Leto ills.» štev, 102* V €el!*$» sobola due 3* sepiemfora 1921. Poštnlna plDtana u gotouini. ^^^ ^H ^0^^ ^b ^W fll^A ^H^ ^0^^ ^V^^^ ^^H Staue ceJoletno 12Ss^J"> ^-.>^ .-<<"." — Ocjlasi i,a vsuk nun vlšine stolpca 1 K2 ^w.a mod tekstom, osim'tnice in x&hvale K 150 — P© ^čTzna šfevtlka statte K l«2O vsafc toreRt četrtett In soboto. (Jreüii&slvo Stroisniajcrjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 55. Upravntšlvo Strossmajcrjeva ul. 5t. 1. prUlicje. Telefon St. 65 Račui] kr. poStnega čekovnega urada St. 10.066. Demokratnko delo za. invalide. (lz govorov ministra dr. Kukovca na de- mokratskih shodih v Sloveiiiü nies. avg.) Cc jc naiod in državo smatrati za nek« družbi). ki daje in jcnilje, ie jasno. da njeni družabiiiki stnojo radmati, da boda imeli v ti drnžbi veljavo, čc v zadostni meri investirajo. vlagajo svoj trud v sku- pno podjetje. (ilede invalidstva in Prc- skrbe vojnih vdov in sirot. kterim narod tlolguje svojo svobodo. smatram sc jaz opravičenim povdarjati, da sein vlozil innogo svojega truda v ta del upravc in da jc ta tnul v clobro upisaii obencni de- mokratski stranki in ino.ii ož.ii domačiji slovenski. V narodni skupšeini scm razvil s po- drohniini stvarnimi nodatki program svojega dcla za invalicLstvo in kar jc z istim v zvezi in sun dobil, na kar bom ziuiraj ponoscii, od zastopnikov naroda veliko priznauj<_\ Kar na oiieni niesni ni bilo prirncrno povdarjati, morani obraxlo- /iti, ko polag:im kot demokrat.ski polilik demokratski stranki račun o svojeni delu. Ni bilo vsem prizadetim nrijctno, da ima Slovenec na skrbi invalid.sko vprašanje. Po pravici so smatrali invalidi. ki so po vocini Srbi, to zadevo za svojo. v krero so jim naj lie bi mešal. kdor za njo nc more imcti dovolj razuinevania. OdloOe- vati ob delitvi podpor jc samoob.scbi de- likatna stvar, ki zahtcva mnogo takta, potrpcžljivusti in ravriodušnosti. Zaradi ogromne potrcbe in pičlih sredstev, še bolj pa zaradi pomanjkljivosti upravc je bilo in jo sc ogromno liezadovoljstvo. Ni- kjcr tudi ni toliko občutljivosti hi razdra- ženosti, kakor pri nesrečnih oscbah, ki so navezane na podporo. Moj trud kot mini- stra socijalne politikc ni šel le na raeim časa in dcla, ampak moram reči, da v o- bilni ineri na račun živcev. Cc so mi rnoji prijatelji povdarjali, da je nohvaležno opravljati ta trud, izposta- vljati sc tolikim politienim in osebnhn splctkam, seni moral priznavati ujih sta- lišee, vendar scm sc pa zavedal bas" pri tein poslu, da sem kot človek in strankar in kot Slovenec i\\ žrtvoval in investiral za našo skupno štvar in izpolnjeval veli- ko dolžnost. Ko sem bil v položaju v svo- iem poslu videti zanesljive statistics po- datke o številu onih, ki so v najtežjih ra- zmerah vse dali za nas narod. n. pr. av- Stare slovenske pesmi. I. Dobrovoljke. To jc naslov morda najstareiše zbir- ke slovenskih pesmi, oziroma z nemškim napevom in sloven^kim besedilom, ki jo je izdal tedanji slov. skladatclj Josip Ha- siiik tcr ki je zanimala slov. glasbcuo ja- vnost. n^šn'k je zbirko izdal in založil leta 1854. Natis i2 kamnotiskarnice Jožefa Blaznika V Ljubliani. Zvezek obsega 24y k,onolo:sičn^m redu razvrščenih moških zborov in sjcer. I. »Zvezdam«, ima staroncmški napov in datum pod besedilom zadnje kiticc. »April 1836«. Kdo je bil prevajateli besedila, zbirka nc pove. 2. »Slovo prijatelc«. Na- ¦Pcv koroški. Juli 1837, 3. »Nesrečnik«. Napev Stajcrski. Mare 1839. 4. «Napitni- ca«. Napcv nemški. Januar 1839. Nave- dene pesmi so pozabljene; pae ,)a ju šc v Ijudstvu razširjena: 5. »Svetianžcvcc«. Napev nemški. 15. ianuar 1841. Prvi del pojeta »Dva«, drugej?a^pa »Vsi«, Ic ta refren: »Pimo Svetjanževca, Da bo prav srečno« itd. 6. »Prijatclu«. Napev liemSH. II. novemb- 1842. 7. »Tičica-vjcta«. Na- pev Hašnikov. 14. juni 1843., dancs že ne- znana. 8. »Odglasi«. Napev Pirkmajerjcv. 21. sept. 1843. 9. »Samstvo«. Napev Oo- (cntično številko 15.000 za narod ustrc- ljcnili. obcšenili, pobitili civilnili oscb, ined tcini 3000 žen, kterih deca mi jc liila v skrb izroccna. in 19.000 v vo.iuih tabo- rili intcrniranili in nnirlili iniicenikov, s\ otnikov naroda, bil scm si v swsti. da s svojiin uctudi nehvalcžnim dclom od- dolžujom sebe, straiiko in slovonsko plc- mc. Ko jc po sprcjetju ustava bilo :Kaj jc najboljše«, Napev nemški. 2. oktober IS45. Tudi navedenih nisem nikjer slišal. 12- «Spomladanska«. Napev koroški. 21. maj 1846. Posen jc šc bila v Majccnovi šol. pesmarici ter se je dosti pela v o- snovnih Solah ter začenia: »Stvarnica je spala, pa zopet je vstala, in prišla je zala pa ljuba spomlad«. 13. »Nesreča«. Napes nemški. 23. oktober 1846. 14. »Zima«. Na- pev Hašnikov. 5. januar 1847. in začne: »Nesrečna zima mrazi me itd.. iz ljudske Sole znan napcv. 15. »Rožmarin«. Napev Hašnikov. 20. febr. 1847. 16. »Pevec«. Napev Hašnikov. 1. mai 1847. 17. »Spre- memba«. Napcv Hašnikov. 10. maj 1847. 18- »Sanjac«. Napev štajerski pohorski. 16. junij i847t in konča z besedami: »Lju- bezniv Smarin križ, Scrčnost mi ti deliš, Vidim te, sanjam, Da straha ni več«. Re- sničnost besedila danCs bolj veija kot ne- kdaj. 19. »Pravičcn posum«. Napev lia- Snikov. 11. okt. 1848. 20. «VojaSka«. Na- pcv HaSnikov. 25. maTC 1849. \z uObc du- najskc revolucije. 21- »Osoda«. Napcv Hasnikov. 29. sept. 1849. 22. »Oblakam«. Brcz avtorja. 8. juni 1849. 23. »Blagor pesnika«. Napev Fr. Riharja. 4. nov. 1849. Pcta kitica se glasi: »Pel bom rad! Ce ovsenjak me le siti, Vrelic podaja mi piti, Bivam na slami V revtfemu hrami, Mo- dokazano Olanstvo v tcroristični or.^ani- zaciji in sokrivda pri atontatii- Socijalistička za.iednica .|usoslavi.ie- Pod tcm inicnoiu se iz jutfoslov. soc. dein. si ranke v Sloveniii, iz Koraocvc soc. dem. skupinc na Hrvatskom in iz Lapčc- vič-Topalovičcvc soc. dclavskc strankc v Srbiii ustanovi cnotna soeijalistična •stranka. ki'stejc v narodni skupščijii 12 poslaiiccv. V Klaviii odbor za dovrSonje priprav so izvoljcni r!. Kristan. Zv. Bcr- not, Rudolf (lolouli in 1. Tokan. f:. Krtsta- na zastopa«ccljski Fr. Koren. Intervcnci.ia male aiitantc zaradi Za- paduc Ogrske? Uunajsko in dnigo časo- pisje razširja vesti, da bo mala antanta z oboroženo silo posredovala za izrocitev Zapadnc Ojjrskc Avstriji. Te vesti dunaj- skih šmokov so Ic potoozne želic avstrij- skih vlastodrzeev. Mala antanta nima prav nobenega interesa na tern, žrtvovati lo encga svojega vojaka za boi z ogrski- mi bandami in za povečan.ie Avstrije- Slovaški vod.ia avtoiiomistov izjav- lja z ozirom na madžarsko protidržavno agitacijo v listn »Slovak«, da Slovaki we bodo zahtevali več avtonomije. ker jc ta zaiitcva lo voda na madžarski inlin. Kcdaj bodo naši klcrikalci spoznali, da ic njihov scparatizom voda na nilin nemškutar- sko-komunističnili protidržavnih clemcn- tov v Sloveniii?! Radi avstri.isko-madžarskcjia spora glede zapadnc Ogrske je odstopil ogrski ir.iin.sl.er za zunanio posle .y;rof Banfv. Kanu HabäOurgu ie švicarska zve- zna vlada podaljšala dovolicuje za biva- njc v Švici, ker pogajanja s špansko vla- do radi nasclitvc Karla tamkaj ;>c niso končana. Ljenin obupujc. Knski boljšoviški car Ljenin je pisal prijatcliu v Zenevi (v Svici) pismo, v katerem priznava. da je pogrcšil, ko je zidal vsc svoic delo na razredno zavednost proletarijatn. Čuti, da se moč njegove stranke manjša od due do due in da troba iskati komoromisov z druRimi socijalističnimi strankami. Celjske ttaviee. Minister g. dr. V. Kukovec je včeraj 2. tin. prispel v Celjc, odkoder se je pa že zvečer zopet odpeljal v Ljubljanu k otvo- ritvi Ijubljansk-ega sejma. Nov klerikalni list pod imcnoin »Sa- vinia« namerava — kakor čuiemo — za- rani le pičlo živeti, Moje bogastvö je peti. 24. »Golufija«. Napev Pohorski. 