PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini no i* ^ postale i gruppo - Cena 90 lir TRST, sobota, 30. oktobra 1971 ZDRAVICE MED SVEČANIM SPREJEMOM V BELI HIŠI Nixon o edinstvenem pomenu Tita za sodelovanje in mir na svetu Predsednik ZDA se je poklonil neustrašnemu in hrabremu ljudstvu, s katerim imamo Prijateljske odnose» - Tito o jugoslovanskih pogledih na pereča mednarodna vprašanja POTRJENA PRAVILNOST NASECA STALISCA ISTAT: Slovenske popisnice so uradne! Izjave štirih vidnih predstavnikov najmočnejših tržaških demokratičnih strank ■ Colom (KBJ: Pravice manjšine se ne merijo s številkami» ■ Cnttaro (KPlj: «Ne samo izjave, temveč stvarna dejstva» * Lonza (PSDIj: Slovenci imajo pravico uporabljati svoj jezik v odnosu do ohIasti» ■ Pittoni (PSI): «lzidi popisa glede Slovencev ne morejo biti povsem verodostojni» LUCIO LONZA tv ,.WASHINGTON, 29. — Ameriški predsednik Nixon je sinoči v °i' zdravici dejal, da pozdravlja edinstvenega državnika na svetu la t 6dnika Ti,a “ki brani Pravice vsake države, da izbira svojo s,no pot, da ima svojo lastno politiko, ki se zavzema za neod-tnost jn mjr na svetu*. Srečal se je s pomembnimi osebnostmi, u ''"Urchillom, De Gaullom, Nehrujem, Suharnom, to je z ljudmi, . s® načelovali mnogo večjim državam, kot je Jugoslavija, nihče H . n' v resnici večji od predsednika Tita, ki je »najbolje obveščen "^nik na svetu«. . '|° ie dokazal, da je mogoče n , dobre odnose med državami 9'ede na njih ideologijo in zem- Pisno lego. Njegov prispevek v Jni je izreden, še večja pa je „ 9ova vloga voditelja za mir. In J' je edinstven. .•^edsednik Nixon je svojo zdra-sS Zaklju“l. da se ameriško ljud-Titi, klanJa samo predsedniku Upi«' temve* tudi «dežeM, neustraš-s uUt’ krabremu ljudstvu in narodu, n a m™ imamo prijateljske od-litp6*' Je država, ki nima ve-cenf3 ozem^a- ™ številčno močna, Pa svojo neodvisnost, na ka- snA-t lrna vso pravico in kar ZDA sp°stujej0. Tito se je v odgovoru zahvalil za besede in poudaril, da je Nixo-lanski obisk okrepil tradicio-n 0 Prijateljstvo, prijateljske od-višf I?eferi ltl Francije — važnost ®dstva le relativna. Tudi še ni jasno, če bo kitajski delegat navzoč na prvi seji varnostnega sve; ta. ki bi se moral sestati že .jutri ali najkasneje v ponedeljek, da bi razpravljal o krizi med Pakistanom in Indijo. 0 LR Kitajski je danes razpravljala tudi mednarodna ustanova UNESCO, ki je sklenila, da bo vlada LR Kitajske edini zakonit zastopnik cele Kitajske v ustanovi. Sklep je sprejel izvršni odbor organizacije oo dolgi razpravi v tej zvezi. Luksemburška vlada je danes sklenila, da bo priznala LR Kitajsko. ni pa še sklenila, kakšni naj bi bili diplomatski odnosi. Ameriški senat .ie danes razpravljal o zmanjšanju prispevka OZN, kar je nekoliko v protislovju s težnjo, ki so jo ZDA zagovarjale pri razpravi, ki so ,io vodile okviru OZN pred nekaj meseci. Zdi se. da gre za politično potezo ob reakciji na vstop LR Kitajske v mednarodno organizacijo. nec podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Corrado Belci, ki bo kitajskega ministra v ponedeljek spremljal, ko si bo ogledal gradnjo tovarne »Grandi motori» v slovenski dolinski občini. Takoj po podpisu pogodbe je Zagari izrazil v imenu italijanske vlade zadovoljstvo, da je Italija prva med zapadnimi državami, in še posebej, da je prva med državami EGS, ki je podpisala pogodbo o gospodarskem sodelovanju s Kitajsko. Kitajski zunanji minister pa je odgovoril, da gre za »pomemben dogodek trgovskega značaja, ki je rezultat naporov obeh držav». Kitajskega ministra za zunanjo trgovino je kasneje sprejel zunanji minister Moro. Nadaljujejo se polemike o izvolitvi predsednika republike. Včeraj je predstavnik KPI Maccaluso navedel nekatera osnovna načela, danes pa prihaja že do prvih odjekov v KD, ko njih glasilo uradno trdi »da ne bo prišlo do razkola v vrhovih*, s čimer pa zelo jasno pove, da je do tega razkola že prišlo. V razpravo je posegel tudi bivši predsednik republike Gronchi, ki govori o možnosti neposredne izvolitve. Reakcije na vstop Vel. Britanije v EGS LONDON, 29. - Včerajšnje glasovanje britanskih zbornic o vstopu Anglije v EGS je — kot je bilo popolno logično — izzvalo veliko reakcij in komentarjev. Britanskemu predsedniku Heathu so tuji državniki poslali veliko brzojavk s čestitkami, popolnoma različna pa je reakcija britanskega tiska. Medtem, ko brzojavke kanclerja ZRN Brandta in francoskega predsednika Pompidouja ter mnogih drugih govorijo o novi bodočnosti za Anglijo, opozarjajo nekateri britanski listi na notranje LR Kitajska na milanskem velesejmu PEKING, 29. — LR Kitajska je bila danes povabljena na prihodnji milanski velesejem. Povabilo je predsednik milanskega velesejma odv. Casati izročil funkcionarju kitajskega ministrstva za zunanjo trgovino in odgovornemu za mednarodne velesejme Lufenčuju. Odv. Casattija je spremljal predstavnik italijanskega poslaništva Balladelli. Kitajski zastopnik je izrazil željo, da bi bili stiki z Italijo čim tesnejši in to ne samo na gospodarskem področju. Izvedelo se je tako, da se preučuje možnost za kitajsko razstavo, ki naj bi bila v Rimu ob koncu februarja ali v za četku marca prihodnjega leta. ^,aJski minister za zunanjo trgovino (na levi) med razgovorom z itaujmisKnu predsednikom vlade Colombom **sdi) iu z zunanjim ministrom Morom (desno). (Telejoto ANSA) rala Anglija rešiti v bližnji bodoč-iKMti, da bo lahko pravilno opravljala svojo dolžnost v okviru EGS. Kakor je znano je kljub glasovanju britanskega parlamenta večina britanskega ljudstva proti vključitvi Anglije v evropsko organizacijo. Po zadnjih statističnih podatkih se je za vstop izrazilo samo 30 odstotkov prebivalstva, medtem ko je bilo skoraj 50 odstotkov odločno proti. Tudi mnenje politikov je precej razdeljeno, zaradi česar se bodo morda šele sedaj začele prave polemike. BEOGRAD, 29. — Na vabilo generalnega guvernerja Kanade bo predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito z ženo od 2. do 7. novembra g^podarske težave^M jlh bo ~mo-1 uradno obiskal Kanado. ............ V Parizu zadnji sestanek Brežnjeva s Porapidoujem Razpravljala sta o LR Kitajski in o Indokitajski Slovesen sprejem Kosigina v havanski Palači re-volucije ob navzočnosti najvidnejših osebnosti PARIZ, 29. — Tajnik KP SZ Leonid | je bilo zasnovano med sedanjimi po-Brežnjev se je danes tretjič sestal [ gajanji. s francoskim predsednikom George-. * * * som Pompidoujem. Današnji sestanek! HAVANA, 29. - Kubanska vlada sovjetskega gosta s predsednikom republike ni bil predviden in zdi se, da je zanj zaprosil sam Brežnjev zaradi česar so bile tudi preklicane vse druge obveznosti, ki jih je tajnik KP SZ sprejel za danes, kot obisk Picassove razstave in drugo. Razgovori med Pompidoujem In Brežnjevom so trajali dve uri in štirideset minut, navzoča pa sta bila še zunanja ministra Maurice Schumann in Andrej Gromiko. Govor naj bi bil v glavnem o vstopu LR Kitajske v OZN in o vprašanju Indo-kine. Sicer sta stranki bili izredno skopi s podatki o pogovorih. Francoska delegacija je poudarila, da so bili razgovori prijateljski in izredno važni, Sovjeti pa so dodali, da so pogovori potekali v sproščenem ozračju. S precejšnjo nestrpnostjo se sedaj pričakuje zaključno poročilo tako o razgovorih, kot o sami pogodbi za sodelovanje, ki je bila v teh dneh sklenjena. Vsekakor se uveljavlja prepričanje, da bodo sodanji pogovori med Brežnjevom in Pompidoujem obrodili precejšnje sadove. Pred Elizejsko palačo se je pripetil tudi manjši incident, ko se je neznan mladenič prerinil skozi policijski obroč in stekel proti avtomobilu, v katerem se je vozil Brežnjev. Vendar je demonstranta takoj ustavilo kakih 20 policistov, ki so ga nato takoj odpeljali do policijskega vozila. Zvečer je Brežnjev spregovoril tudi po televiziji. Med dolgim pogovo-vorom je podal pregled francosko-sovjetskih pogovorov in zaključil mislijo, da se bosta državi odslej trudili, da bosta uresničili vse, kar taiično družbeno - gospodarsko stvarnost. To je potreba, kd mora veljati t, :o za večino, kakor za manjšino Mimo in demokrati o vzdušje, ki ga podoživljamo tudi na našem ozemlju, sili k prepričanju, da potekajo popisne operacije na najboljši način, ne da bi porajale nesporazum ali druge nevšečnosti. Prav zaradi tega vzdušja pa želim, kot predstavnik tržaške Krščanske demokracije, podčrtati nemajhni pomen nove formule, ki so se je letos poslužiili za pripadnike manjšine: to je formula «jezikovne skupine», ki je zamenjala vprašanje iz leta 1961 o «uporabnexn jeziku)). To moramo povedati, četudi temeljna zasnova popisa ni odvisna od krajevnih ustanov, temveč so zanjo pristojni osrednji organi in še posebej osrednji statistični u-rad (ISTAT). Dodal bi, da bi bilo še posebno pozitivno, če bi formulacijo podobno tržaški vpeljali tudi za italijansko manjšino v Istri med zadnjim jugoslovanskim štetjem. To manjšino so namreč preštevali po kriteriju ((narodnosti)). O demokratičnem vzdušju in razumevanju potreb slovenske manjšine pričajo tudi natančna navodila, ki jih je izdala ISTAT glede možnosti vseh slovensko govorečih državljanov, da se izražajo — po volji — tako na uradni popdsnici, kakor na oni, ki vsebuje prevod. Zato pa moram izreči željo, da bo manjšina sprejela vge to v pozitivni luči: sicer pa sc, čeprav lahno protislovno, sami predstavniki, kd so protestirali zaradi popisa, pritožili tudi, ker je štetje bilo izvedeno samo v Trstu in ne v drugih področjih dežele. Poudarjam pa, da je Krščanska demokracija vedno bila mnenja, da zaščita slovenske manjšine ni številčno vprašanje, ker je treba manjšino zaščdtijl, kakršenkoli bi bil njen obseg. To je politična linija KD. Vsekakor pa bodo vprašanja slovenske manjšine po- globljena med srečanjem njenih predstavnikov s predsednikom vlade Colombom, ki je tudi zaradi odločnega posega tržaške KD, predvideno v prihodnjih tednih. ANTONINO CUFFARO tajnik tržaške federacije KPI Na splošno je problem statističnih ugotavljanj v naši državi kočljivo, ker se od nekdaj potvarjajo in udomačujejo v korist vladajočemu razredu ter po trenutni potrebi tudi tolmačijo. Desetletno ljudsko štetje v tem ni izjema, kar zadeva vprašanja, kakor po sami zasnovi. Zadeva pa je tembolj kočljiva v Trstu in deželi, kjer so naredili vse, kar je bilo mogoče storiti, da bd slovenskemu prebivalstvu onemogočili, popolnoma svobodno izražanje svoje narodne pripadnosti. Celo vprašanje uporabe dvojezične popisnice postaja tu važna ((državna zadeva«, ne pa zgolj elementarna pravica, ki jo je treba enostavno upoštevati. Moram pa reči, da nosi za nastali položaj težko no- je sinoči priredila v čast sovjetskega ministrskega predsednika Alekseja Kosigina slovesen sprejem v Palači revolucije. Navzoči so bili poleg Fi-del Castra, kubanski predsednik Dor-ticos, mnogi člani političnega urada in tajništva kubanske KP, nekateri člani vlade in voditelji akreditiranih diplomatskih skupin v Havani. Kosigin in Castro sta danes obiskala mesto Santiago. nekaj tisoč kilometrov vzhodno od glavnega mesta, čeprav ni bil sporočen točen datum Kosiginovega odhoda, se zdi, da bi moral sovjetski predsednik zapustiti Kubo jutri. Po vesteh, ki jih objavljajo nekateri kubanski časniki, je policiji uspelo, da je preprečila kar dva atentata na Kosigina, ki so ju pripravljale desničarske sile. P*P*SI I V !MI$P SVtLKA -t - *-*9 “5» > TO,1 S: litiono odgovornost predvsem Krščanska demokracija v Rimu in Trstu, a da se ji ne morejo izogniti (zaradi vloge, ki jo igrajo v večinski koaliciji) tudi SS, PSDI in tovariši socialisti. Prevečkrat slišimo sicer sprejemljive načelne izjave, katerim pa ne sledijo konkretna dejanja. In ta edino nekaj pomenijo (kar velja za Italijane, kakor za Slovence) saj se samo po njih meri veljavnost političnih stališč. Uveljavitev pravic narodnostne manjšine je nekaj čisto drugega kot sprememba tona, ali izjava na kosu papirja. Pomislimo samo za trenutek na to, kar se dogaja v rajonskih konzultah v Trstu in na protislovno, v bistvu pa šovinistično, ravnanje tržaških demokristjanov in socialdemokratov. Z drugega zornega kota pa bi lahko razpravljali! o nekaterih krajevnih svetovalcih SS, ki so se odrekli svojim stališčem. Ali bo ljudsko štetje pokazalo resnično stanje o narodnostni pripadnosti našega prebivalstva? Prepričan sem, da se mora še marsikaj spremeniti, da se moramo prebiti še do tolikšnega dela svobode preden bodo statistična ugotavljanja v celoti ustrezala nar rodnostni sestavi našega ljud-j stva. Gre skratka za vprašanje, ! ki je neločljivo povezano z ! demokratično obnovo Italije, h kateri mora priti bistven prispevek prav iz naših krajev, z enotnim bojem vseh demokratičnih državljanov, Slovencev in Italijanov, da se enkrat za vselej likvidira tako odkriti, kakor prikriti šovinizem. I j - *' • • ‘ ■ l ■ ;■ ^ ■. oi* «« : n pf-%1 #rt ■ OSREDNJI STATISTIČNI ZAVOD 11, SPLOSNO LJUDSKO ŠTETJE ti. oklubra ISTI (Zakon Sti 14 z dne 31. januarja 19651) rrs|g|. ' i HOiHOVAS. t Tv,‘ * «. .: , WsmmŠ i rim. deželni tajnik PSDI in podžupan tržaške občine Popis prcOiValstva na tržaškem področju je politično dejanje. Vse občine v Italiji zanimajo določeni podatki, pri nas pa zanimajo poleg tega tudi podatek o številu prebivalstva italijanske in slovenske narodnosti o njih strokovni usposobljenosti, o zaposlitvi, skratka o etnični sestavi. Ko bo to ugotovljeno, bo lažji razgovor o odnosih med dvema skupnostima zato, da postopno dosežemo stanje, ki nam ga narekuje ustava in mednarodne obveznosti, da bo slovenska nacionalna skupina dosegla tiste pravice, ki ji pritičejo. Žal je popis povzročil precej zmede in so upravičene pritožbe, ko osrednji statistični urad (ISTAT) ni upošteval, da v Trstu živijo Slovenci in Italijani. Mi smo zainteresirani, da poznamo točni sestav prebivalstva na našem področju. Vsakdo, ki ba hotel izkriviti, ponarediti, ali zlohotno spremeniti sestav, odnose med etničnimi skupinami, bo v resnici uporabil kriminalne sisteme, prevaro, skratka nedemokratične sisteme, ki se jih je posluževal fašizem. Moramo verjeti v objektivnost podatkov ISTAT, ko moramo istočasno ugotoviti, da imajo Slovenci pravico uporabljati svoj jezik v odnosu do oblasti. Da zaključim: upam, da bo ta pravica tudi tokrat izvedena in da bodo lahko prebivalci slovenske narodnosti izpolnili popisnice v svojem, slovenskem jeziku. ARNALDO PITTONI podpredsednik deželnega sveta in vodilni član PSI V bistvu se strinjam z u-gotovitvami slovenskih predstavnikov, med katerimi so tudi zelo znani socialisti. Obstaja torej cela vrsta resnih pomislekov o veljavnosti popisa slovenskega prebivalstva na način, ki ga je prevldel ISTAT in v političnem ozračju — pa čeprav se je bistveno na bolje spremenil v primerjavi s preteklostjo — ki še ni idealno, ni takšno, da bi nudilo vsa potrebna jamstva. Glede Slovencev torej rezultati popisa ne bodo točni, to pa še zlasti če upošteva, mo številna vprašanja, do katerih je prišlo med potekom. V tej zvezi še zlasti opozarjam na uporabo slovenskega jezika pri izpolnjevanju popisni c, kar je bilo delno rešeno šele te dni. Ostaja pa vprašanje, na kakšen način najbolje ugotoviti obseg slovenske etnične skupine v naši državi In če na bd bila ta ugotovitev v resnici koristna In primerna za Slovence in za izpolnitev njih zahtev. TRŽAŠKI DNEVNIK PRVI USPEH OGORČENEGA PRITISKA SLOVENSKE JAVNOSTI POJASNILO USTREZNEGA URADA PROSVETNEGA MINISTRSTVA Popisovalci morajo sprejeti Opravljene habilitacije so veljavne! izpolnjene slovenske obrazce! Ustrezna navodila so sprejeti v periferičnih uradih za štetje včeraj popoldne Priznali so načelo, toda opeharili so nas za prejšnjih deset dni Mikalo nas je, da bi začeli današnjo kroniko poteka drugega dela popisnih operacij z ugotovitvijo, da je bila akcija za priznanje osnovnih jezikovnih pravic Slovencem ob tej priliki kronana z uspehom. ISTAT je namreč poslala na popis pristojnim oblastem natančna navodila, iz katerih izhaja sledeče: Slovenski prevodi vsedržavne popisne pole so prav tako nradni in veljavni. Pravico imamo oddajati izpolnjene slovenske pole. Popisovalci jih morajo sprejeti in so v tem smislu tudi prejeli včeraj popoldne ustrezna navodila. Res pa je, da se je vse to zgodilo prepozno in da je bila potrebna več kot deset dni trajajoča polemika preko stolpcev našega dnevnika, oglasiti so se morali slovenski in demokratični župani, politični predstavniki in mladina, preden je — z veliko zamudo — prišlo končno priznanje. Res pa je tudi, da predstavnik trgovinsko zbornice dr. Steinbach ni preklical svojega pisma, po katerem so se morali prejšnje dni ravnati popisovalci v tržaški občini, ko so slovenske pole enostavno zavračali in puščali na domovih prizadetih Slovencev. Končno je tudi res, da se pristojnim oblastem ni zdelo primemo seznaniti nas z novimi navodili Istata in da smo o njih izvedeli iz ust vidnih tržaških političnih predstavnikov. Kakorkoli že, po več kot desetih dnevih lahko zapišemo, jasneje kot kdajkoli prej, da morajo popisovalci sprejeti iz rok prizadetih Slovencev izpolnjene SLOVENSKE POPISN1CE, KI SO URADNE. Zapisali smo, da kljub vsemu nismo zadovoljni, predvsem zato, ker bi bile vse polemike in zmeda odveč, če bi1 ISTAT in ustrezni periferični organi za ljudsko štetje to načelo spoštovali OD SAMEGA ZAČETKA. Že tedaj, ko so prve dni popisne operacije začeli z razdeljevanjem pol. Že tedaj bi nam morali ponujati tudi slovenske pole, brez znanih ustrahovanj in diskriminacij, da o nesramnostih ne govorimo. Že tedaj bi morali slovenskim ljudem jasno povedati, da je slovenska popisnica uradna listina, ki prav tako velja, kakor italijanska. Že tedaj bi morali’ poskrbeti, da bi slovenska pola (kakor italijanska) imela 16 strani za družinske člane (in ne saimo dve, povrh vsega še slabo tiskane). V trenutno navdušenje zaradi NAČELNE ZMAGE je torej kanila tudi kaplja grenčice. Za deset in še več dni smo bili opeharjeni svo- MiMliNiiMniiiiniiiiiiiiiiiaiiiiiiniiiiuiiimiiiiiiumit jih pravic. Tisoči Slovencev kljub vztrajnim zahtevam niso prejeli slovenskih popisnih pol in prav bi bilo, da bi jim jih dali vsaj sedaj in tako le delno popravili storjeno krivico. Kdaj je v popisovalni center pri občini prišlo novo navodilo iz Rima točno r>e vemo. O njem se je govorilo že zjutraj, toda popisovalci so zanj izvedeli šele proti večeru, nekako ob 17. uri. Dejansko se je staro stanje podaljšalo še za en dan. Ob 17. uri pa so popisovalce na hitro sklicali v rajonske popisovalne urade in jim, ob splošnem presenečenju nekaterih in očitnem zadovoljstvu drugih, sporočili, da morajo pobirati vse, kar jim občani’ izročajo: tako slovenske, kakor italijanske popisnice. Od tiste ure bi se marali popiso- NOV ČLEN V DOLGI VERIGI RAZLAŠČEVANJA Med Domjom in Logom bodo gradili cestno omrežje za obrtniški center Dovoljenja tehnikom za meritve in druga dela - Lastniki zemljišč iz Ricmanj in Boljunca so prejeli dekrete valci ravnati po teh navodilih. V primeru, da bi pa kdo hotel ravnati samovoljno, ga lahko opozorimo, da ne izpolnjuje uradnih dolžnosti. Grobo napako, za katero bi le s težavo zapisali, da ni bila namerna, pa je storil — po pripovedovanju prizadetih slovenskih popisovalcev — openski rajonski funkcionar, ki je po eni' uri (ob 18.) prvotna navodila preklical in prisotnim zabičal: «Vse je po staremu. Bralce tega kraškega področja zato opozarjamo, da so ta navodila rajonskega funkcionarja neutemeljena in krivična. Nikomur naj ne pade v glavo, da bi se po njih ravnal. Prej ali slej jih bo moral preklicati. Pozanimali smo se, če je še kdo preklical dana navodila, a vse kaže, da je ta openski primer osamljen. Vsa nasprotna namigovanja so izmišljena in preračunana . Profesorji naj zaprosijo za potrdilo o opravljeni habilitaciji Tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča, da je na svojo zahtevo prejelo od urada za natečaje in habilitacije za srednje šole pri prosvetnem ministrstvu sledeče pojasnilo in zagotovilo: »Tisti profesorji, ki so opravili didaktično habilitacijo, lahko takoj zaprosijo za potrdilo o opravljeni habilitaciji, ker je ministrstvo že prejelo poročilo o izidu habilitacij in tudi seznam profesorjev, ki so le-te uspešno napravili. Izidi bodo objavljeni še v uradnem biltenu prosvetnega ministrstva. Nesmiselno (dobesedno «absurdno» je rečeno) je namigavanje, češ da bo ministrstvo razveljavilo habilitacije, ker so se proti izidu izpitov pritožili nekateri odklonjeni kandidati. Nepotrebna je vsaka zaskrbljenost profesorjev o veljavnosti izpitov. Zaprosijo naj za potrdilo o opravljeni habilitaciji, kot so že storili nekateri njihovi kolegi.