Izdaja Mavrica univerza Domžale. Kolodvorska c 6. talalon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kufar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. - Izhaja 2*rat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. - Žiro račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale.
•rt
■M
Domžale,20. november 1975 LETO XIV    št 19
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
PRED NAŠIM PRAZNIKOM
Kdo bi vedel kolikokrat smo v letošnjem jubilejnem letu osvoboditve in zmage nad fašizmom spregovorili o pomenu našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije, kolikokrat smo v besedah povedali toliko misli in zgodovine II. svetovne vojne, o vsem tistem, kar je bila za mnoge izmed nas le vizija tiste socialistične stvarnosti, v kateri danes živimo. Resnično bi lahko kdo pomislil, da je teh besed že dovolj, vendar bodimo pravični in priznajmo, da jih nikoli ne bo, ker so pregloboko vsajene v naša srca, v naše spomine, ki bodo ostali večni, kot ostaja šumenje gozdov, potokov in rek ter grap, v katerih je vzklila upornost, kjer je bila resnično doma beseda SVOBODA.
29. november 1943, rojstni dan naše nove Jugoslavije, ni samo mejnik, ob katerem so bile izgovorjene in napisane besede o naši odločenosti in organiziranost, ampak pomeni še nekaj, kar je tako tesno povezano z našo sedanjo ustavno ureditvijo — z novim delegatskim sistemom. Težko si je po tolikih letih predstavljati to, da so člani delegacije slovenskega naroda bili tisti, ki smo jim zaupali in naložili zgodovinsko dolžnost, da nas zastopajo in da nam izborijo v dokumentih tisto pravico do državotvornosti in obstoja, ki je do takrat v zgodovini niso nikoli imeli ne delavci, ne kmetje in ne intelektualci. Kako so nas zastopali vsi dobro vemo in kaj pomenijo za nas soglasno sprejeti sklepi ne smemo nikoli pozabiti! V najtežjih časih naše zgodovine smo bili sposobni izbrati ljudi in jim zaupati naš nadaljnji razvoj; takrat smo v težkih ilegalnih pogojih dela zaupali aktivistom - povezanim v Komunistični partiji. Osvobodilni fronti in ostalih naprednih organizacijah - vsa naša pričakovanja, ker smo vedeli, ker smo se preveč zavedali, da bomo obstali v krvavem spopadu samo, če bomo združeni na vsem Balkanu.
Takrat sprejeto bratstvo in enotnost sta nas združevala vsa povojna leta, vsa najtežja obdobja. Tudi drugi, ki so od zunaj hoteli zlomiti našo solidarnost, niso nikoli uspeli, kajti skovanih in s krvjo poškropljenih vezi ni mogoče nikdar več pretrgati. To so resnična dejstva, ki niso ostala samo znotraj naših meja, ampak so prodrla v svet, kjer so med narodi in ljudstvi vseh kontinentov našla veliko odmevnost. Današnjemu razrvanemu in sovražnemu svetu ne mislimo vsiljevati naših zgodovinskih spoznanj, ampak hočemo vsem, ki se borijo za neodvisnost, dopovedati edino resnico, da bodo dosegli svoj postavljeni cilj, če bodo znali povezati in strniti v enotno fronto svoje sile in če bodo sposobni prelomiti z vsem, kar hromi njihov lastni boj in razvoj.
Dovolj smo prestali, da se zavedamo situacije, v kateri se nahajamo, zato smo kritični do vseh tistih pojavov, ki nam jih prinaša naš gospodarski in družbeni razvoj. Naša budnost je še toliko bolj prisotna, ker se zavedamo, da nam nova demokratična ustava z oblikovanimi delegatskimi odnosi nalaga mimo pravic tudi veliko dolžnosti in odgovornosti. Če smo kdaj v prvih letih našega razvoja iskali krivce za porajajoče se slabosti pri drugih, danes tega ne moremo več, ker drugih ni, ampak smo ostali samo mi - ustvarjalci in upravljalci. Res je, da ne moremo biti izolirani od svetovnih dogajanj - nasprotno povsod moramo biti prisotni - toda ali nismo predolgo časa porabili za to, da bi poiskali vse tisto, kar imamo doma in pravočasno začeli odstranjevati probleme? Ali nismo preveč časa potrebovali za to, da je samoupravljanje v združenem delu in v krajevni skupnosti ne samo vsebinsko, temveč tudi in to v prvi vrsti materialno pogojeno? Ne moremo in ne smemo mimo ugotovitev, da smo istočasno ustvarjalci in potrošniki in da se ne smemo dvolično obnašati, ker s tem delamo nekaj, kar ne pelje nikamor.
Če govorimo o tem, da smo samoupravljanje v združenem delu zadovoljivo razvili, istočasno pa ugotavljamo, da nam delegatski sistem dela težave, potem verjetno nimamo povsem čistih pojmov o celotnem mehanizmu naše družbene stvarnosti.
Ob takih razmišljanjih pa nas pot pelje nazaj v čas zgodovinskega novembra, ko so odposlanci vedeli, da oborožen boj potrebuje tudi široko zaledje in organizacijo ljudske oblasti, kakor ta potrebuje svojega branilca. Ali drugače povedano: samo od skupne povezave je lahko pričakovati skupnih rezultatov.
Pred tem dejstvom pa se nahajamo tudi danes! Vsi se moramo zavedati, da imamo občani, delovni ljudje in delegati v najrazličnejših sredinah velike dolžnosti, ki so vse pogojene samo v materialni bazi, ki bo v stanju prenesti celotno nadgradnjo samoupravnih delegatskih odnosov. Skratka: vsi smo poklicani, da pomagamo peljati voz po poti napredka in ker je ta pot samo ena, ne sme biti tistih, ki bi stali ob strani in ne tistih, ki mislijo, da so za reševanje težav poklicani samo nekateri.
Izročilo zgodovinskega novembra je bilo in je dovolj jasno, zaradi tega je samo od nas odvisno, kakšno bo praznovanje rojstnega dneva letos in v prihodnje, naše samoupravne socialistične družbene stvarnosti.
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Domžale
V NOVI KINO DVORANI BODIMO KULTURNI! Morda bi teh besed ne bilo potrebnih, če ne bi v nas ostajali spomini na domžalsko dvorano in dogajanja v njej. Res je, da dvorana ni bila sodobno urejena, vendar bila je, in kot taka ni služila samo za kino predstave, ampak tudi za ostale prireditve. Sedaj bo mogoče organizirati v njej tudi dramske prireditve, koncerte in proslave.
Tisti, ki so prevzeli preureditev in adaptacijo po nastalem po/aru. niso imeli majhnega dela. Potrebno je bilo zbrati kar 12X milijonov S din! Koliko dobre volje in razumevanja je bilo potrebnega vedo Samo tisti, ki so se pogovarjali z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami in samoupravnimi organi, zasebnimi delodajalci, izvršnim svetom samoupravnimi skupnostmi in drugimi. Čeprav težko, so vendar vsi z razumevanjem prispevali, keT so vedeli, da je to KULTURNA potreba in da je težko reči: ne!
Sedaj je pred nami lep, spremenjen kulturni prostor in BOJAZEN, da se ne bodo v njem dogajale stvari, kot so se v preteklosti. Česa se pravzaprav bojimo? Bojimo se tega, da bi posamezniki ali skupine pozabile na to, da je prostor namenjen KULTURNEMU uživanju vseh ljudi, da to ni zatočišče za nekatere, ki mislijo, da v njem pač lahko počenjajo vse, kar jim pride na misel.
Vsi smo radi veseli, vsak po svoje spremlja dogajanje, vendar se moramo zavedati, kje je dostojna meja, do katere lahko gremo. Dovolj bo, če se bomo zavedali samo enega samega dejstva: KINO-DVORANA JE KULTURNI PROSTOR, v katerega VSTOPAJO LJUDJE, da bi v njem preživeli določen čas in sami sprejemali brez primesi tisto, kar so prišli gledat. In kaj nam koristi, če smo dali milijone, če želimo imeti kulturni prostor, če pa ne znamo biti tudi kulturni?
Morda se bo kdo vprašal, čemu vse te besede? Zakaj ta bojazen? Samo zaradi tega, da bomo znali ceniti denar naših delovnih ljudi, ki bodo prihajali v dvorano zato, da se bodo sprostili, da bodo imeli nekaj od kulture, ki je in MORA biti sestavni del našega življenja.
Če se bomo zavedali tega, da imamo vsi enake PRAVICE IN DOLŽNOSTI, potem se bomo ob
(Nadaljevanje na 6. strani)
POSVETOVANJE V JARŠAH
RAZPRAVA O DELU ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠI OBČINI
Komite občinske konference ZKS Domžale je pripravil enodnevni posvet za vse sekretarje osnovnih organizacij ZK, člane komiteja in predsednike komisij pri Občinskem komiteju ZK. Na dnevnem redu posveta so bile naslednje teme:
— usposobljenost ZK za idejno politično dejavnost,
— stabilizacija in razvojna politika v občini Domžale,
— ocena družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov v združenem delu,
— socialistične sile in religija. Uvodne misli k prvi temi je
podal sekretar komiteja Občinske konference ZK tovariš Milan Narat, ki je izhajal ih nekaterih ugotovitev, ki so bile sprejete na 9. seji občinske konference in ki so bile ugotovljene v zadnjem obdobju.
Stanje kaže na to, da so osnovne organizacije naredile velik korak v svojem razvoju, da so
dosegle tudi dokajšnjo stopnjo pri usposabljanju svojih članov in da so se zavestno spoprijemale Z vsemi gospodarskimi in političnimi dogajanji v tem obdobju. Vendar pa moramo biti zelo kritični do tega, da /apažamo premajhno aktivnost članov, saj po analizah aktivno sodeluje v procesu družbene pre-osnove komaj nekaj več kot 50 "/> članov ZK. Kje so vzroki za to, je trenutno težko reči, vendar pa mora v razpravi priti do odgovora tudi na to vprašanje. Dejstvo pa je, da se premalo zavedamo vodilne vloge Zveze komunistov, da posvečamo premalo osebne zavzetosti do nekaterih pojajov in da ne najdemo prave poti pri povezavi z bazo.
Drugo vprašanje pa je brez dvoma vprašanje informiranosti, ne samo članov zveze komunistov, ampak vseh delovnih ljudi v naših delovnih organizacijah. Tu gre v prvi vrsti za razgovore o delovanju delavske kontrole, samoupravnih organov  in ostalih družbenopo-
litičnih organizacij v združenem delu. Odprt ostaja problem, kako organizirati mladino in jo vključiti v sodobne tokove ter jo pritegniti k reševanju nastale gospodarske in politične situacije.
Trenutno stanje kaže, da imamo v občini Domžale 765 članov ZK in to 343 v gospodarstvu in 422 v družbenih dejavnostih. Će pregledamo delo posameznih osnovnih organizacij v zadnjem obdobju, potem lahko ugotovimo, da je njihova aktivnost bila zelo različna in da osnovne organizacije niso povsod reševale nastajajočih problemov tako, kot bi jih morale.
Zanimivi pa so tudi naslednji podatki: vsak deseti aktivni delavec je član Zveze komunistov, od vodilnih delavcev je član vsak četrti in od strokovnih kadrov vsak drugi. To pa nam pove, da struktura predvsem vodilnih in strokovnih kadrov ni povsem zadovoljiva in da bo treba pri tem še veliko narediti. Vendar pa se mo-
ramo zavedati, da ne smemo pustiti ob strani kriterijev za sprejem, ampak moramo doseči to, da bodo v Zvezo komunistov prišli resnično tisti, ki bodo v njej tudi plodno delali.
Ugotovitve kažejo tudi na to, da smo premalo naredili na sami povezavi osnovnih organizacij z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi in da nismo vedno usklajevali stališč med vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, kar je kvarno vplivalo na samo metodo dela in na dosežene uspehe. Zaradi tega bo nujno na volilnih konferencah posvečati veliko pozornosti tem vprašanjem in najti skupna stališča- do dela vseh d r u žbenopolitčnih organizacij, predvsem pa do dela sindikata v združenem delu in Socialistične zveze na terenu.
O idejnopolitičnem izobraževanju komunistov je podal uvodne misli predsednik Komisije za idejnopolitično usposabljanje ko-
munistov tovariš Peter Košir. V svojem izvajanju je izhajal iz tega, da je bilo v preteklem obdobju opravljenega veliko dela, saj je šlo skozi politične šole A in B programa 130 članov ZK, predvsem iz vodstev in da so bili člani soočeni z nekaterimi problemi, ki se pojavljajo pri delu same organizacije.
Tudi predavanja, ki so bila izvedena po posameznih osnovnih organizacijah kažejo na to, da se člani ZK sproti seznanjajo z družbenimi in gospodarskimi dogajanji in da so bili tako obveščeni tudi z negativnimi pojavi, ki so se v preteklem obdobju pojavljali pri našem delu. Brez dvoma pa so velikega pomena bila tovariška srečanja, katerih namen je bil medsebojna izmenjava mnenj in izkušenj ter usmerjanje v samo akcijo.
Predsednik kadrovske komisije tovariš Bojan Krištof je podal nekaj osnovnih misli glede izvajanja kadrovske politike in opozoril na vsebinsko problematiko, ki izhaja iz družbenega dogovora o načelih kadrovske politike v občini Domžale. Opozoril je tudi na nekatere probleme, ki se pojavljajo pri reelekciji in tudi na pomanjkljivosti, ki izhajajo iz samoupravnih aktov glede razpisa vodilnih in vodstvenih delovnih mest. Dejstvo je, da v mnogih organizacijah nimajo določil o paritetni komisiji pri razpisu in da zaradi tega z razpisi ne zasledujemo tiste politike, ki bi jo morali. Smatra, da se bo stanje v bodoče popravilo, kajti ustanovljena kadrovska služba pri skupščini občine bo lahko v veliko pomoč pri utrjevanju kadrovskih služb, predvsem v manjših delovnih organizacijah. Kadri bodo tudi v bodoče osnovno vprašanje, s katerim se bodo morale soočati osnovne organizacije, kajti drugače si ne moremo predstavljati nadaljnjega razvoja.
O delu častnega razsodišča je poročal tovariš Ingo PAŠ. Njegova osnovna misel je bila o tem, da bi morala tovariška razsodišča zaživeti v vseh osnovnih organizacijah in reševati tiste probleme, ki se pojavljajo pri samem delu članov ZK. S tem bi lahko odpadli mnogi problemi in tudi delo bi bilo obravnavano v drugačni luči kot pa v mejah častnega razsodišča. Opozoril pa je, da pri tem moramo spoštovati statutarna določila in omogočati vsem članom, da se njihova problematika obravnava tako, kot je to potrebno.
