Umetnost in vzgoja. PiSe prof. Fr. Suher. (Dalje.) VI. Kdo ia kako nai nodpira umetniško ztnisel. Kdo nai predava? Kdo pa sklicaie politične shode? Za te imamio »zmožne« (?) liudi. za vzgoio na ne. To ni rorav ln nedostatek bi se moral odpraviti. Ali mislite. da bo samio politika narod rešila? VzeoJe ie treba: to ie prav! Ta ie stvar socijalne oskrbe! Narod nevzgojen pošiljati na volišče ie tako. kakor daiati otroku puško v roke. Ce bi se tisti čas in tisti izdatki porabili za vzeoio učiteliev. ki se porabi za strankarsko politiko in breziuspešne boie. bilo bi v narodu več tx>zitivne?a dela. oa tudi več sreče in zadovolistva _Predvsem na bi morali delavci na oolru izobraževanfa toliko veiiati. kakor RolitfKi ki so včasih slaW in se bore lc za svoi ugled brez koristi naroda. Kdo nai iih tolmači? V prvi vrsti nihče dnisri nego umetnik sara. Odkril bi nam nai vsai deLoma s\t>ie čuvstvo. kai mu ie v/buialo duha in ie vznemirialo nfegovo notraniost. kier se ie ustvanala ideia. ki ?e silila na dan in iskala izraza. — Včasih bo treba kai oovedati o načinu teea lzraza in ooozariati o-nazovalca na to česar mu nedostaia da ne tnore shvatati umetnikoveea razodetia. Tehnika se mora opravičiti m oblika umo^ora nnora biti osnovana. Čim mani ie poslušalec sam umetnik. tem več mu toode treba razlage. Kdor hoče sam umetnino umeti. — vsai moderno umetnost — ntora se sam necati vsai z začetki umetniške^a stvariania Razlagateli bode še marsikai moral vedeti. kar vsakdo vedeti ne more. kar Da bode za umevanie umetnine važno. Zeodlovina se tu ne more prezreti. Zlasti pa bode navadnemji cledalcu težko razlaeafi nacoto v umetniosti. Kdor nitna zmisla za anatomiio in orav nič znania o niei ne more s pravim očesom motriti umetnin te vrste. Gledal bodie nuorda s Drvitenimi očmi in ne bode vjdel lepote. — Fazlaeateli bo imel hvaležiio nalogo. da ea nanoti dn čiste^a uživania v estetičnem zmislu. Onstran diletantskeca in vsakeca drueesa ooimovania. k! se da o vsebini umotvora z besedo vzbudltl §e stofl neikal (kueeva v umotvoru. kar se da samo le čtititi in kar ie klhib tetnu še vendarle eiaviM stvar. Torei ne bode razlaeateli urnetnik nikdar pievef vedel. če bode še toliko svoiih čuvstev odkril z besedo. Znan orofesor na obrtnem muzeiu na Dunaiu te nazivlial razlaeo umetnin v umetniškem muzeiu »seciranie s kubiniskšm nožem«. To ie resnica tnorda. ako prtde umetnina v nolke kritFKu. ki obvladute Ie teorik) estetike suhooarnemu profesorto. kj ne čitti vzvišenesra poklica umetnikoveea rn umetnine m sam ni kar nič umetnik. Umetnifcu Da. ki ima takt ln doJjro samovzs.oio. se ne more tetra zgrodati napram stari. nriznani umetnini, še mani pa. če trovori o umotvoru. ki ea le ustvaril sam ali ntegov tekmec* Tako se bode tirdi oreprost človek zanimal za umetn&ke Doiave in kar ie el?vna stvar. nodolral bode tudi umetnost k naših Jiiš bodio počasi izglnile slabe reorodukci.e. ki služiio večkrat reklamf lačipatiiotizma a'i bizantinske nobožnosti ai_ na so sioer šara s cenetra živinskeca soima. Zn niR ni prostnra pri na«, kakor bi nai ne bilo prostora v naših krčinah za eramofome in mašinelna srodala z nemškimi pouKčnimi Dreorostimi naoevl. Nad©mesti<ti iih moraio umotvori orieinali. Ne ena hiša nai bi ne bila brez orieinalnih .umotvorov in v naših hišah in lavnih nrostorih nai se erlasi slovenska oesetn in clasba. — Na ta način bomo dviffniii naš umetniški horiziont. Z reorodukciiami na nai izgineio tudi ostudni okvlri naših podob in nai se namestiio z domačim d.lom. — Pristnepa lesa in dobrih delavcev v ta namen iinamo ¦d.ovoli. Samo ©kusa nam nedostaia. Zdi se nam vedn© še lenši >zlat« (!) kakor oristno lesen okvir. Ne vemo. da ie vsa nepristnost materiiala brezukusnost orve vrste. Zato nosim raie denar za tui fabriikat tmemu treovcu. ne<ro da bi zaposlili domačeca mnoero boli siirroatičr.ega. marliiveea nnzarja in porabili domači materijal.