarjev strojev, ki so danes vredni okrog 3.5 milij. din. Strojna delavnica je bila izpopolnjena nato še s stroji, ki so bili kupljeni v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, ki so šle v likvidacijo. Za veliko mizarsko delavnico pa so bili nabavljeni novi moderni stroji. Vse delavnice se dele v tri pododdelke: v veliko strojno delavnico za obdelavo železa, v veliko mizarsko delavnico in dobro opremljeno kovačijo. Prof inž. Lobe je izdelal načrte V celoti so bile v zadnjih letih delavnice v remizi urejene že tako, da so bile sposobne prevzeti v delo ne samo predelavo 6tarih vozov, ampak tudi izdelavo novih tramvajskih vozov. Ko se je vedno bolj začela kazati potreba po novih pogonskih vozovih in so bila tudi dana na razpolago denarna sredstva, potrebna za zgraditev novih tramvajskih vozov, so začeli v mesecu marcu graditi v delavnicah nove tramvajske vozove; V sporazumu z ravnateljem električne cestne železnice je izdelal načrte za nove tramvajske vozove univ. prof. inž. Lobe, ki je napravil tudi že načrte za nove tramvajske vozove, ki so bili izdelani v Brodu na Savi. Pri izdelovanju načrtov je sodeloval tudi asistent zavoda za strojništvo inž. Poniž. Prof. inž. Lobe se je v novem načrtu držal v glavnem istega zasnutka, po katerem so bili grajeni že prvi tramvajski vozovi. Omembe vredna razlika je le ta, da so vozovi daljši za tri četrt metra, zaradi česar je ploščad na obeh krajih voza precej bolj prostorna. Razumljivo je, da imajo novi vozovi tudi še številne druge izboljšave in pridobitve. , i , £ Skoraj vse iz domačega gradiva V celoti bodo delavnice v remizi izdelale sedem novih tramvajskih vozov. Od teh so trije že popolnoma zgrajeni in so tudi že v obratu ob jutranjih urah kot pomožni dodatni vozovi. Dva vozova bosta še dograjena do konca meseca oktobra, zadnji par vozov pa bo dokončan do 20. novembra. Zanimivo je, da je bilo za nove tramvajske vozove porabljeno večinoma samo domače gradivo. Le prav malo železnega gradiva je bilo treba uvoziti. Tako so Škodove tovarne dobavile kolesni sestav, iz Nemčije pa je bilo poslano močno profilno železo, potrebno za sestavo nosilnega ogrodja voza. Manjše profilno železo, kotno železo, loščatno železo in pločevine pa je vse dobavila "ID, zakovice pa Žebljarska zadruga v Kropi. Zo notranjo opremo je bil porabljen ličen me-cesnov les. Razumljivo je seveda, da je električno ogoosko napravo za vozove bilo treba uvoziti. Do-avila jih je tvrdka Siemens. Seveda so tudi na novo izdelane vozove v delavnicah prepleskali tako, da je bdi vsak voz v celcti izdelan kar v delavnicah in so le manjša strokovna obrtniška dela, na primer pokro-manje, bila oddana v delo drugim ljubljanskim tvrd-kam. Novi vozovi Novi tramvajski vozovi so na zunaj prav tako pleskani kakor dosedanji v ljubljanskih mestnih barvah. Na vsaki ploščadi je prostora za dvajset sedežev, vhodna vrata pa niso več tik ob steni notranjega voza, ampak so pomaknjena nekoliko naprej. Zato je za vrati še ozko okno in ob njem kotiček, v katerega se še lahko odmakne potnik. Notranji del voza ima na vsaki strani štiri okna, ki se dajo vsa odpreti, in 20 sedežev. Najvažnejša razlika v primeri z dosedanjimi je pač ta, da sedeži v novih vozovih niso klopi ob daljši steni, ampak so postavljeni povprek. Na eni strani so dvojni sedeži, na drugi strani pa sedeži le za eno osebo, vmes pa je še vedno prostoren hodnik, tako da tudi v notranjosti voza lahko stoji 20 potnikov. Vsega skupaj je torej na vozu prostora za 60 oseb. Strop ;e ves obložen z mecesnom, ki je lepo lakiran. Prav tako so sedeži lično izdelani iz meccs-novega Ie6a. Na stropu notranjega dela voza so štiri svetilke in štirje ventilatorji ter 20 ročajev za potnike, ki bi se vozili stoje. V celoti napravlja voz na zunaj zelo eleganten vtis. Novi vozovi bodo tudi precej hitrejši od dosedanjih, ker imajo močnejše motorje. Vseh sedem novih vozov bo dobilo tekoče številke od 43 do 49. Obstoječi park se bo torej povečal za celo sedmino. Domače delo je poceni Novi vozovi niso bili niti dragi, kar najlepše dokazuje pomembnost stroine delavnice v remizi. V Brodu izdelani vozovi so veljali približno vsak pol milijona dinarjev. Za sedem novih vozov pa je bil napravljen proračun v znesku 2,400.000 din, tako da bi po proračunu veljal en voz 350.000 din. Kakor pa sedaj vse kaže, bodo vozovi še cenejši in bodo veljali le okrog 300.000 din vsak, kljub temu, da je njihova oprema izvrstna in da so solidno zgrajeni V delavnicah je gradilo nove vozove 71 delavcev in obrtnikov. Podjetje obeta še veliko delavnost Podjetje električne cestne železnice v Ljubljani, ki je sedaj last mestne občine, se je razvilo v teku let v res precejšen obrat, saj zaposluje 150 voznikov in sprevodnikov, 16 delavcev, ki čistijo progo, 8—12 delavcev, ki popravljajo proge, 5 preglednikov, 71 delavcev v delavnicah in 16 delavcev, ki pi pravljajo eventuelne okvare na vozovih. V upravi je zaposlenih vsega skupaj le šest 06eb in je zato razumljivo, da so upravni stroški ljubljanskega tramvaja precej manjši kakor pri drugih tramvajskih družbah. Prevdarna tarifna politika tudi zboljšuje dohodke tramvajskega podjetja, ki je moralo še lansko leto dobiti 2 in pol miliona dinarjev subvencije od mesta. Za kritje obresti bo ta subvencija potrebna tudi še letos, upravičeno pa je upanje, da bo čez eno ali dve leti podjetje že lahko shajalo brez pomoči mestne občine. K temu bodo precej pripomogli novi vozovi, ki bodo vozili na daljših progah in tako še bolj ustrezali potujočemu občinstvu. V prihodnjih letih bo prišla tudi na vrsto izvršitev proge do Jezice, za kar so že pripravljeni proračuni. Proga bo veljala 5 milijonov dinarjev, 10 pogonskih vozov pa 3 milijone dinarjev. Do Ruskega carja bo proga dvotirna, naprej do mosta čez Savo pa enotirna. Prav gotovo pa bo prihodnje leto začelo podjetje polagati dvojni tir na vsej progi do Viča, torej od Langusove ulice dalje, Prav tako bodo tudi premenjali tirnice v Gradišču, Najnovejše vesti na r i\w m RADIO r.z.z O.Z., Ljubljana, MilMifeva 6 KADlOilAL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 ANTON BREMEG, Celje, Miklošičeva c. Z L. LUŠICKV, Maribor, Korošha c. 11 Upajmo, da bodo vse te preureditve tudi ugodno odjeknile ne samo med ljubljanskim občinstvom, ampak še bolj v blagajni podjetja. Most pri Petanjcih zgrajen Skrb banovine za povezanost Prekmurja z ostalo Slovenijo Notranjščina novih ro« Murska Sobota, 10. oktobra. Most čez Muro pri Petanjcih je že zgrajen. S tem je Prekmurje dobilo trdno cestno zvezo s Slovenijo, ki jo je dozdaj pogrešalo. Po 20 letih življenja v skupni državi je Prekmurje trdno povezano s slovenskim narodnim deblom in ustvarjena je najkrajša zveza z Mariborom. Ko bodo izvršena cestna dela in bo cesta izročena prometu, bo to lep praznik za Slovensko krajino, kateri bo nova zveZa odprla pot k pospešenemu gospodarskemu razmahu. Pred vojno so ves promet med Prekmurjem in Štajersko oskrbovali brodovi čez Muro. Tuji oblastniki so vneto skrbeli, da ne bi z mostom zvezali bratov iste krvi tostran in onstran Mure. Zveza z brodovi pa je preveč odvisna od vremenskih prilik in je zato kaj nezanesljiva. Ko Mura naraste, zlasti ob jesenskih in spomladanskih povodnjih, brod ne more voziti. Priprave za novi most Po vojni so zgradili leseni most pri Ver-žeju, ki je bil dozdaj edina mostovna zveza Prekmurja s Slovenijo. Ceste, ki vodijo na ta most, pa niso tako dobre, da bi vzdržale večji promet. Pred vojno se je ves promet stekal v Gornjo Radgono čez radgonski most, za katerega je brod pri Petanjcih kaj slabo nadomestilo. Lokalni činitelji so se zato vsa leta prizadevali za gradnjo mostu. Lani v jeseni je gradbeno podjetje »Slograd« iz Ljubljane kot najnižji ponudnik na predhodni licitaciji pričelo z gradnjo mostu. Vso zimo so ob ugodnem vremenu in nizkem stanju vode kopali temelje za dva močna podporna stebra v sredini struge in betonirali temelje za glavni most in propuste v nasipu, po katerem bo vodila cesta na most. Most |e dolg 104 m, temelji globoki 8 metrov • Glavni most čez Muro je zdaj dograjen in : zabetoniran. Dolg je 104 metre in sloni na | dveh podpornih stebrih, katerih temelji segajo i S metrov trioboko. Pri uradu ii temeljev su ■ i bili v dno struge 8 metrov visoko železno za-gatno steno, sestavljeno iz močnih Kruppovih železnih plošč. V tej globini so prišli po izkopu več plasti gramoza in mivke do trdno uležane gline, ki so jo morali razbijati s klini. Ta glina tvori trdno podlago opornim stebrom in je baje dno Panonskega morja, ki je oblivalo obronke Slovenskih goric pod Kapelo. Tako globoki temelji so potrebni tudi zato, ker se do po končani regulaciji dno struge poglobilo. Podporna stebra sta obložena z debelimi granitnimi kle-sanci, ki ju bodo varovali pred okrušenjem. Podporna stebra nosita železobetonsko konstrukcijo mosta, ki bo dobila še cestišče iz granitnih kock iz kamnolomov v Ribnici na Pohorju. Kako so betonirali most Zanimivo je bilo betoniranje velikega mostu. Podjetje je za prevoz materiala po Muri zgradilo poseben brod in postavilo lastno električno centralo. Tako so mogli delati tudi ponoči in izkoristiti vsako uro lepega vremena. Betonirali so nepretrgano in končali delo v rekordnem času. S posebno pripravo so avtomatično nasipali betonsko mcšanico na lesene modele in železno konstrukcijo. Most je 6.5 m visoko nad normalno gladino vode in stoji pravokotno na smer vode, 150 m više od pe-tanjskega broda. Nova cesta po nasipu, ki ima 5 mostov Zaradi mosta so morali premestiti tudi nad 1 km ceste in jo od Radenc izpeljati po 3—4 m širokem nasipu do mosta. Ozemlje, po katerem gre nasip, je poplavno ozemlje reke Mure, ki ga zdaj nasip razdeli v pravokotni smeri in tvori preveliko oviro za odtok vode. Zato je v nasipu zgrajenih pet propustov, čez katere vodijo mostovi. Prvi most je takoj pod Pe-tanjsko slatino čez staro strugo Mure. Dolg je 40 m, sloni na dveh podpornih stebrih in je veljal pol milijona. Tlakovan je z granitnimi kockami in služi zdaj za prevoz materiala pri ji nasipa, ki se pomika že k drugemu, 25 m dolgemu mostu. Tudi tretji in četrti most, ki sta dolga samo po 10 m, sta že dograjena. Peti most je dolg 25 m in bo v kratkem do-gotovijen. Temelje za opornike teh mostov so postavili na trdno plast gramoza, ki so jo oja-cili s štiri metre dolgimi piloti v gostih vrstah. Temelje so še posebej zavarovali z močnimi lesenimi zagatnimi stenami. Gornja konstrukcija mostov je prav tako kot most čez Muro iz armiranega betona. Važna zavarovalna dela Delo pri nasipu in propustih je pokazalo, da je treba z ozirom na uničujoče delovanje vode pri povodnjih spremeniti in izpopolniti zavarovalna dela pri propustih. Dno propustov in odtokov so tlakovali z debelimi betonskimi ploščami, ki so jih okrog zavarovali pred iz-podjedanjein z zagatnimi stenami. Zdaj je tlakovane nad 10.000 kvadratnih metrov struge in je s tem podano trdno jamstvo, o-veduje dež. Petek, 13. oktobra: Edv?rd (Slavoljub), kralj; Koloman. Osebne novice r= Diplomirana je bila na filozofski fakulteti zagrebškega vseučilišča iz botanike in zoologije gdč. Sibita Miklavžič. Čestitamo! Obisk v Ribnici Poslovna pot me je pripeljala v Ribnico, ki je že več let nisem viiiel. Povsod velik napredek! Dejali so mi, da je občina res v pravih rokah. Veličastna cerkev lepo prebeljena, okrog cerkve lepo z nasadi urejen prostor, Bistrica škarpirana in skozi trg regulirana, čez njo nov betonski most, več lepih novih hiš itd., da sem 6taro Ribnico komaj spoznal. Kes povsod lep napredek. Cesta na kolodvor kot kaka ameriška avenija, če si blato stran mislimo; pa blato v dežju mora biti, v soncu pa prah. Teh nevšečnih pojavov pa si niso izmislili Ribničani, ker se vidijo tudi po drugih krajih naše mile slovenske domovine. Čudom pa sem se začudil, ko sem prišel po kolodvorski ulici do trga. Videl sem, da ravno ob križišču državne in kolodvorske dovozne ceste gradijo veliko novo stavbo. Rinejo pa jo prav v državno in kolodvorsko cesto, ki jo naravnost kruto zožujejo, ker gradijo tik ob cesti ne oziraje se na odredbe o javnih cestah. Na ostrem oglu bo velika nevarnost za ljudi in vozila, zlasti za avtomobile, ki ne bodo imeli nikakega razgleda z državne na kolodvorsko cesto, po kateri gre velikanski tovorni promet. Pa tudi trope šolarjev sem videl, ki so ravnokar drli iz tam stoječih šol. Sicer me ne briga, kako si bodo Ribničani za stoletja uredili veliki cestni promet s kolodvorom in po državni cesti, ker pa me je ravno ob tem stav-bišču ravnokar pošteno ošvrknil avtomobil, ker se nisem imel kam umakniti, sem se vendar vprašal: Kje pa je občina, kje cestni odbor, kje okrajno načelstvo, kje banska uprava, da se sme graditi tako proti predpisom? Drugod ceste na kolodvor odpirajo, v Ribnici pa jih zapirajo. Skoda za lepi ribniški trg in mojo obleko, sem si mislil in sedaj tudi povedal. Drugi pa naj gledajo, kako se bo ta stvar razvoljala in kaj bo dala, jaz sem že dobil svoje; zato zame: pikal . PUH-PERJE R MIKLAOC L3UB13ANA — Zastopniki pododborov Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov v Celju, Ljubljani, Mariboru in Ptuju so se sestali ob petletnici smrti kralja Aleksandra I. v Ljubljani, da skupno po-časte njegov nepozabni spomin ter obnove zaobljubo, da bodo, zvesti njegovemu izročilu, čuvali