8. okt. 1849. Originelno besedilo opeva goljufijo, ki spremlja človeka od zibeljke do groba. Pesen konča s kitico: »Zato ic svet zo- pern Ic mi, üerdo ko golfava ludi, Kaj slabga človeku prodaja, Se plačat pa pre- več pusti.« II. Slovenska Gerlica. Venec slovenskih pesem na svitlo dan od slovenskega društva v Ljubliani. Prvi zvezek. Drugi natis. Natis iz kamno- tiskarnice Jožcfa Blaznika 1852. Po letnl- ci sodcč, je morda ,Slov. Gerlica' starejŠa od »Dobrovoljk«. Kajti gotovo ie prvi na- tis stareišega datuma. IzSIi so trije zvez- ki __ žal sem dobil Ic prvega v roke — in ima na koncu: «N. B. Trctjerospev so- stavni je v tretjem zvezku. Rihar.« Zbirka ima kot moto: »Slovenska gerlica v domačem logu milo poje, Pova- bi spevati drage brate, dragc sestre svo- je.« Drobtince. Venec ima 11 pesmi v klavirskom stavku eno- in dvoglasno in sicer: 1. »Slovencev narodna pescm.« Besede Blaž Potočnika. Napev stari. Jc to av- strijska ccsarska pescm in opeva avstr. cesarja Ferdinanda. 2. »Slovenski dun«. Po narodni slovanski pesmi. To je pesem »Hej Slovani«. öudim se, da !e bila izda- ccti izliajati v tiskarui g. A. Kodeia v Cc- lju. Ce bo stal na stališču državnc misli in državncga cdinstva, ga bonio kot so- bojevnika Ic pozdravl.iali. Apcl na ecljsko meščanstvo in okn. ličane. Prihodnji teden bodo g.n. odborns- W\ »Cclj. godbenega drustva« pobirali <\c- narne prispevkc ozir. cHinarin*». ki znaža lctiio 12 Din. in prosimo. da bi navzlic raznim narodnim davkom vendar obein- stvo zdatno podprlo to /a našc drii/abno in kulturno življcnjc silno potrebno drn- stvo. ker brez solidne financijclne podla- gc ne more dclati. Trcba kapitala. ki za- sigura vsaj eno lcto vnaprci drustvu \\\z. voj in obstoj. Ker se je društvo koj od početka postavilo na nevtraluo, nopoli- tičuo stališče, tako, da bo orkester vsem slojem iK» razpolago, upamo. da najdomo vscstransko podporo in da bo tako znat- no olajšano naše delo. Odbor - sebne varnosti prebivalstva ie, da pokli- cani činitelji izvrševanje i "^a sklepa brezobzirno zahtcva.io. Dekliška meščanska sola v Celju za- čne novo šolsko leto due 14. septembra 1921. Vpisovanje ueenk bo due 12. in 13. septembra dopoldne. V 1, razred se spre- jemajo učenk.% ki so dosegle 11. leto sta- rosti ter dovrsilc na Iiudski soli /, dobrim I'.spehoni 5. šolsko leto- Pouk na mestni gospodiniski šoli v Celju se prie'iie letos nekaj pozneje, ker je strokoviia učiteljica obolela. Cas otvo- ritve in vpisovanja se pravočasno obj,.ivi v časnikih. Trpincenje živine na cesti med zele- zniškim viaduktom in posto ie na dnev- nern redu. Naj bi sr* s strogostjo postopa- lo proti voznikom oziroma kistnikom, ki za vožnjo na tej cesti prevee obremenja- •jo vozove, da ne bo prebivalstvu treba gledati včasi grdega pretjpauia in mu- eenja živine. NaŠ nartxi grdo razžalila ie na 1 'Hum- •ju rojena Marija Bevc v Gaberi'rh v pr-- piru radi otrok z zlatariem Knezom. Ca- Kd. JO KUZeil |jw wl>i:tiftiii. Prijava in odjava. Vee strank je bilo v zadnjem času kaznovanih. ker se niso držale predpisa, da inorajo vsako oscbo. ki jo vzamejo na stanovanje ali pa tudi Ie za eno noč na prenočišče, prijaviti na pri- javnem uradu na policiji. oziroma, če do- tična oseba odide, tudi odiaviii. To je na- loga stanodajalca in ne stano.iemalca. O- pozarjamo prebivalce ponovno na te predpise, da ne bo nepotrebnih kazni. Tu- di odločno svarimo, da bi se Droti oblasi- venim or^anom. ki tozadevno vršc pre- iskave, labile žaliive ali osorne besede. ker je tudi v takem slučaju kazen neizo- Sibna. Prijaviti in odjaviti ie treba seveda tudi dijake. V Uubljani aretirani goljui Stevo I-e- majič, ki je — kakor so poročaH ljubljau- SKi listi __ nabirai na ponarejene pole de- nar za akadeinsko menzo v Za^rebiu je stanoval že od 12. aprila 1.1. v hotclu Bal- III. Slovenske pesmi za četveri raoške glase. Zbral, nekaj lastnih pridjal in izdal Gregor Tribnik, posestnik glasbine učil- nice od c. kr- namestniie dovoliene v Ce- lju. Dobe se pri izdajateliu v Celju. 1864. ¦TisJkom jermenskoKa manastira u Beču. V svoji «Opazki« na dnik'i strani plat- nic pozivlja Gr. Tribnik ljudstvo, naj mu pošilja slov. narodne pösmi v svrhu izda- je. V rokah imam I- zvezek — drugih žal nimam — ki vsebuje 20 pesmi in pričcnia kakor »Gcrlica« s 1. Cesarsko pesmijo. Jos. Haydn. Ne bom našteval vseh, oine- njam pa dr. B. Ipavca: »Domov'mi«, srb- sko: >'Cujes li Kato«?. «'•'• sklent* /. 0. Tribnikovo »Slaveekn Gregor Tribnik je zbrul tudi cerkve- ne pesmi, ki iih je pa izdal se-le njegov sin, rajnki župnik Jurklošterski Karol Tribnik, ki je bil 10 let in 3 mesece ka- plan na Teharjih. Zbirka ima uasiov xCcrkveni orglavcc na deželi. 18S4. Kot glasbenik ini je bil kaplau Trib- nik naivišji ideal. Kot otrok seni ga sel skoraj vsak dan pod kaplaniio poslušat; ni bil saino izboren pijanist, temvee tudi v glasbeni teoriji strokovnjak. Veselilo bi me, da se .oglasi.se drugi zbiratelj starega gradiva na poljii naše večnolepe narodne pesmi. Raiko Vrečcr. kan v Celju. Veekrat je ödpotoval \- Liiib, Ijano, Zagreb. Sisak in Maribor- Due Id. jiil. pa je v hotehi naroeil meseeno s(jbo skupaj z neko Amalijo Šporn. baje sopro- go inžeiiirja v Zasrebu. Ostal pa ie na dolM'u najeninino in hrano. One 15. av^. je odpotoval neznano kam. Zaio je liotelir liernardi dne 26, avg- naprosil policijo, naj napravi seznain v njesovi sobi sprav- l.ienili prednieto\'. da iili laliko lirani in sobo odda. Policijski ortfani so i)redniete !)re.ü.ledali in med dru,y,iui nasli riociu» su. mljivo korespoiidenco. Vmes .ie bilo tudi 13 po veeini izpoln.icnih nabiralnili pol, ki so ponarejene. V košari so nasli 2 vetft- ha. Korespondenea je zapleniena. Zagonetna kolesa. Hrezposelni dela- vec Jos. Planek od Znojma . na Worav- skem je 2?