* Po tem pristojnem zagotovilu bi bilo odveč vsako nadaljnje prepri- Številni lastniki zemljišč iz Ricmanj in Boljunca so pred nekaj dnevi prejeli dekrete, ki jih je podpisal dr. arh. Paolo Spinetti, šef pokrajinskega ravnateljstva deželnega odborništva za javna dela, za dovoljenje pooblaščenim tehnikom, da lahko stopijo na zasebna zemljišča zaradi meritev in drugih pripravljalnih del, ki so potrebna za sestavo načrta za gradnjo cestnega omrežja na bodočem obrtniškem področju pri Dom-ju, kjer bodo zgradili paviljone deželne družbe LEASING - Friulia LYS. Gre za ravninsko področje »Pulje* med Domjom in Logom, na desni strani ceste, ki pelje z Domja v Log. V tem kraju so tudi nove hiše, vrtovi in vinogradi, ki jih bodo razlastili na zahtevo Ustanove za industrijsko cono, da se tam zgradijo obrtniški obrati. Dekret, ki so ga prejeli lastni- RESOLUCIJA KOMUNISTIČNE SVETOVALSKE SKUPINE Zavlačevanje razprave o urbanističnem načrtu Komunisti zahtevajo razpravo, da se omogoči preverjanje urbanistične politike deželne vlade Komunistična svetovalska skupina ▼ deželnem svetu je deželni vladi predložila naslednjo resolucijo: Komunistična skupina v deželnem svetu je na sestanku proučila potek razprave o načrtovanju in je ugotovila, da poteka diskusija o drugem razvojnem načrtu kljub temu, da še niso predložili deželnega regulacijskega načrta. To pomeni, da se razpravlja o vprašanjih gospodarskega razvoja, pa čeprav niso znane vzročne zveze s politiko ozemlja: med drugim odpade vsakršno sklicevanje nanjo, zaradi česar je bilo deželno delovanje razdrobljeno, razpršeno in v znamenju klientelizma, medtem ko se je cela vrsta posegov razvijala brez jasnih ciljev. Prav zaradi tega se odbor ni mogel držati že sprejetih obveznosti. V takem položaju je tudi občinsko urbanistično načrtovanje v protislovju, deželni urbanistični odbor V »vojlh zadnjih navodilih je rimski ISTAT sporočil, da so slovenske popisne pole prav fako u-radne, kakor italijanske. Tudi posebni statut londonskega sporazuma nam v čl. 5 jamči pravico u-porabe slovenščine v odnosih z oblastmi. Zato pa se bomo ravnali tako: 1. Izpolnili in oddali bomo slovenske popisne pole. 2. Italijanske obrazce bomo prazne in nepodpisane izročili popisnikom skupaj s slovensko polo. 3. če smo slovensko pole pred časom zahtevali In nam je niso prinesli, bomo zahtevali od popisovalca, naj nam jo prinese sedaj. 4. Popisovalci Imajo natančna navodila, da morajo sprejeti tudi izpolnjene slovenske popisnice. V primeru, da bi prejetih navodil ne spoštovali, bomo takoj obvestili pristojne oblasti, pole pa obdržali doma. pa nima splošnih kriterijev, na katere bi se lahko skliceval, medtem ko je večina z deželnim zakonom št. 23 iz leta 1968 sklenila, da med naloge deželnega urbanističnega načrta spada tudi določevanje »smernic in metodoloških kriterijev, ki naj bi zagotovili' enotnost usmerjanja in skladnost pobud v urbanističnem načrtovanju na podrejenih ravneh*. Pred časom so deželnemu svetu sporočili, da so glavne elaborate deželnega urbanističnega načrta že predložili deželnemu odboru: dokazano je torej, da so nasprotovanja med političnimi silami levega centra o izbiri, načinu in izvedbi do sedaj preprečila začetek razprave v deželnem svetu in posvetovanja, ki jih predvideva deželna zakonodaja. Zavlačevanje tega položaja meče kaj slabo luč na demokratično načrtovanje. Načrtovalno dejavnost dejansko zanikujejo konkretni posegi posameznih odbomištev (točneje za kmetijstvo, javna dela, turizem, industrijo), ki s svojimi nezadostno koordiniranimi naložbami povzročajo hudo razpršitev sredstev in škodo, ki je občinski načrti ne morejo nadzorovati. Ta politika ustvarja vzdušje pomanjkanja usklajevanja med zahtevami in pričakovanjem, ki spreminjajo okvir, v katerem deluje občina (industrijska področja, turistična in Javna dela) ter istočasno spodbujajo kampanilistične pritiske. Ti pa v daljši perspektivi načrtovanje otežkočajo. Komunistična svetovalska skupina zato zahteva naj se vključi v dnevni red deželnega sveta urbanistični načrt, da se omogoči preverjanje urbanistične politike deželne vlade, v kolikšni meri je urbanistični načrt dosledno vključen v splošen načrt gospodarskega razvoja, o katerem je že stekla razprava. Zastrupitev delavca v tovarni Italsider Nekaj minut pred 15. uro so včeraj zaradi znakov zastrupljenja z žveplom sprejeli na oddelku za oživljanje 52-letnega Sista Rovere-ta iz Ul. Soncini. Roveretu, ki Je gluhonem, je med odlaganjem materiala iz visoke peči Italsidra postalo nenadoma slabo in se je zgrudil na tla. S tovarniškim rešilnim avtom so delavca nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v dveh tednih. ki zemljišč, je prvi korak k razlastitvam. Kot v drugih primerih bomo tudi tej zadevi pozorno sledili, da se ne bi prizadetim zgodile še hujše krivice, saj bodo utrpeli veliko škodo že s samim odvzemom zemljišč. Baje bodo razlastili tudi nekaj hiš, ki so na tem področju. Vsekakor bo to ponovne krčenje obdelovalne zemlje in obubožan je naših ljudi, nov člen v dolgi verigi razlaščanja naše zemlje. Jutri bomo objavili seznam bodočih razlaščencev. Poslovilni obiski veleposlanika Priče Predsednik deželne vlade Ber-zanti je včeraj dopoldne sprejel na poslovnilnem obisku veleposlanika SFRJ v Rimu, Srdjo Pričo. Med prisrčnim razgovorom na sedežu deželnega odbora v Ul. Car-ducci so omenjali prejšnja srečanja med veleposlanikom Pričo in deželnimi predstavniki ob obiskih predsednikov republike Slovenije in Hrvaške Kavčiča in Haramije. Veleposlanika SFRJ Pričo je pred njegovim skorajšnjim povratkom v domovino sprejel na poslovilnem obisku tudi vladni komisar dr. Abbrescia. V prisrčnem razgovoru je prefekt izrekel veleposlaniku Priči najboljše želje za bodočnost. Dal Mas pri Ferriju zaradi gospodarstva V našem mestu je bil v četrtek pokrajinski kongres sindikata državnih uslužbencev CGIL. Kongresu sta prisostvovala vsedržavni tajnik sindikata Mario Mollame in tajnik CdL Silvio Laurenti. Ob zaključku razprave so določili smernice za premostitev razrednih problemov in pospešitev procesa enotnosti, ki je že v teku in s katerim bi ojačili sindikalno gibanje. Pokrajinski sindikat državnih u-službencev na vsedržavnem kongresu zveze, ki bo od 17. do 20. novembra v Ariccii, bo predstavljal Fausto Cal-vi. katerega so soglasno izvolili. Načelnik socialdemokratske skupine v deželnem svetu Bernardo Dal Mas se je vrnil iz Rima, kjer je tajniku PSDI Ferriju obrazložil ne preveč rožnati gospodarski položaj, v katerega je zašla Furlanija-Julijska krajina, predvsem zaradi težav z izvozom na dolarsko področje. Po njegovem mnenju bo morala poleg dežele priskočiti na oomnč tudi država, še posebno, ker na našem področju vojaške služnosti močno zavirajo razvojni proces. Vlada bi morala zagotoviti izredni prispevek za velike infrastrukture in druge pobude in razpravljati o zakonu, ki so ga predložili že pred dvema letoma. Ferri je obljubil, da bo sprožil akcijo, ki naj bi pripomogla k poživitvi gospodarstva v Furlaniji-Julijski krajini. Dal Mas se je o raznih perečih vprašanjih razgo-varjal tudi s finančnim ministrom Pretijem. čevanje, da se motijo tisti, ki ocenjujejo drugače — in morda namenoma zlonamerno — pritožbo prizadetih kandidatov in seveda tudi interpelacijo poslanca Škerka. G pozarjauno člane, naj ne nasedajo izzivanjem, ki imajo še druge posebne račune. Do habilitacij je prišlo po zaslugi in borbenosti članstva in vodstva sindikata. Po pojasnilu, ki ga je prejel sindikat, vabimo profesorje, naj takoj zaprosijo za potrdilo o opravljeni habilitaciji. Prošnjo na kol-kovanem papirju za 500 lir je treba nasloviti na prosvetno ministrstvo uradu za habilitacije in natečaje za srednje šole. Prošnji je treba OBČINSKI URAD ZA LJUDSKO ŠTETJE sporoča, da se občani lahko obrnejo za kakršno koli pojasnilo glede 11. splošnega ljudskega štetja ter 5. splošnega popisovanja industrije in trgovine na periferični sedež kraja, kateremu pripadajo. Sv. Vid. Ul. Colauttd 6 (u-upravni center), Staro mesto in Novo mesto. Trg Granatie-ri 2 (županstvo), Nova mitnica, Ljudski vrt (paviljon), Stara mitnica, Ul. Settefon-tane 45 (rekreatorij). Sv. Jakob, Ul. del Vento 13 (obč. izpostava), Čarbola, Ul. Pola 24 (rekreatorij), Skedenj, Ške-denjska ul. 127 (rekreatorij), Gornja Magdalena, Ul. Ma-renzi 6 (zdravniški ambula-torij), Spodnja Magdalena, Trg XXV. aprila 4 (upravni center), Rocol, Ul. RevolteHa 37 (šola Stuparich), Kjadin, Ul. Mauroner 2 (upravni center), V rdela - Lonjer, Rotonda del Boschetto 3 (upravni center), Kolonja - Štorklja, Ul. Cologna 30 (upravni center), Rojan - Greta, Ul. Giusti 2/A (zdrav, ambul.), Barkovlje -Grljan, Miramarski drevored 131 (rekreatorij), Prosek - Kon-tovel - Križ, Križ 274 (obč. izpostava), Opčine - Bani, Trebče - Padriče, Gropada - Bazovica, Proseška ulica 28 (obč. izpostava). Periferični uradi so odprli od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za nadaljnje informacije je treba telefonirati na osrednji sedež — Ul. Lazzaretto Vec-chio 24, telefon: 30-362 — 30-367 - 30-355. • Jutri ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 praznik komunističnega tiska na pobudo železničarske sekcije KPI. Govoril bo deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi. iiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiuuiuiiuiunimiiiiuiiiiiiiimiiiiiuiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiintiii POVRATEK ŽUPANA SPACCINIJA Z OBISKA V GRADCU Intenzivnejše sodelovanje med Trstom in Gradcem Graški župan bo na čelu delegacije vrnil obisk v našem mestu • Spaccinijeva tiskovna konferenca Včeraj se je vrnil v Trst župan Spaccini, ki se je skupno z odbornikom za kulturne dejavnosti sestal v Gradcu s tamkajšnjim županom Scherbaumom. Med razgovori, ki so potekali v prisrčnem vzdušju, so načeli nekatera vprašanja, ki naj bi olajšala intenzivnejše in plodnejše stike med obema mestoma, ki imata zaradi svoje razsežnosti in tradicionalnih značilnosti dokaj skupnih interesov. Tako Trst kot Gradec spadata v skupino tistih nekaj deset mest, ki zaradi svoje lege bolj kot druga težijo k idealom utrjevanja mednarodnih kulturnih zvez in krepitve gospodarskih odnosov, večjemu in konkretnejšemu pobratevanju med evropskimi narodi. Med temami, ki so bile v ospredju razgovor med obema županoma, so izstopale one o urbanistični ureditvi, o okuženju okolja, o prometu na splošno in o mestnem prometu še posebej, o mehanizaciji služnosti, o mladini in seveda o gospodarstvu. Na kraju razgovorov so sklenili ustanoviti vrsto strokovnih komisij, ki bodo načete teme poglobile. Med razgovori so se tudi domenili, da bo v okviru »Italijanskega tedna v Gradcu*, ki bo na pobudo italijanskega veleposlaništva na Dunaju v iiuiiiiiiiMmiiiimmiiuiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii Z ZADNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA Priletnim deželanom določena pomoč v vrednosti 5,5 milijarde Zgradili in opremili bodo nekaj domov 500 milijonov lir za ohranitev zgodovinskega središča v Gradežu - Številni drugi posegi Deželna uprava bo v prihodnjih letih izdala 5.5 milijarde lir za odkup, ureditev in opremo domov za onemogle za starejše deželane. O ustreznih posegih ie razpravljal na zadnji seji deželni odbor, ki je ob tej priliki ugotov'1, da ie biio konec lanskega leta v Furlaniji -Julijski krajini okoli 253.000 ljudi starih nad 60 let. to .je 20 od sto celotnega deželnega prebivalstva. Po podatkih iz leta 1968 je bilo v na ši deželi v domovih za starce na razpolago skupno 4.524 postelj, medtem ko je bilo prosilcev zanie r.ad 6.000. Na isti seji je deželni odbor sprejel predlog odbornika za urbanistiko De Carliia o zaščiti in valorizaciji zgodovinskega središča v Gradežu. Ustrezni zakonski načrt določa tudi sredstva v višini 500 milijonov lir za vrsto arhitektonskih in drugih del. Odbor je nadalie sprejel predlog odbornika Stopperia o nakazilu 500 milijonov lir deželni ustanovi za razvoj o-brtništva ESA. Dežela bo nadalje vrnila 21 občinam skupno 16 md-liji.*iov lir za stroške, ki so jih imele v zvezi z raznimi podporami izseljencem. Na predlog odbornika za zdravs*vo Devetaga ie dežela nriznala bolnišnici v Tolmoču izreden prispevek 300 milijonov lir Dežeia bo nadalie nakazala giadiški občini 3 mili ione lir za ureditev starega obzidia okoli mesta. Zadnji poseg se nanaša na zadružne dejavnosti v Fuilani.ji -Julijski krajini. katerim ie deželni odbor na seji nakazal vrsto prispevkov v skupni vrednosti približno 30 milijonov lir. štajerskem glavnem mestu od 25. maja do 2. junija 1972, Trst zastopan z razstavo načrtov, ki so bili predloženi v okviru vsedržavnega natečaja idej za zgodovinsko središče Trsta, kakor tudi z nekaj retrospektivnimi razstavami. Med »tednom* bodo tudi predavanja in diskusije urbanistov s predvajanjem diapozitivov in nastopom nekega mestnega pevskega zbora. župan Spaccini je — kot je rečeno v sporočilu občinske uprave tisku — povabil graškega župana na obisk našega mesta. Graški župan je s simpatijo sprejel povabilo in zagotovil, da bo na čelu delegacije prispel v Trst konec februarja ali v prvih dneh marca na tridnevni obisk. Na zaključku razgovorov je župan inž. Spaccini priredil tiskovno konferenco s časnikarji treh štajerskih deželnih listov, med katero je orisal teme, ki so jih načeli v perspektivi plodnega in konkretnega sodelovanja med tržaškim pristaniščem in graško industrijo tudi z drugimi vrstami odnosov. ki nakazujejo po izjavah graškega župana Scherbauma. oblikovanje pobratenja. Odbornik Lonzar pa se je razgovarjal z odbornikom štajerske dežele za kulturo Jungwirthom v zvezi z raznimi pobudami kulturnega sodelovanja, kot je bil na primer bienale v Gradcu in kot bo podobna prireditev v okviru graškega italijanskega tedna 1972 itd. Sporočilo tržaške občine na kraju ugotavlja, da je bil župtuiov obisk v Gradcu zelo koristen, ker odpira nove perspektive razvoja in sodelovanja med Trstom in Gradcem. 0 Danes ob 20. uri bodo v dvorani Centra za kulturne stike z inozemstvom v Ul. Torrebianca 13 predvajali na ploščah v italijanščini poezije Nobelovega nagrajenca Pabla Nerude, Antonia Machede, Garcie Lorce in Raphaela Albertija. Meščanstvo je vabljeno k številni udeležbi 1 priložiti potrdilo o plačilu 10.000 lir pristojbine univerzi, kjer je kandidat doktoriral in kolek za 500 lir, kf ga bo ministrstvo nalepilo na potrdilo. S tem izgublja vsako veljavo in upravičenost izjava, ki smo jo prejeli prejšnje dni, katero je podpisalo 27 podpisnikov in ki se glaisi: «Podpisani profesorji', ki so v skladu z okrožnico ministra prosvete z dne 12. dec. 1970 opravili didaktične habilitacije za poučevanje na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, nasprotujejo kakršnemu koli poskusu, nagovarjanju ali zahtevi po razveljavitvi teh izpitov s strani odklonjenih kandidatov, ustanov in posrednikov. Podpisani nadalje izjavljamo, da so se omenjeni didaktični usposob-Ijenostni izpiti vršili v popolnem skladu s čl. 9 okrožnice ministra prosvete z dne 12. dec. 1970 in drugih tozadevnih veljavnih predpisov.* Trst, 20. oktobra 1971 DANES V MILJAH Otvoritev ptičje in filatelistične razstave V občinski telovadnici v Miljah v Ul. D’Annunzio 6 bodo danes ob 18. uri odprli ptičjo in filatelistično razstavo. Poštni urad, opremljen s spominskim žigom, bo odprt od 13. do 20. ure danes. Od jutri, 31. t.im. pa do četrtka, 4. nov. bo raizstava odprta od 9. do 13. ter od 15. do 20. ure. V teh dneh bo tudi trgovsko filatelistično in numizmatično srečanje. Dne 3. novembra bo zasedanje o temi «Obramba prirode*. Člani Miljskega filatelističnega društva prisrčno pozdravljajo vse filateliste iz dežele in sosednih držav, ki se udeležujejo tega koristnega srečanja in izmenjav. Padec ženske z višine 10 m Včeraj so kmalu po opoldnevu pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 40-letno Mario Navarra por. Tosques iz Drevoreda 20. septembra, katero so zaradi večkratnega prebitja lobanje sprejeli s strogo pridržano prognozo na oddelku za oživljanje. Policijski agenti so ugotovili, da je Tosquesova padla z višine skoraj 11 m, to je iz Ul. del Veltro na tlak tik pred izhodom iz predora na Senenem trgu, kjer je v mlaki krvi negibno obležala. Na srečo je avtomobilist, ki je tedaj privozil iz predora, še pravočasno opazil padajoče telo, zaradi česar je silovito pritisnil na zavore in tako preprečil, da bi nesrečnica padla na njegovo vozilo. Zaradi preiskave je prišlo do precejšnjega zastoja prometa. RADIO TRST A bo danes in prihodnjo soboto ob 12.10 prenašal oddajo o lani umrlem velikem slovenskem primorskem slikarju Venu Pilonu. Med žive posnetke slikarjeve govorice se vpleta komentar likovnega kritika Milka Bambiča. Na oddajo opozarjamo naše čitatelje, zlasti onkraj meje. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Danes, 30. t. m. ob 21. uri in jutri, 31. t. m. ob 16. uri gostuje GLEDALIŠČE »KOMEDIJA* IZ ZAGREBA z glasbeno komedijo Goslač na strehi Po pripovedkah Solema Alejhema Napisal: Joseph Stein Besedilo pesmi: Sheldon Hamick Glasba: Jerry Bock Režiser: Vlado Štefančič Dirigent: Ferdo Pomykalo Scenograf: Željko Senečič Kostumograf: Ljubica Wagner Koreograf: Ray Harrison Abonenti Slovenskega gledališča imajo 50 '/• popusta. Prodaja vstopnic od 12. do 14. ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; jutri eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 734265. GLASBENA MATICA TRST V soboto, 6. novembra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu Slovenski oktet Jože Kores Andrej štrukelj Danilo Čadež Tone Kozlevčar Peter Ambrož Marjan Štefančič Božo Grošelj Peter čare Umetniški vodja dr. VALENS VODUŠEK Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) od torka, 2. nov. dalje, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine bo tudi letos obnovilo star ljudski običaj V A H T I Č v ponedeljek, 1. novembra. Ob 17. uri se bomo zbrali pred spomenikom padlim na nabrežin-skem trgu. kjer bo domači pevski zbor pel žalostinke, nato pa gremo v društvene prostore, kjer bodo naši otroci prejeli vahtič. Danes, 30. oktobra ob 18. uri v Ul. Geppa 9/1 otvoritveni večer mladinskega krožka s predvaja njem filma »Anatomia di un rapimento* znanega japonskega režiserja Akire Kurosavva. Sledi ples. Vstop prost. Mladinski krožek Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje Javlja urnik trgovin za bližnje praznike. SOBOTA, 30. 10. 1971 Vse trgovine bodo odprte (tudi tiste, ki Imajo v soboto popoldne zaprto) in bodo lahko podaljšale urnik do 21. are. NEDELJA, 31.10.1971 Normalni nedeljski arnik. PONEDELJEK, 1.11.1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. nre, mlekarn od 7. do 9. ure z možnostjo podaljška do 12. ure, slaščičarn In trgovin s pripravljenimi jedmi, ki bodo odprte od 8. do 20.30. TOREK. 2.11.1971 Vie trgovine bodo odprte In bodo lahko podaljšale umik do 21. nre. SREDA, 3.11.1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn 8. • 13., mlekarn 7. -12, slaščičarn In trgovin • pripravljenimi jedmi 8. - 21.30. ČETRTEK, 4.11.1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn 8. -13., slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi 8. - 21.30. Včeraj-danes Danes, sobota, 30. oktobra SONJA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.56. — Dolžina dneva 10.15. — Luna vzide ob 14.55 in zatone ob 2.04. Jutri, nedelja, 31. oktobra BOLFENIK VREME VČERAJ Najvišja dnevna temperatura 12,5, najnižja 5,9, ob 19. uri 9,2 stopinje. Zračni tlak 1027,4 stanoviten, veter 14 km na uro vzhodnik, jugovzhodnik, vlaga 34-odstotna, nebo jasno morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. oktobra se je v Trstu rodi lo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb. Umrli so: 68-letna Stefania Stopar por. Casadio. 68-letni Lamberto Mar-chetti. 63-letna Giuseppina Tedeschi por. Giorgi, 69-letni Luigi Ridolfi, 64-letna Rosa Pizzamus vd. Ubaldini, 58-letni Vittorio Vuga, 64-letni Augu-sto Bisiani, 80-letni Umberto Nordio, 73-letni Elio Argenti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini. UL P. Revoltella 41. Piz-zul-Cignola, Corso Italia 14, Prendini, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, UL Roma 15, INAM, Al Camello, Drev. XX. septembra 4, AUa Maddalena, Ul. Istria 35. Chlari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. Razstave V italijanskem umetnostnem ** trn lepih umetnosti v Ul. S. N«* so še danes odprte kolektivna >* stava umetniške skupine Erbese osebni razstavi Ise Bighetti iz 8®® in Mare Chmet Sorentino iz Tb11 V umetniški galeriji Barisi » J Rossetti 9 osebna razstava trza® slikarke Radenke. Razstavlja ** pino slik s kraško motiviko. V nemškem kulturnem klubu v ronejski ulici bo do 31. oktobra stavljal svoja dela nemški m1 Martin Zuehlsdorff. V umetniški galeriji »La Lant8*j Ul. S. Nicoio 6 a, je odprta * novembra, razstava del Oresta quela. j, V Tržaški knjigarni je slik*1*0 razstava nagrajenih del na e* & re KASTA pri Piščancih. V ponedeljek, 1. novembra bo T ? lcriji Rossoni odprl razstavo del tržaški slikar in kipar Emil • možic - Primosi, ki je za svojo samostojno razstavo pripravil 25, pretežno novih del. V občinski galeriji bo do 6-bra razstava del tržaškega sl®# Santa Bidolija, ki je začel svoje stvarjalno delo v Trstu, odkod# , je izselil v Vicenzo, kjer je let* j tudi umrl. Na razstavi je kak® olj in dober ducat risb. Galerij* ^ odprta sleherni delovni dan od do 13. ter od 17. do 20. ure. ob P nikih pa od 10. do 13. ure. Nazionale 15.30 »Le 24 ore di Mans*. Steve McQueen, ElŽ* dersen. Barvni film Cbarl« Fenice 15.30 »Sole rosso*. Tosb®® STALNA RAZSTAVA POHIŠTVA :!illiii!:!:9liiiH!l!U!iilii!!ii!ii!ii!::ii!HllHlii:ii!i:iii!i:ii!!:!:!ili;;i!:iiili!iliii:ii:i!i!|Ui!i!UiiH!il!:!BUii:ii!:ii:išiir:!i Trieste - Trst, Ul. Settefontan« It. 58, 62 In 64 tel. 744620 - 790475 - 790822 BO IMELA ZA PRAZNIKE NASLEDNJI URNIK: Nedelja, 31. oktobra: ODPRTO od 9. do 13. ure Ponedeljek, 1. novembra: ZAPRTO vet dan Torek, 2. novembra: ODPRTO — delovni umik Sieda, 3. novembra: ODPRTO od 9. do 13. ure četrtek, 4. novembra: ZAPRTO vea dan ZER1AL Bronson, Uršula Andress, Mifune in Alain Delon — wes . Eden 15.30 «11 Decamerone*. ***f7 film. Strogo prepovedan ni pod 18. letom. „ Grattacielo 16.00 »Homo erotW£ Producent in režiser Mario Lando Buzzanca, S. Koščin*. Podestš, L. Salce, I. Furstei®« B. Blier. Barvni film. Prepov#^ mladini pod 14. letom. ^ Excelsior 15.30 »Roma bene»-Manfredi, Vima Lisi, Senta Franco Fabrizi. Barvni film-povedano mladini pod 14. let0^t Ritz 16.00 «Detenuto in attesa d* dizio*. Alberto Sordi. Barvni ^ Alabarda 16.00 «Un'anguilla d-’- ^ milioni*. colorscope, Ottavia P' f lo, Senta Berger, Lino Toffo*"' ** povedano mladini pod 14. leto1® Filodrammatico 16.30 «Yorga 8 !L piro*. Roger Quandy. Barvni k Prepovedano mladini pod 14- *e ( Aurora 16.30, 19.00, 22.00 »Sa«*® Vanzetti*. Barvni film. Impero 16.30 «L’amica delle 5 ® zo». Barvni film. j Cristallo 16.30 «11 furto č Tanin18 commercio*. Barvni film. *] Capitol 16.00 «11 vichingo venuto sud*. Barvni film. Lando Buz#" Moderno 15.00, 18.15, zadnja Pr*“ t - - - — -*)>■ 0’ !e< va ob 21.30. »La figlia di Rž*"*, Miles, R. Mitchum. Barvni Prepovedano mladini pod 14-Vittorio Venelo 16.00 »La mož*'*« prete*. Marcello Mastroianni. “ Loren. Barvni film. |t Ideale 16.00 »Al soldo di tu#* bandiere*. Tony Curtis, ^ Brovvns Barvni film. .J, Astra 16.30 »La bibbia*. Ava ner, Peter 0’Toole. Barvni 1 Zadnja predstava ob 21.45. Alibazia 16.00 »Strogoff*. J. B. Barvni film. KINO «|R1S» PROSjf predvaja danes ob 19.30 kine"", skopski barvni dramatični f®"’ AL SOLDO DI TUTTE LE BANDIERE Igrajo: Tony Curtis, Cha1**® Bronson in Michele Mercer- . Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbb*1 ^ ščine. Vpisovanje v Ul. Geppa *• nadstr. ji PD »Slavko Škamperle* vabi 8 v člane in prijatelje, da se L n0 bra ob 11. uri zberejo pred n* njim Kulturnim domom pri Sv. pod spominsko ploščo padlim v £ za polaganje venca in počastitev hovega spomina. in 4. SPDT priredi 3. ™ .. — r dvodnevni izlet v Belo kraj k10, tobus bo peljal izletnike vzdolž Kolpe. Ogled Vinice, Metlike. Ija. baze 20. Itd. * Prijavljeni izletniki naj P°ra^ ( vpisnino najkasneje do danes, m. do 12. ure v UL Geppa 9- ji z Ul. F. Severo. Na razpolago ‘ nekaj mest. ••• PD »S. Škamperle* priredi < nt jesenski izlet dne 21. novem*®) Vipavo. Ajdovščino, črni vrb. '7^ tec in Postojno. Kdor se misli o° jj žiti izleta, naj se javi čimP1"*.*)' tel. 70-834 od 9. do 13. in od * do 20. ure. Darovi in prispevki t Profesorju Stanetu Miheliiu> zapustil mesto pedagoškega svei.^i' ca za slovenske šole na Trže** ^ se skupina učiteljev dolinske!* f daktičnega ravnateljstva iskre"® ^ hvaljuje za koristno delo v PrjAr še šole in daruje 14.000 lir ** spomenik v Cerknem. Mali oglasi 4—ČLANSKA ITALIJANSKA NA išče mlado dekle za stalno. ta opoldne in nedelja prosti. “ zelo dobri. Telefonirati 761076. DELAVCA - PRODAJALCA st»" 35-45 let išče AGRARIA, tr<"! kmetijskega orodja in semen, ^ Milano 18. GORIŠKI DNEVNIK i1 TRŽAŠKIH sodnih dvoran v Štiri ure po prometni nesreči moški podlegel hudim poškodbam Drugostopenjski sodniki so prepoznali delno žrtvino krivdo pri nesreči Na zatožni klopi tržaškega pri-F™eSa sodišča (preds. Marši, tož. zapis. Mosca) je včeraj ?fdel 46-letni Carlo Cerovaz iz Ul. tnto 13. Obtožnica ga je dolžila ■»namernega umora 68-letnega Ma-LUesde iz Ui. Ghega 3, ki je godaj zjutraj 6. januarja lani po-t: zrtev prometne nesreče. Malo po 6. uri zjutraj omenjenega one je Gnesda prečkal na preho-a za pešce Drevored Raffaele anzio pri poslopju s hišno številko ■ • *o je vanj treščil s fiatom 1100 Jf ®a silovito podrl na tla Cerovaz, m le vozil proti Ul. Giulia. 6Sre®le§a pešca so z rešilnim n°m RK takoj odpeljali v bol-usmco, kjg,. ^ mu ugotovili hudo nrirtr^; o poškodbo. Zdravniki so si ^■držali strogo prognozo, in točno on ure po sprejemu na nevroki-oddelku tržaške glavne bol-batn** ^nesc^a podlegel poškod- Cerovaza so policijski organi pri-I? , sodišču, pred katerim se je oo . uajprej zagovarjati 22. fe-"Jjttja letos. obtoženec se je opravičeval, da s? 2aradi dežja vozil izredno poča-nuT° ^ Pr*vozil skoraj do omejenega poslopja v Drevoredu R. r™210- je nenadoma zapazil moško r^tavo z dežnikom v roki, kako je a Parkiranega filobusa stopila na J^to m neprevidno hotela prečkati wlisce. V zadnjem hipu je skušal J^oti vozilo, zaradi spolzkega alta pa so kolesa zdrsnila po tramvajskih tračnicah. Močan su-K Pa je odbil Gnesdo skoraj p? metrov naprej. Jfritostopenjski sodniki so spoznali J'azenca za krivega nenamarnega ~™>ra in ga zaradi tega obsodili ^gojno za dobo 5 let na 8 mesecev v pra. na odvzem vozniškega do-n^ia za dobo 1 leta ter na de-jJ00 odškodnino Gnesdovim sorod-gt °®> so se na procesu pred-kot prizadeta stranka, žil °t' tej razsodbi je Cerovaz vlo-Priziv in tako se je včeraj moral j.g°varjati pred prizivnim sodi-$ee®\ Sodnikom je potrdil, kar je _ dejal med prvostopenjsko obrav-stpV°’i za8°v°rnik prizadete, civilne odv. Chersi pa je zahteval Ojdmo denarno odškodnino. Javni 0bt**?5 c'r- Franzot je predlagal za ■ozenca potrditev prvostopne kaz-• branilec odv. Kastoris pa se je g°val za oprostitev, ker dejanje kaznivo ali vsaj za oprostitev a® pomanjkanja dokazov. rJ^diki so v razsodbi upoštevali stefi - 0 ^ odst. krivdo pri ne-’n v ta namen znižali ob-rnu nCU postopno kazen po odvzeli ml^^kega dovoljenja na dobo n*resecev’ v ostalem pa potrdili wv° razsodbo. slovali deželni odbor in pokrajinski odbori za obrtništvo. Končno so odborniki razpravljali o prizivih, ki so jih vložili nekateri obrtniki v zvezi z zakonom štev. 6 iz lanskega leta. Danes v Pordenonu salon TUR IN 71 Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro bo danes ob 11. ur; odprl salon zimskega turizma «1. TUR—IN* v Pordenonu. Razstava bo odprta do 4. novembra in bo obsegala izbor turističnih naprav, stroje in najrazličnejše rekvizite za zimski turizem. Poleg tega bo na njej poudarjena privlačnost nekaterih področij — Trbiž, Piancavallo, itd. — ter domača folklora in gastronomija. Zanimanje EGS za našo deželo Pretekli teden so se v Rimu sestali predstavniki naše dežele, Evropske gospodarske skupnosti in prizadetih ministrstev, da bi razpravljali o nekaterih zakonskih posegih Furlanije - Julijske krajine na področju gospodarstva. Za deželno upravo se je sestanka udeležil predsednik odbora Berzanti. Predstavniki EGS so bili pred kratkim v Furlaniji - Julijski krajini, kjer so se zanimali zlastj za delovanje deželne finančne družbe Friulia in družbe Friulia-LIS. Med svojim bivanjem v naši deželi, so si evropski strokovnjaki ogledali nekaj industrijskih obratov, med temi tudi pražilnico Iily-Caffe v žaveljski industrijski coni. Skoraj mesec po nesreči podlegel hudim poškodbam V četrtek ponoči je 69-letni ukopo-jenec Luigi Ridolfi iz Šempolajske ulice 1 podlegel poškodbam. Moža, ki se je 30. septembra med vožnjo z vespo po cesti šempolaj - Nabrežina zvrnil na tla in se hudo poškodoval, so istega dne sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku. Od tu so ga premestili na rehabilitacijski oddelek, kjer je podlegel poškodbam. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Razprava o novem zakonu ki bo urejal deželno trgovino Zakon prilagaja krajevnim potrebam državni zakon štev. 426 - Dovoljenja za odpiranje novih trgovin bodo po novem izdajali župani turistični problemi ^el s posebnim statutom st^l. Cagliariju so se včeraj se-itajj. odborniki za turizem iz 5 *- lanskih dežel s posebnim statu- ta ‘ Ja našo deželo se je sestan-Ij. Udeležil podpredsednik in od-$0 j* za turizem Moro. Na seji s “^navali nekatera vprašanja titojjjjkdčja turizma, tako zlasti turi”?!!0, poslovanje pokrajinskih lil^ "čnih ustanov. Problem je to- časii -1 bereč, ker so se v zadnjem rav ža.e^e širiti vesti, da name-tj ministrstvo za turizem uki nisi^ Qaedanje prispevke pokrajin-*elah tUr‘s^dnim ustanovam v de-tej. s posebnim statutom. Na vladp° nadalje obravnavali namen odprli ,^a v nekaterih deželah 'iežei talnice. Predstavniki petih Hov.* ^ bodo ponovno sestali 12. e[hbra v Trstu. ®dela nakazala ESA Milijardo lir za 1972 Pod Stop. • Predsedstvom odbornika želni fia ae je včeraj sestal de-pdbor za obrtništvo. Stopper posege, ki jih deželna tir obrtniNamerava sprejeti v prid V t»i m dejavnostim v letu 1972. ProjJ ZVezi je omenil, da bo ESA 50(1 a. 1 milijardo lir, in sicer redtJ?1 'Jonov za kritje stroškov 500 JP.. Poslovanja in preostalih hrjbfJrbjonov za razne posege v ofcZpbh področjih. Mimo ESA bo SpevkJ.v°. Prejelo še naslednja pri-6itev a'. NiO milijonov lir za izu-lij^o ^adih obrtnikov in 150 mi-&adnil }ir 7-a prispevke za nove Hiške j ® nabavo opreme za obrt-dejavnosti. Pravni 80 razpravljala tudi o mu, po katerem bodo po- Deželni svet je včeraj obravnaval nov zakonski načrt, ki prilagaja besedilo državnega zakona štev. 426 z dne 11. junija letos specifičnim potrebam deželne trgovine. Spremembe, ki jih deželni zakon uvaja v državno normativo, niso bistvenega značaja, predstavljajo pa določene izboljšave za tukajšnji ustroj trgovinskega razpečevanja. V tej zvezi naj predvsem omenimo napovedano ustanovitev uradnih spiskov trgovcev pri štirih trgovinskih zbornicah Furlanije - Julijske krajine, prenos pristojnosti za izdajanje dovoljenj za nove trgovine na župane, organizacijo posebnih trgovinskih središč v okviru posameznih občin ter ureditev poslovnega urnika prodajaln. V razpravo so posegli svetovalci Pascolat (KPI), Morelli (MSI), Ce-cotto (MF), D’Antoni (PSDI), Trau-ner (PLI), Gefter-VVondrich (MSI), Bettoli (PSIUP), Urh (KD) in Me-tus (KD), Id je pred razpravo obrazložil kolegom glavne značilnosti in domet novega zakona. Pascolat je v svojem posegu omenil, da je splošno štetje iz leta 1961 ugotovilo, da je bilo tedaj v naši deželi 15.000 trgovin na drobno s skupno 37.000 zaposlenimi ljudmi, ter 3.000 kramarjev. Trgovine so bile zelo številne, a pretežno majhne in le malo rentabilne. V poprečju je bilo v vsaki trgovini zaposlenih po 2,4 ljudi, vključen lastnik. Približno polovica vseh trgovin je razpolagala z manj kot 30 kv. metri poslovnega prostora, nad 100 kv. metrov pa je imelo le kakih 10 odst. vseh obstoječih trgovin. V zadnjih letih, je nadaljeval Pascolat, se položaj ni bistveno spremenil in tudi novi deželni zakon ne bo otipljivo prispeval k odpravi težav v trgovini. Zato je napovedal, da bo njegova svetovalska skupina glasovala proti zakonu. Trauner je v svojem govoru poudaril, da bi moral zakon med drugimi posebnostmi deželne trgo- vi upoštevati tudi pojav maloobmejnega prometa in blagovnega gibanja, ki je z njim povezano. Bettoli je izrazil mnenje, da bi moral zakon upoštevati ne le interesov trgovcev, ampak predvsem ščititi interese proizvajalcev in potrošnikov. Poročevalec Metus je dejal, da predstavlja novi zakon le prilagoditev državnih norm svojstvenim potrebam trgovine v Furlaniji - Julijski krajini, ter da si ni zaradi tega pričakovati od njega posebnih preosnov v tej gospodarski dejavnosti. Je pa zakon važen, ker vnaša na naše področje nekaj vidnih sprememb, kakor smo zabeležili v začetku tega sestavka. Zadnji je spregovoril odbornik za industrijo in trgovino Dulci, ki je ZANIMIVE STATISTIKE O GORIŠKI TRGOVINI SKLEP OBČINSKEGA SVETA V S0V0DNJAH Več jugoslovanskega denarja v goriških Podpora™mkupjoiskihknjig 0 . ® . , vsem dijakom nuje gimnazije kot italijanskega v novogoriških trgovinah V letu 1967 so Jugoslovani v Gorici potrošili tri milijarde lir, Italijani v Novi Gorici pa dve milijardi - Eno šestino v Gorici prodanega blaga kupijo Jugoslovani ■ Brez kupcev z druge strani meje bi nekatere trgovine propadle odgovoril na pomisleke nekaterih svetovalcev in naglasil pomen in zlasti nujnost novega zakona. Temu bo sledil pravilnik, na podlagi katerega bo zakon lahko postal stvar- da pa razni kmetijski stroji, naj Dl 11 m' i/v tl rt r rmi nmnnli U.' Lil •_._1_____1 •!