in nadaljevali njegovo delo, ki ostane ideal pokoljenja, katero pozna žrtevpolno borbo za osvoboditev in zedinjene našega naroda. V teh težkih trenutkih so njihove misli uprte v Nj. Vel. kralja Petra II. kot nosilca in izvršitelja idej, za katere je blagopokojni kralj žrtvoval svoje življenje. — Poklicani, da kot vodje oboroženega naroda nosijo v vojni najtežje breme in največje odgovornosti, kar jim nalaga dolžnost, da tudi kot državljani v miru zasledujejo pozorno vse pojave v javnem življenju izražajo rezervni častniki — Člani Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov v dravski banovini — željo in pričakovanje, da se ves narod najde v sedanjih usodepolnih trenutkih v slogi in edinstvu ter da zapostavi vse notranje spore, ki slabijo njegovo moralno odporno silo; da se vsa nacionalna in politična vprašanja rešujejo predvsem z vidika, da se okrepijo vezi solidarnosti in vzajemnosti med vsemi deli Jugoslavije tako, da se zlasti Slovenci še trdnejše povežemo s svojo narodno državo, katere enotnost, moč in neokrnjenost je najtrdnejše jamstvo našemu narodnemu obstoju in boljši bodočnosti v 6vobodi in napredku. _ Kamniška podružnica Slomškove družbe zboruje v nedeljo, 15. oktobra v Domžalah v ljudski šoli ob 9 (po šolski maši, ki je ob 8). Predavanju bo občni zbor podružnice z običajnim dnevnim redom. Udeležba obvezna za V6e člane, katere prosimo, da povabijo še nove tovariše in to-varišice. — Po občnem zboru skupno kosilo in družabni sestanek. — Namesto venca na grob slikana Franceljna Koširja so njegovi tovariši iz škofjeloškega profesorskega ceha darovali Podpornemu društvu za brezposelne profesorske kandidate v Ljubljani 400, Tuberkulozni ligi v Skofji Loki pa 250 din. Bog r'aC!i' Potres. V župnijah Peče, Moravče, Vače, Kolovrat in Blagovica je bil v nedeljo, 8. t. m. precej močan potres. Potresne sunke so čutili najmočneje ob 9. uri 7. minut. , — Za duhovnike bodo duhovne vaje od 16. do 20. oktobra in od 23. do 27. oktobra v Domu duhovnih vaj, Zrinjskega cesta st. 9, Ljubljana, je še prostora. Priglasite se! — Telefonskim naročnikom. Poštno ravnateljstvo je ohveščeno, da nekateri telefonski naročniki pobirajo za lokalne telefonske pogovore pristojbino 1 din. Vse tiste naročnike opozarjamo, da je dovoljeno pobirati le pristojbino 0.50 din, kolikor znaša pristojbina za lokalni telefonski pogovor, ki jo naročnik plača poštni upravi. Vsakega 3čaj pKavtte? Med mnogimi drugimi lisli, ki prihajajo na naše srednje šole jc tudi list za meščansko šolo Razorir. Nihče ne more odrekati, da je ta list v gotovih ozirih dober in zanimiv, toda zdi se nam pa vseeno, da tako visoke cene res še nima, da bi moral bili obvezen za vse učence. Marsikateri starši bi ga mogoče ne naročili, ker imajo mnogi od njih, če ie ne finančne, tudi druge pomisleke. Imamo pa še drugi srednješolski list »Mentor*, ki ne zaostaja za prvim, pa ga kljub temu ne silijo v ospredje v toliki meri. Kaj pravite, gospod urednik, ali v našem gorenjskem kotu, v industrijskem središču Jesenice, poznajo res samo »Razor* kot najbolj vzgojen Ust za doraščajočo mladino? naročnika, ki bi se zoper to odredbo pregrešil, bo poštno ravnateljstvo na podlagi § 78 toč. II-3 zakona o pošti, telegrafu in telefonu kaznovala, v pouovnein primeru pa odvzela telefon. — Gospodinje, ki lic ljubijo krpanja nogavic, naj kupijo za svojce SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Putnikovi izleti r oktobru: 15. oktobra v Zagreb k nogometni tekmi Jugoslavija : Nemčija. 15. oktobra v Metliko na vinsko trgatev. Od 19. do 22. oktobra na dunajski velesejem. Od 81. oktobra do 1. novembra v Trst. Prijave in informacije v vseh biljetarnah Putnika. — Pri zaprtju, motnjah t prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-JoscI« grenčice. — Zračna zveza Milan—Benetke—Zagreb— Belgrad. Promet na zračnih progah Zagreb—Sarajevo—Dubrovnik, Zagreb—Split in Zagreb— Ljubljana je bil ukinjen že meseca septembra, z oktobrom pa je prenehalo voziti letalo tudi na progi Zagreb—Belgrad. Ostala je le še mednarodna zračna zveza Bukarešta—Belgrad—Zagreb— Benetke—Milan, ki pa je bila tudi ukinjena s 7. oktobrom. Namesto te zveze pa je bila že 8. oktobra uvedena nova zračna zveza Milan—Benetke— Zagreb—Belgrad, ki jo vzdržuje italijanska družba Avio-line Italiane. Letalo odhaja iz Milana v Zagreb in Belgrad vsaki ponedeljek, sredo in petek, vrača se pa vsaki torek, četrtek in soboto. Iz Milana odleti letalo ob 9.40, iz Benetk ob 11, v Zagreb prileti ob 12.12 ter odhaja ob 12.40 v Belgrad, kamor pride ob 14.10. Iz Belgrada odhaja letalo ob 10.25, iz Zagreba ob 12.20, iz Benetk ob 13.40, v Milan prileti ob 15.05. Od Zagreba do Belgrada velja vožnja 400 dinarjev (državni, samoupravni in ostali uradniki imajo 50% po- pusta), Od Zagreba do Benetk velja vožnja 322 dinarjev, do Milana pa 610 dinarjev. Ta zračna zveza bo v prometu do 14. novembra, ko bo ukinjena. — »Službeni list« kraljevske banske uprav« v Ljubljani z dne 11. oktobra 1989, št. 81, prinaša: 1. Uredbo o določitvi plačevanja najemninski jih dolgujejo osebe, poklicane v vojaško službo. 2. Uredilo o odložitvi izvržb proti civilnim osebam v vojaški službi. 3. Avtentično tolmačenje drugega odstavka § 6 zak. o volitvi senatorjev. 4. Objavo o določitvi volivnih odborov za volitev senatorjev. 5. Volivni imenik upravičencev za volitev senatorjev v območju dravs-ke banovine. — Razne nesreče. Rudarju Urbanu Dolencu, staremu 43 let, je med delom padel drobec premoga v oko, ki se mu je vnelo. Moral je iti na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. — Franc Čebul, 16-letni posestnikov sin iz Vodic na Gorenjskem, je padel med vožnjo z motornega kolesa in se hudo poškodoval po glavi in rokah. — S kolesa je padel 24-letni delavec Anton Pungerčan iz vasi Hlebce. Poškodoval si je ključnico. Enaka nesreča je doletela 80-letnega posestnikovega sina Alojzija Ogrinca iz Podstrmca pri Velikih Laščah, ki je tudi padel s kolesa in se močno poškodoval po prsih. — Ivan Nahtigal, 19-letni delavec iz Spodnjih Gameljnov je med delom tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo v gležnju. — Avtomobil je zdrobil nogo 5 letni deklici Marici Cerar, posestnikov! hčerki iz Stoba v Domžalah. Avto je povozil deklico tako, da ji je zdrobil nogo pod kolenom in ji bodo morali nogo odrezati. Avto, ki je nesrečo povzročil, je znan. — Zaradi goljufij 1 leto in 1 mesec robije. Mali kazenski senat v Ljubljani ie včeraj obsodil lesnega manipulanta Ivana Marklja zaradi raznih nerednih in nepoštenih manipulacij, ki jih je zagrešil pri lesni tvrdki Gorjanc v Kranju, na 1 leto in 1 mesec robije, v denarno kazen 420 din in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Markelj je bil nastavljen pri tvrdki Gorjanc kot lesni manipulant ter je vodil lesne posle na Jesenicah. Ponaredil je 20 računov za velike zneske in si denar prilastil. Na ta način je tvrdko oškodoval za 32.000 din. Iz blagajne je vzel nad 6.000, prodajal pa je tudi deske raznim strankam in izkupiček zase pridržal. Pred sodniki je vse priznal. P& dh&otfi nturnua * Hrvatsko profesorsko društvo bodo ustanovili v Splitu. Splitski profesorji so že imeli dva sestanka. Prvi sestanek eo imeli profesorji, ki 60 izstopili iz splitske sekcije Jugoslovanskega proie-6orskega društva ali pa sploh niso bili člani tega društva. Na drugem sestanku pa so 6e zbrali profesorji trgovske akademije, ki so š« čiam Jugoslovanskega profesorskega društva. Na prvem sestanku so razpravljali o načinu nove organizacije novega društva in je izvoljen pripravljalni odbor. Na drugem sestanku pa 60 se pomenili o likvidaciji splitske sekcije Jugoslovanskega profesorskega društva in o prenosu njenega imetja v novo društvo, ki 6e bo v najkrajšem času ustanovilo. * V Splitu so sprejeli SOS znake švedske ladje. V ponedeljek, 9. oktobra 60 mornariške oblasti v Splitu sprejele »SOS« znake švedskega parnika »Solstand«. Prvi znak so sprejeli ob 4.21, drugi znak pa ob 6.20 zjutraj. Parnik je bil tedaj 15 milj jugovzhodno od Monte Rose. V radiogra-mu ni bilo sporočeno, zakaj daje parnik »SOS« znake. * Španski falangisti ▼ Šibeniku. Pretekli ponedeljek je priplul v Šibenik parnik »Volpi«, last tržaškega Lloyda, ki bo naložil večjo množino aluminija za Japonsko. Na tem parniku je veliko število potnikov, med njimi ckupina španskih falan-gi6tov, ki ee peljejo na Filipine. * Težka operacija srca. Pred tremi dnevi so se v Pančevu v neki gostilni stepli trije fantje. Pekovski pomočnik Kosta Bugarin je bil med pretepom zaboden v srce. Prepeljali 60 ga takoj v bolnišnico, kjer mu je dr. Gjuričič odprl pljuča in ugotovil, da so ranjene srčne žile in da je tudi samo srce ranjeno. Dr. Gjurišič je vzel ven srce, zašil rano in nato položil srce na 6voije mesto. Čez nekaj ur ee je Bugarin že zavedel in 6edaj je na potu okrevanja. * 66 let je uživala pokojnino. V Bjelovarju je v starosti 82 let umrla Anka Ružičič. Vee evoje življenje je preživela v Bjelovarju. Poročila 6e je, ko je bila stara 16 let. Čez mesec dni po poroki je umrl mož, ki je bil vodja zemljiške knjige. Ruži-čičeva se ni več poročila ter je nepretrgoma uživala državno pokojnino skozi 66 let. * Nemško letalo v Karlovcu. V sredo okrog 2 popoldne je krožilo nad okolico Karlovca 6ivo-zcleno letalo z velikim kljukastim križem. Videlo se je, da išče ugoden prostor za pristanek. Po par minutah se je letalo spustilo na tla. Seveda se ie takoj zbralo veliko ljudi, med prvimi zastopniki oblasti. Letalo ima znak »17 D-OYWV«, je lovskega tipa in nemškega izvora. Iz letala 6ta izstopila dva pilota, ki sta se nemalo začudila, ko 6ta videla toliko ljudi okoli 6ebe Izjavila sta, da sta potovala iz Nemčije v Zagreb, pa sta v megli izgubila orientacijo. Ko sta iskala Zagreb, jima je zmanjkalo bencina in sta sc morala spustiti na tla v Karlovcu. Povedala sta, da sta ž njima leteli še dve letali, ki sta ju pa v megli zgrešila. Oba pilota so do nadaljnjega pridržale naše oblasti. * Najstarejši in najmanjši koran naprodaj. Stari musliman Jakub Rušil v Skoplju ima naprodaj vsakovrstno staro kramo, živila, cigarete, ko-žuhovino Nihče pa ne bi slutil, da se za trgovino v hiši nahaja dragocena zbirka knjig, ki obsega okrog 10.000 zvezkov. Večinoma so to mohame-danska dela, pisana največ v turškem jeziku, pa tudi v arabskem in perzijskem. Ker so v novi Turčiji uničili vse v staroturščini tiskane knjige, najdeš v tej knjižnici knjige, ki so zelo redke, nekaterih sploh ni nikjer drugod dobiti. Knjižnica je družinska last in so knjige zbirali že Rušilovi predniki. Rušil ie 6pravil skupaj e svojim očetom knjige iz Turčije, ko je to bilo še mogoče. Kar se je le dalo odnesti, so rešili in tako obvarovali pred uničenjem. Sedaj Rušil prodaja svoj zaklad. Časi niso rožnati in on potrebuje denarja. Najdragocenejši je nad osemsto let stari koran, ki je pisan v arabščini na pergament. To bo gotovo eden najstarejših koranov, kar jih je ohranjenih. Druga dragocenost v tej knjižnici je majčken koran, ki je samo 2 cmJ velik. Gotovo najmanjši koran na 6vetu. Pisavo moreš brati samo 6 pomočjo močnega povečevalnega stekla. Te korane so svoj čas pisali in oddajali samo romarjem v Mcko. Seveda so si mogli te knjižice nabaviti samo premožni mohamedanci, zakaj naporno in umetniško delo je hotelo biti plačano. Te korančke so mogli kupiti samo na grobu Mohameda in so jih nosili kot amulet na vrvici okrog vratu. V6e to sedaj Rušil prodaja, čeprav s težkim srcem. Tolaži se, J- 1__J _ J _ 1 ..I.-«*.;mnnlalfl KnHn «atrtrt taci. M« uvuu uviA uii>au|^"a ---- -—m- -—- - nika. * 70 odpovedi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Komisar Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je na podlagi obrtnega zakona odpovedal V6em začasnim uslužbencem in dnevničarjem. Prizadetih je 70 oseb, ki bodo v šestih tednih morale zapustiti službo. Vsi, ki jim je bilo odpovedano, 60 potrebni v službi, vendar je odpoved sledila, ker hočejo proučiti delovanje vsakega po6ameznega nameščenca. Deloma bodo sprejeti nazaj v službo. Izvzeti pa bodo tisti, ki so 6e v službi prejšnjega režima izpostavljali ali pa 60 bili 6prejeti v službo po posebni protekciji vodilnih osebnosti v preteklosti. Prav tako je bil z odredbo komisarja stavljen na razpoloženje Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev dosedanji ravnatelj Okrožnega urada dr, Ante Mudrinič. * V Hrvatski banovini pohaja od 58.000 vajencev samo 32.000 nadaljevalne šole. Zato zahteva Zveza hrvatskih obrtnikov, da se ustanovi potrebno število nadaljevalnih šol za vajence. V bivši 6avski banovinii je bilo v preteklem letu okrog 10.000 vajencev, od teh jih je samo 4500 obiskovalo nadaljevalne šole. * Jatagan-mala v Belgradu izginila. Pred meseci je belgrajska mestna uprava sklenila podreti hišice in koče takoimenovane naselbine Jatagan-mala, da se pridobi prostor za nove, moderne 6tavbe. V tej naselbini so stanovali najrevnejši Belgrajčani, so 6i zgradili svoje hišice in koče, ne da bi pri tem upoštevali 6tavbne predpise. Hišice, večinoma lesene, so bile razmetane križem-kra-žem, o kakšni higieni ni bilo ne duha ne 6luha. Kljub protestom prebivalcev naselbine Jatagan-mala, 60 začeli podirati hišice. Doslej so jih podrli 263. Lastniki dobijo od mesta primerno odškodnino, Ostale hišice bodo podrli spomladi, nakar bodo ozemlje parcelirali. Gotovo bo to ozemlje v kratkem času zazidano z modernimi hišami. Jeglicev akademski dom bo spomenik slovenskemu viadiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!