>. avtf. prodal stavbenenui pnd- jetniku Pr. Neradu kolo za 1400 K. due 29. avg. pa drug« kolo za 800 K l\ ¦ lJerl0. tiču na I^ečkoveni trsu, nakar u'a je poli- eija aretirala. ker sumi. da so kolesa n- kradena. Kno kolo je pri Neradu v Gaber- jih, clriiKo na i^olieiji. Nesreča ali samonnjr? V noci od 3]. iivx na I. septembra kro.y; poluoOt je službujoei orožnik na poliodu po železni- ški protfi od Celja proti Laškemu zadel blizu GrenadirjeveKa mosta oh elovešTvo iiuplo. Pri natanencm prejiledu je našcl v malili razdaljah raztresene eno roko. P(>. tem truplo in nazadnje glavo. Gbv.i. je kazala 18—20-letno žensko. ki- je oeivid- uo bila od osebue.ua vlaka. kateri vo*i kro,tc poinoei proti Ljubljani. povožeua. kajti dni.ui orožnik, ki je has preJ io111 viakom prišel po pro.ui proti Celju. še trupla ni videl. One 1- tin. so truplo pre- oeljali v mrtvašnico na okolisko pokopa- lišče. Kcr je baš tisto noe. ko se je so zgodilo, posestniku Sueheriu v Zavodiii krog 23. ure nenadoma iz hise izginiht služkinja Lucija Vantur. doma iz Mak-^1. ki je že delj easa kazala znake diisevne zmedenosti, je sei g. Sucher v uirtvašni- co ter je ponesrečenko ajrnosciral kot svojo služkiujo. NeRotovo je, ali jc ne- sreenica iskala sania svojo smrt ;ili pa ie \ zmedenosti zašla pod vlak. üijaska ktiliiuja v Celju ie pi ejela od Kospo Kiei Mayer, odvetnikove sopro^e V SoŠtailjU, H)M K pod iUK'ilir.n «AnOr 27. V1I1. 1917.« Kino Uaberjle. V Mibon». netleliu, pondeliek in torek Indijska osveta. Vr gln- \ ni vlogi Edith Meier in Harrv IJedtke. Turistika in sport. Nogometna teknia S. K. Sparta (Lju- bljana) : S. K. Celje se vrši v nedelio 4. tm. ob 17. uri na igrisču celjskih atlctikov pri Skalni kleti. Sparta — eden najmae- nejsih ljubljanskih nogometnih klubov — je doscgla v letošnii sezoni že prav le|)e uspehe. Pretečeuo sredo je premagala bosanskega prvaka, sarajevske »Ama- terje« v lepi fair igri v razmeriu 4:3. Tu- di S. K. Celje se je v zadnji tekmi proti S. K. Primorju pokazal'v dobri formi. !zid tekrne je ncgotov — vsekakor pa sc uarn bo li'udil dobcr sport in v očiglecl temu ;:ričakujemo od športu naklonjene.^a ob- einstva muo^obrojen obisk. Pri kolesarski dlrki za prvenstvo Hr. vatske dne 28. avg. ie dobil prvenstvo Pavlija. V nedeljo 4. tm. se vrši na projii Ljubljana—Zagreb odločilna dirka za pr- venstvo Jugoslavi.ie. Prosveta. Umetnostua razstava Stiplovšek - j Vidmar v Mariboru. Dne 4. scDcmbra tl- se otvori v Mariboru v Korenjih prosto- rih nar. glcdališča 11. umetnostua razsta- ! va oljnatih in graficnih del. Mia da raz- j stavljalca Stiplovšck in Vidmar sta sc iz- j kazala že na prvi razstavi v Mariboru z j nekaterimi jako dobro uspelimi deli kot j zelo krepka sammiikla umetnika s po- sebno telmiško sprctnastjo in fino kom- poziciio. Zato vlada v Mariboru za raz- stavo veliko zanimanje. Otvoritev bo v uedeljo ob 10. uri za povabljenc gostc. popoldnc ob 14. uri pa bo razstava odpr- ta občinstvu in potem vsuk dan do 24. septembra. Posebno operetno Kledališče ustauo- ve v Pragi. Sokoistvo. Celjskentu Sokalu .ie poklonila za- varovalna družba Rosija - Fonciere v ß-eogradu40n K. Hvala! Sokol Smarje pri Jclšah. Radi uarud- nega žalovauja se okrozni zlet, ki ie bil uanieravan 4. sepi. tl., in'iMo/.i n;i prihoci- nje lcto. Velika Nedelja. I uka.i se ie \- uede- ljo due 28. Liv^usta ustanovil odsek or- moske.ua Sokola. Pristopilo .ie 23 izvisu- joeih in skoraj toliko podpornih chmov. Mlademu Sokolu klieenio krepki »Zdra- vo«! XJstayakraljevineSrbov, Hrvatovin Slovenccv. (WO.w..) Clen CXXXIV. Ko stopi v veljavo ta ustava, ostauejo zaeasno sedanje pokrajinske uprave. vsa- ka na coin s pokrajinskim namestnikoni, ki La imenuje kralj na |)redio.u' niiuistra za notranje zadeve. Pokra.iinski namest- nik izvršuje pokrajinsko upravc) Po še- iih oddelkov pod neposrednim nadzorom ministra za notranje zadeve. in kot organ pristojnih minHrov, na podstavi doseda- njili zakonov in uredb (uaredb). Zakoni. izdani potem. ko stupi v ve- ljavo ta ustava. ne inoivjo nahigati po- krajinskim upravani novih dolžnosti. O postopnem prcnašaniii poslov po- krajinskili uprav na posamezna miuistr- stva in posameziie oblasti po doloeilili, izdanih na naein, ki je predpisan v ilenu 135., odloča ministrski svet po zasliša- nju dotienega i)okrajinskega namestnika. Dokler bodo trajale nokraiinske u- prave, morajo oddclki posamezuih mini- strstev v pokrajinali za svoie predloge splošnega znaeaja ali ki se nanašajo ua službno osebje. prositi mneiiie pokrajin- skega namestnika pied ministrsko odloe- bo. Stranke imajo pravieo prito/.be ua državni svet v administrati\nili sporih, v katerih odloea zacasiut pokrajinska u- prava kot prva in posledu.ia insta:iea. Skladno s to dolznostjo se bo \- držav- nem svetu pripravilo vse, kar je potre- bno. Administrativen spor je samo med privatno ali pravno osebo na eni in u- pravnim oblastvom na drugi straui; ob- stoji pa tarn, kier je /. uaredbo ali odloe- bo 'upravnega oblastva uravica privatjic a pusti, o Gospod. svojega laznjivega hlapea v mini unireti, kajti ino.ie oci so videle Jar- iiovičev krasni vinograd in mojc ustnice so poskusile .Taruovičevo nebeško izvr- stno kapljico.« — Vinogradnik Jarnovič. Jurklošter. Ker župnijski upravitelj župnije \- Jurkloštrii, č. g. Berdinek ubož- iicniii skladu v .lurklostru ni hotel izročiti voljene svote po šest tisoč in toliko krofi. mu je sedajni župan zagrozil s tožbo.To ie c. g. napotilo, da je dotično svoto županu izročil. a da si svojo jezico ohladi. je do- tiern) pismo na cerkvena vrata nakoval in po pridigi še eno navrgel, o kateri bo razpravlialo kr. okrajno sodišče. Korajžo na imajo. pa pravijo, da se jim »hudo« jxodi! —• Ie nvos .iih bodo! Trbovlje. Radi protidržavnega rova- rciija je bil v soboto izgnan iz Jugoslavi- je inžcnir Leinertli. Našli so dim njem ko- pije konipromitujocih pisem. ki jih je po-' silial na Dunai. Hrastnik. V soboto zjntra.i so nasli pri tiinelu proti Trbovijam povoženega nio- ža. ki je imel pri sebi lcgitimacijo na ime Zlatko Posinie. Padel ie med voznjo z vlaka. Iz Zibikc. Tukaj so zaedi nckateri fantki izmikaluo obrt izvrševati. Izmed teh se je lKijbolj odlikoval 17-letni Joško Gobec |K) dom. Hriberski. Izmed drugih dejanj je posebno omeniti. kako je hodil v Bezgovico v Franc ^tibčičevo gorico no- vo in staro vino poskušat. na kar je pre- eeišnjo množino tega izvanredno dobre- ga blaga za star denar pokupil brez §tib- čičeve vednosti. Za ta junaški čin mu Je kr. okr. sodnija v Šniarju prisodila 4 me- sece ričeta in povrnitev škode za vzcto vino v jugoslovenskih dinarjili . ._. Tud! pvi nas ie susa napravila mnogo škode. Revnejši sloji so v vciikih skrbeh, kako bodejo svojee prercdili do prihodnie zct- ve. Koniza stane že daiies do 10 K kg. pšcnica pa že kar po 20 K. Zaupno se o- bračamo do naših poslanccv. pruv