RAZPRAVA O AKTUALNIH VPRAŠANJIH
V razpravi je sodeloval tudi tovariš Marjan Bolhar, ki je kritično ocenil delovanje sindikata v posameznih organizacijah združenega dela in opozoril na pavšalne kritike, ko pod pojmom sindikat velikokrat razumemo nepravilno tolmačenje posameznih družbenih pojavov. Njegova osnovna misel izhaja iz tega, da Zveza komunistov popolnoma nič ne pomeni, če ne uveljavlja svojih gledišč in stališč v delo osnovnih organizacij sindikata. Napačno je tudi to, da podrazume varno    pod pojmom
..družbenopolitični aktiv" organ, ki naj odloča o nekaterih bistvenih vprašanjih. To ni nikakršen organ, ampak samo formalno telo, katerega vsebina naj bi bila osnova za delovanje vseh družbenih organizacij v združenem delu. V sedanjem dogajanju moramo nujno najti METODO POLITIČNEGA DELA, ki bo v osnovi spremenila angažiranost vseh sindikalnih forumov in tudi pripeljala do tega, da bo področje izobraževanje vseh družbeno angažiranih potekalo po enotnih izhodiščih. Vse oblike forumskega odločanja moramo nujno odpraviti, kajti le s tem bomo dosegli to, da bo sindikat postal v pravem pomenu tista politična organizacija, ki bo sindikat tvorno vplivala na vse procese v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
Vsi dosedanji negativni pojavi izvirajo po mnenju razpravljaIcev iz tega, da ne sledimo pravočasno vsebinskim premikom v združenem delu. Gre za nekatera vprašanja konstituiranja TOZD, delovanja delegatskega sistema in povezovanja s krajevnimi skupnostmi.
V razpravi je bilo nakazanih vrsto pomanjkljivosti v delu osnovnih organizacij in tudi nepravilnega pristopa k reševanju teh nepravilnosti. Toda kljub temu lahko ugotavljamo, da gre v mnogih primerih za preozko gledanje na posamezne probleme in da se vsa vprašanja prevečkrat skrčijo na reševanje samo nepomembnih zadev, na katerih se zaostrujejo odnosi, ne pa na reševanje celotne problematike.
Odpraviti moramo nenačelnost in mlahavost nekaterih članov, uvesti moramo tak način informiranosti, ki ne bo dopuščal dvotir-nosti, vplivati moramo na to, da se bodo obravnavali problemi takrat, ko nastajajo, odstranjevati moramo miselnost, da samo nekateri lahko urejajo probleme in nikakor ne smemo dopuščati dvoličnosti, ki se pojavlja pri delu nekaterih članov Zveze komunistov.
Razprava je potekala tudi o delu aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, ki sicer dela, vendar pa ne rešuje vseh problemov tako, kot bi bilo to potrebno. Manjka tesna povezava med tem aktivom in tudi problematika se ne rešuje tako, kot bi se morala.
Drugo pa je vprašanje tlela aktiva komunistov prosvetnih delavcev. Naloga tega aktiva ni samo v tem, da dela, ampak mora nujno odpravljati vse tiste nepravilne pojave, ki čestokrat izvirajo i/, odnosov do cerkve in do prave kadrovske politike v našem šolstvu. Na splošno je bilo ugotovljeno, da premalo razčiščujemo pojmovanje članov do cerkve in religije in da ne vplivamo na razreševanje problemov takrat, ko je to potrebno.
Če smo za odnose s sindikatom ugotovili, da niso takšni, kot bi morali biti, pa lahko trdimo za delo z mladino o drugačnih dosežkih. Skoraj v vseh delovnih organi
(Nadaljevanje na 3. strani)
Udeleženci posvetovanja v Jaršah so kritično ocenili delo osnovnih organizacij ZK in aktivnost njihovih članov
(Nadaljevanje z 2. strani)
zacijah in na terenu so zaživele mladinske organizacije, kar nalaga osnovnim organizacijam še večjo odgovornost, kajti iz mladine se bo lahko izvajala tista kadrovska politika, ki bo vplivala tudi na stalni sprejem v Zvezo komunistov. Čeprav se tudi tu pojavljajo nekateri negativni pojavi, pa vendar ni bojazni, da bi s pravilno politiko ne mogli odkloniti negativnih pojavov.
Komite občinske konference ZK in koordinacija političnega dela sta v preteklem obdobju obravnavala vrsto odprtih problemov in protislovij, ki so se pojavila pri političnem delu. Gre predvsem zato, da se zaostri politika pri izvajanju zakonskih predpisov, družbenih in samoupravnih dogovorov ter sporazumov.
Dejstvo namreč je, da nespošto-vanje podpisanih samoupravnih sporazumov pomeni kršitev obveznosti, ki jih sami sprejemamo. Mnoga vprašanja, ki so se pojavila na relaciji skupščina občine izvršni svet družbenopolitične organizacije so bila preanalizirana in odpravljene so bile slabosti, ki so zaviralno vplivale na medsebojne odnose. Načeto je bilo tudi vprašanje pomembnosti in vloge družbenopolitičnega zbora pri skupščini občine pri razreševanju posameznih vprašanj.
I/, vse razprave, ki je bila dokaj kritična, izhaja, da Zveza komunistov v Domžalah lahko rešuje nastale probleme, vendar pa bo morala brezkompromisno razreševati vse tisto, kar bi negativno vplivalo na njen ugled in s tem na zaupanje delovnih ljudi in občanov do njenega dela.
STABILIZACIJA GOSPODARSTVA - DRUŽBENA AKCIJA VARČEVANJA
Vprašanje stabilizacije je bilo vedno prisotno pri delu osnovnih organizacij ZK in to je bila ena izmed poglavitnih akcij, saj je izhajala iz izrazito ekonomskih postavk kot so: zmanjševanje rasti inflacije, večje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, nagrajevanje po delu, neracionalne porabe sredstev in surovin ter vpliva na uvozno izvozno politiko. Stabilizacijski programi so zajeli vse delovne organizacije in sedanje ocene kažejo, da so ti programi pozitivno vplivali na sam gospodarski razvoj v letošnjem letu. Čeprav podatki kažejo veliko povečanost napram lanskemu letu, pa to ne pomeni, da smo naredili vse, kar bi bilo potrebno. Opozoril bi rad na nekatere pojave, je dejal tovariš Franc Lapajne, ki kažejo drugačno situacijo, če primerjamo akumulacijo oziroma ostanek dohodka. Res je, da so nekatere organizacije dosegle boljše rezultate, kot v prejšnjem letu, vendar ti podatki ne dajejo garancijo zato, da bi lahko govorili o tem, kako smo v gospodarstvu napredovali. Opozoril bi rad na še vedno velik razkorak med izvozom (17%) in uvozom (25 %), kar pomeni, da z izvozom pokrivamo komaj 50 % uvoza.
Čeprav je naša industrija takšna, da mora uvažati, pa smo vendar premalo storili zato, da bi poiskali domače surovinske vire in s tem vplivali na sam uvoz. Izjema pri tem je brez dvoma TOSAMA, kiji je uspelo izvoziti veliko več kot je predvidevala in je s tem postala ena izmed najpomembnejših izvoznikov v naši občini.
Pri vprašanju nadaljnjega razvoja gospodarstva bomo morali kritično obravnavati tudi investicije in jih spraviti v okvire, ki so začrtani v sami resoluciji. Jasno je, da moramo vprašanje investicij obravnavati z vidika zmogljivosti in tudi s tega stališča, da so mnoga vprašanja povezana s samo produktivnostjo in z večjo akumulativnostjo naših 'delovnih organizacij.
Tudi na področju delitve osebnih dohodkov smo zasledovali to, da bi pokrivali rast življenjskih stroškov in smo skušali s tem vplivati tudi na posamezne pojave, ki so velikokrat kazali na nekatere slabosti v medsebojnih odnosih. Osebni dohodki v delovnih organizacijah so rasli tako, kot v republiki, to je s 27 % rastjo.
Vse te gospodarske probleme moramo ocenjevati sprbti, posebno še sedaj, ko načrtujemo v srednjeročnem planu razvoj našega gospodarstva in z njim tudi sredstva za splošno in skupno porabo. Zavedati se moramo, da ne moremo mimo nekaterih zadev, ki zahtevajo veliko angažiranost in zavest vseh naprednih sil, da bodo srednjeročni programi takšni, ki bodo tudi v bodoče zadovoljevali potrebe na našem občinskem območju.
V razpravi so bila obdelana tudi mnoga vprašanja, ki zadevajo delovanje delegatskega sistema, pojavi klerikalizma in odnosa do cerkve, politične akcije ob letošnji 30-letnici osvoboditve in 0 povezovanju vseh družbenopolitičnih organizacij v naši občini. Glede na to, da stoji pred Zvezo komunistov vrsta nalog, ki jih bo potrebno rešiti v prihodnjem obdobju, so bili sprejeti tudi nekateri zaključki, ki so napotilo za akcijsko usmerjenost pri delu osnovnih organizacij.
ZAKLJUČKI
1. Naloga vseh vodstev osnovnih organizacij ZK je, da vse gradivo, ki je bilo pripravljeno za ta posvet, dajo v javno razpravo svojim članom, da o njem razpravljajo, odklonijo posamezne negativne pojave, sprejmejo programe za bodoče delo in jih s tem verificirajo.
2. Naloga osnovnih organizacij ZK je v tem, da morajo najti pot za skupno reševanje vseh problemov v sredinah, kjer delujejo, predvsem pa se morajo povezati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, kajti le tako bodo člani osnovnih organizacij lahko postali nosilci vseh akcij v sedanjem obdobju gospodarskega in političnega dogajanja.
3. Sprovajanje začrtanih stabilizacijskih   programov  je stalna
vodstev osnovnih organizacij ZK, zaradi tega se je treba prizadevati, da bodo ti programi dosledno izvajani in da bodo pomenili bistveni premik k zastavljenim ciljem.
4. Zveza komunistov je dolžna kreirati družbenoekonomske družbenopolitične odnose ter vplivati na nadaljnji razvoj delegatskega sistema in tesnejšega povezovanja samoupravnih in delegatskih organov z bazo.
5. Srednjeročni programi so tudi veliko torišče za delovanje Zveze komunistov in za sprejemanje takšnih programov, ki bodo zagotavljali nadaljnjo materialno osnovo za razvoj celotne občine.
6. Odklanjanje vseh protiso-cialističnih pojavov je ena izmed osnovnih nalog osnovnih organizacij ZK in s tem tudi same organizacijske povezanosti v okviru vseh družbenih dejavnikov.
iO
PODPISAN SAMOUPRAVNI SPORAZUM
V Domžalah je bil 29. oktobra podpisan pristop k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani. Ta sporazum so podpisale temeljne organizacije združenega dela, izobraževalna skupnost,   samoupravna stanovanj-
razuma in so se zavedali, da je takšno reševanje nujno, kajti drugače ne bo mogoče zgraditi vsega tistega, kar je nujno potrebno za redno šolanje približno 140 medicinskih sester in zagotoviti manjkajočih 1600 študentskih postelj. Samoupravni sporazum je bil v razpravi v delovnih organiza-
Na sliki vidimo del podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo doma medicinskih sester in študentskih domov
ska skupnost, zasebni obrtniki in predstavniki drugih negospodarskih dejavnosti in sicer v celotni ljubljanski regiji.
Zbranim predstavnikom jc sekretar občinskega sindikalnega sveta tovariš Marjan BOlHAk povedal pomen združevanja sredstev v ta namen in opozoril na to, da s tem rešujemo zelo pereč problem srednjega medicinskega kadra in ostalih kadrov, predvsem na področju višjega in visokega šolstva. Osnovni namen sporazuma je v tem, kako zagotoviti dovolj sredstev za izgradnjo teh prepotrebnih objektov in opozoril tudi na to, iz kakšnih virov se lahko zbirajo sredstva za uresničitev tega sporazuma. Izhodišče je v tem, da bi se zbirala sredstva v višini 0,3 % od sredstev za osebne dohodke v letu 1975. Način zbiranja sredstev je mogoč po zaključnem računu za leto 1975, iz sklada skupne porabe. Iz osebnega dohodka v višini enodnevnega neto osebnega dohodka delavcev.
Predstavniki, ki so podpisali samoupravni sporazum, so imeli pred seboj pomembnost tega spo-
cijah. podpis sporazuma pa pomeni zavestno odločitev, da tudi naši delovni ljudje prispevajo del sredstev za rešitev tega vprašanja.
Kako bodo potekala dela, odnosno kako se bo izvajal ta samoupravni sporazum, pa bo naloga izobraževalnih skupnosti, da bodo skrbele za to. da bo predvideni znesek v višini 52,920.000,00 din v resnici uporabljen v te namene in da bodo s tem zagotovljeni prostori za vse dijake, ki se šolajo na šolah za medicinske sestre in za štipendiste v dijaških domovih.
Posebno določilo v tem samoupravnem sporazumu pa dopušča tudi to, da ga naknadno podpišejo še tiste delovne organizacije, ki niso uspele do roka, to je do 30. septembra, izvesti javne razprave v svojih kolektivih.
Čeprav je podpis sporazuma bil izvršen, pa vendar predstavlja to obveznost, ki jo bo potrebno izpolniti in s tem omogočiti redno šolanje kadrov na šolah za medicinske sestre in ostalih višjih in visokih šolah.
IZ RAZPRAVE MA DELEGATSKI SKUPŠČINI
Ko je bilo na zadnji delegatski skupščini na dnevnem redu ponovno poročilo Sklada za izgradnjo šolske mreže in ko je bil v razpravi prioritetni red gradnje šolskih prostorov, je prišlo do zelo živahne in do neke meje celo „nestrpne" diskusije. Glede na to, da je bilo odprtih vrsto nejasnih vprašanj, je bil s strani podpredsednika zbora krajevnih skupnosti sprejet predlog, da se v Občinskem poročevalcu objavi razprava predstavnika Sklada Karla Kušarja, ki je orisal vsa dogajanja pred samim referendumom in tudi utemeljil napisani vrstni red gradenj v posebni brošuri, kije bila izdana pred referendumom. Razprava je bila naslednja:
razdeljen v tri poglavja. Ta program je obsegal naslednje:
I.
2. Gradnjo telovadnice z veznim traktom na Brdu.
3. Gradnjo telovadnice z veznim traktom v Moravčah.
4. Novogradnjo šole Venclja Perka v Domžalah.
II.
I. Gradnja osnovne šole po predhodni analizi v Krašnji.
III.
1. Lokacijo za posebno osnovno šob Homec na novem prostoru.
2. Vlaganja v podružnične šole v Trzinu, Ihanu in na Vrhpolju.
V razpravi na tej seji je bil sprejet program nove šole Venclja Perka in ne adaptacija, ki je bila predvidena v programu prvega referenduma. To je bik) sprejeto zaradi tega, ker bi adaptacija zahtevah približno 1 milijardo 600 milijonov sredstev, nova gradnja pa J milijardo 900 milijonov sredstev. Po razpravi, v kateri se je oglasil tudi predstavnik Osnovne šole Venclja Perka tov. Pavel Peterka in se zavzemal za tO, da bi šob Venclja Perka dobila prioriteto, je bil končno soglasno ■ izglasovan predlagani vrstni red, kot je naveden zgoraj.
Po končani seji se je sestal politični aktiv Črnega grabna in sprejel sklep, da mora šola v Krašnji priti pod rimsko številko L, ker je gradnja šole V Krašnji nujno potrebna.