_ t Obmejni promet prinaša več koristi goriškim kot novogoriškim trgovcem, kljub tarnanju nekaterih kategorij v Gorici, npr. mesarji, bencinarji in morda še kdo drug. V Gorici so jugoslovanski kupci v letu dni potrošili tri milijarde lir, v Novi Gorici pa so italijanski' kupci potrošili samo dve milijardi lir. Podatek se nanaša na leto 1967, objavila ga je goriška Zveza trgovcev v študiji o goriškem turizmu, ki' sta ga pripravila raziskovalca dr. Iiliana Treves in dr. Aldo Vannini po nalogu goriške občine. Konec oktobra ali v začetku novembra bo v Gorici občinska konferenca o turizmu. Na njej bodo razpravljali o vprašanjih goriške-ga turizma, o možnostih za nadalj nji razvoj. Omenjena izvedenca sta pripravila ustrezno študijo. Poslu-žila sta se podatkov pri vseh prizadetih ustanovah in društvih. Na naši mizici leži obširna, nad sto strani obsegajoča študija, v kateri najdemo zanimive podatke. Seveda so nekateri' stari nekaj let, vendar so za nas še vedno zanimivi, saj so se stvari v tem času le polagoma spreminjale. V goriških trgovinah — vedno po podatkih goriške Zveze trgovcev — so v letu 1967 domačini potrošili 8,8 milijarde lir za razne jestvine ter 5,7 milijarde lir za druge predmete. Jugoslovanski državljani so v iistem času potrošili tri milijarde lir, drugi občasni turisti pa 250 milijonov lir za jestvine ter 166 milijonov lir za druge storitve. Skupno naj bi torej v tem letu potrošili vsi, domačini in tujci, sko-ro 18 milijard lir. Jugoslovani naj bi' bili udeleženi kar z eno šestino. Po podatkih Zveze trgovcev naj bi bili1 Jugoslovani soudeleženi1 v kupovanju v nekaterih trgovskih strokah v veliki meri. Na področju raznih proizvodov za kmetijstvo, tu so všteta semena, še bolj seve- nost. Dulci je v tej zvezi omenil tudi poslovanje trgovinskih zbornic, katerim je v okviru dežele namenjena nova zakonska ureditev. O tem zakonu bo deželni svet po vsej verjetnosti začel razDravljati spomladi prihodnjega leta. Svetovalske skupine so k novemu zakonu predlagale številne popravke in dopolnila. Razprava o teh se včeraj ni mogla izčrpati, zato jo bodo nadaljevali ha seji 9. novembra. * _______________ Oh dnevu varčevanja Ob 47. dnevu svetovnega varčevanja in 12. tednu hranilnic je bila včeraj popoldne v prostorih Mestne hranilnice v Gorici uradna svečanost s podelitvijo nagrad, o kateri smo pisali že prejšnji dan. Prisotni so bili predstavniki krajevnih in šolskih oblasti, med njimi tudi predstavniki slovenskih šol v Gorici. Prisotne je nagovoril podravnatelj hranilnice Di Bert, ki je naštel tudi pobude in zasluge, ki jih ima ta ustanova na šolskem področju z raznimi nagradami in prispevki. bi bil delež jugoslovanskih kupcev kar 60-70 odstotkov. Na področju raznih gospodinjskih in električnih strojev naj bi bila udeležba Jugoslovanov pri nakupih dosegla 35 odstotkov. Enak je nakup Jugoslovanov v trgovinah z železnino, pri urarjih in zlatarjih, v drogerijah, v trgovinah z nadomestnimi deli za avtomobile. Tridesetodstoten naj bi bil nakup v trgovinah s tekstilom in čevlji, 10-odstoten pa nakup v parfumerijah. Nekatere trgovine živijo skoro izključno od nakupov Jugoslovanov. To so v glavnem trgovine v Ulici Carducci, v Raštelu in na Travniku. To so podatki goriške Zveze"~tr-govcev za leto 1967. Sestavljavci študije o goriškem turizmu so ocenili, da so v istem času Goričani potrošili v sosednjih jugoslovanskih trgovinah in gostilnah dve milijardi lir. V glavnem so nakupili jestvine, bencin ter se poslužili gostinskih obratov. Zveza trgovcev pa je menila, da so Goričani na jugoslovanskem področju potrošili v tem času tri milijarde lir. Mnenja smo, da sta oba podatka pomanjkljiva. V jugoslovanskih trgovinah ne kupujejo samo Goričani. Veliko kupcev prihaja iz Vidma pa tudi iz drugih občin goriške pokrajine. Nakupe Goričanov je treba torej nekoliko zmanjšati. Na drugi strani pa skušajo trgovci v Gorici, oziroma bolje rečeno nekateri oblastveni organi, zmanjšati pomen nakupov jugoslovanskih državljanov v Gorici. V lestvici goriških trgovin ni gostinskih obratov: tisoči Jugoslovanov, ki prihajajo vsak dan v Gorico, so v gostinskih obratih, kavarnah, barih, restavracijah prav tako dobri gostje kot domačini in drugi turisti ali poslovni ljudje iz Italije. Izginila je slika Jugoslovana, ki nima denarja zato, da bi si privoščil kavo, oran-žado ali kosilo. Treba bi bilo misliti tudi na statistike na tem področju: brez dvoma bi tu dobili deset ali še več odstotno udeležbo jugoslovanskih klientov. Namerno pozabljeno pa je dejstvo, da so Jugoslovani stalni kupca v trgovinah na goriških korzih. V trgovine na Travniku, Gosposki ulici in v Raštelu zahajajo v glavnem ljudje iz naših gora, katerih predniki so bili vajeni hoditi vanje. Ljubljančani, Novogoričani in številni drugi turisti iz raznih krajev Slovenije pa tudi iz drugih jugoslovanskih republik pa so stalni gostje v trgovinah na goriškem Korzu. Nekateri pravijo, da je v Standd več kot polovica kupcev Jugoslovanov. Bežen pogled v druge trgovine na Korzu naim takoj pove odkod so kupci. Brez dvoma se je število kupcev kot tudi vsota, ki so jo trgovine od njih dobile na obeh straneh meje v zadnjih letih povečala v primerjavi s številkami, ki se nanašajo na leto 1967. To večanje gre na račun povišanih cen, kot tudi na račun povečanega števila kupcev. Naš članek bi lahko zaključili z ugotovitvijo, da je prihodnost Gorice v veliki meri odvisna od sodelovanja z Jugoslavijo in od dotoka jugoslovanskega denarja v naše mesto. Okrog tega se vrti vse goriško gospodarstvo, v trgovini je zaposlenih na tisoče ljudi, kar je veliko več kot v katerikoli veliki tovarni. Gorica mora danes spet poudariti svojo prvenstveno trgovinsko vlogo. Vsak bo dobil 30.000 lir - To je edini primer na Goriškem • Seznam dijakov nižjih in višjih srednjih šol Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Sovodnjah so na predlog župana češčuta svetovalci odobrili seznam dijakov nižjih in višjih srednjih šol, ki bodo dobili podporo za nakup knjig in podporo za prevozne stroške v šolskem letu 1971-72. V ta namen bo sovodenjska občinska uprava porabila 3.451.000 lir. Del tega denarja bodo dobili od deželne uprave, ostalo pa bodo morali kriti iz lastnih sredstev. V podrobni analizi so številke naslednje. Dijaki, ki obiskujejo nižjo gimnazijo, bodo dobili vsak pa 30.000 lir za nakup šolskih knjig. Istočasno bodo dobili dijaki vseh vasd v občini, razen Vrha, po 9.000 lir prispevka zo potne stroške v Gorico. Omeniti je treba, da je sovodenjska občina edina na Goriškem, ki je dala letos vsem dijakom, brez razlike, 30.000 lir prispevka za nakup šolskih knjig. Ponekod dajejo tak prispevek le nekaterim, vendarle tako visoke vsote ne dosegajo nikjer. Sovodenjska občina prednjači na tem področju, zaradi tega so tudi tako povečani izdatki za šolstvo in kulturo v proračunu za prihodnje leto. Za nižješolce z Vrha pa je poskrbljeno za prevoz v Gorico s posebnim šolskim avtobusom. Višješolcem pa bodo dali za lllllllllllllllllllllll»lllllllllllllllllllll||II||l|||l|IMUIfl||illllllllll||||||||ltllll|||llllllllll||ll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIU||||lllllllllllllllllllllllllllinilllll»llllNIIIINIIII VESTI IZ DOBERDOBA Otroci z Laškega na naši šoli prvi korak za šolo v Tržiču Pevski zbor «S. KosoveI» bodrilo za rojake v Ronkah Po več kot dvajsetih letih imajo slovenski otroci z Laškega zopet možnost obiskovati slovensko šolo. Ko so leta 1950 zaprli in ukinili slovenski osnovni šoli v Ronkah in Tr-1 žiču, so Slovenci, ki tam prebiva- j jo ostali razočarani sprivo takšne- j ga ukrepa in se zaskrbljeno spra- j sevali, če bo še kdaj omogočen njihovim otrokom pouk v materinem j jeziku. Minulo poletje je tržiški župan Versacce izjavil, da je njegova občinska uprava pripravljena prevzeti stroške za prevažanje slovenskih otrok v šolo v Doberdob. Takšen sklep so sprejele tudi druge okoliške občinske uprave. Na tej osnovi se je prijavilo 5 učencev : z Laškega za obisk slovenske osnov- j ne šole v Doberdobu. V resnici je v tržiškem okraju veliko več slovenskih družin, vsaj nekaj stotin. Že pred prvo svetovno vojno so se začeli preseljevati z vsega Krasa od Komna do Dober-doma na bolj rodovitno zemljo na Laško. Nekaj teh družin je raznarodovalni pritisk zadnjih 50 let iztrgal iz slovenske skupnosti. Vendar je še dobršen del slovenskih priseljencev s Krasa, ki so ostali zvesti pripadniki našega naroda in kulture. Ti so pred nekaj leti v Ronkah ustanovili svoj pevski zbor «Srečko Kosovel*, ki sedaj uspešno deluje. ............................... i IM mi i m i iiiiii II............................................. OKRAJNO SODISCE V GORICI 1200.000mesečne plače ni mogel plačevati ločeni ženi preživnine Sodnik pa je bil drugačnega mnenja in določil, da mora plačati tudi za nazaj Med raznimi zadevami, ki jih je I navedel, da se ie med tem časom v četrtek obravnaval eoriški okraj-1 tudi v Švici vse podražilo, njego- ni sodnik dr. Trampuš, .je bila tudi zadeva 30-letnega gariškega delavca Ottona Selve. ki je sedai zaposlen v nekem kovinarskem podietiu v Winterthurju v Švici. Obtožnica navaja, da ie njegova žena Maria Grazia De Montis, iz Gorice. Ul. Donizzetti 45 vložila proti njemu tožbo, ker že od 1. januarja letos ni plačal preživnine zanjo in za sina Roberta, kakor se ie obvezal pri razpravi za pravno ločitev aprila meseca lani. ko ie v ta namen sodnik določil po 50 tisoč lir mesečno ter se ie tudi Selva sam v tem smislu obvezal. Pri razpravi ie obtoženec priznal, da ženi ni plačeval obveze od 1. januarja dalje. Kot razlog je Ko boste prišli v LJUBLJANO, obiščite tudi TRGOVSKO PODJETJE ki vam v svoji specializirani sodobni enoti VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI nama (nasproti hotela Slon) kvalitetni Izbor usnjene konfekcije za moike In ženske, klasične In bou-10«/1* mode 11 V hiti je lastna menjalnica ■ Za nakup z devizami odobravamo g/* Popusta va riača pa je ostala enaka: navedel je tudi da si je prej sam kuhal, sedaj pa se ne mara več »žrtvovati* in se hrani v restavraciji kjer plačuje po 5000 lir dnevno in 10 tisoč plača mesečno za sobo. Na sodnikovo vprašanje ie dodal, da prejema po 200 tisoč lir plače mesečno, da mu od tega pride čistega po 170 tisoč ter da .ie tudi žena v Gorici zaposlena. Žena ie s svoje strani dejala, da sicer prejema po 80 tisoč lir mesečno, kar pa ji ni dovolj, ker plačuje v zavodu po 20 tisoč mesečno za sina, poleg vseh drugih šolskih potrebščin; dalje da plačuje mesečno po 20 tisoč lir najemnine, vsaka dva meseca pa ima še okrog 13.000' lir stroškov za plin, elektriko itd- ! ter da nikakor ne more živeti samo od svoje plače, od svojih sorodnikov pa ne prejema nobene podpore. Sodnik je obtoženca spoznal za kri vega ter ga obsodil na 20 dni zapora, in 40 tisoč lir globe. Kazen pa .je pogoina če bo obtoženi tekom enega meseca izplačal svoji bivši ženi 530 tisoč lir odškodnine in 80 tisoč lir za kritje njenih stroškov v tej zadevi. Obtoženca ie branil odv. Rosolin. Drž. tož. odv. Sorrentino; sodnik dr. Trampuš; zap. Magda Massi' Vožnje avtobusov na mestno pokopališče Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bodo za praznike dne 31. oktobra, 1. in 2. novembra vo žili mestni avtobusi na glavno pokopališče po tem voznem redu: V nedeljo, 31. t.m. dopoldne po urniku za praznike z dodatno vož- njo bis. Popoldne po umiku za praznike z naslednjimi dodatnimi vožnjami: odhodi s Travnika ob 13.30, 14., 14.30; odhodi od pokopališča ob 13.45, 14.15, 14.45, 13. V ponedeljek, 1. nov. Dopoldne začetek voženj s Travnika ob 8.3C, potem vsakih 20 minut do 10. ure in enako na povratku s pokopališča. Od 10. do 12.30 vožnje vsakih 10 minut. Popoldne odhod s Travnika ob 13. uri ter nato vsakih 10 minut do 18. ure. V torek, 2. nov. običajen vozni Slovenski otroci z Laškega, ki jih s taksijem vozijo v šolo v Doberdob. Od leve proti desni so: Igor Prinčič iz Tržiča. 5. razred; Edes Korošec Ta prvi korak je vsekakor razveseljiv in vzpodbuden in upati ie, da se bo število slovenskih otrok '.z Laškega, ki obiskujejo slovensko šolo v Doberdobu, prihodnje leto pomnožilo. Takšno povečanje bi omogočilo tudi ustanovitev slovenske šole v Tržiču ali v Ronkah. oziru ma tudi v obeh krajih. S tem bi bila vsaj delno popravljena krivica. ki .je bila stor jena pred 20 leti z zaporo omenjenih šol. Lep vzgled je dala pri tem družina Prinčič iz Tržiča. Starši so namreč že od prvega razreda dalje vozili svojega sina Igorja in hčerko Majdo v slovensko šolo v Doberdob. Gotovo bi jih rad še kdo drug posnemal, pa mu delovna obveznost tega ni dopustila J. Iz goriške bolnišnice Prejšnji večer nekai pred 22. uro so sprejeli v goriško bolnišnico za pet dni na zdravljenje 32-letneea šoferja Sergija Begjj.ia iz Gorice. Ul. Scala 4. ki so mu ugotovili Doškod-be na levi roki. Begli se ie ponesreči] malo orej v Gradišču, blizu poveljstva orožnikov. kjer je trčil s svoiim avtom v neki tovornjak. Prvo pomoč so nudili tudi 10-let- iz Ronk. 5. razred; Majda Prinčič iz Tržiča. 2. razred; Igor Devetak iz Ronk. 3. razred; Pavel Lavrenčič iz Ronk. 1. razred. ca na desni nogi; okreval bo v 3 dneh. Fajt ie dobil poškodbo pri prometni nesreči na križišču ulic Aosta in Puccini. red za delavnike z dodatnimi vož-inemu dijaku Lucijanu Fajtu iz Ul. njamti dopoldne in popoldne. | Garzarolli 184 v Gorici zaradi udar- Slovensko gledališče v Trstu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici Abonmaji za gledališko sezono v Gorici so na razpolago v Gorici pri A. Košuti, Ul. Ma meli 8; tel. 52-65 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1.: tel. 24 95. Po vaseh pa pri naslednjih poverjenikih: Rupa trgovina Krajnik; Peč - trgovina Kovic; Gabrje - trgovina Tomšič: So- vodnje - pekarna Janko Cotič: Doberdob - Zadruga Janko Ger-golet; Dol-Poljane - Jordan Vižintin, pri Devetakih št. 1; Vrh -»Danica* Leopold Devetak; šte-verjan - »Briški grič* (Ivan 'Hu-mer) in Marijan Terpin »Sedej*; Doberdob - »Hrast* (Lovrenčič Roman) in pri g. župniku. knjige vsakemu po 40.000 lir (to vsoto je določila deželna uprava). Tudi njim bodo dali po 9.000 lir za potne stroške, dijakom z Vrha pa vsakemu po 15.000 lir. Za knjige bodo torej porabili skupno 2.740.000 Mr, za prevozne stroške pa 711.000 lir. Tem je treba seveda dodati še stroške za prevoz s šolskim avtobusom otrok nižje gimnazije z Vrha v Gorico, pa druge prevozne stroške za otroke vrtca z Vrha v Sovodnje. Objavljamo seznam dijakov višjih srednjih šol, ki bodo dobili podporo 40.000 lir za nakup šolskih knjig, in podporo 9.000 lir za prevozne stroške: Patrizla Batistič, Dario Binik, Fabio Cevdek, Marijan Cijan, Stanislav Cijan, Savina Cotič, Karlo Devetak (Vrh), Irena Devetak, Nada Devetak, Maria Luisa Fenu, Danila Florenin, Žarko Grilj (Vrh), Irene MaUč, Nives Marega, Mariza Marussi, Patrizia Marušič, Onorina Monti, Klavdija Ož-bot, Marina Pahor, Eda Paoletti, Oskar Pavletič, Sonia Pellegrin, Ana Marija Pelizzon, Anita Pete-jan, Dolores Peteani, Marko Pe-tejan, Dario Semolič, Helena To masig, Ljubo Tomšič, Alojz Tomšič, Robert Uršič, Gianfranco Fon-zari (Vrh). Trije dijaki, ki so iz Vrha dobijo za prevozne stroške 15.000 lir vsak. Dijakinj in dijakov, ki obiskujejo nižjo gimnazijo, je 53. Vsakemu bodo dali 30.000 lir za šolske knjige, 9.000 lir za prevozne stroške. Niih imena so: Darko Batistič, Evelina Bergo-mas, Marko Butkovič, Rafael But-kovič, Evelina Carli, Marko Čau-dek, Mauricij Černič. Jožef Cijan, Marija Vida Cijan, Silvana Cijan. Damjana Cotič, Ivo Cotič. Anita Devetak, Valter Devetak. Doriana Devetak, Marino Devetak, M a ura Devetak, Rudolf Devetak, Silvan Devetti, Sergio Dottori, Franka Gerion, Franka Grilj, Dario Grillo, Franko Klede, Mauricii Konznt, Lucijan Kovic, Bruno Lavrenčič, Rado Mavrenrioh. AHrijan Ma'>č, Orlando Malič, Gabriela Man’š:č, Lucijan Marussic, Nerina Mero, Edvin Pahor, Mauro Paoletti, Fo-zo Pavletič, Marino Pelicon, Nives Pelizzon, Adrijan Petean, Mauricij Peteani, Mirjam Petejan, Rajmund Petejan, Ivo Tommasi, Sergio Tommasini, Jurij Tomažič, Edvard Tomšič, Mauro Tomšič, Pal-mira Tomšič, Klavdija Zotti, P'i-dolf Zotti, Daniela Černič, Elda Čevdek, Robert Marušič. V zgomiem seznamu je nekaj dijakov z Vrha. Ker jih prevažalo s šolskim avtobusom, so jim dali samo denar za nakup knjig. Premiera SG Iz Trsta v Gorici, kjer so predvajali v Verdijevem gledališču Brechtove »Bobne v noči*, je pretekli petek zvečer prav lepo uspela, številno občinstvo iz Gorice in podeželja je napolnilo veliko dvorano, kakor kaže naša slika, in živahno ploskalo dobri igri tržaških umetnikov in režiji Mileta Koruna Posvet o sanitarni reformi Danes ob 16. uri bo v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici začetek zborovanja, na katerem bodo preučevali sanitarno reformo. Jutri se bo zborovanje nadaljevalo in zaključilo. CORSO 17.00—22.00; »H piccolo gran-de uomo», D. Hoffman in F. Du-naway; kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO 17.15-22.00: »La ra-gazza dei bagni pubblici*, J. Ascher in J. Moulden; ameriški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI 16.30—22.00: »Le 24 ore di Le Mans», S. McQuinnes; kinemaskopski film v barvah. CENTRALE 17.15-21.30: «L'arciere di fuoco*, G. Gemma in S. Dioni-si; kinemaskopski film v barvah. VITTORIA 17.00-21.30: »Una citti chiamata bastarda*, R. Shaw in M. Landou: kinemaskopski film v barvah. mladini pod 14. letom prepovedan. / ržii* AZZURRO ob 17.30: »La controfigu-ra», J. Sorel. E. Aulin in Luciana Bose kinemaskop v barvah. EXCELSIOR ob 16.00: »Io sono Val-def*. B. Samostes, kinemaskop v barvah. PRINCIPE ob 16.30: »Er piu: Storia d'amore e di coltello*, O. Colestri-ni in Ciaudia Mori, kinemaskop v barvah. •mn (lortvu SOČA (N, Gorica): »Avtostoparka*. ameriški barvni film - ob 18. in 20, SVOBODA: »Čarovnica iz vražje ho-ste», angleško-nemški barvni film — ob 18. in 20. PRVACINA: »Medved in deklica*, francoski barvni film — ob 20. RENČE: »Kdor poje ne misli slabo*, jugoslovanski barvni film — ob 20. DESKLE: »Jaz sem Sartana, tvoja smrt*, italijanski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: »Sirota s čudovitim glasom*, nemški barvni film — ob 19.30. KANAL: »Postelja*, mehiški barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna KURNER, Korzo Italija 10, tel. 2576. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je e Tržiču dežurna lekarna dr. Rlsmondo. Ulica Toti 5/2 (el. 72701. Razna- obvestila Šolski patronat v Sovodnjah vibi učitelje, ki bi radi poučevali popoldanki pošolski pouk na Vrhu, naj vložijo prošnjo do 20. novembra na patronatu v Sovodnjah. TURIZEM V ISTRI IN NA KVARNERU Letos ponovno dobra «letina» V Slovenski Istri za 20 odst. več kot lani - Absoluten rekorder je Poreč: 3 milijone prenočitev V nasprotju s tem, kar je kazalo spomladi, je bila letošnja turistična žetev vzdolž Istre in v Hrvaškem primorju zelo obilna. Po podatkih, ki jih je zbrala turistična zveza Koper za slovenski del istrske obale, so bili doseženi zelo dobri rezultati, ki krepko prekašajo rezultate prejšnjih let. 0-koii 300 tisoč domačih in tujih gostov je na tem majhnem koščku Jadrana preživelo skupno skoraj poldrugi milijon dni ali, kot se v turističnem izrazoslovju beleži, so na tem področju imeli v prvih devetih mesecih letošnjega leta poldrugi milijon prenočitev, kar je za 20 odstotkov več kot jih je bilo lani1. Zanimive pa so še naslednje ugotovitve: tujih gostov je bilo letos na tem delu istrske obale le za 8 odstotkov več kot lani, število nočitev tujih gostov pa se je letos povečalo za 24 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, kar pomeni, da so se tuji gosti dlje zadržali kot sicer. Največ tujih gostov je bilo iz Zahodne Nemčije, povečalo pa se je letos število turistov iz Avstrije. Na tretje mesto pridejo italijanski gosti. Več pa je bilo letos tudi gostov iz Anglije, Švice in ZDA. Samo ob sebi se razume, da je bilo največ turistov v piranski' občili, kjer se je število prenočitev letos povečalo za 40 odstotkov v primerjavi z lansko sezo-no. To gre, razumljivo, na račun novih hotelskih zmogljivosti v Portorožu. Če je bila turistična žetev zelo dobra na tem gornjem koščku i-strske obale, je bila še boljša v ostalih predelih Istre, deloma pa tudi na področju Kvamera, kjer beležijo odlične rezultate tudi v tako imenovani pozni turistični sezoni, saj je bil ves september lep in tudi oktober je bil kot naročen za uspešno podaljšanje sezone. Po približnih računih zavoda za statistiko na Reki, je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta na področju primorsko - istrske •Miiiimiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiii Obročen nakup umetnin Ena najbolj kakovostnih galerij v Trstu Galleria Torbandena v istoimenski ulici, uvaja letos za Trst precejšnjo novost, namreč obročno odplačevanje slik in tudi nekakšen abonma za nakup slik oziroma skulptur. Abonenti galeri-je bodo imeli možnost kupiti slike v tej aaleriji s posebnimi popusti. nadalje bodo moali slike odplačevati na obroke in vrh tega bodo mopli izbrati slike pred odprtjem razstave, to se pravi, da bodo imeli alede tega prednost pred ostalimi morebitnimi