poseb- no pa na našega marljivega deinokrat- skega poslanca in ministra dr. V. Ku- kovca, da nam v tej bedi. ki nam preti, priskočijo na pomoč in nam iiaše skrbi za prihodnjost zmanjša.io. Iz Sotelske doline. («iManifestacija za avtonomijo« ali klerika'na niorala.) Ver- jamemo, da hudo boli, ako propade nek- daj vsemogočna klerikalna stranka v svojem najvarnejšem poscstuem stanju ~ v sotelski dolini — prav na eeli uh od Podčetrtka pa tja do Brcžic Zgodilo se je to pri volitvah ^ ustavotvorno skup- ščino, enaka usoda jih ic zadela pri zad- njih občinskih volitvah. Ne radujcino se nad tem strahovitim udarcem. ki je zadel kicrikalne strahovladarjc v lepi tihi sotel- ski dolini vsled strankarskc ncst.rpnosti, ampak zavest, da je ljudstvo prepoznalo svoje erne demagoge in jih ne sodi vee po njihovJh lepih obrazih in hliuienih bese- dali, temveč lc po njihovih delih, nas na- vdaja z odkritosrčnim zadoščenjem. Ni še tako dolgo, ko je imal VaS dr. A. Koros^c kot minister javen shod v Kozjem. Bili ste tain! Kaj ne, zborovali stc pri zaprtih rratili in v senci bajonetov?! NTa naSeTn Siev. 102. » N 0 V A DOR A Stran 3. shodu v Podčetrtkn 15. avg., ki .se .ie vr- šil na prostem, pa ste vživali popolno svobodo. Ako ste se pri tcin osmešili, Vain mi nisnio krivi, zahvalite se za pve- i^ti dolgi nos pri svojih dnševnih oeotih. Krono VaSi onemoglosti in politicni nepo- šlenosti pa se si spletli v Vašeni poročiln o tem shodu v »Slovencu« od 19. avg. št. 187. Kdo je v.ečji politični lopov, ali Vaš na shodu navzoči poročevalcc ali odsotni K'-iieral, ki je sestavil poročilo, o tjin s-? l'Oinenite sanii nicd seboi. Toliko Vain v album, blagoslovljeni in neblago^lovljeiii K'lerikalni »poštcnjakoviči«! Za nepozna- valce našili razmer pa par siihih dejstcv. Dopisnik trdi, da so bile na našeui shudu štiri p2tino pristašev SLS tcr sam pri- znava. da je bilo 140—150 zborovalecv. Pri volitvah v ustavotvorno sknpščino so dobili klerikalci iz naše in treh okoliških občin samo 78'glasov in pri občinskih vo- lilvali v istili obeinah tu-di približno toll— ko (povsod v manjšini). Na shodu smo vidcli same znane klerikalnc obraze — razločnjejo sc od nas navadnili zeiulja- iiov kot slab denar ~ in jili pri najboijši volji nismo mogli več našteti kakor okoli 20. Pač pa je bilo nekai več 1 Irvatov. a klerikalcem v sramoto lahko povemo, da ie napravilo njihovo obnašanje skrajno lep utis na lideležnik j shoda in da so rav- IK) oni bili, ki so se najbolj zgražali mid kršeansko -'komunistienhii sliiiovccin i/ Virstanja in robatirn neolikanim vedc- njem g. kmeta od Device Marije in nc i/. Imcnegn, kakor laže dopLsnik. Klerikalci naj hvalijo IJoga ter vsa svoje krstne in hirniske patrone, dn so jili bratje Hrvatje spuznali sele po zakljueku slioda kot /a- stoj>nike Koroščcvega klerikalizina, ker bi sicer odnesli s shoua vsai dvakratno mno/ino reber. Kje je toi'ej tistih S8% ? Ivcs bilo jili je nekd'aj, dandanes pa smo /e hvala Bogu tako dalee, da veij'.ijo za ¦rue zgodovinsko boscde: »Danes grot ee- liski in riikdar vec!« Na vsa vprušanja so dobili izčrpen odgovor in bnren apiavz pri odgovoni g. ministra osobito R'lode solstva, sokolstva in samonpravc je do- volj jasno dokazal. da klerikalni >anato- tniji« Slovenije slaba prcde- Da. biia je sprejeta zanpnica g. dr. Knkovcn, dein. slranki, sprejela zaliteva, da zalre vlada proti državi hnjskajoce stranke in lisu: (ne kakor Vaš odsotcn dopisnik: opoziei- jonalnc), in kar je kicrikalni dopisnik na- nicnoma izpnstii —- zaliteva podpore n- bogim. Nisnio pa slišali nobenega kleri- kalnili prcdlogov in resolueij. nasprotno, Intro in z blcdimi obrazi so io odknrili na cesto. lulini Poeivavšek ie hnel loüko pognma, da je zaklicnl dr. Korošen in kmeeki zvezi »živio« vse drngo v, dopisu »Slovenca« pa je, milo rečcno. Ic kleri- kalna fantazi.ia in pobožna želia iarov/ev. Počh T \a žlalita je sicer nrecc-j šte- \ iliUi, ...... jil zelo iieprilinbljena, njiliov lanatizem ni in ne böde nikdar. pivdsiav- iiik ljudske volje v Sotelski doliiii. Dc-pi- snik "Slovenca« pa si naj sledeee zapiše zä ii.sesa: Javen lažnjivec in Irujska-c naj ne apelira na poistenje Podroirsi-iii ';«' mokratov! Sv. Peter i>od Sv. Gorami. Kn, ,o- skofijski ordinarijal v Mariborn vpr..sn.- ino, ali odobrava, da nas g. kaplan Janlo Krtišič v pijanosti obklada poštcne Ijndi s l>riiinki kakor sinrkovec, sodrtra, jA'inajna, bara,ba jtd. ter da pri tem prav lilapčev- sko preklinja. Tudi vprašanio, če odobra- va, da je isti kaplan inienoval due 17. tm. zalno zastavo. ki je ob oriliki snirti kra- lja Petra visela na noki gostini. »s^cno-. Pričakujenio ndgovora- Prieo iiriaino na razpolajio. R«R- Slaliua. Podni/.nica »Kohl jugo- slovenskih sestcr« v Hot. Slatini je pri- lcdila due 28. 8. v »rid revnim iieencein v Kog. Slatini srečolov in tombolo. Polio- dek teli prirediiev ie znaisai 6170 k. \\i(\i pisano šolsko vodstvo sc vscm požrtvo. valnini damani in c. darovalceni dobit- kov v inuMiu revne sol. mladine naj'si^1 cnejse zahvaljnje— Sol. vodstvo v ^(V-i. Sliitini. Ho«. Slatin:». Podni/.nica C/VlD/a royaSki okraj ima svoj obciii zbor v pon- cluljck 5. tm. ob 8. nri zveeer ori vSoln- cu« v Rog. Slatini. Vse članc in prijatclje druzbc prosinic) za Ps)lno5teviliio n-Je- ležbo. Iz Ptujskcga polja.Wa iztočueni Ptiij- skem poljn in v Slovenskih «oricali že od sredinc jnlija ni bilo nič dežja in suša jc naredila kmetovalcem občutuo skodo. Zg. Poliskava. Tnkajšnja Sola, na kateri že nad 10 let ponenje nadiieitclj \r. Jos. Sabati, jc 31. av.tr. praznovala stolet- Svetllije. i'iiu-n. a\'K- sia luca ter lulu naliv pri nas in v bližnji okolici napravila veliko škodo v vinogradih in na ajdi. Velika skupsčina »Družbe sv. Ciiiia in Mcloda« se vrši due 8. sept. t. 1. v Ljubljani. Predzborovanje bode ob 9. 11 ri dopoludne v prostorih drnžbinj pisarne v Narodnem dornn. Dostop imajo Ie dele- ftati. Olavno zborovanje pa se vrsi ob pol enajstih dopoldne v vcliki dvorani Ka- zine," tedaj na onih tleh in v onem loka- In, kjer so se kovali v časn našc sužno- sti najzlobnejši načrti za našo. pogubo. Vse p. t. delegate opozarjamo. da si do- be pri svojili podružnicah notrdila. da se udcležc zborovanja kot dclegati. Krediti za nnbnvo luane za pasiviic krnjC' Minister za socijalno poliliko je 'predložil niinistrskcnni svetn. da dovoli kredit za nabavo lirane za nir-wvrio kraie. Kredit ni bil odobrcn. Odpravljena šolniiia. V siiu>.it. ol. lo. nstave je s prieetkom prihodnjes.i leta odpravljena v vs^li srodn.iili Solali vpisni- na in soliiina. Prelskava proti ntflrJlcu inloisii'a -Draškuviča je zakljnčcna. Polos morilofi Alijagiča bo obtoženih se 7 komiiiiis-ov. Razprava bo srecli scptcmbrri. Med obio- ženci jc Uidi komnnist, ki \c ;>1-¦•' ••¦•'¦'¦¦>¦¦¦> nmoriii ministra dr. Knkovc. 