Tako je na 49. seji 7. 3. 1974 na obeh zborih občinske skupščine
Komandir Postaje milice Domžale pojasnjuje v delegatski skupščini pereča vprašanja varnosti na vseh področjih
„Ce hočemo osvetliti vse tisto, kar se je dogajalo pred uvedbo oziroma glasovanjem na drugem referendumu, moramo osvetliti nekatere zadeve, ki so se pojavile koncem 1973. leta. Takrat je t vršni odbor Temeljne izobraževalne skupmsti dal pobudo za razpis drugega referenduma. To pobudo so sprejele vse družbenopolitične organizacije in občinska skupščina je imenovala tudi štab za izvedbo referenduma. Pri tem štabu so sodelovale posamezne komisije, med njimi tudi komisija za propagando in pripravo posebne brošure, v kateri bi bili prikazani vsi dosežki na področju izgradnje šolske mreže in program, ki bi se financiral iz sredstev zbranih na osnovi drugega samoprispevka. Čeprav so bila stališča popolnoma jasna in je referendum tudi uspel, pa se v zadnjem obdobju pojavljajo različna mnenja in različne interpretacije vrstnega reda gradenj, ki pa je jasno napisan v sami brošuri in za katerega so ljudje tudi glasovali.
Mislim, da ne bo odveč, če se spomnimo ob tej priliki na nekatere bistvene zadeve. Na 48. seji obeh zborov občinske skupščine, 12. 2. 1974, v stari sestavi, ko je bil sprejet osnovni program, je takratni predsednik Občinske konference SZDL in republiški poslanec tov. Jernej Lenič podal zamisel o izvedbi drugega referenduma, poudaril njegovo nujnost za nadaljnjo izgradnjo šolske mreže in obrazložil tudi program, ki je bil
bil sprejet spremenjeni vrstni red gradenj in tudi soglasno izglasovan.
Iz zapisnika te seje nedvoumno izhaja naslednje:
„Izgradnja šole v Krašnji se sprejme v prvi plan s tem, da se naredijo strokovne analize, ki naj pokažejo upravičenost gradnje. Tako dopolnjeni program pa ne spreminja vrstnega reda, ki je bil sprejet na 48. seji in tudi drugače bo potrebno reševati probleme tako, kot se bodo v posameznih obdobjih pojavljali. Poleg tega pa so o tem razpravljali tudi komite Občinske konference ZKS in koordinacija političnega dela v občini in se strinjajo s predlagano spremembo."
Iz tega lahko zaključimo, da je imela komisija za propagando pri pripravi brošure popolnoma jasna stališča in da je ta stališča in vrstni red zapisala tudi v sami brošuri.
Vendar pa bi rad pri tem opozoril še na nekaj. Takratna politična situacija v občini je bila takšna, da so morali vsi prizadeti računati na nekatera neizpodbitna dejstva. To je na to, da se je v Dobu že začela gradnja prizidka k stari šoli in da je treba dokončno rešiti tudi vprašanje šolskega prostora z izgradnjo telovadnic v Moravčah in na Brdu in s tem dati manj razvitim krajem v naši občini, tisto, kar niso dobili iz sredstev prvega samoprispevka. Tudi očitki, da je v času izvajanja prvega samoprispe vka prUtajah do sprememb so prenapeti in nepravični, kajti zaradi tega, ker je bilo na razpolago dovolj sredstev iz najrazličnejših virov so bila istočasno odprta tudi po tri gradbišča in je izgradnja posameznih objektov bila pač odvisna od velikosti in zmogljivosti gradbenih podjetij. Iz tega lahko zaključim}, da so ti očitki neutemeljeni in da to ni bila praksa kot nekateri govorijo.
In kakšen je bil na referendumu izglasovan vrstni red?
1. Adaptacija in dograditev šole v Dobu s telovadnico.
2. Izgradnja telovadnice na Brdu.
3. Izgradnja telovadnice v Moravčah.
4. Novogradnja šole Venclja Perka.
Zbor krajevnih skupnosti je najbolj aktiven v razpravah. Temu so verjetno vzrok mnogi problemi, s katerimi se srečujemo v krajevnih skupnostih. Tudi na zadnjem zasedanju je bil sestav delegatov takšen, da so lahko dajali pripombe in stališča k posameznim točkam dnevnega reda
5. Novogradnja šole v Krašnji na podlagi strokovne analize.
To je program, ki je bil izglasovan in mislim, da od njega ne moremo odstopati, saj so ga potrdili volilci, ko so glasovali za samoprispevek.
Mislim pa, da se sedaj nahajamo v obdobju, ko s sredstvi samoprispevka ne bomo zgradili veliko in da moramo zaradi ukinitve bančnih sredstev iskati tudi druge vire. Zaradi tega bi rad opozoril skupščino odnosno delegate o nekaterih možnostih zbiranja sredstev za nadaljnjo izgradnjo šolske mreže. Proučiti bi morali naslednja odprta vprašanja:
1. Kako je s samoprispevkom, ki so ga plačevali tisti ljudje, ki se sedaj odseljujemo iz ljubljanskih občin in če nimamo pravico do teh sredstev iz minulega dela?
2. Kako urediti to, da bi tisti, ki kupujejo stanovanja in parcele v naši občini, istočasno prispevali tudi sredstva ob nakupu namensko za otroško varstvo in šolstvo?
3. Kako rešiti tisti del stanovanjskega prispevka, ki se združuje v Ljubljanski banki in ga prenesti v občino Domžale?
4. Ali ne bi bilo potrebno razmisliti o posebnem družbenem dogovoru ali o tem, da bi delali proste sobote in s tem namensko zbrali sredstva za posamezne gradnje?
Vrstni red brez dvoma drži in sredstva zbrana s samoprispevkom morajo pokrivati stroške izgradnje tistih objektov, ki so bili izglasovani s samoprispevkom. Mislim pa, da bi delegatska skupščina lahko usmerjala tista sredstva, ki bi bila zbrana iz drugih virov in to na tista območja, kjer je situacija najbolj pereča in kjer je potrebno odstranjevati probleme, ki jih ne bo mogoče rešiti z zbranimi sredstvi samoprispevka.
To je samo del razprave predstavnika sklada, vendar je v njej osvetljenih dosti zadev, ki utemeljujejo na referendumu izglasovani program in tudi zakonitost poslovanja s tako zbranimi sredstvi.
*******
KLUB     ŠTUDENTOV DOM ŽALSKE OBČINE IN ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK
VABITA
na AKADEMSKI PLES ŠTUDEN TOV - BRUCOVANJE 75
ki bo v petek, 28. novembra,s pri-četkom ob 20. uri v      HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH Igral   bo vokalno-instrumentalni ansambel PRIJATELJI Za kvalitetno postrežbo bo poskrbel  gostilničar  Durišič Dejan Gostišče PRI BEVC Lukovica. Predprodaja  vstopnic v VELE — BLAGOVNICI Domžale.
VABLJENI!
*******
VLOGA SINDIKALNE LISTE V OBMOČNEM DRUŽBENEM DOGOVORU
Predstavniki vseh štirih temeljnih pri podpisu
1. Nastanek in pomen sindikalne liste kot skupnega dokumenta Zveze sindikatov Slovenije.
S prehodom na sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja O razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke se je bilo treba zaradi poenotenega odnosa med delavci, dogovoriti za enotne prejemke ob delu (npr. regres, regres za malico). Tako se imenujejo prejemki, ki niso neposredno odvisni od količine in kakovosti dela posameznega delavca, temveč temeljijo na drugih osnovah solidarnosti, težjih delovnih pogojih, socialni in zdravstveni varnosti delavca itd.
Na osnovi vedno glasnejših zahtev sindikalnega članstva, ki je terjalo poenotenje nekaterih pravic iz delitve, so sindikati sklenili, da bodo vnaprej povedali, kateri so pogoji za izdelavo soglasja k samoupravnemu sporazumu. Pri tem so izhajali iz ugotovitve, da je samoupravni sporazum zadeva tistih, ki
organizacij združenega dela TOKO
sporazuma
treba  neprestano izpopolnjevati.
2. Vloga sindikalne liste v pa-nožnih sporazumih in družbenih dogovorih za območja.
Sindikati so že večkrat poudarili, da sindikalna Usta ni urauni dokument z naravo zakona. Sindikalna lista vsebuje samo dindikalna stališča, ki služijo poenotenju samoupravnih sporazumov. To je le vnaprej povedan pogoj, ki ga morajo udeleženci samoupravnega sporazuma izpolniti, da jim bo sindikat kot sopodpisnik dal svoje soglasje. Zato ta dokument tudi ne vsebuje razen izjem, fiksnih zneskov, temveč samo,razpone, ali celo samo zgornjo ali spodnjo vrednost neke pravice. Samo tisto, kar je zapisano v samoupravnemu sporazumu (v našem primeru v območnem družbenem dogovoru), tudi obvezuje njegove udeležence, ne pa sindikalna lista kot taka.
Sindikalna lista je torej dokument, skupen dogovor o organizaciji in organih sindikatov in ZSS,
V sedanji fazi samoupravnega sporazumevanja o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke so vsa določila sindikalne liste zapisana v samoupravnih sporazumih dejavnosti. Nakazano pa je, katere pravice naj bi urejali udeleženci v družbenih dogovorih za območja. Ta so če naštejemo samo najpomembnejše, naslednja: najnižji osebni dohodek, najvišji osebni dohodek, obseg valorizacije osebnih dohodkov zaradi porasta življenjskih stroškov, nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, regres za prehrano med delom, namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo, družbeni dogovorjeni del sredstev sklada skupne porave, regres za letni dopust, odpravnine itd. Za te pravice sindikati menijo, da jih je umestno urejati na območjih. Gotovo je, da bo mogoče nekatere pravice primerneje urejati na določenem ožjem teritoriju, kot pa v panožnem sporazumu.
Pri uveljavljanju sindikalne liste je treba posamezna določila konkretizirati, upoštevajoč specifične pogoje določenega območja, zato se lahko tu ureja vprašanja, kot npr. dopusti, deficitarni poklici, razne obdaritve ali pa tista določila panožnih sporazumov, za katere podpisnice menijo, da jih je potrebno urejati v družbenem dogo-VOTTJ za območje. Osnutek sindikalne liste za leto 1976 je v zaključni fazi oblikovanja. Lista bo znana do 1. decembra in sprejeta do 31. decembra, seveda pa bodo novi predlogi že vneseni v območni družbeni dogovor. Za čim boljšo prisotnost delovnih ljudi ob vplivanju na dokončno besedilo sindikalne liste, bo zelo pomembno, da se bo čim več delovnih ljudi vključilo v javno razpravo, ko bo osnutek že znan.
Jože Skok
Udeleženci razprave o območnem družbenem dogovoru o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter o razporejanju in oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo
ZAHVALA ZA SPOMINE
Krajevna organizacija ZZB NOV Domžale se v imenu vseh občanov in delovnih ljudi javno zahvaljuje Pevskemu društvu Janez Cerar Domžale, Domžalski godbi, recita-torjem, mladini in vsem organizacijam ter darovalcem cvetja ob
!>riliki žalne svečanosti v Domža-ah.
Se posebej se v imenu vseh zahvaljujemo recitatorjem, ki so v besedah obudili spomin na tiste, ki so žrtvovali za našo svobodo svoj? dragocena življenja. Zahvala velja tudi vsem ostalim, ki so s svojim delom prispevali k temu, daje bila svečanost tako ganljiva. Z vašim sodelovanjem smo ponovno dokazali, da znamo ceniti veliko žrtev, ki so jo dali padli za našo svobodo in da so ostali v naših srcih.
Se enkrat iskrena hvala vsem!
Krajevna organizacija ZZB NOV Domžale
ZELJE DOMŽALSKE GODBE
Mnogo je prireditev, na katere organizatorji vabijo tudi godbo, da bi s svojim sodelovanjem prispevala k čimbolj svečanemu praznovanju, proslavi ali kakšni drugi manifestaciji delovnih in ostalih organizacij in društev. Glede na to, da so programi največkrat pripravljeni že vnaprej, bi tudi godbeniki želeli, da bi pravočasno bili obveščeni o tem in z vsemi željami organizatorjev.
Posebno pa bi godbeniki radi dosegli to, da bi delovne organizacije ali posamezniki pravočasno naročali godbo za pogrebe, da bi se tudi ob takih priložnostih lahko dostojno poslovili od posameznikov.
Zaradi tega prosimo vse tiste, ki bi želeli, da sodeluje godba pri zadnjih slovesnostih, da jo naročijo vsaj poldrugi dan preje, to je do 12. ure pred dnevom, ko bo slovo od pokojnika. To je potrebno zaradi tega, da je mogoče obvestiti vse člane.
Naročila sprejema: JUVAN Lojze, hišnik Godbenega doma. Ulica Simona Jenka, Domžale.
S pravočasnim naročilom boste
pripomogli, da bodo vse svečanosti
dostojno izvedene. _ _
Godba Domžale
ga podpišejo vendar pa morajo biti sporazumi med seboj usklajeni, sicer problemov ne odpravljamo, temveč samo povečujemo.
Z nastankom enotnih kriterijev rauporejanja osebnih dohodkov in drugih prejemkov je bil podan zametek bodočih sindikalnih list. S tem da so sindikati zapisali svoja stališča v sindikalno listo, so spravili z dnevnega reda vrsto problemov in usmerili pozornost k Poglavitnemu problemu, k razporejanju ustvarjenega dohodka. Seveda je treba povedati, da lista ni popolen dokument, temveč jo je
v katerih so povzeta stališča o tistih vprašanjih, za katera je potrebno, pO mnenju sindikata, doseči usklajeno urejanje v ustreznih samoupravnih sporazumih, internih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbenih dogovorov za območja. To ne pomeni, da ta dokument ureja pravice na navedenih treh nivojih, temveč jih vedno samo na enem nivoju, možno pa je, da prepušča konkretnejša določila tudi internim samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom za območja.
VSEM NAROČNIKOM!
Vse naročnike Občinskega poročevalca, ki še niso poravnali naročnine za letošnje leto, prosimo, da jo poravnajo na naš žiro račun: 50120—603-55029, ali pa osebno v računovodstvu
Delavske univerze Domžale, Kolodvorska 6.
Zaradi tega, ker bi radi uredili stanje stalnih naročnikov in da ne bi terjali zaostalo naročnino, vas prosimo, da smatrate to objavo kot opomin in poravnate vaše obveznosti.
Uredništvo
»TITO - POTI ZMAGE«
Na pobudo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije je Mestna konferenca ZSMS organizirala in izvedla kviz tekmovanje „Tito — poti zmage", v katerem je sodelovala tudi Občinska konferenca ZSMS Domžale.
Tekmovanje je bilo v Domu JLA v Ljubljani, 6. novembra, Našo ekipo smo sestavljali: Vinko Vindiš, Stojkovič Miroslav in Lopo Salih, vojaki iz kasarne Maršala Tita, s katero sodelujemo, in Justi Smrdelj, Srečko Krevs in jaz. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dva dela: prvi del je obsegal poznavanje naše zgodovine iz NOB, kot jo obravnava tov. Tito v svojih govorih, v drugem delu pa smo se mladi pomerili tudi na kul-turno-zabavnem področju.