_ * Krogla v komolcu najboljši barometer. Že polnili 25 let nosi trgovec Dimitrije Mendzinovič v Gjevgjeliji puškino kroglo v desnem komolcu. Mendzinovič se je jeseni leta 1914 udeležil bojev na Toplaku in ga je zadela krogla v ramo. V teku časa je krogla priromala skozi gornji del roke do komolca. Zdravniki so Mendzinoviču odsvetovali, da bi si dal odstraniti kroglo, ker bi nekaj prstov gotovo ostalo trdih. Tako nosi še vedno kroglo v komolcu, čeprav mu to prizadeva hude težave. Edino dobro je pri tem, kakor pri-jjoveduje Mendzinovič, da mu krogla prihrani barometer. Vedno se pred slahim vremenom pojavijo hude bolečine. Če bolečine prenehajo, potem Mendzinovič ve, da se bo vreme kmalu zbolj-šalo. * Zvest služabnik. V Vukovarju že polnih 60 let služi pri veleposestniku grofu Eltzu danes 77 letni hlapec Ivan Halamašek. Mož. ki je ostal samec, je s 17 leti stopil v službo na tem vele-posestvu in jo opravljal ves čas zvesto in vestno. Ob redkem jubileju je bila v gradu prisrčna slovesnost. Zvesti hlapec je dobil od svojega gospodarja v dar dragoceno uro, obenem pa mu je grof znatno zvišal plačo. * Smrt lepotice pod vlakom. Strašna nesreča se je zgodila v Zadubravlju pri Slavonskem Brodu. Z osebnim vlakom se je peljala lepa 19 letna Bo-siljka Privič iz Perne, okraj Topusko. Šla je obiskat svoje sorodnike, ki jih že več let ni videla. V vlaku je sopotnikom pripovedovala, kako 6e ve-eeli, da bo po dolgem ča6u 6pet videla svoje eo-rodnike. V Zadubravlju je imela izstopiti in tam 60 jo sorodniki tudi pričakovali. Bo6iljka je. ko 6e je vlak ustavil, hitro pograbila 6vojo prtljago in izstopila iz vagona. Ni pa izstopila na tisti etra-ni, kjer je postaja, ampak na nasprotni »trani. Izstopila je baš v trenutku, ko je skozi postajo vozil brzovlak, česar pa nesrečno dekle ni videlo, ker je bilo obrnjeno s hrbtom proti brzovlaku. Vlak je z veliko hitrostjo privozil in povozil ubogo dekle, ki je bilo takoj mrtvo. k Užitninski uslužbenec poneverll 28.000 dinarjev. V Zagrebu so na tržnem uradu odkrili veliko poneverbo. Neki užitninski uslužbenec je v teku devetih mesecev poneverll 28.000 dinarjev. Značilno je, da tega ni storil iz pomanjkanja, ker živi v precej dobrih gmotnih razmerah. Ko so prišli na sled poneverbi, je založil menico in pravi, da jo bo v kratkem času plačal. * Zaradi lene ciganke .,. V Gn#tlv»rju »o imeli svatovanje v hiši premožnega kmeta Abdula Ljubl]^^ Gledališče Drama i Četrtek, 12. okt.: »Kozarec vode«, Red Četrtek. — Petek, 13. okt. ob 15: »Velika skušnjava«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. — Sobota, 14. oktobra: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cene. Opera i Četrtek, 12. okt.: zaprto. — Petek, zaprto (generalka). — Sobota, 14. okt.: »Zongler naše ljube go6pe«. Premiera. Premierski abonma. Radio Ljubljana Četrtek, 12. okt.: 12 Veseli napevi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Rad. šramel — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: V teh težkih dneh... (Pahor Drago, Ljublj.) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Iz slovenske klavir, literature, predava in na klavirju ilustrira g. prof. Škerjanc — 21 Reproduciran koncert simf. glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki v oddih (Radij, orkester). Drugi programi Četrtek, 12. okt.s Zagreb: 20 Opera. — Bratislava: 20 Vojaška oddaja — 21 Klasična glasba. — Sofija: 20 Simf. konc. — Ankara: 19.25 Lahka gl. 20.20 Ork. konc. — 20.35 Jazz. — Beromiinster: 20.50 Ork konc. — Budimpešta: 19.25 Simf. konc. 20.10 Igra — 22 Violončelo — 22.30 Citf. ork. — 23.25 Plesna gl. •— Horby: 20.15 Zbor — 20.45 Igra 21.25 Narodna gl. — 22.15 Piean konc. — Trst-Mi-lan: 17.15 Vok. konc. — 21 Igra — 22 Kvartet. — Rim-Bari: 21 »Kralj Oidip« in »Zanetto«. — Flo-renca; 19.30 Komorni konc. 21 Pesmi in plesi. — Oslo: 19.30 Plošče — 22 Igra — 22.15 Zab. konc. Sottens: 20.30 Narodna gl. — 21.20 Solistični konc. Sestanki F. O. Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem g. župnika Košmrlja. V6i sigurno in točnoI F. O. Šiška poziva podporne in redne člane ter mladce, da ee udeleže odeekovnega občnega zbora, ki bo drevi ob 20.30 v samostanski dvorani. Fantovski odsek »Zg. Šiška« ima drevi ob 8 v svoji društveni sobi (mežnariji) v Kosezah svoj izredni sestanek. Na dnevnem redu je program, s katerim se mora vsak član seznaniti, zato je za redne člane udeležba strogo obvezna. Vljudno vabimo nove člane I Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Koniotar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Izgubljena je bila knjižica za vpisovanje kolkov in mapa z davčnimi kolki v vrednosti 100 din. Pred nakupom se svari! Malika. Med gosti sta bila tudi Ali Sarif in Ismet Iljazovič, ki ju je vino tako prevzelo, da sta 6e začela prepirati. Hišni gospodar je zato prosil svojega znanca Mustafoviča, naj oba odstrani. Mu-6tafovič ju je prijel pod pazduho in ju je hotel peljati v bližnjo gostilno. Nenadoma pa je Iljazovič potegnil nož izza pasa in zabodel Mustafoviča v trebuh Kljub hudi poškodbi je Mustafovič vzel napadalcu nož in mu zadal ž njim smrtno rano na vratu. Oba sta se zgrudila na tla in v nekaj minutah izdihnila. Šarif pa je medtem pobegnil. Iljazovič je pred letom dni poročil mlado lepo ciganko Zunko, ki je bila prej članica plesalske 6ku-pine. Voditeljica te 6kupine pa je težko pogrešala Zunko in je na V6e načine poskušala, da bi jo zopet pridobila za svojo ple6alsko skupino. Obrnila se je do Mustafoviča in ga proeila, naj skuša pregovoriti Zunko Za to pa je zvedel Iljazovič in je sklenil, da se bo nad Muetafovičem krvavo maščeval. Svoj sklep je pri prvi priliki izvršil, pri tem pa je tudi sam izgubil življenje. * Nepošten poštni upravitelj. V Kladovu so aretirali jjoštnega upravitelja Dragoslava Nestoro-viča, ki je poneverll 47.200 din drž. denarja. * Zverinski razbojniki. V vasi Tarno, občina Posaveki Bregi, 6o ponoči vdrli v hišo posestnika Petra Markoviča štirje razbojniki. Prišli 60 v 6pal-nico, kjer 6ta spala Markovič in njegova žena Marija. Z žepno 6vetiljko so razsvetlili sobo in eden od razbojnikov je zaklical: »Kje je denar, dajte 25.000 din!« Razbojniki so navalili na Markoviča in ga pretepali toliko časa, da 6e je onesvesti. Nato so z vrvjo zvezali Markovičevo ženo na postelji, pod nogami pa so ji zažgali papir. Žena je od bolečin kričala Ker 6e je bala za svoje življenje, je razbojnikom povedala, da ima njen mož 1300 dinarjev, njegov oče pa 400 dinarjev. Vsled kričanja Marije 6e ie prebudil stari Markovič, ki je 6pal v sosednji kuhinji. Pričel je klicati na pomoč, toda razbojnik ga je udaril s kolom po prsih. Razbojniki so hitro pobrali denar in nato pobegnili, ker eo 6e bali, da ne bi prihiteli na pomoč 606edje, Anekdota V gledališču 60 uprizorili malo opereto nekega domišljavega skladatelja. Naslednji dan se je ta skladatelj hvalil v kavarni v družbi umetnikov, v kateri je bil tudi Rihard Strauss: »Kritika je navdušena. Vsjiorejajo me z Rossinijem.« Strauss, ki je tudi bral kritike, se je nasmehnil in dejal: »To je zabloda, mladi gospodi Niso vas vzporejali z Rossinijem, marveč z njegovo »Srako-tatico«. »... in to tukaj imenujete veliko izbiro?t I.1UBI14MA Palačo Pokojninskega zavoda so začeli graditi Pokojninski zavod je v septembru razpisal zgradbo novega stanovanjskega bloka ob Muzejski in Nunski ulici v Ljubljani. Veliki blok naj bi po načrtih sestojal iz petih stanovanjskih hiš. Zgraditev treh hiš je bila tudi že oddana in je zgraditev ene dobilo stavbno podjetje Mavrič iz Ljubljane, drugo stavbno podjetje Bricelj iz Ljubljane, tretjo pa Stavbna družba v Ljubljani. V ponedeljek so tudi že začeli podirati nunski zid in vsa tri podjetja so začela že s prvimi izkopi za temelje na nunskem vrtu. Zanimivo je, da je nunski vrt že začasno pregrajen z velikim lesenim plotom, tako da loči stavbišče od ostalega nunskega vrta,. Nunski samostan pa bo dal zgraditi tudi nov samostanski zid in je bilo to delo oddano Zidarski zadrugi v Ljubljani, ki bo z delom pohitela, tako da bo nov in lep samostanski zid čim prej dograjen. Dve stanovanjski hiši in sicer tisti dve, ki bosta ob razširjeni Nunski ulici, še nista bili oddani v graditev. Pokojninski zavod pa bo tudi zgraditev teb dveh hiš potem ko bodo potrebne formalnosti urejene, oddal tako, da bo ves razsežni stanovanjski blok, o katerem smo že podrobneje poročali, približno v istem času dograjen. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ki se tudi So daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Ini, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joselovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. br. 30474/35. 1 Razstava »Kluba neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu vzbuja veliko pozornost in je zelo dobro obiskana. Razstavlja dvanajst mladih slovenskih umetnikov in to plastiko, olja in grafiko. Razstava je odprta vsak dan ckI 9 do 18. Obisk razstave toplo priporočamo. 1 Seja mestnega sveta ljubljanskega bo danes popoldne ob 5 v veliki sejni dvorani. Na dnevnem redu eo naznanila predsedstva, poročila finančnega odbora (27 točk), poročila gradbenega odbora (29 točk), poročila trošarinskega odbora (21 točk), poročilo tržnega odbora o pravilniku za tržne dneve, poročilo upravnega odbora mestne elektrarne in poročila personalno-pravnega odbora. Med poročili finančnega odbora je tudi računski zaključek ljubljanske občine za i. 1937-38 in določitev kredita, oziroma prispevka ljubljanske občine k arhitektonski izvršitvi zatvornice na Ljubljanici pri stari cukrarni. Na seji bodo izvoljeni člani v odbor za podpore svojcem vpoklicanih in v prehranjevalni odbor. Javni seji bo sledila tajna seja, na kateri bodo razpravljali o prošnjah mestnih uslužbencev za dopust in za podaljšanje družinskih doklad ter o raznih osebnih zadevah. 1 Koroški bo posvečen II, prosvetni večer, ki bo v petek, 13. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani, dohod iz Frančiškanske ulice. Za uvod bo 12 Ziljank v pestrih ziljanskih nošah deklami-ralo zborno deklamacijo: dr. Pregelj: »Ubit zvon«. Nato slede koroške pesmi z vaijo: »Gor čez izaro«. Tretja točka je predavanje prof. dr. Ivan Grafen-auerja: Stotrideset let rojstva Matije Majarja Ziljekega. Predavanje bodo spremljale tudi ekiop-tične slike. Na ta večer posebno vabimo koroške rojake in cemj. ljubljansko občinstvo, da se ga v čim večjem številu udeleže. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Sfiligoj na vogalu za frančiškansko cerkvijo in pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. Sedeži 3 in 2 din, dijaški in članski sedeži 1 din, 1 Za mestne reveže je daroval Ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič 6voj honorar v znesku 200 din za spominski govor ob petletnici 6mrti kralja Aleksandra v radiu. Mestni 60cialni urad izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Spored velikega umetniškega plesnega večera, članov »Ballets Russc de Monte Carlo«, Irene Litvinove in Maksa Kiirbcrea je sledeči: Weber: L'invitation a la valse, Chopin: Valse de 6ilphides, Spector de la rose, Ruski ples (na potpuri ruskih narodnih pesmi), ples najmlajših Kiirbosovih učenk na venček narodnih pesmi, Debus6y: L'apres midi d'un faun. Po odmoru sledijo: Sibelius: Valse tri-ste, Saint Saens: Dan6e de la Gypsi, Bareš:Foot-bal, Strauss: Na lepi 6inji Donavi, Novak: Amo-roso (6olo točka na klavirju, ki jo bo izvajal dr. Švara), Beethoven: (2. del II. simfonije)) Krivec in nedolžni. Pri klavirju dr. Švara. Opozarjamo na veliki umetniški plesni večer, ki bo v ponedeljek, dne 16. t. m. 1 Esperantsko društvo Ljubljana. Sporočamo vsem esperantistom Ljubljane in prijateljem espe-rantske ideje, da je kr. banska uprava v Ljubljani z odlokom II št. 18719/2 z dne 24. junija 1.1. odobrila in dovolila ustanovitev »Esperantskega društva v Ljubljani«. Pripravljalni odbor sklicuje ustanovni zbor društva, ki bo v torek, 17. oktobra ob 20 v salonu restavracije »Šestica«. Posebnih vabil se ne bo razposlalo, zato vabimo tem potom vse esperantiste in prijatelje esperanta, da po-setijo občni zbor v čim večjem številu. Pred občnim zborom vpisovanje članstva. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima izjemoma mesto drevi skupno pevsko vajo v Petek, dne 13. t. m. ob 20 pod vodstvom ravnatelja oliča. Odbor prosi točno in vse. 1 Na šoli Glasbene Matice 6e je otvoril tečaj deklamacije, ki ga vodi prof. Osip Sest. Vsi interesenti 6e lahko še vpišejo v ta tečaj in dobe podrobne informacije v pisarni Glasbene Matice. Na šolo Glasbene Matice se vpisujejo še vedno gojenci za V6e ostale glasbene predmete. 1 Gojitev paradižnikov v okolici. Pred več leti so nameravali bolgarski vrtnarji najeti na Barju večji kompleks zemlje, kjer bi uredili posebne vrtove za gojitev raznih poljskih pridelkov in sadežev, tako zelja, paradižnikov, paprike in druge povrtnine. Barjani so se temu uprli. Mnogi strokovnjaki v vrtnarstvu, zlasti agilni člani Vrtnarskega in sadjarskega društva so nato pričeli s sistematičnim praktičnim poukom okoličanov v vrtnarstvu. Lepi uspehi niso izostali. Na trgu imamo sedaj v jeseni lepo zelje, prav lepe paradižnike in drugo povrtnino. Posebno gojitelj paradižnikov se mnogim prav dobro izplača, kajti do-naša čedne stotake in ni trud zaman. Na trgu lahko vidimo izredpo lepe, zdrave in sočne paradižnike, ki so sedaj od 5 do 6 din kg. Velikanske množine paradižnikov so pokupili tudi izdelovalci »aradižnih konserv. 