90 srbskili učiicJiov — Uiu^ilkov \;. Srbije, Stare Srbi.ie. Bosnc in ilercH-^o-- vine je prišlo na svojem p.UDvanjn iz Zagreba čcz Karlovec 29. avK. v ! :-•'•!- no. Ogledaii si bodo sc Slovenijo. Nckaj za »Jusoslavijou! Cndiii-o sü, da je >\lngoslavija« nozabila kritiziraii odredbo, po kateri nioraio dr/avni Uiad- niki v dobi globoke žalosti nosin za'üe trake. Iz te odredbe namreč sledi. da si mora državni itrudnik v dobi ^odajiie draginjc nabaviti Irak za vLsokö cc.io, ktere mil nikdo ne povrne. Ali ni to liuda kriviea. ki jo je vlada prizadjala nradniš- kenni stanu? Ali ni tcmn kriva d^mokrai- ska stranka? Hvaležen iema '/:> glasilo NSS. Torej! Odprto pismo ministrskeüüi prcdsednikii Pašičn bi bilo nmestno. A I1 ue? ZacariiiJicvauje razlicuck^ . ^..,>., .\. ga dobivajo posamezniki in trgo\rci bodi- si iü inozemstva, ali JTa tja odpoSII.iajo, povzroea marsikomn preglavicj in tež- koče, ker se ne vedo kani obrniti za stro- kovni nasvet in pomoč. Zaraditega opo- zarjanio na inserat v nasem listn tvrdkc *Kompas«, ki se bavi s špediei.io in carin- skiin posredovanjem ter da.ie vsa toza- devna pojasnila odnosno oskrb'i zaca- rinjenje in dostavitev oz. odpreino i)laga. F'ristavijamo, da je Spedicijska tvrdka >'Kompas« edino narodno podjetje te vr- ste v Celju in se tnidi postrcči vsakomiiv kar najliitrejc mogoče in naibolj kulant- 110. Pisarna je v Colin, Razlagov: IJ. Oro/ii&ke postajc v Prckmtujn si, \v:\r /adnie tedne prece.i ojaOcne- AvtomohilfK! pi-omctiin d. d. v Ljub- (jani se namerava popolnoma proosnova- ti in otvoriti nove proge v onih krajili. ki so (jd glavnili prometnili žil ločeni, ce ne povsem odrezani. lz krogov inteiesentov priliaja vedno več vprašanj, pod kakSnimi pogoji bi bilo računati na. oivoritev avto- mohilnega prometa in se r^orezentanti družbe vabijo na informativno sestankc. Uriižba se je tem vabilom že opetovaho odzvala in ie poslala due 26. 6. oziroma 1^- 7. 1. I. v JireŽice in na liizel.isko g". .1.' Skalarja kot referenla in znstoonika na dni/.bi zainteresiranih denarnili zavodov, kjer je .g Skalar na poljuden načinrazlo- žil mimen in ponien drnžbe ter pojasnil bodoei njen dclokrog. Sestanki so bili ja- ko dobro obiskani in so se iili iidelužili vsi nierodajni faktor.ji v Brežicah, Inili vodja okrajnega glavarstva g. Koropec. '}nc 7. avg. je irnel g. Skalar sestanek v /-ejeznikili, kjer je mnogostüvilnim zboro- valcem Pojasnjcval zgorai omenjene to- čke in Jt' priporoeal kolikor mo/.no veli- ko nuelezbo pr. nameravani snbskripciji delnic dnižbe. In res je bi|0 j,, |_>. avK. /c podpisanih več ko X mil. ju-on. One 10. avg. pa se jc vršil sestanek na Vrnn- skem, katerega stu se udeležila od strani Avtoinobilne prometnc dnizbe.g. baneni ravnatelj F. Riis, ter g. .1. Skalar. Navzo- či so bili številni člani bivše družbe^ z 0. z. za avtoinobilni promet na orogi Cel.ie- Ljubljana, ki so na podlagi izvajanj omo- njenih gospodov sklenili pi'iporocati tm priliod.njem obenem zborn likvidacijo sta- \ sako.iiiiva pwjit>iiiiii liit.ic vwvm'.hi Ji'nzbe Ljubljana, Selcnbnrgova ulica 7, II. nad- stropje. V Istri so cerkve, kjer ni vci' sloven- skill in hrvatskih dnhovnikov, tndi ob najvcčjili praznikili skoro popolnoma prazne. Tako skrbi Vatikan za odtujonje nasega naroda ccrkvi! 250 kamnov za obranibni sklad CATt) (1. j. 50.000 K) ste nabrali za dr. Tavčar- Jev sedemdesetletni jnbilc.i obe podrnžni- ¦Si CMD za šentpctcrski okra.i v Ljnbljani ler jubilarjn dne 29. avg- izročili po dopu- taciji družbino diplomo. Dinarska veljava je na poštnili nradih celc državc uvcljavljcna s 1. sept. Opo- zarjamo prebivalstvo, naj piše na nakaz- nicah in položnicah zneskc v dinarjih in ne vee v kronali. Sadovl klcrikaUiega hujskanja, zlasti poslanca Pnšenjaka, v obmeinih krajili proti naši vojski sc kažeio v dcjstvn, da se je iz tell krajcv cela vrsta vojaSkili obvezanccv odtegnila naborom z begom N' Avstriio. III. skupščiua jugoslov. zdravuiskega drjištva se vrši od7- do 10. sept, v Ljnb- ljani. Zadnji dan popoldne izleti na Bled, v Bohinj in Rog. Slatino. Državni.dohodki glasom zadniili sta- tističnih podatkov izredno raste jo, vsled eesar so v finanenih krogih prepričani, dt\ 1)f) Id vniivalo nn izbol.išanic našc va- /u;iü/;irsai .kv.ik se v siinsin Duieui?e ministrsiva prosvele odpravi iz vseli Ijndskili Sol v Vojvodini in drugod. Skraj- ni eas! Iz diploma lake slu/bc, Vpokojen je naš generaini konznl na Dunaiti dr. Ce- rovic ter imenovan tja na novo dr. Savič. 20-odstotiii odbiiki 0 |)iiliki kolkova- nja kronskib noveanic se bodo počeli v doglednem easn izplacevati. Za pomoč giadnjoči Rusiji se vrši na Ceškoslovaškeni od 10. do 15. sept, veli- ka zbirka prostovoljnili prispevkov de- narja, zdravil, živil itd. Proletariat cel^- ga sveta pa izvede enako akciio dne .v r.epteinbra. nnkeia o posüii h/anilnici <..j ..),) dr/avfl se vrši te dni v niinistrstvii /a l»ošto in brzojav v Beogradii. K'Jlsgi'i-^ iio'jrovrt'Jcov ^.' vrsi S. sept. v Ljnbljai/. Llgo v.n p:)3;i.^:n;,c iuner:i.c;i««/.c /a- časno za bivšo Stajcrsko — snnjc clocent dr. Ivan Matko v Mariborn. 2rJU0 kozakov, ki so koi rnski be- gnnei pred nekaj dncvi dosimli prcko So- Inna v naso državo, bo spreieto kot stra- ža na albanski meji v našo žandannerijo. Blaziiico v Stenjevcn pri Zagrebu bodo znatno razširili in Je min. svet /e odolm! v fa namen krerlif 500 tisoe cli- narjev. ^(voriiev pQ&tnega in- teiefouskcuy» urada na sejniišču z nazivom »Ljubljana — Veliki semenj«. Za čas trajanja »Ljnb- lj;(nskega velikega sernnja« od 3. do \2. seplembra 1921 se otvori v sejmskiti pro- siorili in sicer v pryem pavil.ionn od vho- da na desna začasni postni in telefonski tirad z nazivoin "1 inMi-m 1 y.'lil.i M>. hienj«. Vstopnina /a »Ljubliaiioiii vclUu sc- iucn.i«. Vstopnina za enkratni vstop v vse razslavne prostore linbljanskega ve- likega semnja bo znasala 5 |)in. Do traj- nega prostega vstopa pa npravicnje Ie legitimacija s sejmskini znakom. Sejmske legitinuicije s sejniskim znakom so dobiti za 5 Din. pri sejmskili zastopnikih v vseli večjih mestili kraljevine in pa neposredno pri Uradii ljnbljanskega velikega sernnja. Za polovieno vožnjo po žcleznicali npra- vicnje Ie legitimacija s sejniskim znakom, ne pa tndi vstopniea za enkratni vstop. Da pri blagajnali na sejmisčn ne bo gne- Oe, se bo prodaja vstopnic za enkratni vstop po ceni 5 dinarjcv poverila tndi ne- knterim trafikain v mestn, kakor tndi Tourist Officeju v ljnbljani. Dnnajska c, ki oddaja tndi sejmske legitinuicije z znn- koni. Uubljanski veliki vzorčni semeni od 3. do 12. sept. 1021. Motomi Plugi na sej- iniščii. Poročali smo že, da bo na semnj'n zastopana v najboijsi izbiri in v veüki meri industrija poljcdelskih strojev. Vsa- kdo se zaveda odlocilnega pomena polje- delstva za našo državo. Od stopinje, 11a kateri stoji knltnra poljcdelskih pridel- kov, od ekstenzivnega in intenzivnega pretežnega dela našega naroda. Industri- ja poljcdelskih strojev postavi na sejmi- šče koristne in zanimive stroje, od kate- rili bodo mnogi v pogonn. Tako se poja- vita že na prvem semnjn dva motorna plnga, ki bosta na prostem orala zcmljo in kazala intcresentom, kako prihraniti na trndn, časn in denarjn pri važnem po- Ijedelskem delu. Motorna plnga sta nem- ško-avstrijskega in češkoslovaškega iz- vora in bosta brezdvomno ena najvecjih r.ir:-!