kupci. Končno bo galerija jamčila kupcem originalnost del. poleg tega pa je galerija sama zadostno jam stvo za umetniško raven del. ki jih bo dala na prodaj ali sploh sprejela na razstavo. Kakor razbiramo iz kratkega tozadevnega obvestila, bo oaleriia omogočila tudi ekskluzivne nakupe grafičnih del s točno numerirani-mi listi. Seveda ostane tudi za v bodoče možnost nakupa slik in umetnin v aaleriji kot doslej, torej brez slehernih omejitev in regije malo manj kot 16 milijonov prenočitev. Tu so imeli v prvih devetih mesecih letošnjega leta že več kot 2 milijona domačih in tujih turistov. Če te številke primerjamo z lanskim letom, vidimo, da se je število prenočitev povečalo za 19 odstotkov, pri čemer odpade na tuje goste za 21 odstotkov več prenočitev, na domače pa 15 odstotkov. Omenili smo že lepo vreme v septembru, ki je pripomoglo k še boljši turistični beri. Samo v septembru so imeli na primorsko -istrskem področju nad 250 tisoč turistov, kar je za 30 tisoč več kot jih je bilo v septembru lani. Temu ustrezno je bilo tudi število prenočitev: 1.850.000, kar je za 250 tisoč več kot v istem mesecu lanskega leta. Žal statistični urad še ni objavil točnejših podatkov zp oktober, ker pa je v oktobru zelo lepo vreme, je tudi v tem podaljšku turistične sezone veliko gostov, tako da bo zaključni obračun le- tos še lepši. Največji dvig števila domačih in še predvsem tujih turistov v prvih devetih mesecih letošnjega leta so imeli na istrskem področju, kjer so imeli že do konca septembra nad 8 milijonov in pol prenočitev, kar je za dva milijona in sto tisoč nočitev več kot so jih imeli v lanskem letu. Absoluten rekorder na tem področju je vsekakor občina Poreč, ki je imela letos le malo manj kot 300 tisoč gostov in prekoračila tri milijone prenočitev samo do konca septembra. Za razliko od istrske obale je bilo v Hrvatskem primorju število prenočitev manjše, vendar ne v absolutnem pač pa le v relativnem smislu, ker so pač pričakovali več kot je dejansko bilo. V prvih devetih mesecih so v Hrvatskem primorju imeli 7.400.000 prenočitev, kar je komaj za pol milijona več kot lansko leto. Največ uspeha je doživelo ožje področje Crikvenice, Prizor iz Molierovega «Don Juana« v priredbi tržaškega Stalnega gledališča (iiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivniniiiiiiiiiiMmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui NA VIDEZ NEPOMEMBNA NOVOST, KI IMA VELIKO BODOČNOST Do kod vse bo pripeljal «sistem konte jnerizacije» Poenostavitev prevoza na račun določenih standardnih mer - Specializirani kontejnerji z ogrevalnimi in hladilnimi napravami, z ventilacijo itd. Ena izmed glavnih značilnosti bodočega tovornega prometa, poleg uporabe atomske energije kot pogonske sile, bodo gotovo kontejnerji. Njihovo nezadržno uveljavljanje je izraz nujnosti po poenostavljanju, ki je bistveno v današnjem naglem razvoju tehnike. Do precejšnje mere enostavnosti je prišlo na področju prevozov, zlasti v zvezi s tekočimi kjer so imeli do konca septembra I ^ovor*- Dovolj je pomisliti na iz- dva milijona prenočitev, na področju občine Krk pa so zabeležili prvič v zgodovini milijon prenočitev. Čeprav smo imeli namen nanizati nekaj podatkov le o bližnjih področjih istrske obale in Hrvat-skega primorja, bomo ob zaključku dodali še nekaj številk za dubrovniško področje, kjer so letos mogli zabeležiti nadaljnji velik u-speh. Kakor je bilo sporočeno iz tajništva turistične zveze v Dubrovniku, so pred tednom dni registrirali tri milijonto prenočitev v letošnji sezoni. Res je, da je Dubrovnik tipično turistično področje, vendar je tudi res, da je Dubrovnik razmeroma majhno mesto in zato trije milijoni prenočitev niso majhna stvar. Pri tem velja dodati še naslednje: največ prenočitev odpade na tuje goste in sicer dobri dve tretjini, ena tretjina pa odpade na domače, jugoslovanske goste. Ker se upa, da bo lepo vreme še potraja-lo, računajo dubrovniški gostinci da bodo letos dosegli 3 milijone 200 tisoč prenočitev, v prihodnjem letu pa, ko bodo dograjeni še neki novi hoteli, bi v Dubrovniku mogli doseči tudi 3 milijone in pol prenočitev. redno naglico, s katero ogromni tankerji izpraznijo na tisoče ton petroleja. Že dalj časa se je čutila potreba po podobnem razvoju tudi za prevažanje suhih tovorov. To potrebo so izpolnili kontejnerji. Kontejner je velika škatla, po navadi kovinasta, v katero se polaga blago. Škatla ali zaboj ima lahko več mer, ki se razlikujejo le v dolžini. Vsi kontejnerji so namreč široki dva metra in pol, visoki prav tako 2,5 m, dolžina pa je lahko dvanajst, devet, šest ali tri metre. Ta nespremenljivost mer je glavna značilnost kontejnerjev in njihova velika prednost pred različnimi oblikami embalaže. Na podlagi teh mer se lahko ustvarijo enotna prevozna sredstva: ladje, kamioni in vagoni, kjer se smotrno izkoriščanje prostora izvede do skrajnih mej. Kontejnerji morajo biti dovolj trdno zgrajeni, da zdržijo čimveč voženj; opremljeni morajo biti tako, da jih je čim laže prestavljati z enega prevoznega sredstva na drugo; tako 20 ali 30 ton tovora lahko prestavimo z ladje na vlak z eno saimo potezo. Kot toliko drugih izumov ali novotarij se je tudi zamisel o kontejnerjih pojavila med drugo m;mo abonmaja. .......................... STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Neka vplivna oseba vas bo skušala spodnesti. V sodbah ste preveč ostri. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kljub vaši dobri volji, vas nasprotniki ne marajo. Rešujte doseženi mir. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Krepko boste morali zavihati rokave. Z eno samo besedo boste nekoga zadovoljili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nekdo bo hotel vse vaše delovanje spraviti na napačno pot. Prijatelji vam bodo prišli na pomoč. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Delu boste dali značaj vi, drugi pa bodo želi materialne uspehe. HOROSKOP DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Več sodelovanja v družbi in vse bo prav. V vašem družinskem krogu nekoliko nervoze. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Če hočete delo izpeljati, se ga morate sistematično lotiti. Duševno ravnotežje vam je potrebno. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) S primemo popustljivostjo boste bolj uspeli. Iščite moralno o-poro v svojem družinskem krogu. S primemo popustljivostjo boste bolj uspeli. Iščite moralno oporo v svojem družinskem krogu. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preveč ste nestrpni in bi radi prezgodaj prišli do cilja. Ne računajte s srečo, pač pa s sposobnostjo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Navdih bo dober, težje ga bo uresničiti'. Razumevanje v družinskem krogu. Nasprotja v čustvih. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Organizirajte delo, da vam bo šlo lažje od rok. Izogibajte se preveč drznim špekulacijam. Novi čustveni odnosi. svetovno vojno, ko je bil problem naglega vkrcevanja in izkrceva-nja blaga na ladje posebno pe reč. Že pred vojno je bilo izvedenih nekaj poizkusov, a šele nuja je privedla do širše «kontej-nerizacije«. Po vojni se je «doba kontejnerjev« začela šele leta 1956. Takrat sta se v Združenih državah Severne Amerike dve pomorski družbi in ena za cestni prevoz odločile, da bodo začeli sistematično uporabljata nov sistem. U-vedli so ga postopoma, sprva delno, pozneje pa za svojo dejavnost v celoti. Naslednji velik korak je bil storjen leta 1965, ko so bili kontejnerji uvedeni na mednarodni progi preko severnega Atlantika, ki je najvažnejša pomorska zveza med starim in novim kontinentom. S tem je novost prodrla tudi v Evropo in prešla iz meja pomorskega prometa na vsa prevozna sredstva. Poleg običajnih kontejnerjev so nastali novi, specializirani'; izotermični z ogrevalnimi ali hladilnimi napravami, s prezračevalnimi napravami, »škatle« za tekočine, za avtomobile, za razsuti tovor, za prevoz živine itd. Obstajal je problem praiznega kontejnerja. Kaj in kam z njim? Če bi se moral prazen vračati, bi zasegal preveč prostora. Nastal je tako zvani »coltaiiner« :z začetnih črk angleških besed »col-lapsible oontainer«, kar pomeni «razstavljivi kontejner», če se škatla vrača prazna, jo razstavijo in poraba prostora je malenkostna. Predvidevajo, da se bo do konca prihodnjega desetletja 80 odst. vsega pomorskega prometa razvijalo s kontejnerji. Vedno več je ladij, ki so zgrajene izključno za ta sistem prevoza in vedno več je tudi pristanišč, ki se prilagajajo tem novim razmeram. Za tak promet je namreč potreben predvsem večji prostor, kjer se »škatle« lahko razmeščajo. Potrebni so večji žerjavi in sploh drugačna organizacija prometa kot v običajnem pristanišču. Posebno organizacijo prometa bodo morale uvesti tudi železnice. Že od vsega začetka se je pokazala nujnost, da se kontejnerji ne prevažajo posamezno, ampak v konvojih, sestavljenih izključno iz kontejnerjev; nastali so posebni vlaki, ki vozijo redno iz večjih pristanišč. Reorganizacija železnic v tem smislu se že izvaja v Angliji. Treba je preskrbeti posebne vagone, žerjave z zmogljivostjo do 30 ton, posebne tire, tako zvane »terminale«. Iz milanskega terminala odpotujejo trikrat tedensko vlaki proti Amsterdamu, Hannovru in Angliji. Preko teh zvez je bilo prepeljanih leta 1968 že nad 8.700 kontejnerjev. Prišlo je že do nujnosti po mednarodni družbi, ki1 bi usklajala promet kontejnerjev. V Evropi je taka družba bila ustanovljena leta 1967, imenuje se Intercontainer in združuje 11 železniških uprav. M OSNOVNA ŠOLA CEMNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze. Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. PONOVNO 0 B0RSTANIH NA OBISKU V TABORU Zelo lep in poučen izlet in prijateljsko srečanje Ogled hmeljišč in Žalca - Venec pred spomenikom padlih - Koncert v Taboru - Vesel družaben večer ob kozarcu «štajerca» Prejšnji teden smo sporočili, da PD »Slovenec« iz Boršta odhaja na Met v Savinjsko dolino, da vrne obisk prosvetnim delavcem iz kraja Tabor, ki so prišli na obisk v Boršt v juniju letos ob našem prazniku vina. Tedaj so nas obiskali v velikem številu in nam tudi lepo zapeli, tako da smo se čutili dolžne ta obisk vrniti in v nedeljo smo svoj dolg tudi vrnili. Kljub jesenskemu času smo i-meli topel sončen dan, kar je še povečalo naše prijetno razpoloženje. Meta sta se poleg nas udeležila še tajnik SPŽ Mirko Kapelj in župan občine Dolina Dušan Lo-vriha. Iz Boršta smo z dvema avtobusoma krenili že ob 6. uri zjutraj in se odpeljali najprej proti Pesku, po kratkem postanku v Logatcu pa smo preko Ljubljane že okoli 10. ure prispeli na trg v Taboru, kjer smo doživeli veliko presenečenje. Zagledali smo namreč slavolok z napisom: »Dobrodošli zamejski Slovenci«. Sprejel nas je starešina hmeljarjev Franc Lesjak in nam izrekel dobrodošlico. Po izmenjavi toplih in prisrčnih pozdravov smo odšli pred spomenik padlih v NOB, kjer sta predstavnika PD Slovenec položila venec. Nato je naš mešani pevski zbor »Slovenec« pod vodstvom pevovodje Draga Petarosa zapel žalostinko. Odpeljali smo se nato z vodiči v Šempeter na ogled rimskega grobišča, kjer nam je član turističnega društva Šempeter marsikaj o tem povedal. Dejal je, da je pod bližnjimi hišami verjetno zakopanih še mnogo takih starin. Za to delo bi bila potrebna velika finančna sredstva, a vsekakor se upa, da se bo v bodočnosti tudi to uresničilo. Sledil je obisk hmeljarskega centra Hmezat v Žalcu. Povzpeli smo se na 14-nadstropnd stolp, kjer smo s terase imeli prekrasen razgled na mesto Žalec in številne sosednje vasi. Tu sta nas pozdravila predsednik občinske zveze kulturno.- prosvetnih organizacij Janez Meglič in podpredsednik skupščine občine Žalec Jože Jan. V zanimivem predavanju so nam povedala, kako je z njihovo industrijo, poljedelstvom in živinorejo. Med drugim.-so omenili, da šteje žalski okraj čez 33 tisoč prebivalcev ter 35 tisoč hektarov zemlje, torej več kot hektar na vsakega prebivalca. Velik del te zemlje je posejan s hmeljem in to v zadružni kakor tudi v zasebni lasti. Povedali so tudi, da jih skrbi nova avtocesta, ki naj bi šla tam mimo in bo pokvarila mnogo hmeljarskih poti. Zlasti pa nas je zanimalo, ko nam je eden izmed vodičev poročal o hmeljarskih nasadih in o obdelovanju te rastline. Po dobrem in okusnem kosilu je naš pevski zbor imel kratko pevsko vajo in po jasnem pevovodje-vem pogledu smo razumeli, da u-pa na uspeh. In tako je tudi Hi0. Dvorana je bila nabita do zadnjega kotička. Pred koncertom sta spregovorila inž. Lojze Rak, predsednik pevskega zbora Ivan Cankar in Marjan Kosmač, predsednik društva »Slovenec«. Sledil je pozdrav predsednika občinske zve ze kulturno - prosvetnih or--niza-cij Janeza Megliča, ki je našemu PD podaril sliko Žalca, tajnik naše SPZ Mirko Kapelj pa je na kratko povedal o težavah v katerih živimo in v kakšnih poojih delujejo naša prosvetna društva. Takoj nato je pričel pevski nastop. Naš zbor je nastopal z desetimi pesmimi in med vsako je napovedovalka povedala nekai zgodovine našega društva. Z lepimi desetimi pesmimi je nastopil tudi pevski zbor »Ivan Cankar«, ki ga je vodil Milan Lesjak. Tudi naša harmonikarja Emil in Erol Peta-ros sta se dobro izkazala. TONE SVETIMA 223. (TLI.VA DRUGA KNJIGA Izpred kaverne se Je odpiral razgled na vso dolino Soče, loter do Kobarida in gora nad njim. Skozi vejevje drevja oa sta videla konico Krna. Tod se Je vlekla pred dvema deset-etjema fronta. Starec je pripovedoval stotniku, da se je :u boril kot avstrijski vojak. Dve leti Je preležal v okopih, pasel uši, obvezoval rane, naskakoval z bajonetom in stradal. Sodeloval je pri kobariškem preboju Soške fronte, kjer je padlo dvajset tisoč Italijanov. Ni še pozabil, kako so rjoveli, padali in bežali v brezumnem strahu pred smrtjo. Tod so ležale gore mrličev, ki so jih zakopavali noč in dan... Stotnik ga je z zanimanjem poslušal, ker so Je tudi njegov oče boril na Soški fronti ter Je otrokom večkrat pripovedoval o italijanski kanonadi in življenju pod zemljo, v kavernah. Starec je sedel k oknjišču in s trskami naglo zakuril ogenj, ki Je razsvetlil temačni prostor in vdahnil vanj novo življenje. Stotnik pa se je razgledoval po zakajenih stenah. V enem kotu je stala iz grobih desk zbita postelja, ob njej miza, blizu vrat kamnitno ognjišče in ob njem police. S starcem sta sedla vsak na eno stran ognja, kadila in se pogovarjala, kot bi se bila že davno poznala. «Všeč so mi ljudje, ki ljubijo gore, občudujem pa posebno tiste, ki se ne bojijo živeti samotno, čeprav Je to največji greh zoper našo družbo. Pravzaprav je to odkrit upor zoper našo noro civilizacijo,« je modroval stotnik. Starec je z zanimanjem spremljal njegove besede; v očeh se mu je vžgal smehljaj. «Menda imate prav. Sit sem bil sveta, iz katerega prihajate. Do grla in čez glavo! življenje se mi Je zagnusilo, da hi si ga bil sam vzel, če se ne bi bil spomnil na ta raj pod krnskimi vrhovi. Kadar se človek preveč zanima za svet ljudi, je slep za lepoto narave. Ko pa se zagledaš v gore in naravo, uzreš v njej samega sebe. In kdor najde sebe, ta znova najde pot do ljudi. Do tistih, redkih, ki jim to ime še prltiče.» Stotnik ga je zamišljeno poslušal in vprašal; «Ali je to vse, kar vas Je pognalo v divjino?« NMorda ni vse. Za vse človek niti sam ne ve ali pa se zave kasneje. Dvajset let sem prebil v rudnikih Porurja in v mestih vašega industrijskega bazena. Kaj vse sem doživel! Ali se čudite, da sem si zaželel sonca, samote, rose in trav? Potreboval sem Jdh kot vodo. Nisem več mogel živeti v betonski džungli in ne v temi podzemlja.« Stotnik, ki se je zadovoljdl s to napol resnico, je prikimal in spet obema prižigal. Starec pa je nadaljeval: ((živim od železa. Granate in traverze od bunkerjev so šle vedno dobro v denar. Posebno pri Lahih. Odvijal sem Jim vžigala in jih nosil v dolino.« «To Je igra z življenjem,* Je dejal pomenljivo stotnik, starec pa je odvrnil; «A tudi za življenje.« Potem je razmaknil srajco in pokazal ramo, kjer Je bila koža ožuljena ln trda kakor podplat. «Pri granatah imam srečo. Opredelile so moj življenjski način. Pri njih se lahko zmotiš samo enkrat... Mnogo ljudi so že raznesle v krvavo kašo. Konec koncev pa je tako: čim bolj človek ljubi življenje, tem manj razmišlja o smrti.« «Jaz mnogo razmišljam o smrti, bržčas zato, ker ne lju-Mm več življenja Smrt Je gnusno in bedasto dejstvo našega prizadevanja. Nekaj, kar me spravlja v slabo voljo.« Njun pogovor je zmotil kurir, ki je prišel povedat, da stotnika kličejo na poveljstvo. Stotnik je starcu obljubil, da Za zaključek koncerta sta se na odru predstavila oba zbora in zapeli smo pesem o svobodi. Predsednika društev sta si izmenjala darili. V dar smo dobili sliko Tabora, mi pa smo jim podarili prapor z datumom srečanja. Po zaključku koncerta je sledil prijeten dnižshni večer, na kate- rem smo imeli zakusko in pili l.'u' tomerčana in brežanko. Ob veseli glasbi in plesu smo se še o marsičem pogovorili s Taborščani >n se bolje seznanili. Težko smo se poslovili od zares prijetnih in ljubeznivih domačinov in si obljubili ponovna srečanja-M. K. Predstavniki borštanskega PD «Slovenec» so položili venec spomenik padlih v Taboru iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiimiinMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALEKIJ Martin Zuehlsdorff v nemškem inštitutu Vabilo, ki ga je razposlal Nemški kulturni inštitut za obisk tržaške razstave del Martina Zuehlsdorff a, učinkuje z bledo reprodukcijo abstraktne grafike malce hladno. Zato pa je tembolj učinkovit ogled kakih trideset prikazanih del. V njih ni klica naše dobe. Zuehlsdorff nam odteguje težo resničnosti sveta iz svoje umetnosti. Lahno nadahnjeni abstraktni videz oblik in barv njegovih akvarelov pa ni hrana za vsakega sladokusca likovnosti. Je preskopo odmerjena. V krepkem prekipevanju njim nasproti pa si stoje umetniško zelo občuteni barvni tiski marmornih plošč, pestro sožitje abstraktnega in resničnega obraza prirode. So tu tudi velika olja, vendar pa se občuti težišče razstave predvsem v čmobelih listih jedkanic in kamnotiskov. Čeprav se njegova grafika opazno odvija na več vzporednih si poteh, je pa vsem tem lasten skupni cilj, razkrajanja in odpravljanja oblikovnosti do popolne abstrakcije. Ako je v listu »Veselico« še vidna predmetnost, kozarec in podobno, se ta razblini v jedkanicah v igrivo trepetajoče zapredke, v kamnotisku, kot n. pr. v listu «Noctumo», pa v učinkovito ploskovitost mozaika. Nepoimenovana velika olja nam umetnika kažejo kot spretnega sestavljavca barv in oblik v zapleteno igro vključujočih se barvnih pasov, ki ni nikdar razglašena, niti preglasna. Kot v breztežnem prostoru lebdeče oblike dobivajo svoj vzgon s smiselnim drobnokosmiča-stem nalaganjem potez tesno ene ob drugi. To pa ne moremo trditi v prikazanih, tako imenovanih *gib-Ijitrih predmetih», s katerimi Zuehlsdorff prekorači meje slikarstva in se podaja v nova raziskovanja na območju kinetične umetnosti. Vendar menimo, da bi se ^ miva spremenljivost igre vanih izrezkov brezšumno in upočasnjeno odvijala, če bi -u. plavali v z oljem napolnjenem u loju, pri čemer bi se tudi st°PnL vali barvni učinki raznobarv prozornosti ob srečanju dveh več v abstraktne oblike nih listov umetnih smol. j Če skušamo razstavo zajeti celoto, moramo priznati, da s‘ j! Martin Zuehlsdorff letos P0VZp zasluženo priboril nagrado medn rodnega središča za umetnost Genovi, kjer trenutno prebiva- Carlo Miceu m njegovi akvareli Carlo Miceu, ki je razstavil galeriji Tergeste, je povezan z kovno umetnostjo dežele le sredno. Slikar Giuseppe je njegov bližnji sorodnik, , slavni Spazzapan verjetno doU^ sorodnik po njunih materah, sta bili obe z Goriškega, ena Ozeljana, kjer se je rodil SPfvJ. panov oče, druga pa iz sosedni£ ga Šempasa ter sta nosili obe L priimek — Mervič. Našla po. L se njegov oče in mati v EfPO kjer je Tereza Mervič služila * mnnna nnrišJrn rfolcloin nčB mnoga goriška dekleta, oče . je bil pri družbi Sueškega I ^ ,i.i nadzornik arzenala v Part Sdff kjer se je naš slikar tudi r0°,.