Tekmovanja, v katerem smo izbirali najboljšo ekipo ljubljanske regije, se je udeležilo 9 občinskih konferenc ZSMS: Vrhnika, Litija, Ribnica, Moste, Bežigrad, Šiška, Vič, Univerzitetna konferenca ZSMS in Domžale. Vse ekipe so bile sestavljene kot naša: trije predstavniki vojske in trije občinskih konferenc.
Ob 17. uri se je tekmovanje začelo. Zbrano občinstvo, največ je bilo vojakov in predstavnikov organov javne varnosti, je nestrpno čakalo na uraden začetek. Najprej je vse navzoče pozdravil predstavnik Mestne konference ZSMS Marko Morel, ki je govoril o sodelovanju med mladimi in predstavniki JLA, o še tesnejšem povezovanju med njimi in zaželel veliko sreče vsem tekmovalcem. Za njim je spregovoril še predstavnik JLA polkovnik Šmit in nato se je začelo zares. Žreb je odločil, da se bomo v prvem kolu pomerili z. ekipo Občinske konference ZSMS Litija.
Povlekli smo kuverto in poslušali prvo vprašanje. Začetek je bil slab. Katera brigada italijanskih prostovoljcev je bila najprej formirana?
Odgovoriti smo morali takoj in odgovorili narobe, pravilni odgovor je bil Garibaldi, mi pa smo povedali eno kasnejših brigad. To je bil hladen tuš za celo ekipo, toda na srečo tudi naši nasprotniki niso pravilno odgovorili. Nato še dve vprašanji, na kateri smo pravilno
odgovorili, našim nasprotnikom se je zataknilo še pri enem vprašanju in bili smo v drugem kolu. Pred nadaljevanjem tekmovanja se nam je predstavil vojak-pevec, ki smo ga mi poznali že s prireditve na Viru, nato pa sta se pomerili naslednji ekipi. Ker so bile vse ekipe dobro pripravljene, je bilo tekmovanje napeto in po skoraj dveurnih bojih smo se v drugo kolo uvrstili: Vič, Vrhnika, Šiška, Univerzitetna konferenca ZSMS in Domžale. Po žrebu, ki je odločil, da se bomo pomerili z OK ZSMS Šiško, ki je bila v prvem kolu prosta, je bil na vrsti nastop vojaškega ansambla iz. vojašnice na Vrhniki. Čeprav je ansambel prvič nastopal javno, je bil njihov nastop kar v redu, tekmovalci pa smo nestrpno čakali na nadaljevanje tekmovanja.
Drugo kolo se je zopet začelo z našim nastopom. Naših nasprotnikov nismo poznali, vendar so fantje zatrjevali, da nam je bil žreb kar naklonjen in pazljivo smo poslušali vprašanja. Odgovorili smo na prva dva, nasprotni ekipi pa se
je zataknilo pri drugem vprašanju, zato smo nestrpno pričakovali tretje vprašanje. Zahtevalo je število odlikovanih po neki odredbi tov. Tita. Miroslav je povedal še kdaj je bil ta odlok izdan in zato smo namesto petih točk dobili le 3 (kasneje so nam povedali, da se preveč obširnemu odgovoru odštejejo točke, čeprav tega v propo-zicijah ni bilo), kar pa je zadostovalo, da smo se uvrstili v zaključni del tekmovanja.
V naslednji pavzi je bil zopet kulturni program, mi smo pa vložili pritožbo, ker je hotel organizator samovoljno menjati propozicije tekmovanja. Pritožba je uspela, žrebali smo in za nasprotnike dobili ekipo Vrhnike, ekipa OK ZSMS Vič je bila po srečnem naključku prosta in se je uvrstila naravnost v finale.
In potem se je začel srdit boj. Najprej je zmanjkalo rednih vprašanj, nato dodatnih in nato je bila pavz.a, ker je morala komisija sestaviti nova vprašanja. Potem pa spet borba, ki seje ustavila šele pri štirinajstem dodatnem vprašanju, ki je bilo usodno za nas in za napovedovalca, ki je bil tako presenečen,    ko    je    bil odgovor
nepravilen, da je hotel tekmovanje kar končati. Ekipa Vrhnike je na zadnje vprašanje pravilno odgovorila in za nas je bilo tekmovanje končano. Hrabro smo zdržali 4-urno tekmovanje, nato pa smo čestitali Vrhničanom, ki so po kratkem kulturno-zabavnem programu šli v boj za 1. mesto. To ni bil le boj dveh občinskih konferenc ZSMS, temveč tudi kasarn in sicer Kasarne Maršala Tita iz Ljubljane in Kasarne Ivana Cankarja z Vrhnike, ki sta obe imeli zelo bojevite vodje. Vendar do boja, ki naj bi bil še daljši in srditejši kot prejšnji, ni prišlo. Vrhničanom se je zataknilo že pri tretjem vprašanju in kazalo je, da tudi Viča-nom ne bo šlo najboljše. Ko je žirija že pokazala, da odgovor ni pravilen, so vojaki pokazali knjigo, iz katere so se učili in izkazalo se je, da imajo vojaki prav, žirija pa narobe in tekmovanja je bilo konec.
Sledil je še svečan zaključek tekmovanja. Prve tri ekipe smo dobile knjižne nagrade, nam pa je ostala tolažba, da so za drugo mesto dobili prav tako knjigo „Čudoviti prah" kot mi, in da je bila I. ekipa absolutno premočna
za nas.
3. mesto pomeni za OK ZSMS Domžale, ki je prvič sodelovala na podobnem tekmovanju, velik in vzpodbuden uspeh. Sodelovanje s kasarno Maršala Tita iz. Ljubljane pa bomo morali še vzpodbujati, ker nam bo le to koristilo.
(Nadaljevanje s 1. strani) vstopu v dvorano spomnili, da moramo biti obzirni do vseh. Ne sme nam biti težko - VSAJ NEKATERIM - če bomo morali biti vsi med predstavami kulturni, kajti zavedajmo se, da smo vsi enaki in da vsi želimo le eno: OČUVATI TA KULTURNI PROSTOR, DA BOMO VEDNO Z OBČUTKOM DOMAČNOSTI VSTOPALI IN SPREJEMALI TUDI KULTURO! Občan
Priznanja pomenijo pohvalo za doseženi uspeh in spodbudo za nadaljnje delo
ljubljanska banka
podružnica Domžale
SPOŠTOVANI OBČANI!
Obveščamo vas, da vse posle v zvezi s hranilnimi vlogami, deviznimi in dinarskimi računi — tekočimi in žiro — lahko
opravite v LJUBLJANSKI  BANKI  - podružnici Domžale, Ljubljanska cesta 62
VSAKDAN od 7. do 18. ure IN V SOBOTO od 7. do 12. ure
V posebnih primerih lahko vse vaše posle opravite tudi v kateremkoli oddelku naše podružnice.
Za mlade člane vaših družin redno posluje naša PIONIRSKA HRANILNICA
VSAK DAN od 8,30 do 12. ure in od 14. do 17, ure
IN V SOBOTO od 8,30 do 12. ure
Priporočamo vam, da čimveč bančnih poslov opravljate v PODRUŽNICI, kjer vodimo vso evidenco o vaših hranilnih vlogah.
IN ŠE TO: Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse INFORMACIJE, ki so povezane z vašim bančnim poslovanjem.
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PODRUŽNICI IN PIONIRSKI HRANILNICI !
LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE
IZ RAZPRAV NA ZBORIH OBČANOV IN DELOVNIH UUDI
MNENJA IN STALIŠČA NA PREDLOG OSNUTKA SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA OBČINE DOMŽALE, SIS IN KS
V predzadnji številki našega glasila smo pisali o nekaterih pripombah, ki so jih posredovali občani na svojih zborih, ko so obravnavali srednjeročni plan razvoja občine in svojih krajevnih skupnosti. Glede na to, da je bilo v teh pripombah veliko konkretnih stvari, ki neposredno zadevajo delovanje posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, veliko vprašanj, ki odpirajo tudi delo strokovnih služb in iz katerih izhajajo tudi priporočila, kako bi bilo potrebno v bodoče delati, bomo skušali v tem povzetku navesti za posamezne krajevne skupnosti tista bistvena vprašanja, ki so bila postavljena na dnevni red predvsem zaradi tega, da bi prišla v srednjeročni program in da bi tudi delegatska skupščina lahko obravnavala tista vprašanja, ki so velikega pomena.
Zbor združenega dela bi moral bolj pogosto posegati v razprave na zasedrnT niih delegatske skupščine in rešiti tudi vprašanje udeležbe na samih sejah. Na sliki delegati tega zbora med zadnjim zasedanjem
Ko smo pregledovali zapisnike, smo lahko ugotovili, da občani razumejo stanje, v katerem se nahajamo in da so tudi njihove pripombe utemeljene, kajti vse izhajajo iz dejanskega stanja, ki ga bo potrebno v bodoče reševati na območju celotne naše občine. Predvsem pa iz teh razprav že lahko ugotovimo tudi to, da se ljudje zavedajo, kje je njihovo mesto v dogovarjanju in kakšne ukrepe morajo podvzeti, da bodo lahko soodločali pri reševanju svojih problemov ki so pa istočasno tudi širši problemi posameznih krajev.
Nekaj misli, zaključkov, napotil in pripomb z zborov občanov v krajevnih skupnostih in delovnih ljudi v organizacijah združenega dela.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Češnjice
a) Vzhodni (višinski) del občine naj se obravnava tako, kot Kozjansko v republiškem merilu, naj se šteje kot nerazvito področje.
b) S plani je treba biti bolj javen.
c) Treba seje bolje organizirati. Dob
a) Treba je doseči, da se zma-
njša dotok ljudi iz drugih občin in povečati možnost vračanja in zaposlovanja naših občanov na območju naše občine.
b) Nujno je sodelovanje krajevne skupnosti in Biroja 71 pri izdelavi načrtov enega kraja. Biro
71 dela načrte in planira brez vednosti krajevne skupnosti, da pa nikjer v svojih načrtih oz. urbanističnih redih ne planira kakršne koli družbene objekte (šole, trgovine, pošte, vrtce).
Domžale
a) V blokovni gradnji naj se
obvezno gradijo tudi prostori za otroško varstvo, ali pa da bi se šlo v solidarnostno zbiranje sredstev — referendum.
b) Vsaka nova gradnja v Domžalah naj bo obremenjena tudi za vključevanje sredstev v novo gradnjo za šole in vrtce.
c) Izvršni svet SOb Domžale naj uredi, da izgradnja osnovne šole V. Perka pride na prioritetni red.
č) Vse interesne skupnosti, ki so zadolžene za vzgojo občanov, naj vključijo v svoje plane potrebe po tehnični vzgoji občana.
OBJAVA
Biotehniška fakulteta, Raziskovalna postaja Rodica objavlja prosti delovni mesti:
1. ) Knjigovodje za delo v računovodstvu
Pogoj je srednja šola in dve leti delovnih izkušenj v računovodstvu ali pa nepopolna srednja šola in nekaj let delovnih izkušenj v računovodskem delu.
Delo je za nedoločen čas. Poskusna doba je 3 mesece.
2. ) Strojepiske za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta,
t.j. za določen čas - 8 mesecev.
Za to delo se zahteva znanje strojepisja in enomesečno poskusno delo.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu na štev. 72 pri sekretarju Raziskovalne postaje Rodica pri Domžalah.
710 ali
- na predlog OZD MLINOSTROJ Domžale prejmeta:
1. TREBUŠAK Lovro, medaljo za zasluge
2. ZAJC Albin, plaketo z znakom
- na predlog SLOVENIJA LES - TOZD RADOMLJE prejmejo:
1. HABIČ Božidar, medaljo za zasluge
2. FARČNIK Franc, plaketo z znakom
3. REBOLJ Alojz, plaketo z znakom
na predlog OZD HELIOS Domžale prejmejo
1 OZD HELIOS Domžale, red za zasluge
2. KALIMAN Marjan, red za zasluge
3. KOŠIR ing. Mirjan, medaljo za zasluge
4. GOMBOC Alojz plaketo z znakom
5. KOVAČ Franc, plaketo z znakom
6. LUNAR Ivanka, plaketo z znakom
7. MOHAR Geni ca, plaketo z znakom
8. NOVAK Peter, plaketo z znakom
9. PODMILJŠAK Alojz, plaketo z znakom 10. VENTURINI inž. Borut, plaketo z znakom
- na predlog KS VRHPOLJE ZALOG in 10 predsedstva občinske konference SZDL:
1. URLEB Jožica, plaketo z znakom
2. PENIČ Albin, medaljo za zasluge
— na predlog KS PEČE in 10 predsedstva občinske konference SZDL:
1. OZD INDUPLATI, red za zasluge za ustvarjalno sodelovanje s KS Peče in praktično reševanje problemov omenjene KS.
Številka: 017-7/75 PREDSEDNIK Datum:: 6. 11. 1975 skupščine občine Domžale
Jernej LENIČ, 1. r.
d) Poseben poudarek naj se da na kmetijsko zaledje, ki naj bi bolje oskrbovalo domžalski trg z zelenjavo.
e) Nujnost avtobusnih postaj in avtobusni postanek v naselju Sever I.
f) SOb Domžale, posebno pa Izvršni svet naj uredita z gradbenimi podjetji, ki gradijo v Domžalah, da vkalkulirajo določen odstotek v kv. m stanovanja, ki bo namenjen za izgradnjo šol v KS Domžale in izgradnjo otroških vrtcev.
g) Ponovno naj se prične na delu, da se odpre proga Ljubljana
Kamnik, tudi za osebni promet.
Dragomelj - Pšata
a) Avtobusna proga čez naselje Pšata.
b) Ukinitev industrijskega rezervata na Pšati, ker vas nima več možnosti širjenja.
Homec - Nožice
a) Ukiniti vodovodni rezervat pod homškim hribom med Homcem in Nožicami, ker po strokovnih ugotovitvah Zveze vodnih skupnosti Slovenije ni vodnih zalog.
Ihan
a) Navzoči so se strinjali s III. varianto razvoja.
b) Farma bekonov v Ihanu se mora obvezno priključiti na kolektor.
Krašnja
a) Občani, ki se priseljujejo v našo občino in uživajo vse dobrine, naj prinesejo s seboj tudi minulo delo. Zato naj se občinske skupščine dogovorijo o pretakanju sredstev iz občine, kjer je bil delavec do prihoda v našo občino zaposlen. Prav tako naj občine izvajajo dogovor o pretakanju sredstev za občane, ki so zaposleni drugje, v naši občini pa imajo stalno prebivališče. (Nadaijevanje na n. strani)
in ostalih tozadevnih vprašanj se je takoj obrniti neposredno na Napredek Domžale, da se to vprašanje takoj uredi.
c) Za sanacijo kmetijskega posestva v Moravčah se pooblaščajo krajevni politični forumi, občinski pristojni organi in Emona Ljubljana. Rešitev vprašanja je neodložljiva.