-:clj -i^šegp. semnja. Telovadno orodje na seniniu. Kolikor je doslej znano. bo razstavl.ieno na sem- njii telovadno orodje doniačega. nemško- avstrijskega in češkoslovaškega izvora. Pomače telovadno orodje na.imodernej- Sih vrst razstavi tnkajšn.ia tvrdka Ba^in in drug. Tako bo inogočc v tem in v mnogih drngih prodnktili presoditi kon- knrenčno zmožnost naše rnlade Industrijc z nemSko-avstrijsko in češkoslovaško. Poslovni čas na sejiuišču. Sejmiščc bo odprto od 8. do 18. nre. Do 20. ure bo moralo biti končano vse čiščenie in bodo tndi razstavljalci morali do takrat zapu- stiti paviljone. Vsi lokali bodo čez noč strogo zastraženi. Razstavitclji, ki raz- stavijo na prostem ali pred paviijoni, bo- do mogli pnstiti blago na svo.iiU mestili. Zastra/enje seiniišča. V svrho var- nosti sejmišča se bo nahaiala v desnem paviljomi pri vhodn vse sejmske dneve policijska straža, sestoječa iz enega nad- zornika in 6 stražnikov. Razven te straže bo poslovala na sejmišču pomnožena dr- žavna civilna straža. Poleg drzaviiWi stražnikov pa ima tndi sejmski urad last- ne varnostne organe. ki bodo noč in dan na sejmiščn. Fotografiranje na scimišču. Vsako fotografiranje na sejmiscn je brez odo- brenja nrada »Ljubljanskega velikega scjina« prepovedano. Kdor bi želel slike paviljonov, posameznih razstavnih loka- lov. posameznih predtnetov ali celega scjmišča, se naj obrnc na se.imski urad. Kajenje v paviljonih. Opozariajo se vsi poselniki sejmišča, tako razstavitelji, njihovi iislužbcnci in clelavci, kakor vsa ostala pnblika, da .ie v posaineznih pavl- Ijonili najstro/.je zabranjeno kajenje. Ker jc ta prepoved velike važnosti za var- nost sejinišča in ncupostevanje te prepo- vedi zvezano z obenfno kaznijo, se-na- prosajo vsi posctnilri, da sc te prepovedi striktno držijo. Narodno gospodarstvo, ii M r L j. Xllf. brzojavno tržno poročilo. 2atec, dnc 31. avg. 1921. Mulo knpči- •e -- zelo mirno. 6500 — 7000 č- K za 50 kg. Nürnberg: Knpčija ošIhMIph.i. ceno S5I.U- (,800 M zaSOkg, Ž1VINSKI SEJMIV SV. PAVLU PRI PRIIBOLDU so se pred voiiio prav do- bro obnesli; toda vojna ie vse to zadušila in pozabilo se je skorai na iijjo. Na splo- iv>no žel.io domačinov in t'uicev se seiiini zopet obnovc In želeti bi bilo, da nain prvi živinjski seim, ki se vrši pri nas v TO- REK, DNE 6. SEPTRMBRA 1921, prinese dobro inic, kakoršno so iineii naši sejmi pred vojno. Poziv Hmelfarskega dnistva za Sloveniio v Žalen vsein poverjenikom In vsem za. vednim liineljarjein! V.sakdo, kdor je zasledoval razvoj našega hmeljarstva, ve, da se je 0 selek- cijoniranjn hmeljske rastline t. i. o nje- nem izboljsanjn in'o njeni oplemenitvi pi- salo po časopisih, Sc več pa nstmeno rnzpravljalo povodom ucnili orcdavanj društvenega tajnika v raznih krajili nase- ga okoliša. Selckcijoniranje hniclja je pa nujna in neodložljiva zadevn Dosebno se- daj. ko pridemo zopet v nonnalnc ra*- mere in ko se jc tcga dela poprijela z vso vnemo tndi žatcška hmcljska prometna dnižbn, katera je v to svrho doloČila izdatno vsoto. V izvrsitev te velevažnc zadeve v našem okolišn je drnštveni odbor sklenil. da se bode tndi on s pomoč.io državc lotil sclekcijoniranja hmeljske rastline. V to svrho je potrebno, da bode drnštvo spo- liiladi 1922 imelo 800—1000 "zdravili in krepkih sadežov najboljših rastlin (gol- ding in pozni hmelj) na razpolago. Kateri so pa znaki za selekeijoniranie sposobnih rastlin? Rvo! 1. Rastlina mora biti zdrava in krep- ka; 011a mora irncti malo listov, pa mno- Stran 4. »N OVA D () B X Stev. 102. Ustanovijena 18GÜ. Hranilnica mestne občine Celje . 22 -34^ Ustanovljena 18G4. Y lastni pa-letci pz*i kolodvot^u (prej Sparkasse der Sfadigemeinde Cilli). Staeije faranilnih vlog K 28,000.000. == Urednost rezervnega zakEada K 8,000.000. OSKRBDJE suojim uiožnlkom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeo ltd. Izur- Suje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila nujkulantneje. 1ZPLAČ1LA u inozemsiuu izredno ugodno in prompino. HRAN1LWE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, nžiu.ajo najpopolnejSo uarnost in ugodno obrestouanje. Eoštne položnke strankam brcz- plalno hi razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u ufirno shrambo od sirank in sodišč razne urednosine papirje, ulofne knji- Ike i. I. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagafnah, lako, da obdrii kljuC stranka sama. 1 Posojila vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplaaia pojasnila in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. J 2. Kobule so morajo razvijati istoča- sno; rastline, katerc imajo do srcdini zrc- le, v vrhu pa nezrele kobule ali cclo cvetje, so nesposobne za selekcijonira- nje. 3. Kobule morajo bit! srctlnje veliko- sti, morajo biti zaprte, luskine morajo biti enako velike in tanke, rebro mora iincti ozka kolenca, lupulina nmogo, aroma najboljši, najfinejši. . 4. Iz kobul ne smejo rasti listi i;i ko- bule morajo biti brez zrn. Rastline, katere imaio vse te lastno- sti, se morajo zdaj primerno označiti in le od teh se spomladi režejo sadeži v svrh'o selekcijoniranja. Ako se naj torej to delo posreei v prid in povzdift'o hmeljarstva v Savinjski dolini v obee, morajo pa vsi zavedni hmeljarji sodelovati; vsi si mo- ramo prizadevati, da bodemo v Savinj- ski dolini gojili lc hmelj na.ibol.ise kako- vosti; Ie s tern delom si bodemo ohranili hmeljarstvo kot najizdatnejši vir naših dohodkov in občega blaffostanja za vse case. ' Tako dclaio (udi hmel.iarii na Če- škem! Hmeijarsko društvo za Sloveiujo pri- čakuje torej prav sitfurno. da uvidijo vsi p. n. povcrjeniki in vsi dnitfi razumni hmeljarji, da jc selekcijoniran.ie limeljske fastlinc neobhodno potrebno in da bodo vsi z veseljeni skrbeli za to. da dobi dm- stvo spomladi 1922 800—1000 zdravih in lepili sadežev obeli vrst; vsakomu po- verjeniku bode treba prcskrbeti le 20 golding in 20 sadežev poznega hmelja. .Vse drugo preskrbi društvo. Tore] vsi na delo! Na tržaški borzi je due 29. avg4. stäl naš dinar na 53.75 — 54.25. Borzal. septembra Bengrad: Vaiute: dolar 44.70-44.85, leji 55--55.50, marke 52.50—52.60, . avstrij- ske krone 4.3Ü-4.33, drahme 230-235, de- vize: London 168—169, Pariz 350-355, Ženeva 