- Carlo Miceu seveda ni napreden akvarelist, kakor t til' Robert Hlavatjj, čeravno on krepko v sedemdesetih -Kljub temu prvič samostojno T MILKO BAMBlc (Nadaljevanje na 6. strani) ga bo obiskal zvečer. In res se je vrnil kmalu potem, ko je mrak zagrnil gorovje. Z njim sta prišla dva vojaka, ki sta prinesla za starca zabojček konserv in prepečenca. Poleg tega mu Je stotnik podaril še zavoj cigar In steklenico ruma. Sedel je k ognju in dejal: «Pokusite rum. Ta ima priokus po kobariški fronti.« Oba sta ga srknila. Starec ni prezrl, da je stotnik nekam mračen in žalosten. Ko je stotnik odložil kozarček, je dejal: «Ubill so mojega dobrega prijatelja.« Na poveljstvu je bil zvedel, kako je bilo s Telchnerjem. Njegova smrt ga je pretresla. Ta drzni, zamišljeni gornik, ta sveženj mišic, ledeno mirni mož, ki je v najbolj nevarnih trenutkih rad prižgal pipo, ko da nd nič, Je mrtev... NI in ni mogel verjeti. «Vojna je,» je dejal starec sočutno. «Pobili smo mnogo vaših in tudi naših je padlo precej,« Je dejal stotnik. Starec pa Je zmajal z glavo in položil na ogenj novo poleno. ((Neumnost... Ali se vam ne zdi, da se pobijate brez potrebe? Za jalove ideje in nore težnje. Ali nismo vsi ljudje?« Stotnik ga je začudeno pogledal, toda starčeve čiste oči so se lesketale kakor kaplje rose. «Morda imate prav. Zdaj tudi jaz že Izgubljam vero v smisel vojne. Srečuje me pamet, ki Je vas srečala že pred dvajsetimi leti.« ((Vsakdo mora priti sam stvarem do dna. Kdor spregleda, se spremeni. Skoda, da jih spregleda tako malo. Mnogi spregledajo prepozno.« Potem Je zamišljeno, ko da govori le sebi, nadaljeval: «Za seboj imam petnajst let pod zemljo, tri leta ječe, šest let vojaščine, od tega tri leta fronte. Ali se potem še čudite, da so se mi odprle oči?« «Prav nič se ne čudim.# uče mi zamerite ali ne: dovolj sem star, da lahko govo- ljudje, R* „ s« 2 rim resnico. Pomilujem vse, ki ubijajo. To so ostali na živalski stopnji. Morda niti na živalski ne. - ^ ubijajo samo iz potrebe; človek pa večkrat tudi za Izrodki smo.« Pomolčal je in pobrskal po žerjavici. P°\^. je nadaljeval: «Rad imam vsako življenje, nebo... golo lovje... Toda bojim se ljudi. Razpeli so vislice prek - ^ Ujeti v lastno zanko otepajo okoli sebe in kar nam je bilo sveto. Ali se vam ne zdi, gospod sK»' mendrajo ,* stotT da je svet dovolj prostran za vse? Da bi zemlja Pan^jij< rezala dovolj kruha, in to brez prelivanja krvi, brez in umorov?« ^ «Prav imate,« Je kimal Knieoke ln sl nalival. «Tod» jez ne vi ne bova spremenila tega sveta.« d «Toda ta svet Je spremenil naju. Menda vsakeg® Y svoje. Poglejte!« j) Starec Je razgalil prsi in pokazal zaraslo sled bajonet®1^ ga Je preparal izpod srca do ramena. «To Je spomin 12 $ licije.« Zavihal je oguljene hlačnice in pokazal suha, ^ čas ta meča z brazgotino: «To je spomin s Soške fronte-vejte mi, kaj se Je spremenilo na svetu od tedaj?« «Nič. Začeli smo novo vojno...« «... v kateri je vse tako in še mnogo slabše, kot v prejšnji. Torej se razvija zlo hitreje kakor dobro. 'ft> za to, kar počno živim sam in se ne zanimam več Nekaj časa sta molčala. Ogenj Je prasketal in metal rube starčevega ob ((Poznate gorovje, v katerem smo se spopadli s t£U J# na gube starčevega obraza. Cez nekaj časa se Je oglasil nikom? Rad bi spravil prijatelja iz ostenja Rdečega Ne maram, da bi ga obrale ptice.« Starec je malo pomislil in odgovoril: J> . med9 K Tam ni ne železa ne življenja. Ne bom vam mogel «V stenah se ne znajdem. Tja me Je redko zaned® - --- -- - _ poih^. Dobili ga boste, če Je priletel čez steno; če Je ostal v “ je izgubljen.« y «Se Jutri ga bomo Iskali. Oe ga ne bomo našli, v»® V I fin ran vwvl AAnt n val Lf/\b /\T\1 I44n <*n m«. A . »Vlil *.lh, sim, da ga poiščete vi. Pokopljite ga pod steno ln nfl* dite križ na grob.« Odprl Je listnico in mu dal fotog1^ muf* tu k 8.T BS B B # 8 ZB domači šport DANES SOBOTA, 30. OKTOBRA 1971 ODBOJKA Moška b liga 21.15 v Bergamu C«lana — Bor * * * namizni tenis moška b liga 21.00 v Bocnu TT Bolzano — Sokol * * * RUSKO kegljanje 19.30 v Padričah Turnir 12. SŠI NOGOMET ZAČETNIKI H°0 v Trstu, Sv. Sergij f°rtitudo — Primorje * * * 14.00 v Trstu, Ul. Flavia oerfas — Zarja * * * 1S-00 V Trstu, Ul. Flavia p0nziana — Breg * * * JUTRI RSDELJA, 31. OKTOBRA 1971 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA ]4-30 v štandrežu - • Juventina — Libertas * * * l4-30 v Križu Vesna — Breg * * * i4'30 v Trstu, Drev. Sanzio CR°A - Zarja * * * 3. AMATERSKA LIGA 11.00 v Trstu, stadion «1 maj» n,°n — Libertas Prosek * * * 19-30 na Proseku Olimpija — Virtus * * * 14-30 na Proseku “ rimorje — Esperia * * * MLADINCI 10.00 V Tržiču ‘ Mihele — Mladost * * * p^'45 na Proseku fimorje — Ponziana * * * 12.15 v Trstu, Sv. Sergij ,ule — Gaja * * • namizni tenis državni turnir 5.30 v Veroni ,,,0Pa tudi Sokol * * * ODBOJKA 2ENSKI turnir bora 9.00 in 15.30 v Trstu, i, stadion «1. maj* ■vastopajo 4 ekipe * * * PRIJATELJSKO SREČANJE pS na Reki •lizan — Sokol (ženske) * * » pojutrišnjem ^NEDELJEK, 1. NOVEMBRA 1971 namizni tenis 8-30 DRŽAVNI TURNIR v Veroni N,,» v Veroni "°Pa tudi Sokol TENIS v — t kolu mednarodnega teniške-v Londonu je Romun »ni/36 Premagal Avstralca New-^ba z 9:7, 6:2. NOGOMET PO SKLEPU UEFA Srečanje Borussia-Inter bo treba odigrati še enkrat ŽENEVA, 29. — Po dolgotrajnem zasedanju in razpravljanju je disciplinska komisija Zveze evropskih nogometnih združenj (UEFA) končno odločila o usodi spornega srečanja (20. oktobra) med Borussio in Inter-jem, v katerem je neki gledalec vrgel članu Interja Boninsegni v glavo vrček pijače. Kot je znano je Bonin-segna tedaj moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče in Inter je tekmo zgubil z visokim izidom 7:1. Disciplinska komisija UEFA je sprejela v zvezi s to tekmo sledeče ukrepe: — izid tekme Borussia - Inter se razveljavi in srečanje bo treba odigrati še enkrat — povratno tekmo bodo odigrali 3. novembra v Milanu — stadion v Moenchengladbachu je diskvalificiran za eno tekmo prihodnjega kola tekmovanja za pokal evropskih prvakov ali za prvo tekmo prihodnjega tekomovanja UEFA. — tekmo, ki bi jo Borussia morala opraviti na diskvalificiranem stadionu, bo morala odigrati v kraju, ki bo vsaj 100 km oddaljen od Moen-chengladbacha — društvo je bilo kaznovano z globo 10.000 švicarskih frankov. Ista disciplinska komisija je tudi kaznovala člana Interja Maria Cor-sa, ker je med srečanjem Borussia -Inter brcnil sodnika. Corsu so prepovedali nastopati v vseh srečanjih, katera organizira UEFA (torej tudi v italijanski reprezentanci) do 31. decembra 1972. Glede ponovitve razveljavljenega srečanja med obema kluboma se u-radno za nov datum in kraj tekme še niso sporazumeli. Kot pa vse kaže, bo ta tekma 1. decembra v Bernu. ODBOJKA Nabrcžinke na Reki V soboto in nedeljo je bil na Reki zanimiv ženski odbojkarski turnir, na katerem sta se ponovno srečali ekipi CUS Parma in Partizan, ki sta se med seboj spoprijeli že dvakrat, na tretjem in četrtem turnirju za trofejo Sokola. Zmaga je tokrat pripadla ekipi iz Parme, ki je precej gladko odpravila svoje nasprotnice. Ekipa Casagrande iz Sacdleja se je uvrstila na slabo četrto mesto. Jutri pa bo na Reki gostovala ekipa nabrežinskega Sokola, kjer bo odigrala prijateljsko tekmo. s.j. HOKEJ NA LEDU Ljubljanska Olimpija, ki nastopa v 1. jugoslovanski hokejski ligi, je v mednarodnem prijateljskem srečanju v Milanu premagala ekipo Diavoli Standa z visokim izidom 12:3 (1:1, 4:1, 7:1). Na naših nogometnih igriščih bo jutri prav lako živahno, kot preteklo nedeljo. Na slikah: Primorec - Via ni (zgoraj) in Olimpija - Libertas Bartoli ip fsnoditi) 'M < ./s.;-,/4 «#5 vii Vi*. -A . ' V':?.**- ' .......»a&i V RAZNIH PRVENSTVENIH NOGOMETNIH LIGAH Jutrišnje kolo bi moralo biti za naše enajsterice uspešno 2. AMATERSKA LIGA Peto kolo te lige bi moralo biti še precej zanimivo, zlasti za naše enajsterice. Juventina Po dveh uspešnih gostovanjih bodo Štandrežci igrali doma. Gostili bodo tržaški Libertas, ki je p« treh porazih preteklo nedeljo le prišel do prve točke. Štandrežci bodo gotovo želeli popraviti spo drsljaj iz drugega kola (doma proti Flaminiu). Libertas pa nujno potrebuje točke, da bd se oddaljil z repa lestvice. Tekma bi morala biti zato borbena, našemu moštvu pa prav gotovo vsaj ena točka ne bo ušia. Vesna — Breg Derbi med Vesno in Bregom bo v središču zanimanja naših ljubiteljev nogometa. Obe ekipi imata trenutno tretje mesto na lestvici (s 6 točkami). Izid tekme bo zato odločilen tudi ba mesto na lestvici. Favorita v tej tekmi ie težko na povedati, ker ie vsak izid mogoč. Vesna doslej sicer še ni bila premagana. na tudi zadovoljila ni povsem. Brežani pa so od dosedanjih šestih osvojenih točk kar štiri prinesli domov s tujih igrišč. To vse kaže, da bi moralo jutri priti do remija. Ker pa se Vesna verjetno ne bo zadovoljila s tem. je možno, da bo šel ves izkupiček Križanom. Zarja Zarja (8 točk) bo igrala proti CRDA (1 točka) in naloga Bazov-cev bi morala torej biti lahka. Tudi CRDA pa bo gotovo napela vse sile. da bi si nabrala nekaj nujno potrebnih točk. Nalaga Zarje torej ne bo lahka, čeprav je doslej zmagala že štirikrat zaporedoma. pa bi se morda tokrat zadovoljila tudi s točko. « * » V ostalih tekmah se pričakuje remi med S. Anno in Aurisino, zmago CMM nad Flajminiem. deli tev točk v tekmi Staranzano — Muggesana in zmaga S. Micheleja nad ekipo Inter SS. 3. AMATERSKA LIGA Tretje kolo tega prvenstva bodo naše ekipe odigrale na domačih tieh, zato bi moralo biti zanje u-godno. Skupina N Primorec bo to nedeljo počival, v ostalih tekmah pa bi morale predvidoma uspešno zaigrati vode če enajsterice. (Giarizzole, Devin in Portuale). Težjo nalogo bosta imela Cartimavo in Viani s CMM B, oz. moštvom Libertas S. Marco. Skupina O Union Proseški Libertas je kljub dvema delnima spodrsljajema še vedno kandidat za naivišie končno mesto. In to ekipo bo gostil jutri Union. Večji favorit ie torei Libertas. Morda pa bo Podloniercem le uspelo dokazati, da ne nastopale povsem brez ambicij. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiifniiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia itiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiaiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiii ODBOJKA V ORGANIZACIJI SZ BOR jutri v Trstu mednarodni ženski odbojkarski turnir Nastopile bodo 4 ekipe: Ljubljana, Corridoni, OMA in Bor Jutri bo prenehalo dosedanje mrtvilo tudi v ženski odbojki. Naše šesterke so v bližnji preteklosti opravile nekaj srečanj in so poleg tega še nastopile na letošnjih 12. športnih igrah, toda ne v svojih običajnih postavah. V nedeljo pa se bo praktično pričela predprvenstvena dejavnost s turnirjem športnega združenja Bor na stadionu »Prvi maj». Turnirja se bodo udeležile štiri ekipe in z nastopom OK Ljubljane bo ta športni dogodek dobil mednarodno obeležje. Poleg Ljubljane in organizatorja Bora, bosta igrali še OMA in Corridoni. Z izjemo Cor-ridohija iz Sv. Petra ob Soči, imajo vse tri ostale ekipe enake možnosti za končno zmago. Gostje iz Ljubljane igrajo še kar uspešno v slovenski odbojkarski ligi. Po odigranih 7. kolih so trenutno na četrtem mestu za vodečim Fužinarjem iz Raven na Koroškem, Partizanom iz Celja in Jesenicami, ki imajo vsi po trinajst točk. Ljubljana, v katerih vrstah igra tudi bivša članica Bora Ravberjeva, pa zaostaja za dve točki. Po vsej verjetnosti šesterke Ljubljane ne bomo tako občudovali kot pred desetimi leti, toda tudi sedaj je sposobna prikazati zadovoljivo odbojko. Druga šesterka, tržaška OMA, je v preteklem letu zmagala v svoji skupini druge italijanske lige, kjer sta igrali poleg drugih, tudi ekipi Brega in Bora. Po nepotrjenih vesteh je prišlo v vrstah 0-MA do nekaterih sprememb (Co-ciancicheva je baje prestopila k Casagrandeju). Naj bo tako ali drugače, glede na neizčrpno zaledje, ki ga ima OMA, se nam bo tudi jutri predstavila z veliko željo po končni zmagi. Šesterka organizatorja SZ Bor pa se nam bo na tem turnirju predstavila v nekoliko drugačni postavi kot v zadnjem prvenstvu. Po enoletni odsotnosti v prvi ekipi bo to pot spet zaigrala Bare- URNIK TEKEM 9.00 OMA - Ljubljana 10.00 Bor - Corridoni 11.00 Bor - Ljubljana 12.00 Corridoni - OMA 15.30 Ljubljana - Corridoni 16.30 Bor - OMA jeva, poleg nje pa še Zavadlalo-va, ki je najprej igrala dve leti pri Sokolu m zadnji dve pa pri Casagrandeju. Z vključitvijo teh dveli izkušenih igralk v Borove vrste bo njegova udarna moč precej pridobila. Zmaga na tem turnirju bi bila več kot odlična spodbuda za vse igralke za nadaljnje priprave in tudi za nastope na bližnjem prvenstvu. Preostane nam še torej simpatična ekipa Corridonija. Če se v Sv. Petru ob Soči ubadajo z vsemi problemi in težavami, kot vsa druga športna društva, pa jih res nimajo z naraščajem. Potem, ko je prevzel trenersko mesto pri tem klubu bivši borovec Jože Cej, se bo gotovo potrudil, da bi iz tega velikega števila igralk ustvaril res odlične odbojkarice. Ne smemo tudi prezreti dejstva, da se bo turnir odvijal po sistemu vsak z vsakim. Prav zato bi lahko tudi prišlo do presenečenj. V treh nastopih se namreč lahko ekipam pripeti marsikaj nepredvidenega. Prve tekme bodo na sporedu že ob 9. uri, turnir pa se bo nadaljeval popoldne ob 15.30. F. G. Drevi Celana-Bor KOŠARKA S PRVENSTVOM «P0MLAD» Polet začenja novo sezono Prva slovenska košarkarska ekipa ki bo letos zaposlena s prvenstvom, je Polet, ki bo nastopil v ligi »Pomlad*. to ie za letnike 1956 in mlajše. • Tega prvenstva se bo udeležilo osem ekip, in sicer: Italsider, R creatori. Polet in Lloyd iz Trsta, POM iz Tržiča, Arte, Spltigen in Ardita iz Gorice. Prvenstvo bo torej zanimivo ter za poletovce dokaj zahtevno, saj bodo naši košarkarji igrali proti močnim peterkam iz Gorice in Trsta. Za mnenle pa smo vprašali tudi bojkarjev te ekipe je zapustilo Ber-1 gamo že prejšnja leta, letos pa so j še nekateri prestopili k drugi še-| sterki iz tega mesta, ki nastopa kot novinec v B ligi, k gasilcem Gritti. V prvem kolu je Čelana gosto vala v Vercelliju in je tekmo zgu- . ^ mn™e..DaTsmo vprasan bila proti tamkajšnji Olimpii s 3:0 l trenena Sergl,a Tavcam- ki ie tudi (13, 7, 7L Iz rezuhata je razvidno, (Jaso samo v prvem nizu nudili domačinom hujši odpor, v preostalih dveh pa jim ni šlo tako dobro od : jinjr \ A, . I _ I lahko igrali enakovredno. Sicer pa Od Tržačanov pa je pričakovati v j je to prvenstvo za nas priprava za Bergamu nekoliko bolj spodbu: en j bodočnost, ko bodo fantie igrali v nastop, ker bodo letos verjetno od- ‘ kategoriji mlajših miadincev. V le-ločilnega pomena tudi zgubljeni se- ; tošniem prvenstvu na si Dodo seve letos pripravil opensko ekipo: »Prvenstvo bo za nas težko. Štiri ekipe so praktično za nas neoremariii ve. To so: Italsider.. Lloyd. Spili-! gen in POM. Proti ostalim pa bi ti in ne točke. Bor so v Berga mu vedno odlično sprejeli in niti da nabrali dragocene izkušnje,» «Kako pa si kaj pripravil ekipo?« tamkajšnji krajevni časopisi niso »Mislim, da ie rncštvo tehnično štedili s pohvalnimi besedami o dobro pripravljeno. Žal pa nam naši ekipi. j manjkajo centri, ki bi lahko tekmo- laskave ocene in resnično prijetno gostoljubnost. Upajmo, da bo ta tradicija še naprej obveljala in nas bodo borovci z drevišniim nastopom, ne samo zadovoljili, amnak tudi prepričali, kar jim ni popolnoma uspelo v letošnjem uvodnem nastopu doma. G. F. V MOŠKI B LIGI Borovi odbojkarji odpotujejo danes v Bergamo na letošnjo prvo gostovanje. V drugem kolu se bodo srečali s Celano, ki ni več odlična šesterka iz prejšnjih let. Nekaj od- Atalanta - Fiorentina 1 Bologna - LR Vicenza 1 Milan - Juventus X Roma - Inter X Sampdoria - Catanzaro 1 Torino - Cagllari 1 Varese - Napoli X Verona - Mantova 1 Palermo - Bari 1 Sorrento - Lazio 2 Taranto - Arezzo 1 Trento • Treviso I Samben. - D.D Ascoli 1 bo za nas to prvenstvo zgoli priprava za bodoča prvenstva.* Za Polet bodo nastopili ta igralci: 8 - GUŠTIN Egon - roien 15. 5. 1956. visok 175 cm. krilo Odlikuje se ziasti v protnapadu. Telesno ie odlično grajen Žal. mu manjka tehnike. 9 — DOLENC Edi - 30 4. 1956, 170 cm. branilec. Ima zadovoljivo tehniko. Teesno oa ie slabo pri pravi jen. 10 — GANTAR Rupert kapetan, 4. 6. 1956, 178 cm. krilo. Je najboljši igralec ekipe Telesno ie dobro pripravljen, tehnično tudi. Meče zadovoljivo. Je pravi steber e-kipe. 11 - KRAUS Edi - 28 . 9 1956, 180 cm. Tehnično zadovoljiv, je pa nekoliko počasen. 12 - STARC Marko - 17. 3. 1956, 185 cm. center. Dobro skače in je zelo obetajoč. Tehnično ie še pomanjkljiv. 13 - TAVČAR Laris - 16 4. 1657. 167 cm. braniiec. Ima dober ore gled nad igro. Rahel met Moral bo poostriti ritem svojih akcii. 15 - SOSIČ Edi - 22. 8. 1957, 175 cm. branilec. Je v zadnjem času najbolj napredoval. Ima daleč najboljšo tehniko, odlično meče. Moral se bo ojačiti. Za sestavo deseterice pridejo v poštev še naslednji igralci: Darko Rauber, letnik 1956, Alojz Purič. letnik 1957 in Ivan Škabar. letnik 1958. Jutri bo Polet igral svojo prvo tekmo. Openci bodo igrali na lastnem igrišču, in sicer ob 11. uri. proti ekipi Ricreatori. JUTRIŠNJE KOLO Italsider — POM Polet — Ricreatori Arte — Spliigen ,jn, , Ardita — Lloyd b- L NAMIZNI TENIS TRŽAŠKI POKAL Vesnaverjeva presenetila Kras — Fari 7:2 KRAS: Milič, Kobal, Vesna ver. FARI: Pariš, Trani, Nemelli. IZIDI Vesna ver — Pariš 0:2 (17, 17) Milič - Trami 2:0 (7, 10) Kobal — Nemelli 2:0 (7, 18) Milič — Pariš 2:0 (7, 6) Vesnaver — Nemelli 2:1 (8, -18. 