č) PTT Ljubljana mora čim-preje vzpostaviti ATC v Moravčah.
Peče
a) Delegati v republiških telesih bi morali biti aktivnejši, da bi asfaltiranje republiške ceste Moravče Izlake hitreje napredovalo.
b) Dopolnitev plana KS: 1977 nov gasilni dom s prostorom za trgovino, V ta namen bi občani potrebovali 1.000.000 din, ostalo pa bi zbrali sami s samoprispevkom in delom; 1978 asfaltiranje ceste Velika voda - Peče 2.000.000.-din; 1979 rekonstrukcija vodovoda in v letu 1976 dodatna rekonstrukcija ceste Moravče- Mošenik -Peče.
c) V naši krajevni skupnosti naj se organizira cicibanova šola, v srednjeročni plan pa naj se vnese predlog za izgradnjo otroškega vrtca.
Radomlje
a) Novo priseljenim občanom iz drugih občin se lahko zaračuna dodatni prispevek pri prodaji stanovanjskega prostora in komunalnih uslug za izgradnjo objektov vzgoje, izobraževanja in varstva.
b) IO KS naj takoj napiše PTT pismo, v katerem naj zahteva izpolnitev pismenih izjav o graditvi ATC v Radomljah.
c) Biro-71 naj dosledno zahteva in upošteva mnenje KS pri izdaji lokacijskih dovoljenj.
č) 10 KS naj čimpreje imenuje odbor za igradnjo kanalizacije.
d) IO KS mora čimprej skupaj z vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava urediti regulacijo potoka skozi vas.
Rafolče
a) Sklepi načrta investicij KS Rafolče: v
Člani družbenopolitičnega zbora in predstavniki izvršnega sveta na zadnjem zasedanju delegatske skupščine
(Nadaljevanje z 10. strani)
b) Delovne organizacije naše občine naj razpisujejo vsa prosta delovna mesta v Občinskem poročevalcu.
c) Oddelek za urbanizem pri SOb Domžale naj podpre sklep KS Krašnja in izobraževalne skupnosti, da se zgradi v Krašnji šola.
č) V srednjeročni plan naj se vnese regresiranje goriva za kmetijske stroje.
Krtina
a) Regulacija Rače in Radomlje naj se vključi v občinski plan in plan KS.
b) Na prioritetni vrsti je graditev trgovine 1976/77 (dopolnitev načrta).
c) Solidarnost med KS naj bo večja, če so KS s periferije zahtevale za središča, naj tudi sedaj te delno vračajo,
č) Grafični prikaz v Občinskem poročevalcu je pomanjkljiv.
Mengeš
a) Nujno je potrebno, da ima KS Mengeš svojega predstavnika v Izvršnem svetu SOb Domžale.
b) Upravičenosti pri razdelitvi najemnih stanovanj bo potrebno v prihodnje odpraviti in z večjim sodelovanjem in dogovarjanjem s KS reševati to pereče vprašanje. Ne moremo se strinjati, da se delavcem, ki so zaposleni in stanujejo v naši KS, dodeljuje najemniška stanovanja v Domžalah.
c) , Trgovsko podjetje „Na-predek" se preveč angažira v centru občine, premalo pa vlaga v obnovitev in sodobno opremo lokalov v drugih središčih.
č) Program SIS otroškega varstva ni usklajen s potrebami v posameznih krajih, za KS Mengeš predvideva gradnjo vrtca leta 1978, vemo pa, da obstoječe kapacitete že danes ne zadovoljujejo vseh potreb. Prav tako je nerazumljivo, da je financiranje izgradnje novega otroškega vrtca programirano samo iz sredstev OZD na področju KS Mengeš, ko pa vemo, da naše OZD niso sposobne prevzeti takega bremena.
Moravče
a) Z dograditvijo novega Doma upokojencev v Domžalah, starih domov počitka v Domžalah in v Mengšu ne bi smeli takoj zapreti, dati bi morali možnosti, da še ostanejo v teh domovih, če bi odklonih ponuđeno bivanje v novem Domu upokojencev.
b) Glede obstoja prodaje želez-nine v Moravčah in prodaje kruha
Prese rje
a) Nujno je postaviti prioritetno listo in tudi finančna sredstva naj bi se delila po nekem pravilnem ključu za vso občino.
b) Potrdi naj se zazidalni načrt za KS Preserje.
c) Otroško varstvo je v Preser-jah osnovni problem.
č) Usklajevanje planov KS naj se izvaja po enotnih kriterijih.
Prevoje
a) Skupščina občine Domžale in vse SIS morajo pravočasno dostavljati v bazo sejno gradivo tako, da bomo z občani lahko obdelali, izoblikovali svoja stališča in le-ta bodo naši predstavniki zastopali na sejah.
b) Privatna obrt naj se razvija samo v mejah potreb, razvija in podpira pa naj se uslužnostna dejavnost v družbenem sektorju.
— 1976 ureditev elektrifikacije 1.400.000. - din
— 1977 ureditev vodovoda 500.000.- din
— 1978 asfaltiranje ceste (od odcepa na Brdo do Rafolč) 1.150.000 din
Tomo Brejc — Vir
a) Iz planske projekcije ni razvidna davčna usmeritev ali davčna politika, za kmetijstvo naj bi bila davčna politika kot stimulativni element. Glede davčne politike za področje obrti je nujno nakazati bodočo smer.
b) Vprašanje je, ali je glede na vse potrebe, dovolj, da preusmerimo nadaljnjih 300 kmetij v občini.
c) Plan KS ne kaže korigirati, ampak ga le razvrstiti po prednostih in potem izvajati v okviru možnih sredstev. Prioritete naj bi bile naslednje: 1. TP in NN omrežje na Viru. 2. Pokopališče v
Dobu, 3. Kanalizacija na Viru, 4. Avtobusne postaje na Viru, 5. športna igrišča ob Kamniški Bistrici, 6. Ureditev zelenice ob Kamniški Bistrici.
Trzin
a) Pravico do solidarnostnega stanovanja naj ima vsak, ki stanuje najmanj pet let s celotno družino v občini Domžale in je tu tudi zaposlen.
b) Trgovina v Trzinu se mora povečati za 300 kv. m.
c) V Trzinu se mora ustanoviti zgraditi industrijski obrat.
č) V planu naj se upošteva Jemčeva cesta, ki dejansko povezuje Trzin z Loko in Mengšem. Ta cesta naj bi se povezala po Haba-tovi in cesti Za hribom z Ljubljansko cesto pri mostu čez pšato.
d) V plan se vnese adaptacija dvorane za telesno vzgojo in gradnjo nogometnega igrišča.
e) Cona, ki je kot rezervat v novem predelu Trzina za obrtno dejavnost, naj se vnese v srednjeročni program KS.
f) Nova šola se mora zgraditi na predlagani lokaciji, ki jo je izdelal Biro - 71 pod številko 3-ing. BR-BM. Rezervat pri stari šoli pa naj ostane tak, kakršen je na dan 2. 10. 1975.
g) Zbor občanov se ne strinja z novo  lokacijo  ceste Ljubljana Maribor.
h) Zbor KS je potrdil predlog o ponovnem potniškem prometu na kamniški progi.
Rova
a) Pouk na osnovni šoli Rova se mora brezpogojno nadaljevati in do ukinitve ne sme priti.
Velika vas — Dešen
a) Izvršni svet SOb Domžale naj nujno postavi komisijo, ki bo evidentirala v občini nerazvita področja v vseh krajevnih skupnostih. Ta sklep se mora nujno vnesti v srednjeročni plan občine.
Vrhpolje — Zalog
Plan razvoja KS Vrhpolje Zalog naj gre po naslednjem prioritetnem redu:
a) Elektrifikacija: v tem obdobju urediti transformatorsko postajo in nizkonapetostno omrežje, začenši s trafopostajami: Vrhpolje, Tustanj, Javorščica.
b) Komunalne potrebe: vzdrževati ceste vsaj v stanju, kot so do sedaj Pristopiti pa k rekonstrukciji cest Zalog Kokošnje in Vrhpolje - Javorščica v makadamski izvedbi.
c) Urediti krajevno pisarno in rednejše poslovanje.
č) Zahtevati adaptacijo šole tako, da bo v petih letih sposobna za celodnevni pouk in kot varstvena ustanova.
d) Na prvem mestu zahtevati urbanistično dokumentacijo za naselja, pri čemer naj bi bilo upoštevano tudi mnenje KS.
e. Na področju vikendov naj odgovarjajoče službe poskrbe za urejen plan odvodnjavanja, urejeno kanalizacijo, da ne bodo naselja pod pobočji, kjer so vikendi, poplavna.
(Nadaljevanje v prihodnji številki
OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA
RAZPRAVA O OBMOČNEM DRUŽBENEM DOGOVORU O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Domžale je organiziral posvetovanje vseh podpisnikov območnega družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in o razporejanju ter zadovoljevanju skupne in splošne porabe v občini Domžale. Namen posvetovanja je bil Tovariš Maks ŠORN med razpravo dokončno oblikovanje družbenega dogovora, ki je bil že v javni razpravi in na katerega so nekatere organizacije združenega dela že dale svoje pripombe.
Čeprav gre za družbeni dogovor, ki bi naj usklajeval dohodkovni sistem v širši regiji, pa je velike važnosti tudi za občino Domžale in predvsem za uskladitev nekaterih postavk, ki izhajajo iz delitve dohodka in osebnih dohodkov. Uvodne misli je podal tovariš Maks ŠORN in v njih osvetlil ustavna izhodišča o dohodku ter položaj delovnega človeka kot nosilca celotnega sistema ustvarjanja in delitve dohodka. Ko je govoril o ustavnih določilih, je poudaril predvsem pravico delovnega človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti in da je človekovo delo edina osnova za prilaščanje proizvodov družbenega dela in za upravljanje družbenih sredstev. Pri tem je še posebej opozoril na ekonomsko in socialno varnost človeka in na solidarnost ter vzajemnost vsakogar do vseli in vseh do vsakogar.
Opozoril je tudi na nekatere „pojme", ki izhajajo iz miselnosti, da nekateri proizvajajo in ustvarjajo dohodek, drugi pa ta dohodek samo trosijo ter ne proizvajajo materialnih dobrin. To pa ni v sklopu ustavnih določil, kajti dohodek je družbenoekonomska kategorija, ki se izraža predvsem v treh poglavitnih sestavinah:
— dohodek kot skupen izraz za celoto družbenoekonomskih odnosov med delavci v združenem delu;
— dohodek, kot denarni izraz vrednosti rezultatov dela;
— dohodek, kot merilo in institucija, ki je osnova za urejanje dohodkovnih odnosov.
Ko je govoril o teh odnosih je tovariš ŠORN dejal:
„Dohodek, ki ga delavci ustvarjajo kot dohodek TOZD, je družbena lastnina. Proizvodi dela posameznih TOZD so rezultat skupnega dela delavcev, ki so združeni v TOZD in skupnega družbenega dela. To pomeni, da dohodek, ki ga ustvarijo delavci neke TOZD nikoli ni samo rezultat delavcev te TOZD, ampak je v njega vgrajeno posredno ali neposredno tudi delo drugih delavcev in celotnega družbenega dela. Poleg tega pa se to kaže tudi v obveznosti, da morajo delavci v TOZD odločati o dohodku v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in obveznostmi do drugih delavcev v združenem dehi."
Ko je govoril o razvojnih načrtih in načrtovanju je izhajal iz
tega da je načrtovanje ena izmed temeljnih oblik družbenega in ekonomskega razvoja. Med drugim je podčrtal:
„Načrtovanje družbenega in ;:ekonomskega razvoja TOZD in KS, interesnih in družbenopolitičnih skupnosti na samoupravnih temeljih je zelo učinkovito sredstvo za povezovanje enotnih interesov, povečanje vpliva ter krepitev družbene moči delavskega razreda in delovnih ljudi. To se pravi, da se moramo boriti že pri izdelavi razvojnih načrtov zato, da bo delo resnično postalo edina podlaga za prilaščanje določenega dela skupnih rezultatov. Torej je že z razvojnimi načrti potrebno poskrbeti, da se del dohodka, kije pridobljen s posebno ugodnim položajem, ne more razporediti na osebne dohodke, ker je to prilaščanje sadov tujega dela, kar je v nasprotju z načelom delitve po delu, kot je opredeljeno v ustavi."
Področje samoupravnega sporazumevanja m družbenega dogovarjanja je poseben vsebinski del družbenoekonomske ureditve in eden od temeljev družbenopolitičnega sistema. Pri tem so osnovni elementi samoupravnih odnosov in družbenih dogovorov, po mnenju tovariša ŠORNA v naslednjem:
predmet sporazumevanja oziroma dogovarjanja;
opredelitev pravic in dolžnosti tistih, ki sc sporazumevajo in dogovarjajo;
oblike in vidiki odgovornosti za izvedbo dogovorjenih obveznosti;
sankcije za neizvrševanje in to s postopkom in kako jih uporabljati.
Na osnovi vsega povedanega so osnovne naloge sindikatov in podpisnic:
— da bodo določila samoupravnih aktov, ki urejajo zadeve s področja dohodka pisana v jasni in razumljivi besedi;
— da se v večji meri angažirajo pri izdelavi samoupravnih sporazumov s področja dohodka v TOZD in pri izdelavi družbenih dogovorov za območje;
— da stalno spremljajo uveljavljanje že sprejetih samoupravnih sporazumov, analizirajo rezultate njihovega delovanja ter ocenjujejo, če so rezultati njihovega delovanja družbeno in ekonomsko sprejemljivi.
Ko je govoril o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju je tovariš ŠORN opozoril na to, da moramo imeti
pred seboj celovitost družbenoekonomskih odnosov in dohodka na širšem območju.
„S sklepanjem samoupravnih sporazumov samo v okviru dejavnosti vzamemo delavcem pravico, da odločajo tudi o tistem delu dohodka, ki ga združujejo izven TOZD, bodisi na ravni občine, republike ali kako drugače. Da pa se delavcem zagotovi, da bodo imeli ne le vpogled, temveč, da bodo upravljali s celotno družbeno akumulacijo in se opredeljevali o združevanju in porabi dohodka na vseh ravneh ter da bodo lahko čimbolj organizirano odločali o razporejanju dohodka na del za osebne dohodke, splošno in skupno porabo, je nujno istočasno dvojno sporazumevanje in to:
— v dejavnosti (panogi),
- na teritoriju (območju) Brez takšnega načina sporazumevanja ostane ustavna pravica delavcev, da odločajo o celotnem dohodku, samo fraza. Skladno z novo ureditvijo se utrjujejo številne vezi med TOZD, SIS, KS in občino, zato je smotrno, daje osnovna oblika sporazumevanja do dogovarjanja po območjih družbeni dogovor, sklenjen med vsemi prizadetimi in tudi s sindikati, socialistično zvezo, skupščino občine in to za celotno območje občine.""
Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju nakazuje tri načine samoupravnega sporazumevanja odnosno družbenega dogovarjanja.