775-780, Praga 54.25-54.30, Dunaj 4.20—4.22, Berlin 52.50-52,60, Solun 230, 235, Milan 196—197. Zürich: Devize Berlin 680, Newyork 587, London 2184, Pariz 4590, Milan 2592.50, Praga 695, BudimpeSta' 150, Zagirb 325, Bukarešta 690, VarSava 0.1% Dnna.jO.7O, av^trijske krone 0.60. NEODKRITOSRČNOST BOLGARSKE. BOLGARSKO . TURŠKE SPLETKE. OGROŽEN MIR NA BALKANU. Beograd, 1. sept. Iz Aten poročajo: Vkljub vsem dementijem boltfarsko vla- üe, da ne obstoja tajna zveza z Angoro, se iz verodostojnega vira doznava, da je bil g. Markov, bolgarski general v poko- ju, ki je vodil diplomatske aKende v Cari- gradu, nedavno tarn in imel več razKo- vorov z bivšimi turškimi častniki, poseb- no z načelnikom generalnega štaba 1-di- pašo, s katerim je razpravljal o razdelitvi Tracije med Turčijo in Bolgarsko. Ta slučaj generala Markova na.ibolj kaže, da sofijska vlada noče opu.stiti misli, da po~ koplje mir na Balkanu- AIBANSKE SPLETKE PROTI JUGOSLAVIJI. ' Prizren, i. sept. Ohrabrena po svojih nspehih pri Zvezi narodov je vlada v Ti- rani začela zbirati lažnive podatko in ob- tozbe proti naši dr/.avi, katerc bo posku- šala širiti na lahkovmiem zapadu. Pašič pojde po kralia Alcksandra. ßeograd, 1. sept. Min. preds. Pašič oüpotujc koncem tedna v Pariz, da spre- lnlia N.r. Vel. kralja Alcksandra na po- vratku v državo. Ukaz o napredovaiiju časinikov. Beograd, 1. sept- V vojneni ministr- stvu se pripravlja velik nkaz za napre- dbvanje Castnikov, ki bo razglasen povo- dom prihoda Nj. Vel. kralja Aleksandra v državo. Italija izstopi iz Zvcze narodov? Beograd, 1. sept. Iz Londona poro- čajo:»Chicago Tribune« prinaša vest iz dobro informiranih krogov i/- Rima, da ni izključcna možnost, da Italiia v r.ajkraj- sem času izstopi iz Zveze narodov, katö- ro je pri ustanovitvi navdu^eno pozdra- vila. Sčasoma pa jc izgubila vero vanjo tcr jo smatra samb za instrument v ro- kah Anglije in Francije za n.iih interese. Od 170 uradnikov Zveze narodov jih je 70 iz Britanije, 50 iz Francije, astalih 50 pa je razdeljenih na 16 v Zvezi velaitje nih držav. Samo 10 jc Italijanov. Ta po-- ložaj vzbuja v Italiji veliko nezadovotf.. nost. Kdo bo reševai vpiašau.ie ü*>ru. blc/ije? Ženeva, 1. sept. Svet Zveze narodov ie v rezolueiji izjavil, da zeii. da se pre- tres Rornješlezkega vprašanja ooveri za- stopnikom Belgije, Brazilije, I'talije in Španske. Zveza narodov pa ie priprav- Ijena, da se vsak cas sestane 1c proiicri- vanju rezultatov preiskave. Razne vest! Sirašna ncsreča z zrakoplovoni. Naj- večji angleški vodljivi zrakoplov Z. R. 2, sploh najvccji zrakoplov sveta. ki jc bil zürajun za zračno službo med An^lijo in Ameriko in se je 24. 8. oüpravljai na pr- vi polet preko atlanlskcga ocean:i, je po- stal pri poskusni vožjiji žrtev eksploziie plina v balonn. Zrakoplov ie s 50 ljudmi, ki so bili v ujcm, strnioglavil v globočino. Samo 6 oseb je ostalo živih. vsi osiali so mrtvi. Z grozo je prebivalstvo. ki ni. ino- glo ničcsar pomagpti, gledalo straSuo ne- srečo. Soproga umoiUi dala ie od svojega Ijtibčeka 22-letna Marijana Krekova, že- na 52-letnega nosestnika Janeza Kreka na Govejku pri Medvodah. Napeljala jc svojega Ijubčka Aliča, da je na Vcliko- nočno nedeljo čakal nienega moža v za- sedi in ga listrelil. Ljubljanska porota jo je 29. avg. obsodila v smrt na veSalih. Napad ropariiev na vlak. Budimpe- Stanski »Pester Lloyd« poroča: Roparji so napadli brzovlak Budimpešta-Bukarc- šta nedaleč od BraŠeva. Ustavili so vlak sredi progt1, vdrli v spalne vozove, oma- mili popotnike s kloroformom in odnesli mnogo stvari. Ameriškemn konzularne- mu uradniku so ukradli zlato zobovje iz nst. Roparji so pobegnili. 3'l teden. IZKSkZ o zaklariih Sivalih od 22 8. do 28. 8.1921 v mestni klavnici v Celju, \\n mesaria. © oi> « ^ % _____________________js giž^ ja S. Junger Lud...... — 3^----- Janžek Martin. ... - 112 - Jerič Simon...... - 1 111 5 1 Knes Bernard..... 2:---------- Rebeuschßs: Franc. . 5 2 1 19 - Suppan Ivan.....- 2:------ Zavodnik Andrej. ..-2-14 1 Senlč Franc.....-------1 —- 8 -- | Pavlinc Franc.....--'-------2 2 — Fridrih Ivan..... - — 3 - 7 - Voisk Adolf...... -2—12 1 Lapornik Ivan.....----------2 8 — Hohnjec Viktor. . . . -- 1 1 — 10 — Pungeršek Ivan ... - 1 — 1 1 — Leskošek Ivan. ...-------2----------- Urbančič Adolf. ... - 2 4 - 6 - Zany Viktor......-------6-------1 Eslh Matlja. . . . .------1------------ I Ltsfnica ureöniSlva. Dr. J. IC, Praga: Prosimo poro- čiia o vzorčnem semnju (otvoritvi, po- tcku itd). Zdravo! Lastnica in izdajateljica: Zvezna Üskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spi^dJer. Tiska.: Zve?na tlskarna v Celju. Dražba Prostov. sodna dražba nepremlčnln« Pri okrajneru sodišČu v Ceiju od- delek IV sta po proSnji lastnic Štefani- je in Marije Umek ter Justine Dorfin gor po dr-ju rirašcvcu ozir. dr. Zang- gerju v Celju na prodaj po jiivni draž- bi posestvi vl. St. 255 d. o. Zagrad, ki obstoji >z travnika in stavbiSč ü hifta- mi 5t. 29. in 40 in 1 uto v Zavodni, ter v!. St. 287 d. o. Teharje, obstoje^e iz travnika in njive brez premiČnin in- pritiklin za 200.000 K kot vzklieno ceno, pod ktero se ponudba ne sprejrne, Dražba se bo vršila dne 7 okt. 1921 ob 9 url dopoldne pri podpisa- nem sodišču soba št. 10. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prcdajno ceno. Dražbeno izkupilo so mora sodno položiti; vadij znaša 40 000 K. Dražbene pogoje je nicgočo vpo- gledati pri sodiSču. Okrajno sodläce v Celju, oddelek IV. dne 24. avgusta 1921. Jetikal Specialist za pljučne bo- lezni Dr. Pečnik ordinira v torek in petek : 11—12 in 2-4 lire v Mariboru, Razlaeova nl. 21. Vse drugo dni pa 5t. .hinj ob inž. Ž. Oskrbnik (ekononi), zanesljiva starejša moč, so pod dobrimi pogoji takoj sprejme. — Oserte z navedbo dosedanj« slnXbe je poslati na poStni predal 74, Celje. 1 Žeoitna ponudba Katera gospodična ali vdova küt urad • nica, prodajaika ali Sivilja od 24 l. starosti naprei bi se botela z upo- kojenim uradnikom brpz otrok poro- čitir1 Prejme med drugim hranilno ktfjižico za 3000 krön takoj na roko. Jako ljubo bi mi b^lo, če mo- Koče, se v njeno stanovanjc prese- liii. Dopise na urcdniStvo toga lista pod 5t. »71*', do 5. sepfpmbra t. I. Tajnost zajamčena. 945 Trgovski pomočnik tteiakoj »firejme pri tvrdki Janko NARAT, RogaSka Slatina. 1 Sprejme se čevfljarski učenec ZavoJna 40, Celje pri Josip Plevčak Z i darski nadglednik (palir) samostojen in odiosen, se iAie zi Hrvatsko. Nutan^nejo pri g. Zainparutti. 942 AleksandruVA ul. 2, Celje. I s posestvom se proda v Sav. dol. (Sv. Peter) žel. postaja, ubstoječa i?. 5 sob in pritikün, dve podstrc-Sni in 2 sobi v kloti, clektrična razsvet- . 