14) Kobal — Trani 2:0 (12, 15) Milič — Nemelli 2:0 (6, 4) Kobal — Pariš 2:0 (25, 14) Vesnaver — Trani 0:2 (13, 10) Igralke zgoniškega Krasa so odigrale svojo prvo tekmo v letošnji sezoni. V ekipnem srečanju, veljavnem za Tržaški pokal so v sredo prepričljivo premagale ekipo Fari z rezultatom 7:2. Krasova ekipa je za razliko od lanskega leta nekoliko spremenjena. Glavno breme sloni seveda na državni reprezentantki Miličevi, ki trenutno v Trstu nima resnih nasprotnic. Njena premoč je bila v tem srečanju prevelika, da bi lahko pokazala kaj več v igri, saj ni nobeni od njenih nasprotnic uspelo zbrati več kot deset točk v posameznih setih. Letos lahko društvo računa tudi na Kobalovo, ki je med poletjem precej izboljšala svojo igro. To dokazuje njena gladka zmaga proti vsem trem predstavnicam FARI, katerim m prepustila niti enega seta. Novost v Krasovi ekipi pa predstavlja nastop tretje igralke Silvane Vesnaver. Lahko rečemo, da njena prva tekma ni mogla biti uspešnejša, saj je tudi ona osvojila eno točko, češač prčd šfečanjem nihče ni pričakoval. e. b. Olimpija Po nezasluženem porazu preteklo nedeijo bo Olimpija gost/a Virtus, izkušeno moštvo, kateremu se do enajsterica iz Gabrovca upirala z mladimi silami. Morda bo imela Jlinipiia v tej tekmi manjšo prednost. sicer pa lahko predvidevamo neodločen izid. Primorje Esperia Primorju ne bi smela povzročati večjih težav, čeprav je prejšnjo nedeljo gladko oremaga-la COOP. Prosečanom pa povzročajo skrbi lastni igralci: poleg Žu-žiča in Puntarja bosta tokrat manjkala tudi Bukavec in vratar Štoka. Kaže, da bo v nedeijo prvič branil proseška vrata rmadi Darij Kante, ki ie lani igral pri Olimpiji. MLADINCI V tej ligi bo jutri Breg počival. Primorje bo gostilo vodečo ekipo Ponziane in bo imelo precej težko nalogo. Če bodo naši fantje igrali tako, kot prejšnjo nedeljo, gotovo zopet ne bodo ušli porazu. Morda se pa ie ne bodo ustrašili zvenečega imena, in bodo zaigrali tako, da bi tudi presenečenje ne bilo nemogoče. Gaja bo igrala z Zaulami. Obe ekipi imata na lestvici enako število točk. Če naši fantje nasprotnika ne bodo podcenjevali, potem bi morali iztržiti iz te tekme zadovoljiv rezultat. ^Mladost bo igrala na tujem igrišču v Tržiču in upajmo, da bo slovenska enajsterica kljub temu zaigrala tako. kot je treba. ZAČETNIKI Primorje bo po hudem zadnjem porazu (10:0) imelo danes v For-titudu nekoliko manj nevarnega nasprotnika. V tej ligi igrajo večinoma srednješolci. Prav na Proseku pa imajo (najbrž edini) pouk popoldne. Pol ekipe se mora odpovedati nastopom. Primorje ie že večkrat prosilo, naj bi tekme prenesli na nedeljo, a zaman. Pa tudi tisti fantje, ki imajo popoldanski pouk. imaio težave z nastopom. saj bi morali igrati že ob 14. uri v mestu. Dvema ekipama iz mesta pa ie nogometna zveza na istem igrišču določila tekmo ob 15. uri. Mar grešimo, če si ob tem mislimo marsikaj? Zarja bo igrala z Libertasom. Za Bazovce bo to vsekakor težko srečanje, v katerem se bodo morali temeljito potruditi. Brežani bodo igrali s Ponziano. Tudi naloga Brega bo težka in — čeprav pesimizem ni na mestu — lahkega dela v tej tetam vsekakor ne bodo imeli. B. U. V MOŠKI B LIGI Sokol v Bocnu Danes bo namiznoteniška ekipa nabrežinskega Sokola nastopila v Bocnu, kjer se bo pomerila v okviru moške B lige z ekipo Tennista-volo Bolzano. Nabrežinci so veliki favoriti in bi morali zmagati s čistim 5:0 ali 5:1. Sokol bo nastopil v postavi Košuta, Bole in Ukmar. Vsi ti trije tekmovalci pa bodo jutri navsezgodaj odpotovali v Verono, kjer se bodo skupno s svojimi soigralci Fabianom, Pertotom in Radovičem udeležili državnega turnirja. Na tem turnirju bosta v ponedeljek nastopili tudi članici zgoniškega Krasa Miličeva in Koba-lova. S. J. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 2 1 2 2 1 1 2 1 X 1 2 KOŠARKA Bor - Lloyd (mladinci) 66:52 Včeraj bi se moral Bor pomen ti v prijateljski tekmi s prvo ekipo Lloyd Adriatico. Namesto te pa so nastopili mladinci. Zmagali so borovci s 66:52 (38:23). Bor - Servolana 82:54 (44:38) BOR: Zavadlal 14, Pertot 20, Lakovič 10, Rajmund Kralj, Ambrožič 20, Rudes 18. Borovi člani nadaljujejo s pripravami za bližnje prvenstvo D lige. V drugi trening tekmi tega tedna so se spoprijeli s Servolano. Tokrat so borovci, kljub odsotnosti Starca, Fabjana in Martina Kralja, igrali bolj sproščeno in so nasprotnike premagali z dokajšnjo razliko. V Borovih vrstah je zadovoljivo presenetil Sandi Pertot, ki je dosegel kar 20 točk. Ostali so igrali kot običajno. _________ b. L Danes v okviru SŠI rusko kegljanje Danes, 30. oktobra 1971, bo v Padričah v okviru letošnjih športnih iger na sporedu rusko kegljanje. Začetek tekmovanja bo ob 19.30. Vpisovanje ekip se je že za-ključilo. Prijavilo se je 12 moštev teh društev: Kras-Sokol, Škamperle in Gaja. poročnik sta v civilni opravi stala pod steno in dr&T1*1 v koničast oblak, ki je trčil v vrh gore. Poročnik je lotolv r<>kah vrv In oba sta se smehljala. Starec je spravil >«la s rafij o na polico in dejal: stregel bom vaši želji, če bo le mogoče.« j« Z50 je Kniecke odhajal, sta si stisnila roki. Starec ga Premil do vrat. Stotnik je zavil k tolmunu, kamor je s'aP, in zajel polno prgišče vode. Nekajkrat si je StojT®! obraz, potem pa se Je izgubil v grmovju. S konca 36 je še enkrat ozrl k starcu, ki je stal visok in koščen -Poboji. za njjm pa ge je svetlikal plamen in risal Je temno senco v naročje noči. Stotndk Je vedel, da se J« Sv^?0^1 0(1 prijatelja. V duši mu je bilo grenko. Začutil v°je razpadanje, nemoč v kosteh in sence dvoma v duši. 5 SUj ^ročnik Tedchner se je počasi prebujal iz nezavesti. Pla-Pofl86 je skozi Jame samote, napolnjene s sluzasto krvjo. V Zaprsti Je čutil sledove ljudi, ki jih ne bo videl nikoli več. Vesti mu Je ležela črna vertikala noči brez zvezd, po Poa so se vrtinčile dimaste megle z duhom po ekrazitu. so ^ odpirala usta modrikaste praznine. Ves njegov Je jj- da bi se potegnil čez rob In zlezel na odrešilno ravnico, VlrT atUnan. Kot Prometej Je bil prikovan na vertikalo. **Plte 8a Je nekaJ Potegnilo nazaj, že ko je mislil, da bo ti s^a'- ga je močan sunek pahnil v skelečo bolečino. Toda In so mu vračali moč ln ga oživljali. Tema Je bledela da obarvala rožnato. Zasijala je iskra razuma ln mu velela, »a30ra odpreti oči. Veke pa so bile težke kot zapornice na Jn^fVe'ih tečajih. Naposled jih je le odprl in spet zamižal Od»jM ®Vetlobo, ki Je rezala vanj z noži bleščave. Ko Je spet bbči o61> Je skozi veke zagledal na robu čelade skrčene K l^mpije. Orjaški krokar mu Je visel nad obrazom in PefJem zastiral svod. Hudobno se Je zaleske-dvoje drobnih očesc. Preden se Je zavedel, Je veliki kljun usekal v svetlobo očesa. Vse telo mu je prešinila bolečina, kot bi ga prebodel z žarečo sabljo. Oko se je razlilo. Z grozo Je zamahnil z roko po ptici, da je zavreščala, ga udarila nekajkrat s perutmi po obrazu in odfrčala... toda sedla je na okrajek stene, kjer je ostala na preži. Skušal se je premakniti, pa ga je telo tako zabolelo, kot bi bilo razstavljeno na tisoč koscev, ki ima vsak svojo bolečino Bolečina mu Je vrnila zavest. Vedel je, kaj se Je z njim zgodilo. Bil je zagozden v skalno poč na okrajku prepada. Nad njim se Je bočila gladka stena, podobna trebuhu, po kateri je pridrsel le-sem po padcu. Dvignil je obe rold in se zazrl v razcefrano meso, posneto do kosti. Samo eno nogo Je lahko premaknil. Sicer pa si je zaman prizadeval, da bi se dvignil. Skušal je krikniti. Jezik mu je bil otrpnil in se Je komaj zganil. Mukoma je izgovoril nekaj zlogov. V spačeni odmev so zakrehale ptice. Nekaj senc je zlovešče zaplahutalo in posedlo okoli njega. Nad prepadi je vladal strahoten mir. Skušal Je misliti. Zdelo se mu je, da se je vrnil z daljnega popotovanja in da je drug človek v drugem svetu. Stopil je iz zarjavele kletke spon v svet, kjer se daljave umikajo v neskončnost. Med surovim skalovjem so po policah rastle borne bilke, nekaj mahov in lišajev. Nad njim so bile razpete širjave neba s soncem in pticami. Nekje globoko pod prepadi je tudi drevje, je pomislil. Tako nekako si je predstavljal raj, in ni si bil na Jasnem, ali se mu sanja ali se nahaja na drugem svetu. Nikjer ni bilo več ne cimbal ne praporov ne zastav s kljukastimi križi ne bajonetov ne vlakov In mravljišča ljudi... vse je utonilo v meglah spomina. Ce je zaprl oko, so precej prijadrale nadenj ptice. Spet se mu je krokar spustil na prsi in se s kremplji oklenil njegovega železnega križa I. reda, ki ga Je dobil za poboj v Cerknem. Z gibom roke ga je odpodil. Prav nič mu ni bilo do tega, da bi ga ujede obrale živega. Tl strahopetni psi so ga pustili pticam... V zahvalo, ker jih Je vodil od zmage do zmage in čuval njihove glave. Ne- hvaležnost je plačilo tega sveta... Prav je, da so odšli. Z njim je končano... Spomin mu je poromal domov na Tirolsko, k stenam, kjer se mu je ubil oče kot gorski vodnik. Menda ga je oplazila strela, da Je strmoglavil s klientom vred. Niso ga našli. Zasuli so ga plazovi in materi se je skoraj zmešalo. Vse viharne noči je bledla in čakala nanj. Tako bo čakalo nanj njegovo dekle. Zmenila sta se, da se bosta vzela tisti dan, ko bo utihnilo orožje... Iz blodnih spominov ga je zdramil hrup padajočega kamenja in vreščanje ptic, ki so splašene zaplahutale nad prepadi. Utrnila se mu je iskra upanja, da ga morda le rešujejo. Skušal se je dvigniti na komolec, da bi jih prej zagledal. Dolgo ni bilo ničesar. Potem pa je na polici zagledal človeka, ki se je plazil po vseh štirih ter padal in vstajal ko pijan. Kadar je padel, so sedali nanj krokarji, ko se je dvignil, so vrešče zleteli. «človek.» Razveselil se ga je. Ko je prilezel bliže, je opazil, da ima na rokavu dve zvezdi. Pozorno je spremljal vsak njegov gib. Videl je. da s poslednjimi močmi premaguje vsak decimeter prostora in da nevarno niha nad praznino prepada. Čudil se je, da ga ne zagleda. Še vedno je imel toliko moči, da bi odprl tok s pištolo in ga ubil, preden bi se priplazil do njega. Toda misel na ubijanje mu je bila tako tuja, ko da ne bi bil nlkda meril na človeka, šele ko Je prilezel skoraj tik njega, ga je zagledal, ker mu Je pač zapiral pot. Dvignil Je okrvavljeni obraz in srečala sta se z očmi. Pogled neznanca je begotno zdrsnil na tla ln rčka mu je hlastajo tipala, dokler ni izbral priostrenega kamna in ga dvignil v pesti. Trepetajoč po vsem telesu se je približeval Teichnerju, tako počasi, da si ga je lahko dobro ogledal. Njegova razpeta bluza Je bila prepojena s strjeno krvjo in po visokem čelu so se mu lepili lasje. «Prav gotovo je eden tistih, ki sem jih zbil s police v prepad,« Je pomislil poročnik. Ko je bil že tako blizu, da je dvignil s kamnom oboro- ženo pest, je tudi on dvignil roko, tako kot se Je bil pozdravljal s prijatelji. Roka s priostrenim kamnom pa je obvisela v zraku, žar sovraštva v očeh je zamenjalo začudenje. «Kar udari, prijatelj! Brez usmiljenja me ubij,« je momljal Tedchner. «Napravl mi uslugo. Prav imaš... Kdo nas je klical v vašo deželo? Nas, ki smo živeli bolje od vas... Imeli vsega več... Mislili smo, da imamo tudi pameti več. Pravica je na vaši strani. Na naši strani Je bila moč... Zdaj je moč in pravica na tvoji strani«. Ubij me. Iz te preklete stene se nihče ne reši.« Gledala sta se, kot bi se bila ie nekje srečala. Roka s kamnom je omahnila nad prepad in spustila kamen v praznino. Nekaj sekund je letel, preden sta slišala, kako je udaril v skale ln se razbil. Teichner se mu je skušal dobrohotno nasmehniti kot človeku, ki ga je pričakoval. Sam ni vedel, zakaj mu Je bil ta krvavi obraz tako prikupen. Podoben je bil njemu in njegovim. Lahko bi plezal z njim, lahko bd bila prijatelja, če bd se spoznala v drugih okoliščinah. Čudno, da tega ni prej spoznal. Ali je on goljufal življenje ali je življenje ogoljufalo njega? Včasih, ko je kot deček plezal z očetom, mu je oče večkrat dejal: «Ljudje, ki se srečajo v steni, morajo biti prijatelji. Dobri prijatelji.« Nekako tjavdan je ponovil ta stavek. Ranjeni partizan ga Je očitno razumel, saj Je ponovil prvo in zadnjo besedo: «ČLOVEK — PRIJATELJ.« Zdaj se mu Je tudi on nasmehnil, žalostno in izgubljeno, vendar tako, kot se nasmihajo ljudje, kd so dobri med seboj. Nekaj časa sta se gledala in občutila več, kot morejo povedati besede. Tedchner je opazil, da je partizan uprl oči v njegov bok, kjer Je visela čutarica. Z neba Je žgalo sonce, poročnikovo teto je bilo razbeljeno od Seje, in opazil Je, da se tudi neznancu usta lepijo s krvavo peno. Spomnil ae je, da ima v čutarioi še malo kave. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Monfecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. 7 SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.________________ din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 30. oktobra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/j tADIT» . DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22« Oglasi upravni 300. 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio i*1 upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societi Pubbliclti Italit1*1, Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finanf* legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali og»!" ZTT-M V OKVIRU ŠIROKE POLICIJSKE AKCIJE NA VSEDRŽAVNI RAVNI Frank Coppola aretiran Za zapahi deset mafijcev Tesno sodelovanje policije in karabinjerjev - Kdo je F. Coppola? RIM, 29. — Eden najvidnejših predstavnikov italijanske inafije, ki je med drugim tudi tesno povezan z ameriškimi «prijatelji» je od danes za zapahi. Gre za Franka Coppodo, ki ga je policija v teku ene največjih profimafijskih akcij aretirala na zahtevo palermskega državnega pravdnika. Skupno s Coppolo je policija aretirala v vsej Italiji večjo skupino domnevnih mafijcev. Že več dni se je šušljalo v krogih rimskega policijskega poveljstva, da namerava palermski državni pravdnik izdati zaporni nalog za znanega mafijskega «bossa» Franka Coppolo. Z druge strani pa se je policija dobro zavedala dejstva, da ima Coppola ušesa povsod, ne nazadnje tudi v krogih policije. Zato so se agenti javne varnosti in karabinjerji, saj je akcija potekala enkrat toliko v popolnem soglasju med obema, napotili v Adreo, v bližini italijanske prestolnice, kjer Coppola biva že 22 let na «skrom-nem» posestvu, ki meri «samo» 40 hektarov. Coppole v tistem trenutku ni bilo. Agentov se je tako rekoč polastila panika, saj je vse kazalo, da je ptiček že odletel iz kletke. Takoj so izvedli preiskavo in našli Franka, ki je bil prav na meji svojega posestva, s katerega pa se ne sme zganiti brez posebnega policijskega dovoljenja. Policijski podčastnik, ki se je dobro zavedel, da ga ne bo mogel zvabiti v Rim brez kakšne zvijače, mu je rekel, da je šel čez mejo svoje lastnine. Coppola je nekaj časa ugovarjal, ko pa je videl, da policije ne bo mogel prepričati se je sprijaznil z dejstvom, da bo moral v Rim na zasliševanje. Na sedežu rimske policije se je začelo čakanje in slepomišenje, saj zaporni nalog, ki je bil že na poti iz Palerma v Rim ni in ni hotel priti. Razni komisarji so se že mrzlo potili, v zavesti, da mu brez zapornega naloga ne morejo nič in da ga bodo morali prav kmalu spet spustiti in se mu povrh vsega še oprostiti. Njihovo pričakovanje pa se je končno uresničilo, ko sta pozno popoldne prišla iz Palerma dr. Con-trada, šef letečega oddelka sicilske policije ter dr. Mammavecchia, ki pripada preiskovalnemu oddelku karabinjerjev, ki sta imela s seboj toliko pričakovani zaporni nalog, s katerim Coppolo obtožujejo umora, tihotapstva, zločinov zoper moralo in zoper tujo lastnino ter še nekaj drugih manjših prekrškov. V okviru te akcije, ki so jo policija in karabinjerji izvedli po vsej državi, so aretirali drugih deset oseb. Poleg Coppole, ki je od aretirancev vsekakor najbolj znan so padli v mrežo policije še Mangia-pane, Sciarabba in Brusca, ki so jih aretirali v Rimu. Po izginitvi Luciana Uggia, ki je jeseni leta 1969 zginil iz neke rimske klinike, so preiskovalci stalno nadzorovali telefonske pogovore teh treh aretirancev. Poleg njih so aretirali Giuseppa Di Cristiano iz Caltanissette, ki je bil vpleten v umor nekega palermskega hotelirija. Treba je takoj reči, da so vsi razen Franka Coppole in Di Cristine osebnosti druge vrste v svetu mafije. Vsi aretiranci so trenutno na poti proti Palermu, kamor bodo prispeli danes zvečer ali pa jutri zjutraj. Coppola bo dopotoval zvečer. Mafijci potujejo v spremstvu oboroženih karabinjerjev. Kdo je Frank Coppola? Rodil se je nekje pri Palermu, kot mladenič je odšel v ZDA, kjer se je spoprijateljil z znanim gangsterjem Luekyjem Lucianom ter bil z njim eden ustanoviteljev mafijske organizacije «New Cassero*. Leta 1944 so ga izgnali iz ZDA v Italijo, kjer se je od takrat ukvarjal z raznimi špekulacijami. O njem se je govorilo kot o enemu glavnih organizatorjev tihotapstva z mamili. Obtožili so ga med drugim, da je poslal zaboj heroina prijatelju Vineenzu Rimiju, očetu Natala Rimija, o katerem se je zadnje čase mnogo govorilo. Pred šestimi leti je Coppola prepisal vse svoje posestvo na hčerko Pietro, ko je izvedel, da se bo moral zelo verjetno zagovarjati pred sodiščem zaradi tihotapstva s heroinom. ATENTAT NA MADRIDSKO KNJIGARNO Picasso še vedno fašistom trn v peti Delavcem SEAT so se pridružili kolegi iz drugih tovarni - Petnajst tisoč ljudi stavkalo v Barceloni MADRID, 29. — Ob 38. obletnici ustanovitve španske fašistične organizacije falange, ki je odigrala tako pomembno in žalostno vlogo v španski državljanski vojni so njeni pripadniki, s prikrito podporo policije, močno poškodovali madridsko knjigarno «Maichado», ki je imela v izložbi doprsni kip Pabla Picassa ter sliko, ki jo je naslikal veliki španski umetnik. Kip in slika sta bili razstavljeni ob priložnosti njegovega 90. rojstnega dneva, ki je bil v prejšnjih dneh. Neznani vandali1' so vrgli v steklo izložbe nekaj posod rdeče barve, ki je uničila veliko število knjig v notranjosti trgovine. Knjigama .je v središčni madridski ulici, pred njo pa sta v prejšnjih dneh bili tarča fašističnih provokacij drugi dve knjigarni: «Cu)tura» in «Visor». BARCELONA, 29. — Stavka v španski tovarni avtomobilov SEAT, ki je podružnica italijanske FIAT, se nadaljuje. Povečalo pa se je medtem število delavcev drugih tovarn, ki so začeli stavkati, potem ko so delavske komisije pozvale svoje člane, naj izrazijo svojo solidarnost z delavci SEAT. Računajo, da je danes prekrižalo roke v barcelonski pokrajini vsaj 15.000 oseb, če prištejemo osebje )—ce-lonske univerze. Španijo je zajel val delavskih protestov zoper Francov režim LJUBLJANA, 29. — V počastitev 30-letnice vstaje je bila dopoldne na ljubljanskem magistratu prisrčna slovesnost, na kateri je predsednik skupščine mesta Ljubljana inženir Miha Košak podelil častna priznanja za organizirano ilegalno delo v Ljubljani članom republiških in mestnih vodstev ilegalnega boja. OB ROBU ZASEDANJA SVETE SINODE Enciklika «PopuIorum progressio» in vsakdanja vatikanska stvarnost Vatikan najslabši delodajalec v Italiji? - Proračun zavit v popolno tajnost Očetje, ki so se zbrali na za-t100.000 lir. Kljub številnim proš-sedanju svete sinode, so mnogo njam, mnogi niso dobili nobenega govorili o pravičnosti v svetu, ze- 1 odgovora glede dodelitve te na lo cesto tudi o pravičnosti v cerkvi na splošno, toda o pravičnosti v Vatikanu pa praktično niso črhnili niti besedice. Gre za vprašanje o katerem ne sme razpravljati. Vzroki zato se zdijo očividni. Sveta stolica naj bd bila najslabši delodajalec v Italiji? Tu naj navedemo za vsak primer nekaj podatkov, naj služijo oceni sedanjega stanja in ki jim ni mogoče oporekati: L potem, ko omenimo, da je Vatikanu v službi večje število laikov, med katerimi je več žensk moramo predvsem pripomniti, da se tem ne priznavajo nikakršne osnovne pravice delavcev. Ne obstajata svoboda združevanja in sindikalna svoboda: 2. nestalni nameščenci, ki često nimajo italijanskega državljanstva, niso deležni nobene socialne ugod nosti. Ne plačujejo jim nadure, ne priznavajo jim pravic v zvezi z delovno dobo ter jih odpuščajo z dela brez predhodnega obvestila; 3. praksa enotnega delovnega urnika (od 9 do 15 ur) dopušča sicer prizadetim precej prostega ča sa, toda po pravilniku se prizadeti ne smejo ukvarjati s kakim drugim plačanim delom. Kazno je, da se to pravilo pogosto krši; 4. 