1 Velika borba ■a krompir. Krompirjev trg na Sv. Petra nasipu je druga leta ob tem času nudil najživahnejšo sliko pravega tržnega življenja. Ob tem Času je bila sezona za krompir na vrhuncu. Veliki in mali vozovi so bili razvrščeni od Zmajskega mostu tja do Fajmoštra. Letos vlada tam skoraj zatišje. Tja pride le nekaj voz, kajti mnogi interesenti ustavljajo kmete že na cestah in ulicah, da ga kar cel voz pokupijo. Včeraj je bilo na trgu do 15 voz krompirja. Kmalu je bil pokupljen. Cene trdo drže. Včeraj je bil krompir po 1.10 do 1.25 din kg na debelo. Mnoge stranke so kmetom dale naročila, naj prihodnjo soboto pripeljejo krompir kar na njih stanovanja. 1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18. I Rasne zanimivosti s trga. Obilo je sadja na trgu. Mnogi sedaj najraje segajo po dobrih, sočnih in plemenitih hruškah raznih vrst, ki so od 4 do 6 din kg. Prav lepa jabolka raznih sort, pripeljana na trg iz Gorenjske, Dolenjske in Štajerske so bila po 3 do 5 din kg. Domače breske so po 5 do 7 din kg. Obilo je raznovrstnega grozdja. Tržno nadzorstvo je določilo tudi prostor pred semeniščem na Pogačarjevem trgu za prodajo domačega sadja. Lepi jurčki so bili na prodaj in na izbiro po 2 do 3 din merica, drugače pa 8 do 11 din kg. Križi in težave so z jajci. Ta so se precej podražila. Eno jajce je bilo po 1.25 din. Za enega kovača pa 9 jajc, ko jih je bilo drugače še pred 14 dnevi 15 komadov. Zeljnate glave so bile po 1 din, debelejše tudi po 2 din. 1 Tatvine koles v Ljubljani. Tatvine koles v Ljubljani ne marajo prav nič ponehati in je bilo te dni prijavljenih policiji zopet več tatvin koles. Lubiču Vinkotu je bilo ukradeno 1200 din vredno črno pleskano moško kolo znamke »Adler« na Zaloški cesti izpred pošte. — Ignaciju Novaku je nekdo odpeljal 800 din vredno črno pleskano kolo v Tavčarjevi ulici. — 800 din je bilo vredno rdeče pleskano kolo znamke »Tribuna«, ki ga je nekdo izmaknil izpred palače banke »Slavije« Emilu Schwentnerju. — Ludoviku Kožuhu pa je z dvorišča klasične gimnazije bilo ukradeno 600 din vredno kolo znamke »Preciosa«. 1 Žalostna slika izpred kazenskega senata. Pred malim kazenskim senatom so se včeraj razvijali in obravnavali prav žalostni kriminalni dogodki. Pred sodniki je bila štiriperesna deteljica, dečki od 15 do 21 let. Klatili so se po širni Sloveniji, vlamljali in kradli so, kjer so le dobili priložnost. Po dva brata sta stala pred sodniki. Zanemarjena vzgoja in tudi slaba druščina je iz Sprejem predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča in predsednika senata dr. Antona Korošca na skop- ljanski postaji dečkov napravila tatove. Seznanili so se tam pred Borzo dela na Gosposvetski cesti. Prvi vlom se jim je posrečil in so nato začeli vlamljati povsod. Kazen je bila: dva odraslejša dečka sta prejela 4 odnosno 6 mesecev strogega zapora, dva druga v starosti od 15 do 16 let, pa bosta oddana v po-boljševalnioo. Posebno mali Ivan je napravil na sodnike globok vtis. Pokazal se je pred njimi v prav elegantni obleki, oblečen ko kak mestni gizdalin. Rad je uhajal od doma in ni maral za šolo. Jokal je, ko so mu naznanili, da bo šel v poboljševalni zavod. 1 Mladega poblča, ki )e kradel kolesa, je te dni prijela ljublijanska policija. Ugotovili so, da je vsega skupaj izmaknil okoli 20 koles čeprav jih ni ukradel čisto zares. Pobič je samo izmaknil kolo, ga zajahal in 6e odpeljal na kratek izlet, potem pa kolo pustil kje drugje. Včasih se ga je na takem izletu prijela tudi kak dinamo svetilka ali kaj podobnega. MARIBOR Zanimiva zadeva, ki je ostala nepojasnjena Na kakšen način se tihotapilo iidje v našo državo Naše obmejne oblasti so preiskovale zadnje čase veliko in izredno zanimivo afero, ki pa je ostala nazadnje nepojasnjena, pa ne zaradi nesposobnosti mariborskih obmejnih policijskih organov, temveč zaradi velikega vpliva, ki ga očividno imajo nekatere skupine v Za-rebu. Gre za velikopotezno tihotapstvo z Židi, i traja že od zasedbe Avstrije na naši severni I' meji. Židom v Nemčiji ni z rožicami postlano ter si sami silno prizadevajo, da bi se lahko izselili v druge države, v katerih še lahko svobodno dihajo. Med temi državami je tudi naša, iz katere se obenem Židom še odpira možnost, da se lahko tihotapijo še naprej v vzhodne pokrajine in v Palestino. Obenem pa imajo pri nas, zlasti na Hrvaškem in v Belgradu, toliko svojih soplemen-jakov, ki so zelo solidarni ter jim pomagajo na vse načine. V naši državi posluje tudi tako imenovani »palestinski odbor«, ki ima svoj sedež v Zagrebu ter ga podpirajo s svojimi prispevki delamo naši židje, deloma pa dobiva pomoč iz inozemstva, zlasti iz Amerike. Naravno, da potem silijo židje iz Nemčije v našo državo, ki pa se jih seveda brani. Na drugi strani pa ima Nemčija sama velik interes, da se svojih židovskih stanovalcev iznebi. Sedaj, ko so jim pobrali vse, kar so imeli, predstavljajo židje samo nepotreben balast, ki samo je, nikjer pa se produktivno ne udejstvuje. Zaradi tega dobi vsak žid, ki je pustil v Nemčiji vse svoje premoženje, kaj lahko dovoljenje za izselitev v inozemstvu, samo če le more na kak način čez mejo. Lahko je ta način odpotovanja tudi ilegalen, samo da izgine. Nemške oblasti celo prav vneto pospešujejo to ilegalno izseljevanje Židov čez meje ter so pri nemški policiji (Gestapo) organizirani posebni obmejni oddelki, ki se pečajo z »izvozom« židovskih izseljencev. Takšen »izvoz« ali bolje rečeno tihotapstvo se godi tudi na naši meji. Žid, kateremu se posreči prekoračiti mejo ter se izogniti naši obmejni kontroli, je že na varnem, zlasti če pride do Zagreba. Tam ga njegovi sopleme-njaki tako vešče skrivajo, da ga oblasti ne najdejo. Poleg tega pa imajo tako dobre zveze, da mu preskrbijo dovoljenje za bivanje naprej za nekaj mesecev, potem pa za stalno in tako se v naši državi neprestano množi število izvoljenega ljudstva z dotokom iz inozemstva, ki je oblastveno prepovedan. Ti »izvoljeni ljudje« se nekaj mesecev držijo pasivno, potem pa poskušajo s tem ali onim poslom in ko vidijo, da gre naprej — ker jim prav izdatno pomagajo tukajšnji domačini-židje — pa ostanejo kar pri nas, dasi so morda v začetku imeli namen, da bodo šli naprej, v Palestino ali v druge vzhodne drž.ave. To je ozadje vse afere, ki jo je, kakor smo že omenili, preiskovala mariborska obmejna policija. Prijela je na meji v št. U ju moža, ki se je pripeljal iz Nemčije v avtomobilu in o katerem je vedela, da se bavi čisto službeno s tihotapstvom židovskih izseljencev v našo državo. Mož je zato v Nemčiji uradno pooblaščen. Ugotovilo se je tudi, da je spravil na ta način Čez mejo več sto Židov v teku zadnjih mesecev. Ker pa je tajil, so ga izročili zagrebški policiji, da mu z neposrednimi dokazi pripomore k priznanju. Toda v Zagrebu se je vsa stvar izgubila v pesku, ker so pač tamkaj dru- §ačne razmere, kakor pri nas. Pri nas še hvala ogu nimajo židje tolikšne besede. V Zagrebu pa policija ni mogla najti niti enega Žida, katerega bi bil ta mož pretihotapil čez mejo, dasi so našli' pri njem vse polno naslovov za žide, ki jih je spravil v Zagreb. Nadaljne podrobnosti o tej zanimiva aferi bomo še prinesli. m Poročili so se: Posestnik in gostilničar Josip Hlade in Marija Waldhuber; stavbni inženir Karel Olaser in Čerin Ernestina; uradnik drž. železnice Lajnšič Albin in uradnica Godec Terezija; zasebni uradnik Miroslav Šumer in Hilgert Ana. — Obilo sreče I m Frančiškova mladina priredi v nedeljo popoldne ob pol petih v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 Frančiškovo proslavo. Na sporedu so petje, zborna deklamacija, simbolične vaje ter igra v štirih dejanjih »Fabiola in Neža«. m Prodaja sveč v Studencih je tudi letos na dan Vseh svetnikov pri pokopališču prepovedana. Prodajal bo izključno Rdeči križ v prid božičnici za revno deco, kar naj blagovolijo prodajalci in kupovalci upoštevati. Uprava občine Studenci. m SSK Maraton — atletska sekcija. Pozivajo se naslednji člani kluba, da se udeleže v nedeljo ob 9. dopoldne mitinga na prostoru SK Železničarja: Marjan, Janko, Šalamon, Cigler, Klančnik, Lah, Habjanič, Babič, Prelog, Roje, Horvat, Jaka, Silvo, Jelša, Rado, Vidic, Filipič, Zernec, Joco, Vicki, Novak Tine, Uebleis, Robič, Seršen. — Obenem naj se udeležijo mitinga naslednji sodniki: Kramberger Franjo, Kebrič Franc, Malela Leo in Smerdel Josip. Atleti naj prinesejo s seboj vso klubsko opremo. — Načelnik. m Nerešena usoda pohorske ieleinice. Snoči jo bil občni zbor pohorske železnice. Zbralo se je ie pičlo število zadružnikov. It poročila funkcionarjev je bilo razvidno, da je zanimanje za zgradbo pohorske železnice v Mariboru tako padlo, da bo zadeva popolnoma zaspala. Pred 10 leti |e bila ustanovljena zadruga pohorska Železnice. Zadruž- niki so zbrali za 300.000 din deležev, banovina in mestna občina pa sta obljubili vsaka pol milijona din prispevkov ,tako da je izgledalo, da bo zamisel te železnice kmalu uresničena. Potem pa je zanimanje splahnelo. Medtem se je zgradila na vrh Pohorja moderna avtomobilska cesta in število zadružnikov je močno padlo, tako da znaša skupni dele le še 166.750 din. Na snočnjem občnem zboru zopet ni prišlo do končnoveljavnega sklepa, kakšna naj bo v bodoče usoda te zadruge. Zaenkrat so zadružniki svoja pravila spremenili, kakor to zahteva zakon, mislijo pa uporabiti premoženje zadruge za zgradbo planinskega doma na Pohorju ali Kozjaku. m Prvo zasebno zaklonišče v Mariboru. Prvo zasebno zaklonišče za obrambo proti napadom iz zraka se ni gradilo v Mariboru, temveč v stu-denškem predmestju, kjer si ga postavlja železniški uradnik in posestnik Anton Lesar pod hodnikom svoje hiše v Ciril in Metodovi uliri. Zaklonišče bo čisto moderno, urejeno z debelini stropom iz železobetona in zemlje. m Karambol v ulici, zaprti za promet. Slovenska ulica med Gosposko in Gledališko ulico Je zaprta za vsak vozni promet. To je označeno na obeh straneh tega dela Slovenske ulice z napisi ter z mednarodnimi prometnimi znaki. Kako malo pa upoštevajo šoferji in vozniki v Mariboru te prometne prepovedi, dokazuje karambol, ki se je v zaprtem delu ulice pripetil. Težak tovorni avto je hotel v smeri od Gledališke ulice peljati po Slovenski ulici naprej, pa je našel pred Gosposko ulico pot zaprto z dvema tovornima voeovoma. Ker v ozki ulici ni mogel obrniti, je hotel peljati ritenski nazaj. Medtem pa se je znašel že za njim voznik s konjem, ki je tudi hotel po prepovedani ulici peljati. Avto je zadel v voz ter ga zdrobil, konj pa se je rešil nevarnosti z naglim skokom na hodnik, pri čemer se je zaletel v trgovsko iztožim ter jo razbil. — Na sličen način, kakor za Slovensko ulico, se avtomobilisti in drugi vozniki prav malo zmenijo tudi za ostale ulice, v katerih je vozni promet prepovedan ter omejen samo na tista vozila, ki so v dotičnih ulicah »doma«. Kljub tem omejitvam se vozijo po teh ulicah avtomobilisti, ki nimajo tam prav nobenega opravka, če ga pa že imajo, bi prav lahko pustili svoj avto v kakšni stranski ulici. Posebno velja to za Gosposko ulico, kjer se razni trgovski potniki vozijo z avtomobili skozi gnečo pred trgovine, ko bi lahko pustili avto ali v Jurčičevi ulici ali pa v Ulici 10. oktobra. Gledališče Četrtek, 12. oktobra: Ob 20. »Neopravičena ura«. Red C. Petek, 13. oktobra: Zaprto. Sobota, 14. oktobra: Ob 20. Celjski grofje. Red B. Celje c Komemoracija za blagnpokojnim kraljem Aleksandrom I. Fantovski odsek I., Celje je na svojem rednem tedenskem sestanku na prav lep način posvetil svoje misli pok. kralju Aleksandru z dostojno komemoracijo. Spominski govor je imel ob številni udeležbi članstva in prijateljev odseka duhovni vodja odseka g. Babšek Franc. Vsi so počastili spomin blagopokojnega kralja Aleksandra s trikratnim »Slava«. c Odlikovanje. G. Košec Rado .nameščenec pri Drž. rudniku Zabukovca, jo bil od Glavnega odliora društva Rdeči križ v Belgradu odlikovan s srebrno kolajno za mnogoletno vneto delovanje v velenjskem odboru Rdečega križa. Čestitamo! c Zanimivosti iz zborovanja JUU v Celju. Letošnji občni zbor okrajnega društva JUU v Celju je bil posebno živahen. Po običajnih letnih poročilih posameznih funkcionarjev je poročal gospod Pogačnik Janko o jubilejni banovinski skupščini v Ljubljani in o glavni skupščini v Banja-luki. Med drugim je omenil, da je učitelj g. Ku-melj na banovinski skupščini ostro grajal zadržanje mlajših učiteljev, ki se nočejo včlaniti v stanovsko organizacijo JUU. V svojem govoru je omenil tudi borbo na glavni skupščini v Banjaluki med hrvatskim in ostalim učiteljstvom. K besedi so je oglasil g. Gerlanc Bogomil iz Celja in ostro kritiziral postopanje slovenskega dela JUU, ki se vse premalo bavi z vprašanji slovenskega učitelj-stva. Dejal je, da je tu glavno vprašanje, kdo bo predsednik in kdo podpredsednik. Kritiziral je podeljevanje nagrad glavne organizacije, ki se ne dajejo po pravilnih zaslugah. Dotaknil se je tudi glavne skupščine v Banjaluki ter obsodil postopanje delegatov JUU iz Slovenije, tako tudi postopanje predsednika g. Dimnika. Nato je predlagal, da se ustanovi posebno slovensko učiteljsko društvo, kot 60 je ustanovilo hrvatsko. Zaradi tega se je razvila splošna in ostra debala. Skupina članov je pristala, da se ustanovi posebno slovensko učiteljsko društvo, druga skupina pa je proti temu protestirala. c Šahovski klub fJaberje. Te dni je bil končan prvoseptembrski turnir dr. Antona Schwaba, katerega so se udeležili tudi trije igralci Celjskega šahovskega kluba. Zmagal je Schneider, ki je dosegel 8 točk od 9 možnih brez poraza. Sledijo GraŠer 7 točk, Mirnik 6 in pol, Csorgo senj. 5 in pol, CsorgS jun. 4 in pol, Golja in Slimšek po 4 točke, Rajšek in Fajs po 2 točki, Hajainger pa 1 in pol točke. Prvih pet je bilo nagrajenih z lepimi knjižnimi nagradami. — Dne 24. oktobra se prične klubov splošni turnir v klubskem prostoru pri Permozerju. Prijave sprejema tov. Csorgo. Vabljeni so tudi novi člani i c Fantovski ndsek Celje-Gaberje ima svoj rodni letni občni zlior v petek, dne 13. oktobra v Salezijanskem mladinskem domu v Gaberju. Za vse člane je udeležba strogo obvezna. Vabljeni \udi prijatelji odsekal c Z Borze dela v Celjn. Po evidenci Javne borze dela v Celju je na njenem področju 371 brezposelnih, med temi 246 moških in 135 žensk. Zadnjega septembra je bilo isto šetvilo brezposelnih. Delo dobijo 50 rudarjev za delo na dnevnem kopu v Ivanjci v Užički Požegi, nadalje 5 hlapcev, 3 čevljarski pomočniki, mizarski pomočnik. 