V prvem primeru sklepajo TOZD na območju občine neodvisno od vrste dejavnosti' skladno z 9,. 10. in II. členom samoupravne sporazume in družbene dogovore. V teh dogovorih se /lasti .dogovarjajo o tistem delu osebnega dohodka ter o obsegu in vrsti pravic, ki zagotavljajo delavčevo socialno varnost in stabilnost in na katere vplivajo tudi splošne razmere okolja, v katerem delavec dela ali živi. To so vprašanja o določitvi najnižjega osebnega dohodka, dolačitve medsebojnih odnosov in odgovornosti za zagotovitev pravice do dela z družbenimi sredstvi, določitev tistih poklicev, ki so deficitarni za posamezno območje, določitev osnov in meril za oblikovanje in delitev sredstev skupne porabe po načelu vzajemnosti in solidarnosti, opredelitev določenih zadev širšega pomena (štipendiranje, družbena prehrana, rekreacija SLO), določitev ukrepov za zagotovitev načela javnosti in določitev organiziranosti podpisnic samoupravnega sporazuma.
V drugem primeru pa lahko v
smislu 29. člena sklenejo družbeni dogovor skladno z naravo svojih pravic in dolžnosti skupščina občine, občinski svet SZ, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije občine ali več občin. S tem družbenim dogovorom se podpisnice dogovorijo o skupnih izhodiščih, o merilih in postopkih, po katerih se bodo ravnali pri izpolnjevanju svojih pristojnosti in svojih nalog.
Poleg teh dveh omenjenih dogovorov pa se na osnovi 29. člena tretjega odstavka, podpisnice lahko mimo občinskega dogovora samostojno dogovarjajo. Tu gre v bistvu za povezavo 11. in 29. člena zakona. Če gre v tem primeru za družbeni dogovor za območje, mora ta vsebovati;
- vse tisto, kar je vsebina samoupravnih sporazumov za območje;
konkretizacijo posameznih vprašanj, ki so sporazumno določena za posamezne dejavnosti;
določiti ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno načelo javnosti pri izvajanju družbenega dogovora;
, - določiti kaj se šteje za dniž-beni dogovor in kaj za kršitev;
določiti organiziranost podpisnikov družbenega dogovora.
Če na kratko povzamemo smisel območnega družbenega dogovora, potem zasledujemo tista postavljena načela, ki naj dajo družbenemu dogovoru osnovni družbeni dokument, ki bo zavezoval vse za enoten in skladen razvoj.
Tako zasnovan družbeni dogovor za območje ze presega ozko pojmovane okvire usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov in ima pomembno vlogo. Ta vloga prihaja do izraza S tem, tla zajema zagotavljanje odnosov solidarnosti pri financiranju skupnih potreb in tudi skladen razvoj celotnega ob močja. Poleg tega pa tako dogovarjanje pomeni istočasno skladno planiranje, ne samo svoje lastne poslovne politike, ampak tudi njeno mesto v širši družbeni skupnosti. To pa že pomeni napredek, kajti družbeno dogovarjanje postaja splošna družbenoekonomska problematika in vpliva na združevanje tistih sredstev, ki sc v sedanjem obdobju čestokrat združujejo, pa nimajo v končni lazi pravega odziva.
Mnoge razprave v tem smislu so bile izoblikovane tudi na /borih delovnih ljudi v TOZD, kajti še zmeraj je v miselnosti delovnih ljudi prisotno to, da nekateri samo ustvarjajo, drugi pa samo trosijo. To miselnost pa bomo morali odstraniti /. dnevnega reda naših razprav, kajti združeno delo brc/, otroškega varstva, šolstva in ostalih družbenih dejavnosti ne more živeti in zaradi tega ne moremo govoriti o tem, da nekateri samo ustvarjajo drugi pa trosijo. Nujno je potrebno izbrisati meje med takimi pojmovanji, to pa je tudi ena izmed osnovnih nalog območnega dogovarjanja, ki mora v svoji osnovi biti pobudnik za odpravljanje takega „nedružbenega" pojmovanja samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja in to na vseh področjih, ki izhajajo iz dohodkovnega sistema.
USPEL NASTOP PEVSKEGA ZBORA DKPD »SVOBODA« MENGEŠ
Z ustanovitvijo mešanega pevskega zbora pri DKPD „Svoboda" Mengeš je društvo dobilo novo razsežnost, zaradi katere je bil na zadnjem občnem zboru sprejet sklep, da se vse skupine, ki amatersko delujejo v sklopu društva, organizirajo v samostojne sekcije in izvolijo svoje odbore. Odbor meša-
— namreč lepo medsebojno prepletanje treh dejavnikov, ki so nujni pogoj za uspeh. Zlasti ob začetku so bili potrebni veliki organizacijski napori, ki so ob ustanovitvi zbora ležali v glavnem na ramah organizatorja kulturnega življenja v Mengšu, predsednika mengeške Svobode   in   občinskega sveta
t ?* t? ?t if vil v ?Jf **  v it
( , t
Mešani pevski zbor DKPD „ SVOBODA" Mengeš ob nastopu. V ospredju predsednik društva Slavko Pišek in zborovodja prof. Tomaž Habe
Ob prvem samostojnem koncertu pevskega zbora DKPD „Svoboda" Mengeš je glasbeni pedagog, dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Kranj in priznani pevo-vodja prof. Peter Lipan, Mengšan po rodu, napisal naslednji sestavek:
„V polno zasedeni dvorani Kulturnega doma v Mengšu so v soboto, 25. oktobra, poslušalci z dolgotrajnimi aplavzi nagrajevali pevce in pevke mešanega pevskega zbora DKPD .Svoboda' Mengeš. 64-članski pevski zbor, ki je že s številnimi nastopi na proslavah, akademijah in pevskih revijah dokazal svojo kvalitetno rast, je tokrat prvič nastopil na svojem celovečernem koncertu s sporedom narodnih in umetnih pesmi.
Zbor, ki je izenačen v skupinah glasov, se posebno odlikuje v zli-tosti in kulliviranosli glasov. Močno izrazna dinamična stopnja in lep zvok v piano petju dajeta zboru še posebno odliko. Kvaliteta petja je bila posebno izrazita v izvedbah skladb renesančnih mojstrov: Orlando di Lasso: (1530—1594) Matona mia cara in Jakoba Gallusa (1550-1591) Heroes pugnate viri fortissimi.
Z izvedbo skladb na svojem prvem samostojnem koncertu je pevski zbor dokazal zrelost koncertnega nastopanja in se že uvršča v skupino kvalitetnejših amaterskih pevskih zborov. S tem pa mu je tudi dana možnost, da v svoj koncertni program vnaša postopoma tehnično zahtevnejše skladbe.
Pevskemu zboru želimo, da bi pod vodstvom svojega zborovodje prof. Tomaža Habeta vztrajal na začrtani poti in uspešno nadaljeval tradicijo slovenskega zborovskega petja, ki je bilo v vseh obdobjih znanilec nacionalne zavesti in izraz veselja delovnega človeka."
Ob tej priliki je izšel tudi lični koncertni list s sliko in poimen-
skim seznanom 64-članskega pevskega zbora in sestavki, ki so jih napisali zborovodja prof. Tomaž Habe, predsednik DKPD „Svoboda" Mengeš Slavko Pišek in predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek.
Naj navedem le kratke odlomke iz  posameznih sestavkov:
Prof. Tomaž Habe: „Na Slovenskem živi narod, ki ljubi pesem in zna peti. To vam bodo dokazali tudi mengeški pevci, ki z veliko resnostjo in veseljem obiskujejo številne vaje. Zbor je v tem kratjem času posegel po najrazličnejših skladbah. Z enako zagnanostjo se loteva narodnih, renesančnih, umetnih in borbenih pesmi, kot operne in zabavne glasbe. To je dalo zboru široke možnosti za vsestranski napredek. Pesem živi in bo živela v najbolj črnih dneh trpljenja, kakor tudi v najsočnejših urah veselja, zato želimo vam poslušalci razkriti delček tistega, kar je skritega v njih."
Slavko Pišek: ,,Ustanovitev in uspešno deh vanje mešanega pevskega zbora je velika pridobitev in dopolnitev programa DKPD „Svoboda" Mengeš. S tem smo zadostili željam občanov, ki so čutili praznino na tem področju kulturne dejavnosti.
Mešani pevski zbor se je v času delovanja predstavil delovnim ljudem in občanom s preko 40 nastopi na revijah, proslavah in ob drugih priložnostih. Danes šteje mešani pevski zbor „Svoboda" Mengeš 64 članov in lahko upravičeno trdimo, da je najmočnejši v naši občini. Zbor sestavljajo poleg Mengšanov tudi člani iz sosednjih krajev. Vsi, brez izjeme, si prizadevajo in vlagajo veliko naporov za dosego svojih programskih ciljev, za katere so se ob ustanovitvi dogovorili, to pa je predvsem zadovoljiti svoje poslušalce.
nega pevskega zbora svojo nalogo z uspehom opravlja in se prizadeva za realizacijo sprejetih programskih ciljev društva."
Dr. Miroslav Stiplovšek: „Prvi samostojni koncert je prav gotovo pomembna prelomnica v delovanju vsakega pevskega zbora. Konec leta 1972 ustanovljeni mengeški mešani pevski zbor pa se je že doslej uveljavil na občinskih pevskih revijah, z nastopi na številnih prireditvah, proslavah in otvoritvah razstav, in to ne le v domačem kraju, temveč tudi v drugih središčih domžalske občine in tudi zunanje. Njegov nenehni kakovostni napredek, ki je dosegel v izjemno kratkem času zavidljivo raven, pa v zadnjih dveh letih kažejo tudi nastopi na tradicionalnih novo letnih koncertih skupaj s simfoničnim orkestrom Domžale—Kamnik. V manj kot treh letih se je ta pevski zbor razvil v dostojnega reprezentanta vokalne zborovske glasbe domžalske občine.
In še nekaj moramo poudariti ob izjemno uspešni dejavnosti pevskega zbora mengeške Svobode
ZKPO Slavka Piska. Drugi temeljni pogoj za kakovostno delo je dobro strokovno vodstvo zbora, ki je bil z zasedbo mesta zborovodje s prof. Tomažem Habetom uspešno izpolnjen. Tretji in ne zadnji pogoj pa je požrtvovalnost, predanost, discipliniranost in vestnost pevcev in pevk, ki je v mengeškem pevskem zboru več kot zadovoljivo dosežen."
Ob zaključku koncerta je pevcem čestital predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek in jim zaželel še nadaljnjih uspehov, v imenu Turističnega društva Mengeš je pa čestital tudi predsednik Milan Jenčič.
Vsekakor bo ta prvi resnično uspeli samostojni koncert še nadaljnja vzpodbuda prizadevnim pevcem pri nadaljnjem delu, saj ga v kratkem čakajo še nastop v Domžalah in novoletni koncerti, kjer bodo zopet nastopili s Simfoničnim orkestrom Domžale Kamnik.
Tone Ravnikar
VABILO
Kulturna skupnost, družbenopolitične organizacije in skupščina občine vabijo vse občane na osrednjo
proslavo
v počastitev dneva republike, ki bo v sredo, 26. 11. 1975.ob 18. uri v Hali komunalnega centra v Domžalah. V kulturnem programu bodo sodelovali:
Harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale.Mladinska pevska zbora osnovnih šol Josip Broz—Tito in Šlandrove brigade Recitatorji
— člani folklorne skupine Centra srednjih šol in Poklicne kovinarske usnjarsko- galanterijske šole Domžale.
Vabljeni!
KAJ JE
Z OSNOVNO ŠOLO V JARŠAH?
PRENOVLJENA KINODVORANA V DOMŽALAH
Na zboru delovnih ljudi v OZD Induplati Jarše je bilo odprto tudi vprašanje, kaj je s poslopjem bivše osnovne šole v Jaršah, ki je sedaj prazna in se počasi spreminja v stanovanja. Na tem sestanku je bilo tudi rečeno, da to ni način in da je treba stare šolske objekte usposobiti, posebno še zaradi tega, ker nam primanjkuje tako prostora za osnovni pouk, kot za podaljšano bivanje.
Glede na to, da bi lahko odgovorili na to vprašanje, smo se obrnili na tovarišico Betko Potočnikovo — ravnateljico Osnovne šole Josip Broz- Tito na Rojah. Tov. Potočnikova nam je povedala, da je problem jarške šole še vedno odprt, ker ni bilo z izgradnjo te šole dokončno rešeno tudi materialno stanje stare šole, ki je preje bila podružnična šola sedanje šole Šlandrove brigade. Kljub temu pa so člani delovnega kolektiva prevzeli skrb za to šolo in naredili tista najnujnejša dela, da objekt vsaj ne propada, če že ne služi svojemu namenu. Strokovna komisija je ugotovila vrsto pomanjkljivosti in na podlagi teh ugotovitev bi bilo potrebnih veliko sredstev, da bi šolo lahko usposobili za redno delovanje. Ker šola Josipa Broz-Tita nima dovolj amortizacije, predvsem pa ne iz naslova stare šole , je seveda vprašljivo, kje dobiti denar in izvesti adaptacijo ter nameniti šolske prostore za podaljšano bivanje ali pa za dodatne prostore Posebne osnovne šole Homec.
Občinska izobraževalna skupnost je sicer dala 5 milijonov starih dinarjev posojila za prekritje strehe, vendar pa ni bilo sredstev, da bi se tudi popravila ostala dela, to je vodovod, centralna kurjava, sanitarije in električna napeljava.
Tako postaja sedaj šola prazna in v njej sta že dva stanovanjska prostora.
Mislim, da bo morala občinska izobraževalna skupnost čimpreje rešiti ta problem, kajti na naši šoli postaja problem prostorov vedno bolj prisoten in smo morali tako spremeniti garderobe v učilnice in odstopiti tudi en prostor Posebni osnovni šoli Homec.
Ker se v Domžalah govori tudi o tem, da šola ne daje telovadnice v druge namene, nam je tovarišica ravnateljica povedala, da je telovadnica vsakodnevno zasedena od 7. do 21. ure. Telovadnico namreč mimo učencev uporabljajo tudi delovni kolektivi Oljarna, Tosama, Universale in Budokai društvo, en dan pa imajo prostor v njej tudi tisti učenci, ki so že za pust ili šolo.
Res pa je, da ne pustimo v telovadnici posameznih tekmovanj, kjer bi s tem naredili preveliko škodo, šola pa nima toliko sredstev, da bi lahko vzdrževala objekt v takem stanju, kot mora biti.
Glede na sedanje stanje šolskega prostora v naši občini in tudi na razprave v občinski skupščini bomo morali tem vprašanjem posvetiti vso pozornost in najti primerna sredstva za ponovno usposobitev prostorov v starejših šolskih objektih. Dejstvo je, da nismo toliko bogati in da nimamo toliko denarja, da bi vse učence lahko dali v nove šolske objekte in prepustili zobu časa tiste objekte, v katerih je do še nedavnega potekal pouk. Tudi to je eden izmed problemov, ki ga moramo v dobi stabilizacije imeti pred očmi in ga rešiti v zadovoljstvo otrok in krajanov, ter s tem odpraviti z dnevnega reda boleče, pa vendar upravičene razprave.