11avn, zraven hi^e posiransko pos- lopje, v katerem se nahaja h!ev za konje in prašiče, shramba za vozove, veliki vrt 7a zeli-njavo; sadonosnik in mala njiva. Kupcu je stanovanje takoj na razpolago. Pismene ponudbe je nasloviti na Jos. Sucher, Zavodna Stev. 61, Celje. 939 2—1 Splinte se močan uceiiec za pekarijo, preinost ima, ki se je že učtl v tej stroki. Pekctri'a Oa~ berje št. 20, Celje. '- 3—2 izffije nalfočneie in po zoiernih cenab F špedicijslio poitje, iitforicijsliii pin Sprejmejo se: 1 strug^v za nied^mo (Mes- sin^Jrechsler) samostojen, veston de- lavec z zanesljivo večletno prakso in 5 dobro kvalifiriranih h ijUČ2aniiK- Čarjcv za orodje, posebno za älan- co in matice (Stanzen u. Schnitlf). Pla- üilni pogoji po doRovoru. Kr;uijske tovarno ?.el., ključavničarske in kovin- skj robe »Titan« d. d., Kamntk pri Ljnbljani. 3—3 Učenci in učenke se sprojmojo v tovarni »Zlatarka« d. d. OledullSka ul. 2 pW Fr- Pacchiaffo 8h4 10 -4 tfabilo k rednemu občnemu zhoru društva Slovenskih odvetniSkih in notarskih uradnikov v Celju, ki se vr§i dne 1. oktobra 1921 ob osmi un zvečer v hotelu »Balkan« v Celju s slede- ^im redom : 1.) pozdrav predsednika, 1.) poročilo druStvenega vodstva, 3) volitev noveffa odbora in 4.) slučajnosti. ODBOR Stev. 102 » N 0 V A DOB A « Stran 5, Ministrstvo financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovericev 7°|o dPžavRO investiGijsko posojilo 1.19Z1 v iznosu Din. 500,000.000. Poziv na vpis. Minister financ kraljevine iSrbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. ju- nija 1921 DSt. 7941 vzakonjene s členom 180 Ustava pozivlje na vpis 7°o državnega investicijskeffa posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000. To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izkljueno v svrlio splošnega dobra kakor • popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovrsenje započetih železniAkih prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je D. 500.000.000 izdan al pari v kosih po 1). 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 ätevilk, obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnili kuponili in to 15. rnarca in lh. septembra vsa- kega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenili denarnih zavodih brez odbitka kakoršnegakoli davka? koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15* marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more kon- vortirati, niti v tern času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po dolocenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko. a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacrjo) stavila se bo vsako leto v budget (drzaviü prorai-un), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice SO let po žrebanju, Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državniin obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljevati za fbnde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo- vencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnili, okrožnih, srezkili in obcinskih) kakor tudi taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo ifršil od I. do 30. septembra 1021. pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih loo Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. Beo^rad, meseca julija 1921. . Minister financ Dr. Kosta Komanudi 1. r. Strati 6. »NOVA DOHA Stev. 102. POSOJILNICA U CELJU UstanoYljer*» v lastni let» 188O. paSači NARODNI DOM Eden najstarejših slovenskih denarnin mod». @SSS feS?^i*t:7ÄS,;'f »S»*" Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekoöem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Fänaneira industrij- OiDhDiOO ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplacno. LhiDiiCbiQ»ai Rezervni fctndi in vpednoot la&ttfih hi» čez K 7,000.000. v«aaBBBBaBnBiBBnaaaBaBBBBBBHiiaiaBnBBiiHnnBBaiiBa«r Stanje hranilnih vlog čez K 37,000.000. Registrov. kredstna in stavbena Mw fWt fP^WWm "a\ -**m w^^^ IjižČ, industrij. podjetij itd. ve- v> 5 stno in pod ugodnimi pogoji. g Ucer.ec z dobrimi spričevali in poštenih sta- riSev se sprejrne takoj v trgovini 2—2 Petek & drug, Celje. Stavbeno in galan- terijsko Rleparslvo Ant. Joita null. Franjo Dolžan Celfe, firalja Petra cesta 8 se prlporo&a za izdelavo vsakovrstnih Btavbenlh in KalantorllBfeih del. Krltja ¦ Btreb, zvonikov, popravila latih, na- f prava strelovodov itd. Izvrfcitt;v tofina. Oeno zmorne.Zu izvriena dela so jainfcl. Učenka poštcnih starišev, slovenskega in nem- škega jezika zmožna, se sprejtne v trgovini J. Schauperl, Dobrna pri Celju. 2—2 CENE ZMERNE! inttt'diiid in modna TRG0VINA Celje, Kralja Petra c. • He prlporoCa za • » mnoeobrolnl oblsk ~ V zalogž vse nove so* ? Kolske potrebscine! ¦ POSTREŽBA TOČNft! [ Oglejte si manuf aKturne trgovino «J. KUDISZ Pozor! Celje - Gaberje št. 16, nasproti vojašnici prestolonaslednika Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debeSo« Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifonin raznovrstno manufakturnoblago. L---------------------------------J Rehlamna ponudba samo 20 dni veljavna! Ker hočem opustiti svojo zaiogo ur, pošiljam v roka 20 dni vsa- komur, ki Po5!je ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s Iriletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 din. franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoi priporcčeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev. Skladišče ur Adolf With. Zagreb, Samostanska 4. 5—2 JE»€>ZäOX?i Trgovino pohišfva MÄRIJÄ BAUMGÄRTNER CF-XJE GOSPOSKA UL 25. CELJE Zaloga lesenega in tapetniškega po- hištva vseM slogov 156 50-32 lIUUvlfUSEHHvl I mm mm m CELJEp Specerijska trgovina J nadcbelo in drobno. 1286 52-13 2 Graskl sejm 1921 24. septembra — 2. oktobra. Blagovni vzorčni sejem za industrijo, trgovino in obrt. —Posebna razstava kmetijstva in gozdarstva Stajerske. Moda časa. Štajer- ska umetnost. Razstava »Štajerske knjige«. Glasbeni in umetnislavnost- ni teden. Slavnosti z domačimi narodnimi noSami. sara Sejmski urad: Gradec—Graz Burggasse 13. PrlporoČa se tvrdka Jos. PeteSincy Ljubljana Sir. Petra niislp 7. 1350 52-48 Tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebSčine za krojače, čevljarje in šivilje na debelo in drobno. mmmmmmmmmm» UPAX» 1» JUVellP mmmmmmmmmmmm CELJE Glavni trg 4, 55 -33 (prej Pacchiaffo). Oglejte si c^ne ravno is inozemsfva no vodošlega blaga9 ter se bodes© tfikoj prepričalii danajceneje kupite w weletrgovim R. Stermecki, Ceije. Jadranska l>a»ka, . „ . .. „ _ - ^r-* Tl -2 ^-fc. Opatija, Sarajevo, Split. Sibenik, Beograd, Dubro»n.k Koton, Kra«,, ^ 4BS 11 ^ Z—ar, Zagreb, T^.t, Wie». Ljubljana, Jnambor, Nletkowic, '¦' mW c - tn _ _-, h anilne knjixice, xiro ky* Poslovne zveze x viemt veojl» Prevtema viie bančne posle pQ Sprejema • loqena dnejAimi pogoji. GQ ml Krall v tu-in tnozem.tvn. pod nalugodnelžtml pogolt. CO ¦» druge "* ^ P° "'JV.--_,,,,—,_———^^____________———