6 kmečkih dekel, sobarica, 10 kuharic, 6 služkinj, natakarica in vzgojiteljica. c Kupim Konrad obsojen na leto in mesec dni rohije. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal včeraj dopoldne 27-lctni pekovski pomočnik Kapun Konrad, ki je bil že 11 krat kaznovan zaradi vlomnih tatvin. Letos si je dobil za pai-daša nekega Žnidarjn, s katerim sta beračila in kradla. Kapun je z Žnidarjem vlomil v privatno stanovanje učitelja Ravbarja Cirila v Stari vasi pri Bizeljskem. Oba tata je znsačil upravitelj, ko sta si že napolnila žepe. Žnidar je skočil skozi okno in pobegnil, Kapun pa je imel smolo, ker so ga mlatiči, katere je upravitelj poklical na pomoč, ujeli blizu gozda, kamor se je hotel zateči in skriti. Sodišče je obsodilo Kapuna na leto in mesec dni robije. KULTURNI OBZORNIKI \ Joža Lovrenčic: Sholar iz Trente Jugoslovanska knjigarna je izdala sedaj znano in v naših dijaških letih zelo priljubljeno epično legendarno pesnitev Jožeta Lovrenčiča o trentarskem študentu pod naslovom »Sholar iz Trente«. Že trideset let nosi pesnik Joža Lovrenčič motiv trentarskega študenta, slovenski favstovski motiv, ki ga pozna samo kobaridski kot, s seboj in ga skuša zajeti v slovenskem legendarnem epu. Sam pravi v opombah, da je prvo pesem na ta motiv napisal že L 1908 in jo poslal Zofki Kvedrovi, ki jo pa zaradi dolgosti ni priobčila. Pozneje je neke odlomke širše zasnovane pesnitve priobčeval še v Cankarjevem Domu in svetu med vojno, deloma pa v Breznikovem Mentorju, kjer je izšel v prvi celotni obliki (1916). Med tem je napisal še dodatek »Kronike Tiente« ter je oba dela — prvega predelanega — priobčil v Domu »n svetu v letih 1921/22. Pa tudi ta zasnutek je predelal in opilil ter ga zdaj podaja tretjič javnosti, toda prvikrat v knjižni obliki, kar bi že zdavnaj zaslužil Zda| imamo »Sholarja iz Trente« v posebni knjigi, kateri je Lovrenčič sam napisal tudi kulturno-zgodovmsite opombe ter stvarni komentar, ki je potreben zaradi zgodovinskega in sholarskega miljeja, okrašenega z latinskimi stihi. »Sholar iz Trente« je resnično zanimiv slovenski favstovski motiv, na vsak način vreden opesnitve. Lovrenčič ga je podal v naslednji zaporednosti dogajanja: v začetek postavi Ahasvera, ki pomeni Čas, spričo katerega se je rodil trentarski dvojici sin. Rojenice mu stoje ob rojstvu ob zglavju ter mu prerokujejo usodo, med njimi tretja rojenica: — hrepenenje — hrepenenje te upropasti — dokler doma sredi gora Mo-rana ti miru ne da! In to se izpolni v življenju. Ze ko ga neso h krstu, se mota okrog zibelke hudič, da otroka izgube in ga najde Ahasver. Kot otrok roma k Mariji na sv. Višarje in prosi, da bi šel v šole kakor tudi starši, k: bi radi imeli duhovnika. To se mu izpolni, ko ga neke lepe jeseni popelje boter Gregor v samostansko šolo v Videm. Tudi po poti se jim pridruži hudič v obliki voznika — v spevu, ki je eden najbolj dramatičnih in sočnih! Ko prideta v Čedad, sta priča sholareki objestnosti in popivanju v krčmi in deček s: takoj želi njihove usode, V klošterski šoU študira in hodi s patri na bero, tedaj pa se zagleda v Devinu v krčmarjevo hčerko Jelvico, ki postane njegovo hrepenenje. Na semnju se že snideta in zaljubita, zato zbeži iz samostana in gre na padovansko univerzo, kjer doživi tedanje tipično študentovsko življenje, kakršno je v bistvu še sedaj. Kot hruca ga vpeljejo tovariši v študentovsko življenje, ki se mu preda z vso svojo vedo in pesmijo S potujočimi sholarji pride v Devin, doživlja tam ljubezen z Jelvico, ki jo je oče sicer obljubil drugemu snubcu, bogatemu kastelanu, preživi nekaj dni na devinskem gradu z družbo, ki graščaku predvaja po tedanjem običaju študentovsko igro, ironiziranje filozofije, opeva lepoto slovanskega morja, se navdušuje nad svojo rodno zemljo in jezik ob patru Italijanu, s katerim iščeta stare kronike o zgodovini teh krajev v spevu Pater in Joannes, ki je nekakšen slovenski pedant Puškinovemu govoru ignmena v Borisu Godunovu in je podana v njem vsa slovenska zgodovina našega obmor-ja. Odlomek bo dober za naše čitanke! Ko se poslovi od patra in Jelvice, se pelje z ladjo proti Benetkam, kjer Benečani ujamejo ladjo; začela se je namreč vo)-ska. Sholar tri leta pretrpi v je«, dokler ga iz nje ne reši — potres, ki je zgodovinsko utemeljen za tisti čas. V ječi že in potem, ko se znajde na prostem brez beliča, se preda hudiču pod beneškimi stebri ter zaživi srečno življenje ob novi lutnji, ki jo dobi v beznici. Po nekem jezdecu zve, da se mu moži Jelvi-ca, ki jo s silo hoče dobiti kastelan in jo je prepeljal v vojski v Padovo. Vrne se v Padovo, kjer pa vlada kuga. Pade v družbo svojih bivših tovarišev, plačuje zanje, obenem pa zboli za kugo. Tedaj v predsmrtnem strahu podpiše s svojo krvjo še pogodbo s hudičem, česar prej še ni storil. Odtod krene preko Vidma in Čedada domov v svoj rojstni kraj, kjer ga pa starši nič kaj prijazno ne spremejo, ker ni nič mislil nanje 13 let in ne bo pel nove maše. Vendar se po snidenju z materjo začenja otresati hudičeve pomoči. Ko pride v Devin, vidi, kako se utopi Jelvica v morju, ko nje* ga ni bilo od nikoder. Tako se tragično konča ta fav-stovska ljubezen, naslonjena na slovensko narodno pesem. Oglasi se pri patru, kjer posluša slovenske narodne pesmi, pojoče o nekrščenem detetu, da pride v nebesa in najde materino solzo, ki ga odreši. Na poti domov gre na romarsko pot na sveto Goro, kjer ga tolaži sama Uršika Ferligojka in kjer prosi Marijo za rešitev iz hudičevih krempljev. Gredoč mimo Tolmina tolaži tlačane, na Bogatinu pa odpre goro in obračuna s hudiči, ki ga hočejo vzeti, pa ga reši — smrt njegove matere in njene prošnje. S tem se zaključi tudi prvi spev »Sholarja iz Trente«. Drugi del «Kronika Trente« pa je v obliki kronike podana nadaljnia usoda nekaterih oseb, ki nastopajo v prvem spevu: Gregorja, snubca, kastelana, ter trentarskega študenta, ki živi kot puščavnik v hribih, pomaga poiskati ljudem relikvijo 6V. Trn Kristusove krone in umre, ves spokorjen Kot prvega so ga pokopali v Trenti, kjer so ljudje sezidali novo cerkev. To je zgodba Lovrenčičevega Trentarskega študenta. Vidimo, da je v njem dovolj motivov za slovenski ep: je narodna legenda, vojska in kuga, morje in hriboviti kraji, glavno pa — pestro študentovsko življenje na univerzi v Padovi ter potovanje sholar-jev po deželi, njihovo »čaranje«, ter gostovanje po samostanih in gradovih. Zgodovinski milje je Lovrenčič izvrstno zajel ter spada njegovo opisovanje sholarskega življenja v Padovi ali na devinskem gradu med najlepše dele pesnitve. Take podobe dijaškega življenja nimamo nikjer drugje; šele za poznejši čas v Pregljevi drami. In zato bo ta pesnitev vedno mikala študente ter je prav, da je izšla posebna izdaja za šole. Ne samo, da bo snovno zajemala dijaštvo, temveč tudi literarno zgodovinsko nudi Trentarski študent Lovrenčičev lep primer za obravnavanje v šoli vprašanja v epu sploh, kajti ta njegova pesnitev spada med redke slovenske večje epične pesnitve. In tu bo njen pomen še največji in bodo šole gotovo vesele, da imajo pred seboj slovenfki primer epične vpesnitve romantične novele, oziroma romana. Motivno je Lovrenčič svoj študentovski roman v verzih zelo razgibal, zelo menja različne nastroje in lepo prepleta dijaško zgodbo z ljubezensko čustvenostjo, za kar je porabil motiv slovenske narodne pesmi in motive slovenskega morja. Izmed slovenskih epičnih pesnitev je gotovo ta Lovrenčičeva pesnitev najboljša, kajti prav na tem področju smo Slovenci zelo ubogi. Če bi še verze imel bolj klene, če bi ne gradil svojega stiha pretežno le na asonanci, tudi tam, kjer bi uho zaželelo zvonke in polne rime in če bi se verz ne krhal včasih v čudno prozaičnem ritmu, ki človeku razbije pesniško občutje, bi bila pesnitev, ki je v kompoziciji in epski snovi odlična, tudi v pesniškem izrazu polnokrvna. Tako pa nas neprestano moti ravno prevelika množina nečistih rim, ki so zlasti tam, kjer se rimajo tri ali štirje stihi, že kar pravilo, če jih tudi smatramo za asomance; pa tudi premajhna zgoščenost pripovedovanja zlasti v drugem delu, kjer občutno trpi ritem. Toda vsi naši goriški pesniki so izgubili smisel za dolžino in vrednoto samoglasniškega akcenta ter zato tudi bralci, doma iz Goriškega, ne bodo čutili te pomanjkljivosti. Dobro je, da je ta svojevrstna slovenska pesnitev izšla končno v posebni knjigi in opravičeno je, da išče avtor največ prijateljev na naših gimnazijah, (cena dijaške izdaje 28 din, str. 248), kajti kakor je navduševal ta dijaški roman iz srednjeveškega živ-ljena našega Primorja nas, tako naj se ob njim potapljajo v davne pravljice' in davno življenje tudi še sedanji in pozni rodovi našega diiaštva. Pa tudi vsi drugi, ki ljubijo slovensko poezijo, bodo radi 6egali po tem prvem modernem slovenskem epu. td Predsednik senata dr. Anton Korošec med govorom v Skopljn, Desno od njega sedi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič V zasedenem Lvovu Iz Rima poročajo 7. oktobra: Po poročilih, ki so prišla iz Bukarešte, so ukrajinskega katoliškega nadkofa iz Lvova, 74letnega msgr. Andreja Szeptyckega odgnale sovjetske oblasti v Rusijo. Njegov pomožni škof msgr. J. Bučko pa je sploh brez sledu izginil... Ukrajinska nadškofija Lvov, ki ji je skoraj 40 let načeloval msgr. Szeptyckyj, obsega 1,344.355 vernikov, 1132 duhovnikov, 126? župnij, veliko semenišče s 206 dijaki in manjše semenišče s 120 dijaki, dalje 10 moških in 26 ženskih samostanov, 6 šol in vzgojevališč s 1500 učenci. Tudi katoliška akcija je izvrstno delovala v vseh župnijah. Msgr. Szeptyckega so Rusi že dvakrat ujeli. Zaradi svojega zadnjega bivanja kot ujetnik v boljševiških ječah, je bil ohromel. Nadškofa je vse ukrajinsko ljudstvo na Poljskem častilo kot očeta in brez razlike verske pripadnosti so vsi zaupali vanj. Mimo nadškofije Lvov sta bili na Poljskem dve ukrajinsko-katoliški škofiji, Przemvsl in v Stanislavov s 3,602.270 katoličani vzhodnega obreda. Poleg ukrajinskega nadškofa sta biva- la v Lvovu tudi latinski nadškof msgr. Bole-slav Twardowski in ukrajinski katoliški škof msgr. Jožef Teodorowicz. Poljski in ukrajinski katoličani pod sovjetsko zvezdo Po »dokončnem sporazumu« med Stalinom in Hitlerjem o delitvi Poljske, je od 24 poljskih škofij prišlo 10 škofij pod Sovjetsko unijo. Sedem škofij je popolnoma, štiri pa le deloma pod vlado brezbožnikov. K prvi skupini spadata dve ukrajinski škofiji, Lvov in Stanislavov, amenska nadškofija in latinske nadškofije in škofije Vilno, Pinsk, Luck in Lvovo. Deloma so izročene boljševizmu škofije Lomza, Plock, Przemysl in unijatska škofija Przemysl; Nova sovjetska Ukrajina šteje nekaj mani kot 9 milijonov katoličanov, od teh skoraj tri in pol milijona bizantinsko-slovanskega obreda, več kot 3 milijone pravoslavnih, več kot milijon Judov in nekaj sto tisočev pripadnikov protestantske cerkve. Od 9 milijonov katoličanov je polovica Poljakov, 4 milijone Ukrajincev, pol milijona je Belorusov, Latvijcev, Čehov in Nemcev. ŠPORT Mariborsko gledališče: Bskeffi: Neopravičena ura Za tremi resnimi igrami, s katerimi je mariborsko gledališče odprlo svojo sezono, je prišla na oder Bekeffijeva veseloigra »Neopravičena ura«, ki jo je lani igralo tudi ljubljansko gledališče. Ce jo primerjamo postavim z znano »Maturo« ali ludi z »Doktorjem Čampo«, kakor tudi je ta nedodelan, predstavlja »Neopravičena ura« dosti šibko in povprečno stvar, ki nima prave globine in sloni precej na slučajih in anekdotah. Prijetna je. v kolikor skuša ujeti poezijo šole in dijaškega življenja, ki jo je pri nas Slovencih znat umetniško upodobiti le Ivan Pregelj, medtem ko so drugi ostali bolj letopisci. Ob tem nu prihaja tudi na misel, zakaj ni bila nikdar uprizorjena Pregljeva študentovska igra »Salve, virgo Cathe-rinak vsaj za poskus ter zaradi Preglja in zaradi slovenskih študentov, ki so tako marljivi obiskovalci našega gledališča (v obeh naših gledaliških mestih) in njegovi najbolj hvaležni poslušalci Veseloigra Bekeffijeva je v svoji sestavi zelo neenakomerna: včasih hoče biti tragično resna, včasih lahkotna in plitva, včasih vsakdanja, pa tudi poetična. V celoti je torej pač ena izmed kolikor toliko dobrih odrskih stvari, a brez globlje misli. . . . • Uprizoritev je bila prav primerna in je iz igre ustvarila, kar je iz nje bilo mogoče ustvariti. Prav prijetno je mlado gimnazijko in gospo podala Rasbergerjeva, ki je bila res pol dekle pol zena Njene tovarišic.e so bile živahne celo preveč. (Tak razred, kot ga one predstavljajo, bo v svoji pretirani razposajenosti težko možen.) ba-vinova kot tovarišica Truda in Kraljeva kot KaFta sta bili odlični, da se izrazim po šolsko. Odgovarjajoč slogu igre so skoraj vsi igralci dali svojim postavam nekoliko komične barve. Tako so bile rahlo karikirane osebe iz profesorskega zbora (zlasti dobra Gorinškova in Košič), Lilin oče, ki "a je igral Gorinšek. akademik Hans, ki ga je podal Verdonik, uhajajoč mogoče preveč v farso, Just Košuta kot advokat in Starčeva kot svetska dama. Med njimi je moral igrati resno vlogo Rado Nakrst, ki se je dobro znašel. V splošnem se da reči, da so igralci storili več, ko bi mogli po samem tekstu, ki je dosti povprečen. Igra bo služila za lahkoten oddih. Ne bo škodila in ne bo koristila. Smolej Viktor. Iz srbskohrvatskega knjižnega trga Izšla je 1-2 številka V. letnika »Jugoslov. istorijskega časopisa«, kjer se med drugim nahajajo tudi dr. Grivčeva razprava »O avtentičnosti poslanice Iladrijana II. leta 869«, dalje Cremošnikov članek »Notarijat Lastova u srednjem veku«, Stjepana Antoljaka »Dalmacija, ifrvatska s Primorjem, Istra i Slovenija na pregovorimo u Ovaru i miru u Schonbrunnu.