30. maja 1970 je državno taj ništvo sporočilo, da bodo vsi vatikanski uradniki in tudi upokojenci prejeli nagrado v znesku PREISKAVA 0 STRAHOTNEM ZLOČINU V MARŠALI Bistvenega pomena za preiskavo najdba trupel pogrešanih sestric Policijski organi še nadalje usmerjajo svojo dejavnost na področje tovarne «San Giovannb MARŠALA, 20. •— Po več kot enotedenski preiskavi o ugrabitvi treh deklic, od katerih so eno že našli umorjeno, se preiskava ni premaknila niti za ped naprej. Preiskovalni organi so sicer ugotovili vrsto dejstev, ki časovno in tudi krajevno omejujejo obseg policijskih raziskav, toda sled za zločincem, ali zločinci je še vedno neznana. V zadnjih urah so policijski organi aretirali in potem zasliševa- li celo noč nekega moškega, ki pa so ga pozneje izpustili na svobodo. Dobro uro pozneje so ga spet prijeli in ga še zaslišali. Kaj so zvedeli na ponovnem zaslišanju, se še ne ve. Razumljivo je, da preiskovalni organi delajo v tem trenutku pod pritiskom javnega mnenja, posebno na Siciliji, kjer je vznemirjenost zaradi okrutega zločina dosegla svoj vrhunec. Na drugi strani pa morajo vseeno upoštevati točna določila novega kazenskega postopka, ki predpisuje, da se neki domnevni soudeleženec pri zločinskem dejanju lahko zaslišuje kot domnevni krivec, toda takoj potem ko se je ugotovilo, da ne obstajajo zadostni dokazi o njegovi krivdi, ga je treba izpustiti. Prav to se je primerilo moškemu, ki je bil spočetka aretiran in potem izpuščen na svobodo. Če so ga ponovno prijeli in spet zaslišali, pomeni, da so preiskovalci dobili naknadne infor- macije, glede njegovega delovanja v preteklih dneh. Preiskovalni organi že razpolagajo z določenimi podatki, ki jih ni mogoče spodbijati. Predvsem razpolagajo z lepilnim trakom, s katerim je bala zvezana mala An-tonella. Nadalje so jim na razpolago prstni odtisi, ki jih je na ovoju pustil morilec in ki jih se daj policisti znanstvenega oddelka rimske policije skušajo posneti. Nadalje razpolagajo s škatlo živil, za 1/atera domnevajo, da jih je uporabljal morilec. Še so jim na voljo nekateri drugi predmeti, ki so jih našli v zapuščeni šolski zgradbi na področju «Giardinello». Nadalje so našli še gumb v bliži ni šole, ki ga je verjetno izgubil morilec. Vsa ta dejstva so omogočila preiskovalnim organom, da so hitro ugotavljali odgovornosti posameznih oseb. Na vsak način pa so svojo pozornost osredotočili na tovarno papirja «San Giovanni», ker so prepričani, da je prav iz te tovarne prišel ovoj lepilnega traka, s katerim je zločinec zvezal roke in noge male Antonelle. Zato preiskovalci domnevajo, da je krivec neki domačin, ki je razpolagal z avtom in ki je bil odsoten s svojega doma od prvih popoldanskih ur preteklega četrtka, ko so bile deklice ugrabljene, vsaj do noči med soboto in nedeljo, kadar je bila Antonella verjetno umorjena. Na vsak ivčin pa državni tožilec dr. Terranova meni, da je absolutno potrebno, da se najdeta trupli ostalih dveh deklic, ker bodo samo tako mogoče skrčili krajevni in časovni obseg preiskave. Policijski organi še vedno nadaljujejo preiskovanje na vsem področju okoli Maršale. Pripeljali so še druge policijske pse, da bi dobili kako novo sled za ugrabitelji, toda do sedaj vsa ta akcija ni žela nobenega uspeha. V prihodnjih dneh bodo izvedli tudi razne preiskave s posebnimi ekipami karabinjerskih potapljačev, ker nameravajo preiskati podzemske tokove. Tožilec Terranova je namreč izrazil bojazen, da je morilec ali ; morilci skril truplo domnevno u-morjenih deklic v kako podzemsko brezno. Simpozij o kraški terminologiji Tiank Ctppola aa rimski železniški postaji, preden je odpotoval v Palermo (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 29. - V Ljubljani je bil simpozij o kraški terminologiji. Tridnevnega delovnega sestanka geografov, geologov, hidro-logov se ie udeležilo okrog trideset znanstvenikov iz vse Jugoslavije. pri čemer so bila prisotni tudi sodelavci vseh znanstvenih u-stanov na Slovenskem, ki se ukvarjajo s problematiko Krasa. Ljubljanski simpozij je bil pravzaprav nova etapa v usklajevanju in utrjevanju kraške terminologije-Udeleženci simpaziia so razpravljali in dajali sugestije za predlože- no gradivo za primerjalni besednjak za kraško področje. Organizatorji simpozija katerega pobudnika sta bila predvsem prof. dr. Gmas in prof. Juri.) Kunaver, so predvsem želeli, da bi jugoslovanski strokovnjaki. Id se kakor koli ukyar.ja.io s Krasom, našli skupni jezik. Uskladili nai bi terminologijo ter se tako bolj enotni predstavili v svetu, v svetovni javnosti ,ki se zanima za Kras in njegovo svojevrstnost. Pobudniki so mnenja, da mora Jugoslavija spregovoriti svojo tehtno besedo, saj svetovna kraška terminologija v mnogočem izhaja iz besednjaka srbskega geografa Jovana Cvijiča. Jugoslavija se mora uveljaviti v svetu kot dežela, ki se ukvarja s Krasom in ki ima bogate tradicije v proučevanju tega specifičnega področja. Na simpoziju je bila izrečena zahteva po usklajevanju kraške terminologije v jugoslovanskem prostoru. Sklenili so. da je treba zbrati vsa domača imena, s katerimi so včasih poimenovali posamezne kraške fenomene in izde-tati na temelju enotne terminologije krato tipov kraškega reliefa. D. K. Trije mrtvi v Nemčiji pri eksploziji splava OFFENBACH. 29. — V pristanišču tega nemškega mesta je eksplodiral splav, ki je prevažal petrolej. Pri eksploziji so zgubili življenje ženska in dva otroka. Predstavniki Rdečega križa so izjavili, da je zelo verjetno še nekaj žrtev. Eksploziji je sledil izredno močan požar. 22-LETNI MLADENIČ OB ŽIVLJENJE Novi smrtni žrtvi sinoči v Belfastu V atentatu na komisariat je bil ubit policijski inšpektor BEOGRAD, 29. — Okrožno sodišče v štipu je včeraj obsodilo zaradi vohunstva na 5 let strogega zapora bolgarskega državljana Vasila Ando-va iz Sofije. Carlo Miceu (Nadaljevanje s 4. strani) stavlja. Je pa že Carlo Miceu bolj znan kot dober skladatelj nad sto petdesetih del za klavir in orkester. Slika pa, kakor njegov brat Cesare. upokojeni profesor v Gorici, le v lastno zabavo. Prikazani akvareli so iz raznih let in upodabljajo naravno lepoto raznih krajev okoli Trsta, Gorice in v Furlaniji in še dlje, kamor ga je nekoč zanesla službena dolžnost strokovnega uradnika tržiških ladjedelnic. Razumljivo, da niso to zahtevne umetnine, vendar pa je v njih velika ljubezen do resničnosti, dočim v čisto pokrajinsko podanih razgledih prevladuje romantičnost slikarjev iz njegove mladosti. In ti so tudi najboljši: na primer slike «Jesenske megle*, *Večer na jezeru*, * Jesenski motiv*, «Jutranji čar* s prozornostjo vode bistre planinske Soče v dolini Trente itd. Skupno je razstavil 44 listov, med temi tudi nekaj risb v črnem krajonu z motivi okrog Triglava. BELFAST, 29. — število mrtvih v Ulstru se je prejšnjo noč spet povečalo. Britanski vojaki so ubili 22-letnega mladeniča v katoliški četrti v Belfastu. Po pričevanju očividcev kaže, da se je mladenič pokazal na vratih svojega stanovanja in da so angleški vojaki, izmed katerih so mnogi v prejšnjih dneh izjavili, da bodo odslej streljali tudi na otroke, spustili nanj nekaj rafalov iz brzostrelke. Britanske vojaške oblasti so to vest odločno demantirale, češ da je bil mladenič pripadnik IRA in da je bil v zasedi. Čudno pa je, da pri nje-v zasedi. Čudno pa je, da pri njem niso našli nobenega orožja. V žensko. Drugi incident se je pripetil v Crumlin roadu, kjer so nekateri irski borci za svobodo streljali na angleške vojake. Britanci so na streljanje odgovorili in zelo verjetno zadeli enega od gverilcev, ki pa so ga njegovi tovariši odnesli s seboj, preden so vojaki prišli do kraja, kjer je padel. Na tleh so našli le široko lužo krvi, kar priča, da je bil mož hudi ranjen ali pa ubit. Angleške čete in irski gverilci so se spopadli tudi v drugih predelih Belfasta. V atentatu na policijski komisariat ;je zgubil življenje policijski inšpektor, druga dva policaja pa sta bila ranjena. Atentatorji so postavili bombo v prostore drogerije, ki je zraven policijskega poslopja. Dva oborožena moška sta stopila v trgovino in ukazala prisotnim, naj ta-kaj zapustijo lokal. Lastnik in stranke so takoj odšli na cesto, za njimi pa sta prihitela tudi oba atentatorja, ki sta povedala, da sta pustila v trgovini tempirano bombo, ki bo vsak trenutek eksplodirala. Lastnik je odhitel v sosednjo lekarno in obvestil ljudi, ki so bili noter, naj pohite na cesto. Dvajset sekund za tem je bomba eksplodirala ter popolnoma uničila drogerijo in lekarno, močno je poškodovala tudi policijski komisariat, pod ruševinami katerega je bil inšpektor ob življenje, oba policijska agenta pa sta bila ranjena. Na kraj eksplozije so takoj prišle britanske čete, za atentatorji pa ni bilo več nobenega sledu. moči osvobodilnim gibanjem zaslužil mnogo širšo pozornost in predvsem javno obravnavo, kajti samo tako bo državna pomoč tem gibanjem oplemenitena s solidarnostjo .jugoslovanskih narodov. Posebej to velja za osvobodilna gibanja v Afriki, na primer v Angoli in v Mozambiku, pa tudi za palestinsko. Odbor je nato razpravljal še o —aktičnih načrtih za program tradicionalnega tedna solidarnosti z bojem narodov Vietnama. Laosa in Kambodže, ki bo od 13. do 20. decembra letos. grade; 5. znane ugodnosti, kot na primer nakup tobaka, alkohola, cigaret, bencina, vina itd. brez carinskega poviška pomenijo vedno manj zaradi stalnega porasta življenjskih stroškov 6. kakšna ja raven mezd, je zelo težko ugotoviti zaradi stroge tajnosti v katero je zavita (gotovo pa je, da so neitalijanski uradniki na slabšem). Naj navedemo nekaj primerov. V Italiji znaša minimalna mesečna plača časnikarja 274.800 lir ter je predvideno 15 poviškov vsaki dve leti v znesku 17.455 lir. V Vatikanu znaša plača urednika 180.000 lir, toda poviški vsakih dveh let znašajo le 8.500 lir. Tako se dogaja, da poročen italijanski urednik, družinski oče, prejema 320.000 lir mesečno proti 243.000 lir vatikanskega urednika. Uredniki v Italiji delajo 5 dni tedensko, v Vatikanu pa 6. Delo ob praznikih, ki je pogosto, ni plačano. Na vatikanskem proračunu je zelo težko izslediti pojasnila tako glede kapitalov in delnic, kakor tudi o upravi premoženja. Sveta stolica je brez dvoma obremenjena z ogromnimi izdatki, če ne za radi drugega, vsaj zaradi ustanavljanja in podpiranja misijonov po vsem svetu. Ob vsedržavnem srečanju 23. in 24. septembra so Italijanske kritične skupine obravnavale to zelo malo znano vprašanje. V naslednjih odstavkih navajamo nekaj pojasnil, ki jih posredujemo in objavljamo pod njihovo odgovornostjo. (Tajništvo MIR, 155, Ul. Casella, 00187, Rim). (Industrijskih ali trgovskih podrtij, pri katerih je Vatikan na ta ah na drugi način soudeležen, je približno 40. Med njimi so italijanske in tuje, ali mednarodne družbe, ki se štejejo med zelo znane: rudniki železa ali premoga, železarne, tovarne cementa, keramičnih izdelkov, avtomobilov, veleblagovnice, turizem, železnice, agencije za nepremičnine, zavarovalnice itd. Naj omenimo glede Francije naslednje družbe: dmmo-biliere des Champs-Elysees, Mont-edison pour les Etats-Unis, Madras * Aluminuium pour l’Inde, Shell, Pozzi, Siemens, Italcable, Italgas itd. Isti dokument navaja tudi 27 bank, med katerimi so znana «Banca del Santo Spirito*, cBanco Roma* (italijanska in švicarska), «Il credito italiano» itd. Fhkanten detajl: farmacevtski laboratoriji Serono, ki proizvajajo kontracepcijsko pilulo «Luteola», so bili v seznamu industrij, kjer je imel Vatikan svoje delnice. Pra- vimo, da je imel, ker so bile * delnice prodane pred približno ^ nim letom, potem ko je z8®1®, bila objavljena v itaUjansk«® «8 vest tisku. Po zakonu z dne 5. man2_ so dobrodelne, kulturne in cei*y ne ustanove oproščene davka povišek vrednosti zemljišč, ki namenjena gradnjam itd. Kritične skupnosti lahko z8*0,?! kazujejo protislovja med vsey. enciklike jPopulorum progressi® ; vatikansko finančno politiko. kan nujno vzdržuje tesne veD ^ kapitalizmom in ne vidi se " . pristavljamo mi — kako bi biti drugače. , Toda bistvo tega vprašanj8 ^ v tem. Bistvo je v dejstvu. • so vatikanski proračun in njefF: gmotni viri zaviti v globoko ™ nost in da javno mnenje ne h\ re izvajati nobene kontrole načinom, kako se s tema s*la upravlja. . Henri Fesqu« (Le Monde) Obisk delegacije CK ZKS pri KPI LJUBLJANA. 29. - SekreU^ centralnega komiteja zveze kjjjj nistov Slovenije ie objavil s®V čilo o obisku delegacije nega komiteja zveze komuni Slovenije pri deželnem kom* ^ Komunistične partije Italije Venete. Sporočilo med drugi® .•'L vi. da sta delegaciji izmenjan ^ formacije o položaju v svojin želah v okviru nacionalne i8^. narodne stvarnosti ter o mih, s katerimi se obe ^ srečujeta v resničnih pogojit j. la. Ob koncu srečanja sta ni sprejeli sklep, da bosta še . prej vzdrževali redne stike 18 globili sodelovanje. Nevarnost kuge v Indiji MADRAS, 29. - V indijski ni Tamil-Nadu, 400 km od obstaja velika nevarnost, da iz88^ epidemija kuge. V zadnjih dne® našli več tisoč mrtvih podgan, terih so bile nekatere izredno ke in so jasno umrle zaradi Indijske oblasti so do sedaj več kot sto tisoč oseb proti te) m Indijske oblasti so do sedaj _ cePja To je prvič po dvajsetih ,etih: jjj se kuga pojavi v teh predelih ske podceline, ki je bila v Pojesti večkrat podvržena hudim e" - mijam. Do sedaj ni bolezen P8' la človeških bitij, temveč sam® gane. . um umili minil.......................................................................i....mi .......................mi iiiii.........iiihu"" V Ljubljani seja odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije LJUBLJANA, 29. — Na današnji seji republiškega koordinacijskega odbora Slovenije za pomoč žrtvam imperialistične agresije, za katero je bil pripravljen obširen program, so znova načeli vprašanje načina delovanja odbora. Vsi udeleženci so se strinjali, da lahko odbor uspešno opravlja svoje dolžnosti samo, če pri tem ustrezno delujejo vse slovenske družbenopolitične organizacije. Izoblikovalo se je celo mnenje, da bi program slovenske in seveda jugoslovanske po r1 i tnd TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 V spomin Venu Pilonu; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Glasbeno popoldne; 16.50 Jazzovski koncert; 17.20 Verske aktualnosti; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertdsti naše dežele; 18.50 Poker orkestrov; 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Mačkovljah; 19.40 Mešani zbor radia Beograd; 20.35 Teden v I-taliji; 20.50 «Gospa in njeni psi», kriminalka; 21.30 Vabilo na ples, 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Popevke v krogu; 15.45 Leta, ki štejejo — sestanek z mladimi; 16.00 Koncert; 16.35 Zbori iz Furlanije - Julijske krajine. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 V soboto zjutraj; 9.15 Juke box; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.05 Glasbena medigra; 10.15 Z nami je...; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.45 Plošče; 11.00 Sodobne melodije; 11.30 Pevci danes; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Spored lahke glasbe; 14.15 Ansambel Lervny Dee; 15.00 Prenos RL; 15.30 Sestanek ob juke boxu; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Srečanje s partizani, ki so za las ušli smrti; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije: 17.30 Orkester Dan Hill; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester B. Mitchell; 19.30 Prenos RL; 22.15 Lahka glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Simfonična glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Smash, SOBOTA, 30. OKTOBRA 1971 plošče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Zabavna oddaja; 15.10 Spored za bolne; 15.40 Glasba na klavir; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Znanstvena oddaja; 16.30 Recital; 17.05 Izžrebanje loterije; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kronike Juga; 19.00 Za kulisami; 19.30 Glasba iz filmov; 20.20 Radijska drama; 21.20 Posnetek koncerta z ljubljanskega festivala jazza 1970; 22.20 Elektronska glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Dono-van in Farida; 8.40 Za nas odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Popevke za vsakogar; 10.35 «Batto quattro»; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 P kot Peppino; 13.50 in 18.00 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Orkestri lahke glasbe; 15.40 Alto gradimento; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.40 Plošče; 18.45 Glasbeni ekran: 19.02 Italijanske povesti; 20.00 človek in njegova glasba; 21.00 Canzonis-sima 71; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Italijanska instrumentalna glasba; 13.00 Medigra ; 14.00 Glasba za klavir; 14.40 Simfonični koncert, dirigira C. Davis; 16.05 Sodobna italijanska glasba; 18.30 Lahka glasba: 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Simfonični koncert, dirigira L. Maazel; 22.55 Radijska igra. FILODIFUZIJA doma; 12.10 Operna skladaj na koncertnem odru; 12.30 tajski nasveti; 12.40 «Po dom8^ z domačimi vižami; 13.30 PriP ročajo vam...; 14.10 Sobotno P" poldne za mladi svet; 15.30 G*® beni intermezzo; 15.40 Pojo 8* operni pevci; 16.00 «Vrtilj8*;1 16.40 Medigra; 16.45 S knji*8; ga trga; 17.50 Z ansamblom * ja Sossa; 18.15 Iz operetnega *j. ta; 18.50 Pogovor s poslu5a»cj 19.00 Lahko noč, otroci!; "G, Minute z ansamblom Fantje tn dolin; 20.00 Spoznavajmo svet domovino; 21 30 Z orkestrom K®" kie Freeman; 22.15 Oddajaj; naše izseljence 23.05-01 00 S miljo in plesom v novi teden ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja — tessori; 13.00 Komike: 13.30 D8®’, nik; 14.00 Umetnostne kroni* J 17.00 Spored za najmlajše: .j gioco delle cose»; 17.30 DneV#, in izžrebanje loterije; 17.45 1. za otroke: «Chissš chi lo *>»_ 18.40 Kulturna oddaja; 19.10 * den v parlamentu; 19.35 Vet«1' oddaja; 19.50 Šport in gosp0