NEDOVOLJENA OBRT V DOMŽALAH
Izvršni svet SOb Domžale je tržni inšpekciji priporočil naj na svojih obhodih tudi prekontrolira dejavnost nedovoljene obrti, oz. kakor se v žargonu pravi ,,šušmar-stva".
No, tržna inšpekcija je v mini akciji s Postajo milice Domžale zajela 17 šušmarjev in to iz naslednjih strok:
— avtomehaniki in kleparji 6
— železokrivci 3
— ključavničarji 2
— gostinstvo 1
— cementninarstvo 1
— polaganje t   lega poda 1
— galvanizacija 1
— vodovodni instalater 1
— dejavnost v drugih prostorih 1
Vsi so zatrjevali, da delajo v duhu stabilizacije ... da, za svoj žep! Za pregon šušmarstva ima tržna
inšpekcija široka in učinkovita pooblastila, med drugim odvzem vseh predmetov, s katerimi je storjen prekršek in odvzem premoženjske koristi. Tako je riziku kdor se z nedovoljeno obrtjo ukvarja, prevelik, na koncu pa še kazen pri < sodniku za prekrške. Npr. avtomehaniku brez obrtnega dovoljenja je bila odvzeta premoženjska korist v znesku 18.670,40 din in hrečena kazen v znesku 3.500,00 din in stroški postopka v višini 150,00 din.
Neki „birt" pa je bil celo tako pogumen, da je stranke vabil z napisom:   „bRATEČ, ne HODI
mimo, slavko ima dobro vino, ker mu pes dolgov ne Zre, na up se ne daje."
Kdo bi se uprl takemu vabilu,. . .? Tudi inšpektor ne! Na zdravje!
Aleksander KLINAR
V Domžalah se bodo v soboto, 22. novembra, ponovno začele redne kinopredstave v prenovljeni in adaptirani dvorani.
Po požaru, ki je nastal spomladi zaradi slabe električne napeljave, je bil sprejet sklep, da se naredi celotna adaptacija že zastarele dvorane in sicer tako, da se s preureditvijo odra usposobi dvorana tudi za ostale kulturne prireditve. Osnovno vprašanje je bilo, kje dobiti dovolj denarnih sredstev, da bi lahko izvedli že več kot deset let staro zamisel o preureditvi dvorane. Posebni odbor, ki je bil imenovan, ni imel lahke naloge, saj je bilo potrebno zbrati po predračunih okoli sto milijonov starih
dinarjev sredstev. Če računamo s tem, da je adaptacija padla tudi v čas, ko se je zaostrila finančna situacija, bomo lahko razumeli, da vsi člani odbora niso imeli majhne naloge. Toda glede na to, da v Domžalah v bistvu nimamo primernega prostora za kulturne prireditve in da so vsi razumeli to, da je ta problem treba rešiti, so po svojih močeh tudi pomagali.
Tako je za adaptacijo in preureditev kinodvorane bilo zbranih 128 milijonov starih dinarjev in opravljenih tudi več prostovoljnega dela s strani delovnih organizacij in posameznikov. Denarna sredstva so prispevali:
Skupščina občine Domžale Kulturna skupnost Domžale Občinski sklad skupnih rezerv Sklad za izobraževanje delavcev' zasebnem sektorju pri SOb Domžale Delovna organizacija Universale Biro 71 Domžale Krajevna skupnost Domžale Glasbena šola Domžale
230.000,00 din 280.000,00 din 480.000,00 din
100.000,00 din 10.000,00 din 40.000,00 din 80.000,00 din 60.000,00 din
OZD Kinematografi Domžale pa je pri končni opremi prispevalo sredstva v višini 77.000,00 din.
Posamezne delovne organizcije so prispevale v materialu in sicer: Helios Domžale barve in lake za celotno adaptacijo, Komunalno podjetje Domžale 9 peska, dočim sta Ljubljanska banka — podružnica Domžale in Trgovsko podjetje Napredek Domžale sklenila enoletno pogodbo za objavo reklamnih oglasov. Poleg tega pa so tudi člani delovnega kolektiva opravili veliko dela, saj so montirali vsa svetilna telesa, opravili čiščenje prostorov in ostale opreme. Zasebni delodajalec Franc Mušič iz Trzina pa je brezplačno opravil čiščenje oken.
Ko smo si ogledali dvorano, v kateri je 255 novih sedežev, smo dobili vtis, da so Domžale končno dobile večnamenski kulturni prostor in s tem tudi dvorano, v kateri bo mogoče izvajati vse kulturne prireditve.
Ko je razširjeni svet Kinematografov Domžale razpravljal o izvršeni adaptaciji, je prišlo do izraza tudi vprašanje, kako obdržati red in opremo pred poško-
dovanjem in kako se izogniti nekaterim negativnim pojavom, ki so bili prisotni v starin prostorih. Tu mislimo v prvi vrsti na ponašanje nekaterih, ki so smatrali, da je kinodvorana pač prostor, v katerem se po mili volji lahko izživljajo, ne da bi se ozirali tudi na ostale obiskovalce kinopredstav in drugih prireditev.
Ker je bilo to vprašanje prisotno tudi na skupščini Kulturne skupnosti Domžale in na sestanku Sveta Krajevne skupnosti Domžale, je svet zavzel stališče, da bo skušal s politiko predvajanja filmov in s stalnimi opozorili poskrbeti za to, da bo dvorana v resnici tisti kulturni prostor, ki bo dostopen vsakomur in v katerem bo delovni človek in občan lahko dobil tudi tisto kulturo, ki je sestavni del našega življenaja.
Prepričani smo, da to niso želje samo posameznikov, ampak da bomo končno dojeli to, da se moramo v kulturnem prostoru kulturno obnašati in da moramo izkazati zaupanje vsem tistim, ki so dali denar za to, da smo v Domžalah dobili kulturno dvorano.
„Delovna miza" na kateri delajo SUŠMARJI in ,.pomagajo" občanom in svojim denarnicam
GRADNJA PLINOVODA
Interesna skupnost, ki je bila ustanovljena za izgradnjo plinovoda v Sloveniji, je na svoji prvi seji razpravljala o nekaterih bistvenih vprašanjih, ki neposredno zadevajo tudi našo občino, delovne organizacije in občane. Gre namreč za sovjetski plinovod, ki bo povezoval celotno Jugoslavijo in to s plinom, ki bo preko Čehoslovaške in Avstrije prišel k nam. Istočasno pa gre za povezavo plinovoda, po katerem bomo dobivali alžirski plin in to najverjetneje iz Tržiča (Molfalcona) iz Italije.
Program gazitikacije (izgradnje plinovoda) zajema celotno Jugosla-vijo in sicer tako, da se deli na dva dela. Centralni evropski plinovod, ki prihaja v Jugoslavijo pri Šentilju, se pri Rogatcu deli na dva dela in sicer vzhodnega ki bo povezoval Hrvatsko in Srbijo ter zapadnega, ki bo povezoval celotno območje Slovenije in se pri Gorici priključi na italijanski del plinovoda. Omrežje bo izpeljano tako. da bodo na posameznih odsekih priključeni plinovodi za vzhodni del Slovenije (1'rekmurja) osrednji del Štajerske in preko Velenja do Raven na koroškem in nato po dolini Črnega grabna do Vodic, kjer bo pomembna razdelilna postaja /a Gorenjsko in za Ljubljano ter Primorsko.
Program, ki je bil v razpravi, zajema sporazum, ki je sklenjen s Sovjetsko zvezo za dobavo treh milijard kub. m plina, kar ima enako vrednost kot 2,5 milijona ton surove nafte. Jugoslovanske potrebe, ki so nakazane v srednjeročnem programu do leta 1980, pa znašajo 4 milijarde kub. m plina.
Od predvidenih treh milijard, ki jih bo Sovjetska zveza dostavila na jugoslovansko-avstrijsko mejo 1. julija 1978 leta, se deli 55 9? na vzhodni del Jugoslavije in 45 % na zapadni del Jugoslavije.
Zapadni del obsega I milijardo 350 milijonov kub. m plina in se deli na dva dela in sicer za potrebe Slovenije v višini 55%, kar predstavlja 700 milijonov kub. m, ostali del, to je 45 7< pa dobi Hrvatska.
Glavni zastopnik za Slovenijo je Petrol, ki bo sodeloval tudi pri investicijah in pri organizaciji te velike gradnje V Sloveniji. Zavedati se moramo, da dolžina celotnega plinovoda v Jugoslaviji znaša 629 km, v čemer so všteti samo glavni vodi do najpomembnejših središč
Če gledamo same potrebe v Sloveniji, potem bomo leta 1980 potrebovali približno milijardo kub. m plina, leta 1985 I milijardo 400 milijonov kub. m, leta 1990 I milijardo 700 milijonov kub. m in leta 1995 2 milijardi 200 milijonov kub. m plina.
Glede na situacijo, ki bo nastala leta 1985 bi v Sloveniji nastal primanjkljaj 750 milijonov kub. m plina. To količino bi dobili iz plinovoda Tržiča, in s tem izkoristili alžirski plin. S to povezavo pa bi bilo istočasno zagotovljeno tudi to, da bi lahko v letu 1985 pokrili celotni uvoz v Jugoslavijo v višini 5 milijard kub. m plina, ki bi bil razdeljen tudi še v Bosno in Hercegovino ter Makedonijo.
V razpravi je bila tudi finančna konstrukcija za izvedbo programa do I. julija 1978 leta. Tako bi osnovna sredstva predstavljala leta 1978 2 milijardi 800 milijonov
novih dinarjev, obratna sredstva bi znašala 150 milijonov NI) in Ceho-slovaška socialistična republika bi prispevala 600 milijonov ND. Vsa ta sredstva bi se zbrala na naslednji način:
Podpisnice z vlaganji 258 milijonov Republika 100 milijonov 16,3 % Ina 180 milijonov 8,2 % Poslovne   banke   600 milijonov
24 %
Tuji krediti 860 milijonov 40 %
Financiranje bi po posameznih letih bilo naslednje:
1975 2%
1976 ,   31 7,
1977 43 %
1978 24 7,
Dinamika gradnje bi potekala tako, da bi se plinovod začel graditi na vzhodnem .delu, to se pravi pri Šentilju, ko pride v Jugoslavijo, nato bi bila /ajeta Celjska kotlina. Ljubljanska in povezava do italijanske meje.
In kakšna dela bi morala biti izvršena?
Plinovod bi potekal v zemlji in bi zajemal širino od 8-10 m v času same gradnje. Na območju Slovenije bi bilo potrebno skleniti dogovore s tridesetimi občinami in 8000 lastniki zemljišč. Ko bi bile cevi položene, bi bila zemlja uporabna za obdelavo in bi ne ovirala kmetijske proizvodnje na ob močjih, po katerih bi potekal plinovod.
Zaradi tega. ker predstavlja to za naso republiko veliko važnost, je tudi stališče republiškega Izvršnega sveta tako. da je potrebno to investicijo do pred videnega roka izpeljati. Pogodba je namreč sklenjena v tem smislu da od 1. julija dalje tečejo penale, vkolikoi bi potrebni objekti na območju naše države ne bili zgrajeni.
Zaradi tega, ker so roki kratki, bodo izvršni sveti in vsi pristojni v občinah začeli akcijo za urejanje medsebojnih dogovorov glede zemljišč, po katerih bO potekal plinovod. Samoupravni sporazum je do sedaj podpisalo 76 delovnih organizacij na območju Slovenije.
Iz domžalske občine sta k sporazumu pristopili samo Papirnica Količevo in Helios Domžale. Vendar pa je pristop k sporazumu še odprt in tako lahko delovne organizacije naknadno pristopijo k temu samoupravnemu sporazumu.
Ker je bilo postavljeno tudi vprašanje, kako je s plinom za gospodinjstva, je bil dan odgovor, da je PLINARNA LJUBLJANA zadolžena, da reši to vprašanje v Sloveniji. Verjetno bo prišlo do tega, da bodo v projektih novogradenj že upoštevane instalacije tudi za plin. Sicer bo pa to vprašanje v
celoti rešeno s posebnim samoupravnim družbenim dogovorom med individualnimi koristniki plina.
KJE BO POTEKALA TRASA PO NAŠI OBČINI?
V domžalsko občino pride plinovod pred Trojanami (tam bo razdelilna postaja tudi za Zasavje), nato poteka do Blagovice in Kraš-nje, kjer se odsepi krak za Moravče in proti Kresnicam, nato poteka do Lukovice ter severno od Radomelj, kjer se odcepi za Količevo in Domžale, naprej proti Šmarci, kjer se odcepi proti Kamniku in nato zapusti  mejo domžalske občine
severno od Mengša, kjer se v Vo dicah razdelili na severni in južni krak.
Ta trasa v bistvu predstavlja velika zemeljska dela na območju celotnega Črnega grabna in tudi na nižinskem področju od Lukovice proti zapadu. Zaradi tega bo v bližnji prihodnosti, ko bodo dokončno osvojeni projekti, prišlo do razgovorov z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekala trasa plinovoda. O tej veliki investiciji bo razpravljala tudi delegatska skupščina, ko bo dokončno pripravljena za gradivo.
ar
ZOPET Z ZAČETKA
Minilo je pol leta in zopet smo se zbrali člani sveta Poklicne kovinarske usnjarsko-galanterijske šole v Domžalah, da bi se pogovorili o nadaljnjem delu Poklicne Sole,
Po uvodnem pozdravu predsednika sveta tov. Tekavca smo sprejeli poslovnik PKUGŠ Domžale, s katerim se ureja način in potek dela seje delovne skupnosti na PKUGŠ.
Nadalje smo se pogovarjali o predlogu za reorganizacijo šole do leta 1980, ki ga je sestavi! lov. Janez Novljan, predsednik delovne skupnosti na šoli. V njem je glede na reorganizacijo vsega srednjega šolstva v SRS podal predlog za reorganizacijo poklicne šole. Treba bo izpeljati novo organizacijsko shemo, izdelati nov samoupravni sporazum o sistematizaciji delovnih mest, na osnovi tega pa tudi nov samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Na osnovi potreb gospodarstva bo treba usposabljati kadre z ozkim profilom, treba bo preskrbeti nove prostore, kadre in opremo, ki jo posebno nujno rabi uvaianje poklica izdelovalec usnjene konfekcije.