« Med drobnejšimi prispevki se nahaja tudi dr. Grivcev »O stikih Cirila in Metoda s slovensko zgodovino«. Založba »Narodna kultura« je izdala v eni knjigi celokupna dela Ljubomora Nenadoviča, ki jo je uredil in ji napisal uvodno študijo Trifun Djukič. Pred nekaj dnevi je Akademija sedmero umetnosti v Belgradu razdelila svoje letošnje nagrade. Prvo nagrado (10.000 din) je dobil znani pesnik Sima Pandurovič za svoje celotno književno delo. Drugo nagrado (5000 din) je prejel mladi Dušan Djurovič za letos objavljeni roman »Dukljanska zemlja«. Dalje so bili nagrajeni še Borislav Blagojevič (»Zakonik carja Dušana«), gledališka igralka Mila Velič-kovič in akademski slikar Momčilo Markovič. Kakor znano, skrbijo za fond Akademije sedmero umetnosti izključno prestolniški tiskar-narji in knjigarnarji, ki so to potrebno ustanovo tudi osnovali. Pisatelj in časnikar Svetislav Šumarevič je kot trojni zvezek »Lučc«, profesorskega društva v Belgradu izdal pomembno delo »Po-zorište kod Srba« na 452 straneh. V knjigi je obdelal zgodovinsko razvojno pot srbskega gledališča od začetkov do svetovne vojne. Poleg knjige z isto vsebino, ki jo je pred leti izdal Borivoje Stojkovič so torej sedaj Srbi dobili že drugo obširno zgodovinsko delo o svojem gledališču. Cena Šumarevičeve knjige je naravnost popularna (broš. 36, vez. 45 din). Jelo Spiridonovič-Suvič je izdala knjigo pesmi »Jesenje melodije«. Kohnova »Naša kn jiga« je izdala posmrtno knjigo Dušana Radičn »Tako mi, planinci!«, ki prinaša vrsto njegovih še ne zbranih novel. Znano je, da velja Radič, ki je bil po poklicu zdravnik, za enega najboljših prikazovalcev srbske vasi v povojni književnosti. Knjiga ima 256 strani. V zvezi z nedavnim odkritjem spomenika velikemu srbskemu rodoljubu in javnemu delavcu iz Vojvodine Svetoznrju Miletiču, je sedaj tajnik Matice Srbske dr. Kosta Milutinovič izdal na 114 straneh razpravo o njem. Brošura je izšla v izdaji zagrebške »Nove Evrope«. Letos je minilo deset let od smrti Ivn Voj-noviča. Ker je njegovo dela težko dobiti v primerni izdaji, se je Geza Kohn odločil, da bo letos izdal Vojnovičeva dela (pesmi, no vele, drame, eseje, romane) v zbrani obliki v petih knjigah. Prva knjiga prinaša pesmi in pet pisateljevih novel. Zbirka bo obsegala okrog 2000 strani. Cena 300 din. Vladimir Bnbič je izdal že četrto knjižico z naslovom »Naši pisci«, v kateri so kratki napisi o mlajših srbolirvntskih književnikih, med drugim o Miličiču. Viloviču, Ilumu, Petru Petroviču. Nevističn itd. . " . , . Državna štnmparija hiti s svoio izdajo najpomembnejših Shakespear jevih del. Pred kratkim je izšla že šesta knjiga, ki prinaša »Zimsko bajko« s predgovorom. Vse prevode te kolekcije Shakespearja je oskrbel znani šekspirolog dr. Svetislav Stefanovič. Jugoslavija druga na X. balkanijadi Atene, 8. oktobra 1939. X. balkanske igre so končane. Grčija je že desetič postala prvak Balkana. Letos ji niti Jugoslavija ni bila nevarna s svojo naravnost obupno formo. Še par let, pa bo tudi Turčija imela še važnejšo vlogo kot letos. Prvič v zgodovini balkanskih iger se je zgodilo, da je bila tretja pred Romunijo. Ze drugo leto bo hud boj, kajti XI. balkanske igre se vrše v Carigradu. Pred 60.000 igralci in ob navzočnosti grškega kralja Jurija II., prestolonaslednika, predsednika grške vlade Metaxasa, ministra guvernerja g. Kot-ziasa, jugoslovanskega ministra g. dr. Vukčeviča in mnogih drugih odličnikov so se svečano zaključile X. balkanske igre. Točno ob pol 3 so spustili z maratonskega polja maratonske tekače, med njimi tudi našega Krevsa in Krajcarja. Proga je vseskozi tlakovana in poteka 8 km popolnoma ob obali. Nepregledni vinogradi pa obdajajo progo skoraj 30 km. Kljub temu pa je izredno naporna, kajti vzpetine so precej pogoste. Na Panatenskem Stadionu so otvorili tekmovanje 8 predteki na 110 m zapreke. V prvem predteku je sigurno zmagal Grk Skiados 16.2. V drugem predteku je Mantikas 16.4 zmagal. V helenskem stilu meta diska je zopet sigurno zmagal Sylas (Grčija) z metom 39.02 m. 400 m predteki so bili naslednja disciplina, kjer sta v prvem predteku prišla enako na cilj Grk Stratakos in naš Markovič 52.6. V drugem predteku pa je Goren (Turčija) s časom 51.8 zmagal. Buren tek na 1500 m! Zopet ena disciplina, v kateri smo upali na obe prvi mesti I Toda, to je bilo samo upanje! S hudim tempom so otvorili tek Romunu Dinu Kristea in Turk Maksad. Naša dva Košir in Goršek sta se pridružila Velkopulu in še Maurapostolusu. 900 m pred ciljem je Košir zadnji, toda »Še 2 rundi«, to ga je zdramilo. Požene se, prehiti vse in vodi pred Gorškom za 6 m. Še en krog! KoŠir še vodi, še vodi, toda Velkopulus in Maksud, ga v divjem tempu prehitita tik pred ostrim ovinkom. To je bila tudi taktična napaka Koširja, ki je tako izgubil prvo mesto! Finiš zadnjih 100 m je bil divji I Košir prehiti Maksuda, dohiti in celo prehiti Velkojiulusa za trenotek, toda ta ima še moči, še ,še ni še ni že je v cilju, za prsa pred Koširjem, ki izgleda še v dobri kondiciji. Goršek je odpovedal popolnoma in odstopil malo pred ciljem. Čas Velkopulusa je 4:06,6 in Košir 4:06,8. Bila je to najlepša disciplina dneva. Brez točke smo ostali zopet v troskoku, kjer ej bil Jovičevič peti s skokom 13.59. Drugi Jugoslovan Jovič je skočil komaj 12.30 ml Zopet ena odlična poteza vodstva! Palamiotis (Grčija) je s skokom 14.24 m zmagal. Mantikas zmagovalec! Ali mu bo uspelo? Tako smo se spraševali za Hanžekoviča, lanskega zmagovalca na 110 m čez zapreke. Odgovor smo dobili hitrol Mantikas si je zopet osvojil balkansko prvenstvo s časom 15.6 pred Skiadosem 15.9 in Hanžekovičem 16.4. 1 toika na 400 m! Vse se je dvignilo iz sedežev, ko so zdirjali štiristometraši. Na vodstvu je bil Goren (Turčija) pred Markovičem, Stratakosem in Karajorgosem. Skoraj onemili smo, ko se je izza ovinka nenadoma pojavil na vodstvu naš Markovič. Toda kaj pomaga, ko mu pa zmanjka v zadnjem metru. V hipu se je znašel četrti s časom 51.7, dočim je zmagal Geren v času 50.8. Nov jugoslovanski rekord v metu kopja! Odločitev je končno le padla I Mausar in Mar-kušič sia se znašla nu startu. Pričeli »o i meti. Po drugem metu vodi Mausar, toda že v tretjem metu vrže Markušič preko 62 m in pride na vodstvo. Tudi Mausar si položaj v četrtem metu, ki je bil najboljši, precej popravi. Bil je drugi. Toda Grku uspe v zadnjem metu postaviti se pred Mauserja z rezultatom 60.86 m. Markušič je postavil rezultat 63.23 m, kar pomeni nov jugoslovanski rekord. Mausar je bil tretji z rezultatom 60.51 ni I Lep uspeh slovenskega metalca! V skoku s palico je bil postavljen nov balkanski rekord z skokom 392 cm, ki jih je pre-skočli Grk Tanos. Sledila je še štafeta 4X100 cm, ki nam je prinesla drugo zmago dneva. Jugoslavija je v postavi Stevanovič, Jovanovič, Radonjič, Kling bila prva s časom 43.8 pred Romunijo 43.9, Grčijo 44.5 in Turčijo 44.6. Ropotajoči motorji so napovedali prihod maratoncev. In res! Ni trajalo dolgo in že se je prihazal zmagovalec Kiriakidis, ki je burno pozdravljen od občinstva z oljkovo vejico v roki tekel skozi cilj! Takoj sta ga dvignila na rame Mantikas in Skvados in ga nosila po Stadionu. Ure so pokazale 2 uri 52 minut 7 sekund. Drugi je pritekel prav tako Grk Ragazos v času 2 uri 59 minut 6 sekund. Tretji Romun Gall 3 ure 3 minute 21 sekund. Četrti Ali (Turčija) 3 uri 18 minut in peti Krajcar (Jugoslavija). Končno stanje točk je bilo torej nasljednje: Grčija 112, Jugoslavija 60, Turčija 34 (tretja zaradi več prvih mest), Romunija 34. Sledila je še razdelitev daril, na kar je uspela balkanijada zaključena. Bo-jan. Ženske atletske tekme Zagreb : Belgrad V nedeljo so bile v Belgradu atletske tekme med zagrebško in belgrajsko podzvezino reprezentanco. Zmagale 60 Zagrebčanke, pri katerih je nastopila tudi članica SK Planine (Ljubljana) gdč. Schweigerjeva. Rezultati 37.34 točk Doseženi so bili tile rezultati: Tek na 100 m: 1. Miloševič (B) 14.4 sek., 2. Schweiger (Z) 14.6, 3. Mladenovič (B) 14.6, 4. Mihok (Z) 14 8. Met krogle: 1. Neferovič (Z) 10.36 m, 2. Lovše (Z) 9.38 m, 3, Djordjevič (B) 8.40 f, 4. Cvijič (B) 7.92 m Skok v višino: 1. Neferovič (Z) 1.31 m, 2. Cim-perman (Z) 1 26 m, 3. Stanojevič (B) 1.21 m, 4. Mladenovič 1.21 m. Met diska: 1. Neferovič (Z) 33.73 m, 2. Mihok (Z) 27.98 m, 3 Boič (B) 23.17 m, 4. Rakič (B) 22.75 m. Skok v daljavo: 1. Karpati (B) 4.57 m, 2. Miloševič (B)) 4.25 m, 3. Cimperman (Z) 4.14 m, 4. Schweiger (Z) 4.07 m. Štafeta 4X100 m: 1. Belgrad 58.7 sek., 2. Zagreb 58.8 sek. , Rezultati bi bili prav gotovo neprimerno boljši, če ne bi deževalo tekom tekmovanja, tako da so tekale in skakale atekmovalke po lužah, ki eo stale po tekmovališču. Zmagala je zagrebška reprezentanca z naskokom treh točk. V Helsinkih so še vedno optimisti Poročevilski urad organizacijskega odbora za XII. olimpijske igre leta 1910 je razposlal v zadnjem času tole okrožnico: »Mesto Helsinki je dalo zopet večjo vsoto denarja (3 milij. finskih mark) na razpolago za nadaljevanje del pri olimpijskih zgradbah. Dela se z vso paro naprej in se lahko računa, da se bodo vse priprave dobro zaključile. Različni športni prostori so že takorekoč gotovi. Sicer še manjkajo ogrevalne naprave pri plavalnem bazenu, toda, ker je v Helsinkih meseca julija gorko, bomo brez tega tudi shajali. Dela se tudi s polno paro na tem, da bodo vsi gostje in tekmovalci kar najbolj gostoljubno sprejeti. Pripravljalni odbor ne misli prav nič na to, da bi 5 pripravami za olimpijske igre prekinil. Zveza slovenskih skavtov Preteklo nedeljo je bil v salezijanskem Mladinskem domu na Kodeljevem ustanovni občni zbor »Zveze slovenskih skavtov«. Občni zbor je začel g. Bevc Emil, pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnike in številne starše. Ob tej priliki je bilo tudi prebrano pismo g. bana dr. Marka Natlačena, ki ga je poslal ustanovnemu občnemu zboru. V daljšem nagovoru je g. Bevc točno utemeljil, čemu se'je ustanovila zveza in kakšne cilje ima v bodočnosti. Iz njegovega govora povzamemo samo nekaj misli, ki se nam zdijo, da so važne. Skavtska organizacija je po svoji ideologiji indi-ferentna ter kot taka dostopna vsakomur,. Vsak pravi vzgojitelj pa dobro ve, da organizacija, ki navaja svoje člane samo k naravi brez duhovne poglobitve, brez pravilnega tolmačenja- naravnih sil, ki jih uravnava edino Vsemogočni, napravi nepopolnega človeka ter kot takega vzgojenega samo enostransko. Današnji borbeni svet pa potrebuje mladih, krepkih, duhovno usmerjenih fantov, ne pa mlačnežev in indifirentistov. Iz prakse se dobro vidi, da ljudje najrazličnejših, oziroma nobene veroizpovedi in vseh svetovnih naziranj; ne morejo delati v eni organizaciji ter je zato razumljivo, da taka organizacija nima pokazati nobenega pozitivizma, kljub temu, da se skriva za najrazličnejšimi kulisami, kakršne pač zahteva vprizorjena igra. Svetovidova četa na Kodeljevem se je od svoje ustanovitve trudila, da čim tesnejše deluje na katoliški podlagi. Toda to delo je bilo zelo težko, kajti ljudje, ki so se najbolj trkali na prsa, češ, da so priznani vzgojitelji, so kodeljevškim skavtom na vsaki stopinji nasprotovali. Nadrejeni so vedno klicali vodje čete na odgovor, ki je imel potem posledico izključitev »zaradi nediscipline«. To so bile žrtve, ki so se borile za prave ideale. Prav tako je bila tudi četa pred leti ukinjena zaradi svojega »neskavtskega dela«. . Toda prišel je dan, ko je vstala. Ti kodeljevški skavti so danes dali trdni temelj ustanovljeni »Zvezi