** Na našili pisalnih rnizah leži vse Dolno olastičnih reorodukcii iz Dorcelana in mavca. Umetnost se hoče utesniti v neporaben siab materiml našini kipariem na ne damo nrilike. da bi nas veselili s svoiimi ir>ristnomateriialTiimi nrieinali. V cerkvi. Kapeli in na domu streže nrah nebroi umazanih oaoirnatih cvetic. orava nevarnost za ctren.. Na doI.u in vrtn m se ioče osamlieno cvetic naikrasneiše fk>re. 7t se ie udomačila še«a. da se oaklaniak) originalne nmetnine ob svecanih časih sorodni.kom in znancem: o Božiču. ob novem letu. o Veliki rroči ©b ženitbah in codovih.. ni se oa še vkoreninila ta še^ra v vseh naših Dremožnih slofih. Ozkosrčnost in slabo raz^ievanie umetnin sta še vedno ¦n?. n©tu. Zlasti na kmetih ie še mnoeo ocemožnih liudi. ki irnsio neookvarien okus oa nihče rih ne oporninia kai bi se lahfco kuDilo v veztlo ob slavnostnih nrilikah. — Liudie Drihaiaio v rnesto in se zaeledaio v izlržbe nolne židovske^a notvor.eneea biaea. nolne eollufive šare. VidiVo tu naSeinitene rmo^ke in ženske ©bo^evalce oariškeea oblagila — in kvariio sl zdrav Drin*ieni okus. Deželo mesto in vas so včasih preolaviiali aeenti slenarii s Domidb?mi aa »umietniške« oortrete. ki so se Ra Izdelovali v dimaiskth židovskih »tovarnah« po slabih fotnp-rafiiah za naš dtober denar. Še malenkost bi trebalo nrideiati. Da bi zan! dobili Dristeti originalni oortret nri dcinačem umetniku. Tudi z razelednicami slabe vrste se širi v oHni rrreri neolcusnost. Izvržek se kuni. ker ie ceneM. domače pristno delo oa se omalovažuie povsod tam kier ie narod v stiku z vtihotaplieno tv.io ktilturo. Nai bi se okus na&ih liudi že enkrat osamosvoHI in rešil tuiecra voliva. Nai bi se nehalo tisto cpično aosnemanie tuiih š e e in tuie noše zlasti ori ženstvu. — pa tudi i>ri moških. Kdor ie bil prei enkrat nri vo.akih. že se te navlekel nemškega duha in ea izražal v besedi in noši: če .e le prišei na Oornie Štaiersko. ie prinesel dom^i znane zelene obšive ma sui.nii in svoi štaierski klobuk. Čemu nam narižka moda? Cemu dunaiski in pariški klobuki? Moda in ves .umetoi lišo ne pomaea nič ženski lepoti. Če ni narava dala. tudi moda »e bo. E d inn zdravie ie vir lepote — in seveda. ker ie mladina zdraveiša. vsai navadno — tudi tnladost. Pa star človek ie marsikdai leoši neco mlad. Sna«ra, redno. naravno. in nravno živlienie. pametna izorememba i>očitka ? delom in dobra vest oomaea naiboli lepoti. — In vse to ie ceno. Polovica nai odnega nremoženia bi ostalo doma. če hi se ravnali 00 teh načelih. Sanio nraktičnost noše. UT>orabnost obleke l>odi merodaina! Kar ustreza namenu. ie tudi leno. Treba se ie le navaditi. Odvrača'mo liudri od kvarliivih zabav In poveimo iim. da le nles v raduhli sobi tx>sruben te- * Paraovno se te liubeznivo odzval moti nroŠTiii odličen umetnik. lastnik umet- ni?,ke?a DayiHt>na e. J. in moii učenci in iaz smo mu b'li vedno hvaležnl za n}e- ?ova ooiasnila. ** Pa tudi tu se že kače po zaslugi vrfeea za narodm. umetnost vneteea učiteMa dober 7.a<;!užek. lesnemu zdrav.u in divtost nrireditev duševnemu razvohi. Okrijmo Iiudstvu n e e s t e t i k o uživania alkoholnih pliač. ocenimo mu oravilno vrednost kinematocrafa irnadomestimoeaz lepim petiem in zdramatikona liudskem ©dru v vasi. oa tudi v mcstu. Poveim« mu. da kino nima z umetnost... večinoma orav nlč sku*onesra. V kolikor r»osnema dramatiko in imodabliaiočo umetnost. ie naravnost kvarliiv ?!ede iiTnetniškeca nazlrania v masi liuds.va. Mogoče ie da se podivia "»Vus in d^ ustvarfa oopolnoma kvarliive no-ime o umetm>sti O orizorih. ki iih z .^'čneea staliJča ni niogoče odobravati. .i'ti ni ?r>voriti. Zal. »a ie voina baš v tem ozini s kinom mnogo erešila in nohuišajnia iičinila. da nrava nmetnost te v tridesetih !e*ih še ne more nonraviti. ker ona ne tmiie. se ne ciblie in ne deluie na razdra?cne živce Pač na bi si stekel iahko kinematoeraf velike za?lu«re za poliudno ponazorovanie nrizorov ki snadaio v naravoslovle. iehniki in k dnieim vedam. kakor se to že marsikie do^ai;) združeno s orlmernim razlasraniem. (Dalic prih.) 1Ijii;|I