O delovnem načrtu Poklicne šole je nato spregovoril direktor tov. Velepec. Povedal je, da je do leta 1980 predvidena izgradnja oz. dograditev šolskih delavnic, da se bo del prostorov popravil in da se bo v sedanjih prostorih skušalo zagotoviti z novo razporeditvijo več delovnih mest. Šola bo uredila tudi prostor pred telovadnico, s pregraditvijo prostora pa bodo dobili sobo za skriptarnico. 1 reba bo precej novega orodja in tudi nekaj strojev, ki jih potrebujejo predvsem oddelki za orodjarje, ključavničarje in strugarje. Nekaj dodatnega orodja potrebuje tudi galanterijska šolska delavnica. Prizadevati si bo potrebno, da se v učnovzgojni proces uvede čimveč audiovizualnih sredstev, skrbeti pa je treba tudi, da so učilnice čimbolj funkcionalno urejene, za kar so zadolženi posamezni predavatelji. Ko bo urejena nova skriptarnica, bo možnosti za izdajanje skript več, v letu 1975/76 bodo nova le skripta za indu-stiijsko oblikovanje. Tov. Velepec je spregovoril še o ureditvi okolja
okoli šole, o številu učnih prostorov, načinu ogrevanja, nato pa se je dotaknil še kadrov. Večjih kadrovskih problemov šola nima, večina predavateljev je stalno zaposlenih na Poklicni šoli, tu dela še 7 honorarnih predavateljev, delovna mesta so skoraj v celoti zasedena.
Člani sveta smo dobili še informacije o delu organov upravljanja in delu strokovnih organov na šoli. o organizaciji in številu učnih ur, o strukturi dijakov (zanimivo je, da so iz vseh republik), o predmetniku m zadolžitvah učiteljev pri pedagoškem vodenju praktičnega pouka v gospodarskih in drugih organizacijah in pri zasebnih obrtnikih, o delu učiteljev v izpitnili odborih in komisijah, o sodelovanju s staisi učencev, delovnimi organizacijami. štipenditorji, dijaškimi domovi in Poklicno šolo.
O organizaciji učencev in o svobodnih aktivnostih učencev je spregovoril tov. Franc Tekavec. Na šoli deluje Šolsko športno društvo, v katerem učenci gojijo nogomet, košarko, strelstvo, šah, in kros. Počitniška zveza in posebna sekcija za plesne vaje. Te tri aktivnosti združujejo oz. v njih je organiziranih zelo veliko učencev, (skoraj vsi).
Učenci se združujejo tudi v razrednih in šolski skupnosti, ki sodeluje pri pripravi in izvedbi pouka, pri ocenjevanju znanja, pri izrekanju pohval in kazni, pri ocenjevanju vedenja, pri organizaciji mladinskih in marksističnih krožkov, pri izdajanju šolskega glasila, pri ocenjevalnih konferencah, sodelujejo v samoupravnih organih šole, posebej še v svetu šole in obeh delegacijah, sodelujejo pa tudi pri delitvi skupnega dohodka šole.
Od družbenopolitičnih organizacij delujeta na šoli zelo uspešno osnovna organizacija ZSMS in osnovna organizacija ZSS. Člani sveta smo se seznanili z njunima programoma in delovanjem, nato pa smo se pogovarjali še o socialni in zdravstveni skrbi za učence in ob koncu še o finančnem načrtu šole za leto 1975.
Ob koncu smo se v razpravi dotaknili tudi usmerjenega izobraževanja in vloge Poklicne šole v njem.
— IN (V1EM0RIAM — URŠKA PODBEVŠEK -LENARTOVA
Urška Podbevšek-Lenartova
V mesecu oktobru je po 88 letih življenja in daljši bolezni prenehalo biti plemenito srce Urški Podbcvškovi Lenartovi, ki je dolga desetletja svojega življenja posvetila kulturno prosvetnemu delu Doba in bližnje okolice, saj je bila vseskozi neumorna igralka in nadvse uspešna režiserka pri dramski skupini v Dobu.
O njej piše Stane Stražar v knjigi 750 let Doba, da je imela za seboj najdaljšo kariero na dobskem odru, saj je nastopala in bila režiserka že pred I. svetovno vojno. Med obema vojnama skoraj ni minila predstava brez nje, popustila pa tudi ni po osvoboditvi, saj je bila med prvimi, ki so organizirali dramsko skupino. Dolga leta je tudi sodelovala pri tamburaškem orkestru Prosvetnega društva Dob, kjer je igrala bisernico in brač. Zelo rada je igrala z mladimi. V letu 1948 je z igralci dobskega dramskega odseka, ki je do takrat deloval v okviru OF Dob, uspešno zrežirala Nušičevi igri: Gospa ministrica in Dr. Zadnje dramsko delo, ki ga je v letu 1958 zrežirala je bila igra Moj sin.
Neumorni kulturni delavki, ki je takorekoč vse svoje življenje posvetila dramatskomu delu v Dobu, želimo, da bi ji bila lahka domača zemlja.
Tone Ravnikar
ZLATA POROKA
Ravno na dan 50-ih let skupnega življenja, to je 11. novembra sta zakonca Terezija in Andrej Pangeršič praznovala zlato poroko. Slavje, ki je bilo v prostorih skupščine občine Domžale, je potekalo v prisrčnem obujanju spominov o skupni življenjski poti in o vseh dogodkih obeh zakoncev.
Andrej se je rodil 25. 10. 1900 v Podrečju pri Domžalah in že v rani mladosti izgubil očeta in mater. Osnovno šolo je obiskoval v Dobu in se nato v Ljubljani i/.učil za trgovskega pomočnika. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran in po vojni je moral odslužiti še vojaški rok. Po vrnitvi domov je bil zaposlen kot trgovski pomočnik v Ljubljani, kot lesni manipulant v Domžalah in pozneje kot šolski sluga v Mariboru. Njegova mladost je bila tesno povezana z delom v Sokolu in že ob samem začetku druge svetovne vojne je navezal stike s partizani. Vendar je
leta 1943 zbolel in bil poslan na zdravljenje. Delo na terenu pa ni opustil in ko je bila leta 1944 ustanovljena vaška celica KPS je postal njen sekretar. Po osvoboditvi je bil Andrej predsednik KLO Vir, načelnik oddelka za finance okraja Kamnik, direktor Opekarne Mengeš, dolgoletni odbornik občinske skupščine in aktivni delavec v KS Tomo Brejc Vir.
Njegova žena Terezija, rojena Nemec, iz Doba izhaja iz številne družine in je tudi že v rani mladosti izgubila oba starša. Kljub pomanjkanju je naredila učiteljišče in s svojim možem dobila službo v Mariboru. Med vojno je delala v tovarni in se že leta 1942 vključila v Delavsko enotnost, v kateri je aktivno delala. Po vojni seje njeno .delo nadaljevalo v družbenopolitičnih organizacijah.
Številnim čestitkam ob njunem praznovanju se pridružujejo mnogi občani, saj je njuno delo tesno povezano z življenjem in delom na Vini, kjer živita.
ar
jamarja, Silva Modrijana, ki je umrl 1962, leta. Tega memoriala se vsakokrat udeleže skoraj vsa slovenska jamarska društva. Pohod je vsako leto v drugo podzemeljsko jamo, eno izmed tistih, ki jih je nekdaj z vnemo in ljubeznijo raziskoval pokojni Silvo Modrijan.
Letos je bil pohod v nedeljo, 26. 10. v Predjami. Udeležilo se ga je tudi devet domžalskih, večinoma mlajših jamarjev: Andreje, Marija, Marjetka, Majda, Aleš, Jože, Marko, Gustelj in Stane. Zbor je bil ob 9. uri na ploščadi pred Postojnsko jamo, ob 9,30 pa je bila žalna komemoracija. Nato so udeležence pozdravili organizatorji memoriala in to: predsednik postojnskih jamarjev tov. Perko, direktor Postojnske jame, Jože Lajovic ter predsednik Speleološke zveze Jugoslavije, dr. Franc Helec.
Po prihodu v Predjamo smo si ogledali muzej v Predjamskem gradu, nato pa oblekli jamarske obleke, prižgali acetilenke ter odšli v jamo. Ogledali smo si velike dvorane in rove skupna dolžina jame znaša nad 6 km. Predvsem smo si ogledali zapadni in vzhodni rov te jame. Ko smo se ob 15, uri vračali, blatni, utrujeni in lačni, pa tudi navdušeni, se nam je kosilo v restavraciji zelo prileglo. Zvečer smo se od prijateljev jamarjev prisrčno poslovili, bogatejši za čudovito jamarsko doživetje.
S. Stražar
OBISK IZ MADŽARSKE
Ob koncu obiska so gostje dobili prospekte in značke INDUPLATI in s tem je bil obisk zaključen.
Vera Grošelj
(-~- A
DOPISUJTE V OBČINSKI
POROČEVALEC! V_\—-S
Zlatoporočenca Terezija in Andrej Pangeršič
DOMŽALSKI JAMARJI V PREDJAMI
Društvo za raziskovanje jam .Luka Čeč" iz Postojne vsako leto
priredi jamarski pohod v spomin nekdaj zelo delavnega postojnskega
Tovariš Jože ROJC je z domiselnimi rezbarijami opremil posamezne sode v kleti obrata ALKO v Domžalah. Na tekočino v teh sodih tudi sanitarna inšpekcija nima nobenih pripomb, ker je v njih še pristna kapljica
V okviru izmenjav mnenj in programa radijskih hiš iz Ljubljane in Budimpešte je skupaj z novinarjem RTV Ljubljana Gojkom Brvarjem obiskal občinsko konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije Domžale novinar iz sosednje države.
S sekretarko OK ZSMS Domžale se je pogovarjal o življenju in delu mladih v naši občini, o njihovem prostem času ipd. Nato pa smo se napotili na obisk osnovne organizacije ZSMS INDUPLATI Predsednika in sekretarja ter predsednik Planinskega društva so nas pričakali pred tovarno in pod strokovnim vodstvom smo si ogledali proizvodnjo. Novinarja sta si ogledala ves delovni proces, se vmes pogovarjali z mladimi delavci in po ogledu tovarne smo odšli v sejno sobo, kjer je tov. Brvar posnel nekaj razgovorov za oddaje o mladih na RTV Ljubljana. Zanimal ga je predvsem problem izobraževanja ob delu; povedati je treba, da si v INDUPLATI zelo prizadevajo, da bi se delavci ob delu izobraževali. O delu mladih in povezovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami je govoril predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Induplati. Predsednik Planinskega društva je povedal, kako mladi in starejši v tovarni preživljajo prosti čas.
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO
Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale
□
induplati — Jarše
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM
OB PRAZNIKU
2ELI VSEM OBČANOM
MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI
SOCIALISTIČNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA
SVOJE KVALITETNE IZDELKE
TOSAMA
DOMŽALE
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM, ČESTITAMO ZA PRAZNIK IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV
TOZD TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL KOUCEVO TOZD KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE
TOZD TKK TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV IN PROIZVODNJA KREDE SRPENICA
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše najnovejše premaze ia široko potrošnjo:
BONDEX — lazurni lak za zaščito in oplemenitenje lesa za različne podnebne razmere;
IDEAL extra — lak za lakiranje parketa In drugih lesenih predmetov;
VIKEND lak In emajl — za pleskanje oken in drugih lesenih predmetov izpostavljenih vremenskim vplivom; TESAROL export — univerzalni sintetični emajl za les In kovino; MOBIL special — kvalitetni sintetični premaz za avtomobile; HELIOPLAST EXTRA — disperzljska barva za pleskanje sten; MOZAIK —- barva odporna na drgnjenje In pranje, za pleskanje sten' in lesenih predmetov. Z enkratnim nanosom dosežemo večbarvni izgled; DOMOPLAST — plastični omet, bel In obarvan, za pleskanje notranjih in zunanjih sten. Priporočamo tudi naše kvalitetne Izdelke za kovinsko predelovalno industrijo, industrijo pohištva, papirno In tekstilno industrijo.
Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije
»UNIVERSALE« Domžale
Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO
Papirnica Ko ičevo
POŠTA DOMŽALE
Izdelujemo:
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih
kartonov,
zlasti s premazom
oplemenitene kartone
za grafično embalažo
71
BIRO 71 — Domžale Ljubljanska cesta 110 a
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE
IN URBANIZEM, STAVBNA ZEMLJIŠČA,
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
IN ENGINEERING
PRIPOROČA SVOJE STORITVE
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
z delovišči
Semenarno In Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru In Drevesnico v Ti&infl pri Murski Soboti nudi gozdno seme, sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča
TOVARNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE
S SVOJIMI TOZD:
— Galanterija
— Usnjarna
— Inštitut za usnjarstvo
— Maloprodaja
Proizvodni program:
Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, Izdelki Iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga
Usnjarska pomožna sredstva in sredstva za nego čevljev
EMONA
TOZD Kmetijska kooperacija
s poslovalnicami kmetijskega reproma-teriala v Domžalah. Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita za praznik.
Tovarna filca
MENGEŠ
Izdelujemo In prodajamo tehnične In Iglaste fllce, ter
sodobne talne obloge za pode.
Delovni kolektiv čestita vsem občanom za praznik
Živilski kombinat
»ŽITO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
»MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV
DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
Komunalno
podjetje
Domžale
Priporoča svoje storitve
Kolektiv čestita za praznik
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO
Opekarna Radomlje čestita za praznik in priporoča svoje izdelke: modularni blok, votlak 1,5, zidak, strop-njake, monta 12 In monta 14 roletnik, ograjnlk. Cenjenim kupcem zagotavljamo kvaliteto, ugodne prodajne cene, kratek dobavni rok In po želji dostavo na gradbišče			Obrtna zadruga SLAMNIK Mengeš proizvaja in priporoča svoje izdelke	MELODIJA MENGEŠ čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene Instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje Izdelke
^ Kolektiv ^^\^^^\       delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale se priporoča za nakup vsakovrstnega potrošnoga blaga v svojih prodajalnah širom občine			TOVARNA POZAMENTERIJE /T1*         \/)              Pridružujemo se čestitkam In priporočamo C/ l\sSSw >w              vse vrste tkane elastike, svileno in najlon , in                 r              elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove MengeS	
			TAMIZ Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele In gostinske obrate. Se priporočamo	EKSPLOATACIJA, PREDELAVA IN OPLEMENITENJb NEKOVIN »TERMIT« DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
SERVO MIHALJ IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE Čestitamo za praznik In priporočamo kvalitetna ledilna olja				
			SLOVENIJALES Radomlje proizvaja žagan les, Jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode	ČEVUARSKO PODJETJE »MOJCA« LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge In čestita za praznik
	lidrometa			
KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ nudi svoje proizvode In kvalitetne usluge — Izdelava In montaža opreme za čistil ne naprave komunalnih In Industrij skih odpadnih voda, — Izgradnja regionalnih vodovodov In črpališč. — preskroa s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo			AVTOSERVIS Domžale čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake In avtobuse	ZAVAROVALNICA »SAVA« Poslovna enota Mengeš čestitamo za praznik in priporočamo svoje storitve
			GOZDNO GOSPODARSTVO Domžale Občanom čestitamo za praznik	KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Priporočamo svoje usluge
VSE
-4?
vam v svoji POSLOVALNICI V DOMŽA-LAH, Antona Skoka 20 a, tel. 72-397, nudi ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
betonsko železo, cement, izolacijske materiale, apno. opeko, razno kritino in drugo
okna, vrata, ladijski pod opaže, parket keramične ploščice in sanitarno keramiko peči za centralne kurjave, radiatorje
DELOVNI ČAS od 15. XI. 1975 - 31.111.1976 od 7 - 18 ure sobota od 7. -14 ure
TILIFON: 72-397