slovenskih skavtov«. Njihovi pravi nauki pa- se bodo razširili v najkrajšem času vsepovsodi po naši slovenski domovini. Kako se bo organizacija razširila vsepovsodi, se že vidi iz tega, ko so bili že na ustanovnem občnem zboru zastopani ljubljanski okraji, kjer hočejo ustanoviti v najkrajšem času čete. Izvajanja govornika so navzočnl, zlasti 6tarši, burno odobravali in obljubili najtesnejše sodelovanje z novoustanovljeno organizacijo. Sledilo je kratko tolmačenje pravil. Prečitan je bil tudi dopis, s katerim je oblast potrdila organizacijo ZSS. Za tem so bile volitve. Odbor, ki je bil predlagan, je bil enoglasno sprejet od vsega občnega zbora. Z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog, da se imenuje za duhovnega vodjo zveze g. ravnatelj dr. Alojzij Tome, ki je v svojih besedah, naslovljenih na vse navzoče, izjavil, da bo kot duhovnik gledal, da bo nova organizacija delala tako, da bodo i? nje izšli res katoliško vzgojeni fantje, ki bodo ponos novi organizaciji. Ob tej priliki je obljubil tudi vso naklonjenost organizaciji. Navdušeno je bilo tudi sprejeto, da se pošljejo pozdravna pisma, ki bodo obenem izražala popolno vdanost, sledečim: Nj. Vel. kralju Petru II., prevzvišenemu knezoškofu dr. G. Rožmanu, slovenskemu voditelju dr. A. Korošcu, ministru dr. M. Kreku, g. banu dr. M. Natlačenu, g. županu dr. J. Adlešiču ter inšpektorju salezijanske družbe g. I. Španu. S tem je bil občni zbor zaključen. Iskreno želimo, da bi se nova organizacija razvila vsepovsod ter da bi zajela našo mladino, ki je tako potrebna v današnjih dneh duhovne usmerjenosti ter obenem poštene zabave. Vsega tega bodo pa deležni v »Zvezi slovenskih skavtov«, ki bo vedno ostala pod strogim duhovnim nadzorstvom. Straža ob Visli 20. občni zbor Združenja gledaliških igralcev v LJubljani V nedeljo, dne 8. oktobra je bil v operi občni, zbor Združenja gledaliških igralcev, ki so se ga udeležili člani drame, opere in baleta. Predsednik L. Drenovec je v kratkih in jedrnatih besedah orisal pomembnost stanovske organizacije, ki je v teku 20 let dosegla veliko v prid svojih članov. Zagotovila jim je različne pravice, izposlovala razne ugodnosti in se je borila in se bori za boljšo socialno in umetniško bodočnost. Predsedniki organizacije so bili v teh letih: Rado Pregarc, Julij Betetto, prof. Osip Šest, Vekoslav Janko in Lojze Drenovec. V pregledu čez 20 let srečamo največkrat imena odbornikov: tajnika Jermana, blagajnika Mencina in Neffata. Člani organizacije vedo, kako veliko delo požrtvovalnosti in kolegialnosti je opravil v letih, odkar je bil funkcionar pri "Združenju, Lojze Drenovec in glavni sadovi dela in največji uspehi, ki jih je doseglo Združenje, so plodovi njegovega prizadevanja. Inteligentni in neumorni organizator uživa velik ugled tudi pri tovariših centrale v Belgradu kakor v Zagrebu in vseh sekcijah v drugih mestih. Poročilo tajnika Jermana je podalo natančen pregled o delovanju in uspehih odbora ter o tekočih, še neizpeljanih zadevah. Sledilo je poročilo blagajnika Mencina, ki je poročal o dobro stoječem finančnem stanju blagajne in o naraščajočem premoženju organizacije. Poročila preglednikov so javila brezhibno stanje knjig. Sledile so volitve novega odbora, ki so se vršile na izrecno predsednikovo željo tajno, z glasovanjem z listki. Stari odbor je bil soglasno izvoljen. S tem je bila izrečena zaupnica odboru, ki je izpeljal v teku let, odkar stoji na čelu organizacije, mnogo uspešnih dejanj v dobrobit članstvu. Debate o slučajnostih so se udeležili: dr. Švara, Valo Bratina, Debevec, dr. Kreft in dtugi. Razpravljali so o penzijskem skladu, ki zagotavlja neprevedenim članom penzijo, o podpornem skladu in projektu gledališkega zakona, ki ga še po 20 letih nimamo in ki naj bi Uredil gledališke razmere. Po zgledu drugih držav, kjer se točno zavedajo važnosti te kulturne ustanove, naj bi tudi mi dobili gledališki zakon. Ta naj bi ugotovil število službenih let in penzije nu nekoliko drugi osnovi, kot jo imamo sedaj, revidiral vprašanje razvrstitve prevedenih članov in še druga, za obstoj gledališča važna vprašanja. Kakor je pokazal letošnji občni zbor v primeri z lanskim že bolj urejene razmere, ki so nastale po prizadevanju odbora, tako gleda članstvo z zaupanjem v bodočnost, ki bo gotovo pokazala nove uspehe te nad vse koristne stanovske organizacije. Brzoturnir za prvenstvo osrednjega šahovskega kluba Ljubljanski šahisti so že začeli jesensko šahovsko sezono. Jutri, v petek bo brzoturnir za prvenstvo Ljubljane, na katerem bo sodelovalo ■ 14 najmočnejših ljubljanskih šahistov. Oba glavna ljubljanska Šahovska kluba. Osrednji šahovski klub in Ljubljanski šahovski klub, bosta dala za ta turnir po šest svojih najboljših igralcev, dva pa bodo izbrali iz neorganiziranih šahistov. Da bi našel šestorico igralcev, ki bodo.zastopali klub na tem turnirju, je Osrednji šahovski klub priredil v torek zVečer v Zvezdi brzoturnir svojih igralcev, ki še ga je udeležilo 17 klubovnih članov. Turnir je dal naslednji rezultat; 1. šorli 14 točk, 2. Požar 13 točk, 3. in 4. mesto si delita šiška in Puc z j2 . točkami, 5. in 6, mesto pa si delita Ilren in mojster Furluni z 11 točkami. — Ta šeštorica igralcev se je kvalificirala za brzoturnir, ki bo odločil o prvaku Ljubljane. Naslednja mesta so zasedli: 7. Pintarič z 10 in pol, 8. Uršič z 8, deveto, deseto in enajsto mesto pa si dele s 7 točkami Jakulin, Grmek in Ka-večič, 12. mesto je zasedel Kumelj s 5 in pol točke. Turnir je pokazal velik napredek vseh klubovih igralcev. S suvereno gotovostjo se je na njem ponovno utrdil znani igralec Šorli Jože, ki je ponovno dokazal, da je eden izmed najboljših slovenskih brzoturnirskih igralcev. Presenetil pa je neuspeh mojstra Furlanija, ki je zasedel šele šesto mesto, in se tako komaj plasiral za prvenstveni brzoturnir. Trbovlje Za otvoritev šole na Vodah. Stariši nas prosijo, da se zavzamemo za to, da bi se enkrat začel pouk na vodenski šoli in ne pustilo malomarno čakati 1200 otrok na cesti. Šolsko vodstvo in županstvo izjavljata sicer, da sta nekaj storila. Drugi so pa zopet na banovini zvedeli, da se domači krajevni činitelji malo resno zavzemajo za izpraznitev šolskih prostorov. Kar so drugod dosegli, bi bilo tudi v Trbovljah mogoče. Prva občinska seja v novem občinskem domu je 6edaj napovedana za prihodnjo nedeljo ob devetih. Enkrat je že bila odpovedana, ker še ni bilo poslopje dogotovljeno. Na dnevnem redu je otvoritev seje in nič drugega. Vendar je ta otvoritev seje tako važna, da pravi predsednik občine, da se je naj odborniki zanesljivo udeleže. Ce je pa kateri po službi nujno zadržan, naj le pride, bo pa občina plačala prizadeto izgubo na zaslužku. S tem dnem se menda začne tudi ura-dovanje občine v novem poslopju. Ne hodite blizu krajem in poslopjem, katere ima vojaštvo zasedene ali zastražene. Je strogo prepovedano. Sadjarska podružnica ima prihodnjo nedeljo ob osmih predavanje v trboveljski šoli. Nato bo tudi razgovor o prodaji sadja in drugih gospodarskih ukrepih koristnih za posestnike. Razstreljeno bojno letalo pri Saarbriickena Vilno Litva je od leta 1920 država brez glavnega mesta Tudi tla trem majhnim silam baltske zveze — Litvi, Letonski in Estonski — ki jim jih je postavil versajski mir, se v vrvežu mednarodnih dogodkov majejo. Vojaški dogodki v vzhodni Evropi za nje niso brez pomena. Munters, litvanski zunanji minister, se s skrbjo vprašuje, ali je igral na pravo karto. Njegov estonski kolega Selter se pogaja z Moskvo. I11 Litva, ki leži najbolj južno vseh teh treh držav in je bila torej sovjetskim željam po dohodu na Vzhodno morje navidez bolj odmaknjena kot njeni dve severni sosedi, si je dalj časa skušala na lastno pest obvarovati svoj obstoj in svojo politično samostojnost. Litva si je pred dobrini letom dni s prostovoljnim odstopom Memela hotela kupiti naklonjenost Nemčije. Ali so morda v Kovnu že takrat računali, da bi mogli z nemško pomočjo dobiti Vilno nazaj? Litvanska vlada danes s skrbjo gleda proti Kremlju, kajti nad Vilno že cel teden plapola rdeča zastava... Zastopniki vlade so bili poklicani v Moskvo in pogajanja so se začela. Litva se je začela »pogajati« s sovjetsko Rusijo. Versajski mir je Vilno obljubil Litvi in mlada republika si je v tem mestu, ki je bilo največje na njenem ozemlju, že uredila sedež svoje vlade. Toda ne za dolgo, L. 1920 so vdrle poljske čete pod poveljstvom generala Zeligovvskega. Vilna z neposredno okolico je postala poljska. Litva je s Poljsko prekinila diplomatske stike in protestirala v Ženevi. Svet Zveze narodov je nič manj kot 18 sej posvetil poljsko-litvanskemu sporu, glavna skupščina ZN se je dvakrat pečala s tem vpra-šnnjem, mednarodno razsodišče v Haagu je predlagalo svoja »mnenja« ... Ostalo pa je pri starem, »status quo«. Vilna je ostala poljska. Toda med Litvi in Poljsko ni bilo meje, ampak samo demarkacijska črta. Železniški in cestni promet med obema državama je bil prekinjen, noben vlak ni peljal iz ene države v drugo. Preko te deniarkacijske črte se je prišlo samo peš. Znosno stanje »modus vivendi«, ki je nastalo po sili življenja in je bilo v veliki meri delo ZN, pravne ostrine, ki je vladala med obema državama z nepriznanimi mejami, ni oblažilo. Še 1. 1935 je moral francoski filmski operater Zweig, ki je zbiral filmska poročila o političnih nasprotjih vzhodne Evrope, z vsemi svojimi aparati in kovčegi poljsko-litvansko mejo prekoračiti peš. Čez cesto je ležal debel hlod, pred katerim se je moral z obeh strani vsak avto ustaviti. Toda Litva se Vilni ni odpovedala. Prenesla je sedež svoje vlade v Kovno (Kaunas), v vseh litvanskih zemljevidih, učbenikih in državnih almanahih je bila Vilna označena kot litvansko glavno mesto in ministrstva so imela na svojih uradnih tiskovinah glavo: »Glavno mesto Vilna — začasni sedež vlade Kovno.« Medtem pa se je položaj v Evropi nevzdržno razvijal naprej. V Nemčiji je prišel do oblasti narodni socializem. V Kovnu skrb in zadrega: ali naj Litva stopi v dobre razmerje do nemške države, to pomeni, da se odpoveduje Memelu, edinemu pristanišču države, da bi morda pod nemškim varstvom mogla vkorakati v Vilno? Ali pa naj stopi v zvezo s Poljsko, se odpove Vilni in si tako s poljsko pomočjo obdrži Memel? Nem-ško-poljska prijateljska pogodba 1. 1934 začasno prekriža vse take račune, nenapadalna pogodba s sovjetsko Rusijo daje le nepopolno varnost. Litva, revna dežela z dva milijona prebivalcev, žoga med samimi močnejšimi sosedi, čaka, kako se bodo razmere razvijale, ker je preslabotna, da bi sama kaj posegla vmes. Končno zbliževanje s Poljsko vprašanje Vilne postavi nekoliko v ozadje. Toda poljskemu zunanjemu ministru Becku se nikdar ni posrečilo, da bi od Litve dosegel, da bi se javno Vilni od- Poljske čete, ko od hala jo !z Vsrš»v® povedala. Narodni socializem s svojimi zahtevami vznemirja Evropo. Spor za Vilno se znova odpre. Toda Litva se ji ne odpove... Simbolični obred, ki se je začel pred 20 leti in se ponavlja vsak večer ostane: v Kovnu, v mestnem parku, pred spomenikom padlim junakom, vsak večer prikoraka četica litvanskih vojnih invalidov in prižge ogenj, ki tako gori celo noč v spomin na Vilno, izgubljeno glavno mesto države. Ko so L 1920 prvič prižgali ta ogenj, je polkovnik Woltas dejal: »Naj gre luč tega plamena do Vilne, naj reče našim bratom v Vilni, da jih nikdar ne bomo pozabili.« — In tudi danes še vsak večer gori v Kovnu ta ogenj in sveti do Vilne..., nikdar pozabljene. Vilna je pod poljsko oblastjo zelo napredovala. Danes ima blizu 200.000 prebivalcev. Na de želi okrog nje vsekakor prevladuje litvanski jezik. Ali pa je to zadosten dokaz, da bi Stalin dal Vilno Litvi? V Kovnu so pripravljeni dati za Vilno nekaj svoje samostojnosti — tiste samostojnosti, ki je danes bolj kot kdajkoli prej itak ogrožena. V tej igri za Vilno Nemčija danes ni več. Tudi Poljska ni več zraven. In v Kovnu upajo, da bodo do takrat, ko bi Poljska spet mogla zavzeti svoje mesto v vzhodni Evropi, vprašanje Vilne uredili s Stalinom, da vlada ne bi več govorila iz Kovna za Vilno, ampak bi bila dejansko in pravno v glavnem mestu Litve — v Vilni. Lov na brezpravne Moskovski radio poroča v poslednjih časih o načinu, kako je bilo »osvobojenje« beloruskih pokrajin Poljske izvedeno. Posebno natančno je opisan lov na poljske uradnike, veleposestnike in častnike. Na vse te osebe so uprizorili zares pravi zverinski lov. Mnoge so naravnost klali in pokluli, druge so pometali v ječo. Poročilo radia iz okolice Tarnopola prišteva k »sovražnikom ljudstva«, s katerimi da so dokončno pospravili, tudi jezuite. Mnogi jezuiti so se baje poskrili, »hrabra« rdeča armada pa je vse poiskala v n jih skrivališčih in jih je izročila »njihovi zasluženi usodi«. Drugih podrobnosti radio ni poročal. Toda ta vest popolnoma zadošča, da vemo, da se je zgodilo najhujše. Ker je v tarnopolski okolici le malo jezuitov, smemo domnevati, da so s tem imenom mišljeni splošno katoliški duhovniki. Jesenice Občni zbor Triglavskega okrožja je bil v nedeljo, 10. oktobra, dopoldne v Krekovem domu, na katerem so bili zastopani skoraj vsi odseki okrožja. Pri volitvah je bil izvoljen in izpopolnjen odbor z br. Savinškom na čelu. — FO Jesenice pa je poročal v ponedeljek zvečer na svojem rednem letnem občnem zboru o delu v preteklem poslovnem letu. Številna udeležba članstva in živahno zanimanje vsega članstva je porok še lepših uspehov jeseniškega Fantovskega odseka. Izvoljen je bil odbor s predsednikom dr. Bergljem. — Občni zbor Krekovega prosvetnega društva bo v sredo, 18. oktobra, ob 8. zvečer v veliki dvorani Krekovega doma. Kino Krekov dom predvaja v četrtek, 12. okt., ob 8. zvečer odlični film, glasovito dramo »Domovina« v režiji slovitega profesorja C. Frolicha in po H. Sudermanovem romanu. V petek, 13. okt., ob 8. zvečer pa film po Jack Londonovem romanu »Beli volk«. V soboto, 14. okt., ob 4. pop, matineja. Cene znižane. Predvaja se »Beli volk«, zvečer ob 8. pa film »Domovina«. Za dodatek dva odlična tednika. Kranj Sestanek JRZ in MJRZ v Naklem. JRZ in MJRZ sta postali v zadnjem času v kranjskem okraju zelo aktivni. Skupno prirejata poučne sestanke po vseh občinah. Včeraj je bil tak sestanek tudi v Naklem. Udeležba je bila primeroma zelo velika, čeprav veliko fantov in mož ni doma. Na sestanku je poročal o političnem položaju dr. Ant. Megušar iz Kranja. Za mladino je imel kratek govor akademik Ciril Murnik. Udeleženci so s pozornostjo sledili izvajanjem govornikov in pokazali, da je tudi občina Naklo vsa v Koroščevem taboru in da svojemu voditelju popolnoma zaupa. S sodišča. Na lastno prošnjo je upokojen H8-nigman Josip, višji pis. oficial VII. položajne skupine pri okrajnem sodišču v Kranju. Sv. Lovrenc na Dravskem polju Pogorela je v Apačah št. 80 domačija posest niče Marije Valentan, matere 5 malih otrok, kn-tere mož je v Nemčiji. Požar je nastal v jutranjih urah ter je revni družini upepelil hišo in gospodarsko poslopje. Tudi pri nas so bilo še lastovke, namreč pretekli teden, v torek, dne 3. oktobra! To poročamo z ozirom na tozadevno poročilo v nedeljskem »Slovencu« iz št. Lovrenca na Dolenjskem. V deževnem popoldnevu so jih' priletele velike jate, gotovo preko 100 in prenočile v župnišču. Še celo drugi torek, 10. oktobra, smo jih videli zjutraj nuiuu 30, kako »e letale uuu istim inesiuiu. Dunatski mednarodni fesensht vclcscjcm se bo vršil od 15. do 2i odnosno 23. oktobra 1939. Jugoslovanski obiskovalci dobijo brezplačen vizum za Nemčijo proti izkazu sejemske legitimacije. Znaten popust na železnicah. MAtI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. UESEi Najugodnejši nakup moSklb oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. mmsii Postrežnica Išče zaposlenja od 10 ure dalje. Poizve se: Vod-matska 15. (a Sluibodobe I Krojačica-začetnica želi mesta. Nastop 15. oktobra. Naslov: Anica Stus, Pilštanj. (a) Gospodična ljubiteljica otrok, zna vse šivati, Išče mesta kot pomoč gospodinji. Ponudbe na upravo pod »Vestna«. 16.134. (a Mlad trgovski pomočnik priden in pošten, želi premenitl službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vsestransko verzi-ran« 16170. (a Trgovski sotrudnik vajen engros ln detajla, star 19 let, pošten, marljiv, želi službo. Gro tudi k avtomobilu. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pomoči potreben« 15999. Zaslužek Privatnikom, restavracijam* kavarnam se priporoča šivilja za likanje in krpanje perila Sn oblek. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Soliden zaslužek« 16.287. (a Starejšo žensko za vsa gospodinjska dela sprejmem. Završki, Vižmarje 142. pod klancem, Št. Vid nad Ljubljano, b Kmečko dekle staro od 14—16 let, takoj sprejmem za v Kranj. -Poizve se v »Medarnl«, Ljubljana, židovska ulica 6. (b Mladega vrtnarja pridnega in vestnega, za stalno sprejme trgovska vrtnarija. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vrtnar« 16.320. (b Elektromonter s prakso se sprejme v službo pri mestnem električnem podjetju v Mariboru. - Interesenti naj vložijo prošnje do dne 16. oktobra t. I. (b Pouk n Citre poučuje temeljito E. Mesgolits Jurčičev trg 2/III. (u Kupimo Otroški voziček športni, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kupim« 16.269. (k Suhe gobe nudite takoj povzorčeno z navedbo količine tvrdkl Artur Nachbar, Radeče. Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica fit.8 Kopirni stroj rabljen, za obdelavo do 1 m dolgih lesenih komadov, kupi železarna Muta, Muta ob Dravi, k Kupujte pri naših inserentih! Objave Gospodični nudim stanovanje in dobro hrano sredi mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.294. (s V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe: Center 15.804 Dober plačnik 15.194 Gotovina ali dogovor 450.000 Osamljena Predmestje 15.805 Razvedrilo 53 Zanesljiv 15.891 v najbolj razširjenem dnevniku imajo največji uspeh! Zato oglašujte v ,.SLOVENCU"! Otroški kotiček Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec— Ljubljana — Kodeljevo, Povšetova 47, tel. 26-91. Blago za zimske suknje kamgarni, športni ševioti za fine obleke RJI »PRI ŠKOFU« □UBLJflM Lingarjeva ulica Pred škofijo 3 Solidna postrežba 1 SLON SAMBO (85) »Pojdita dol in naj vama dajo primerno obleko,« je rekel kapitan in jima je izročil dva listka. Fantoma je bilo to prav. Za en listek sta prejela pravšno obleko, a čevlji so jima bili vsi preveliki. Na drugem listku. je bilo nekaj za staro damo, ki je sedela na krovu in si radovedno ogledovala oba tička. Več novih štedilnikov solidno Izdelanih, naprodaj. — Vprašati: Gllnce, Cesta I, št. 6, Ljubljana. Prima orehi tanke lupine, 50 kg 240 din; jedrca 10 kg 185 din, Ia. suhe češplje, zaboji 10 kg 58 din, vreče 50 kg 210 din, tranko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1 Računske stroje popravlja specialna mehanična delavnica RADIOVAL = Ljubljana Dalmatinova ulica 13. telefon 33-63. (86) Prebrala je listek in je obema povedala, da bo zanju skrbela in da bosta skoraj prestopila na drugo ladjo. Potem je šla za hip stran in je pustila ondi svoje potovalno ogrinjalo. Jan in Filip sta se hkrati zavila vanj, le glavi z velikimi uhlji sta moleli ven. Javanski strežnik se ju je tako prestrašil, da je spustil pla-denj s posodjem vred na tla. Zahtevajte povsod »SLOVENCA" ZAHVALA Globoko nas je ganila prisrčnost in ljubezen, katero eo nam izkazali sorodniki, prijatelji in znanci, ko nas je zapustil naš nepozabni oče, brat, stric, gospod VINKO KUKOVEC Zahvaljujemo se vsem, ki so v teh težkih dneh čutili z nami, nas tolažili ter darovali številne vence in šopke, da počastijo spomin našega dragega pokojnika. Prav posebno smo dolžni zalivalo prečastiti duhovščini za spremstvo, predsedniku mestne občine g. dr. Voršiču, podpredsedniku obrtnega društva g. Lečniku ter zastopniku celjske posojilnice g. dr. Juru Hrašovcu za njihove poslovilne besede, celjskemu pevskemu društvu in pevskemu društvu »Oljki« za v srce segajoči ža-lostinki ter gasilski četi Gaberje za .častno spremstvo. Iskrena hvala vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Zavest, da ste čutili z nami, nam je ob bridki izgubi v veliko uieho. Zato vsem, prav vsem prisrčna zahvala. Celje, dne 11. oktobra 1939. Slavko, Marica, Zlatka, otroci. — Rodbini dr. Vekoslava Kukovca in Franca Kukovca, brata. — Josipi na Preac, sestra Arnold Fredericks; 4 Svetlobni znaki Detektivski rom»n. — Priredil Fr. Kolenc. Tujec je spoznal njeno namero. Naglo je dvignil roko in na rllani se je pokazala pečatna plošča na znotraj obrnjenega prstana. Tujec je s prstana pogledal ženo in ji je močno zrl v oči. »Gospa Duvall, mislim, rla smete imeti zaupanje do mene,c je dejal s pomembnim smehljajem. Gracija je takoj spoznala prstan. Pravtak je bil kakor oni, ki ga je sama nosila v Parizu, ko je po naročilu policijskega šefa, gosp. Lefevra vršila ona znamenita izsledovanja za slonokoščeno tobačnico. Dobri stari Lefevre^ je njen in Richardov skupni prijatelji Tega človeka je on poslal! »Prosim, hodite noter,« je dejala pomirjeno in je šla naprej v knjižnico. Tujec je nekaj besed povedal šoferju in 5e sledil dami. Komaj sta prišla v sobo, ki je ila polna knjig, ko je iz žepa izvlekel zapečateno pismo. »Gospa Duvall,« je rekel s poudarkom, »g. Lefevre je svojemu zastopniku v Washing-tonu brzojavil, kar je zapisano v tem pismu. Nemudoma bi ga moral izročiti vašemu možu. Ako pa bi njega ne dobil, ga naj predam vam. Dovolite, gospa!« Priklonil se je in izročil ženi kuverto. Gracija je strgala trdi pečat, ki jo je zapiral, izvlekla iz njega košček kartona in je naglo prečkala sporočilo. Poslal ga je gospod Lefevre: Dragi Duvall! Ko sva bila zadnjič skupni- ste obljubili da me obiščete, ako bi Vas kdaj po- t treboval. Sedaj Vas nujno rabim, dragi prijatelji Pridita takoj oba, Vi in Vaša draga žena! Lefevre. Gracija je pogledala moža, ki je stal pred njo. To je na vsak način zelo važno poročilo. Gracija je vedela: ako bi bil Richard doma, bi na teh nekaj vrst takoj odpotoval, ker vendar Lefčvru se imata zahvaliti za svojo srečo. Živo se je še spominjala na poroko, pri kateri je bil ljubki stari Francoz priča. Mislila je na poslovilno pojedino pri policijskem šefu in na krasno darilo, ki ji ga je stari gospod izročil pri tej priliki. Jasno je, da Lefevre nujno želi videti Richarda in tudi njo. Vsilila se ji je misel — zakaj bi ne potovala k njemu? Res, da je Richard njej zaupal urejevanje gospodarskih zadev — Gracija pa je vedela, da bo šlo vse v redu, če je tudi nekaj časa ne bo doma. Oskrbnik Hendrickes je dober in zmožen človek, ki so mu njune koristi pri srcu. Gracija mu lahko mirno prepusti posestvo. K temu se je pridružila še ena misel, ki jo je popolnoma premagala: preseneti Richarda na ladji, ki gre jutri. Kako se bo čudil, ako jo zagleda, kako prijetno hodi po krovu! Gracija se je začudila, da se že prej ni ukoreninila v njej ta misel, da bi ga spremljala. Obrnila se je k selu, ki je stojč pričakoval njene odločitve. »Ali veste, kaj stoji v tem pismu?« »Da, gospa,« jc odgovoril z lahkim priklonom, »s tajno pisavo so nam brzojavili.« »O polnoči gre vlak in jutri zjutraj ladja?« »Da, gospa.« »Ali me lahko peljete na vašem vozu v Washington?« »Gospa, 7. velikim veseljem.« Zadovoljno se je smejal. »Dobro je. Gospod Duvall je v New Yor-ku. Jaz mu bom nesla sporočilo. Počakajte tukaj, prosim, da pripravim vse potrebno in dam služinčadi naročila«. V teku pol ure je vse uredila. Oskrbnik Henricks je dobil navodila z ozirom na posestvo, potrebni denar in tako dalje, in ob desetih, prav ko so pustili potnike k newyor-škemu vlaku s spalnim vozom, je Gracija kupila vozni listek. Uslužni Francoz ji je bil v vsem na pomoč in ji je želel srečno pot, ko ji je pomogel na vlak. Gracija se je takoj podala na svoj prostor, ulegla se je in listala v nekem časopisu. Predstavila si je Richardovo začudenje in radost, ko se drugo jutro srečata. Sedaj je bila že gotova, tla se medeni tedni ne pretr-gajo. _ _ Pozneje je zaspala in sanjalo se ji je, da 7. Richardom drvita na velikem rdečem potniškem avtu proti Parizu. Drugo jutro je na kolodvoru naglo zajtr-kovala in je z vozom hitela v potniško pisarno, kjer si je že lahko zagotovila kabino. Potem je šla v banko, kjer so jo dobro poznali in se je preskrbela s potrebnim denarjem; nato se je 7. vozom podala v pristanišče. Do odhoda je imela še pol ure. Gracija je hitela v kabino in si je prizadevala, da bi zakrila sledove nočne vožnje. Sveža je hotela biti, ko se srečata z Richardom. Parnik še niti ni zapustil pristanišča, ko je bila žena že na krovu in je začela iskati moža. Vedela ie, da bo to v tem vrvenju precej dolgo trpelo. Eno uro ga je že iskala in je biia nekoliko presenečena, ko je dognala, da ga nikjer ne vidi. čez eno uro se je presenečenje izpremenilo v strah. Poiskala je blagajnika, in ko je pregledala imenik potnikov, se je prepričala o nepričakovanem dejstvu: Richarda ni bilo na ladji! II. Ricliard Duvall je dospel v New York v četrtek krog pol dveh. Hodgman, Stapletonov tajnik, je brzojavno sporočil, kdaj prideta, in tako ju je čakal na postaji bankirjev voz. Čez četrt ure sta šla v Fifth Avenue po stopnicah Stapletonove palače. Duvell še nikdar ni bil v tem stanovanju. Ako je imel z bankirjem prej opravka, ga je ta čakal v pisarni, v Broa(lwayju. Sedaj pa ni imel časa opazovati razkošne oprave. Hodgman ga je takoj peljal v knjižnico in kmalu se je pojavil tudi Statpleton. V pozdrav je trdo stisnil Duvallu roko in je izrazil veselje, da je tako hitro prišel. Poznalo se je, da ga muči dušna bol. »Hodgman vam je povedal, gospod Duvall, zakaj sem izbral prav vas?« je vprašal in se usedel v usnjat naslonjač. »Da,« je prikimal Duvall. »Potem lahko razumete moje stanje.« Za nekaj čusa je umolknil in žalostno zrl predse. »Gotovo.« »Za vraga! Ne bi žaloval, ako bi mi ukradli vse, kar imam... denar, vrednostne papirje ali kar koli, to bi zopet pridobil. Toda otroka! Kajne, uvidite, kako pomemben je bil vaš prihod? Javno ne morem postopati zoper te lopove. Ker bi usmrtili otroka. Ničesar ne morem storiti. Kar bomo delali, to moramo izvršiti tajno. Nikdo ne sme vedeti, da vi v moji zadevi delate. Niti slutiti ne sme nikdo, da potujete v Pariz; ste razumeli?« »Kako ne. Ti lopovi ne morejo trditi, da ste vi dali puriški policiji pooblastilo za izsle-dovnnje; to vas nič ne briga. Toda ako vi od svoje strani storite potrebne korake, da bi mi našli otroka, se mora to storiti brezpogojno tajno.« »Tako je. Veste torej, kaj vam je storiti?« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubijani: Jože Kramaric izdajatelj: inž. Jože Ssdj« brednik: Viktor Centi!