Leto XX.
1980
JUNIJ 1980	ŠT. 11
GLASILO DELAVCEV D E L O V N E O R G A N 1 ZA C 1 J E ŽELEZARNE ŠTORE	
Blagovna proizvodnja v slovenskih železarnah pol.
Jeklarskih izdelkov proizvedejo jugoslovanske železarne premalo, da bi z njimi zadostili potrebe domačega trga. Neposredni uvoz je znašal v preteklem letu okoli
900.000	ton. Ker proizvodnja surovega jekla ne pokriva potreb vložka za zmogljivosti valjarn, je bilo treba uvoziti v letu 1979 tudi okoli
900.000	ton polizdelkov ih še nadaljnje, količine vložka, potrebnega za proizvodnjo cevi in predelavo žice. Zvezni zavod za plan in Službe splošnega združenja črne metalurgije Jugoslavije ocenjujejo,- da je bil posreden uvoz jekla, to je z opremo, in drugimi izdelki iz jekla, se okrog en milijon ton. Jekla je torej daleč premalo za pokrivanje domačih potreb in tako bo letos in še nekaj naslednjih let, dokler ne bo usposobljeno dovolj domačih zmogljivosti za proizvodnjo surovega jekla v jugoslovanskih železarnah, ki bi pokrivale vsaj 80 % potreb domačega trga, kot predvidevajo tudi razvojni načrti. O teh podatkih razmišljam, ker pomeni sedaj vsaka tona jekla in jeklarskih izdelkov, premalo izdelanih v domačih železarnah, povečano potrebo uvoza ali povečano količino primanjkljaja na domačem tržišču.
Takoj boste rekli, zakaj potem izvažamo. Za redno delo v proizvodnji rabimo devize in to je tudi domača potreba. Če hočemo devize dobiti, moramo, izvažati ali pa dobiti devize od porabnikov jeklarskih izdelkov, ki prodajajo svoje izdelke v izvoz. Seveda velja tudi za naše izdelke, da je bolje izvažati čim višje predelane izdelke, vendar pustimo razglabljanje o nujnosti izvoza in se vrnimo k našemu današnjemu predmetu; o katerem sem se namenil pisati, o blagovni proizvodnji po prvem četrtletju.
V železarnah je bilo proizvedeno 1.304 ton manj kot je bilo predvideno po zbirnem načrtu m 6.105 ton več, kot je znašala proizvodnja po prvih treh mesecih lanskega leta. Oboje je veliko! Ce bi naložili na vsak vagon po okoli 20 ton, velja zaostanek za 65 vagonov, večja proizvodnja od lanske pa kar za 305 vagonov. Ker je bilo odpremijeno iz železarn približno 1.000 ton manj, kot je znašala proizvodnja, so dobili porabniki v prvem četrtletju letos okoli 5.000 ton več kot leta 1979 in to vsekakor moramo oceniti kot uspeh, saj je’ to dokaj ugledna količina.
Seveda se vsi porabniki ne bodo strinjali z mojo ugotovitvijo, ker so nekateri dobili manj kot lani, saj je bilo pri nekaterih izdel-
kih tudi manj proizvedeno in. manj na razpolago.
Za prve tri mesece je Znašal načrt prodaje sivega surovega železa in posebnih vrst za nodulacijo za potrebe livarn iz Železarne Štore 29.'% več, kot so proizvedli in še enkrat več, kot so jo odpremili. Že proizvodnja za prodajo je bila realizirana samo 71% in še od te količine so odpremili le 59 %. Kljub vsemu s stanjem po prvem četrtletju lani to sploh ni primerljivo, ker je letošnja količina proizvodnje in odpreme daleč večja od lanskoletne.
Tudi pri toplo valjanem jeklu so rezultati dokaj različni. Polizdelkov je bilo izvaljenih le 75% načrtovane količine in znaša zaostanek okoli 1.800 ton. Od tega odpade na Jesenice nekaj manj kot 300 ton, ostalo pa na Železarno Ravne. Lani je bila proizvodnja polizdelkov blizu 1.400 ton po, prvem četrtletju večja od letošnje v istem obdobju.
Pri valjanem paličastem jeklu je bila trimesečna proizvodnja 13;% večja od predvidevanj zbirnega načrta in skoraj 2.000 ton .večja kot v enakem obdobju lani. Iz železarn so odpremili še 2 % več, kot je znašala proizvodnja tako, da so kupci dobili okoli 3.000 ton več paličastega jekla kot lani.-' .
Pri Valjani žici je zopet obratno, kupci so dobili letos v prvem četrtletju okoli 3.200 ton manj valjane .žice kot do konca marca leta 1979 in okoli 2.000 ton manj, kot znaša letošnji zbirni načrt. Prizadeti so gotovo tudi predelovalni tozdi v Slovenskih železarnah. Debele pločevine so izdelali na Jesenicah 2 % več. kot znaša četrtletni načrt in 2% manj, kot je znašala proizvodnja lani. Srednje in tanke pločevine so izdelali 1 % več kot v enakem obdobju lani in le 64% letošnjega četrtletnega načrta.
Odkovkov So izdelali v kovačnici Železarne Ravne približno toliko, kot v prvem četrtletju lani in 9 % več od načrtovane količine.
Jeklovleki so dosegli v vseh treh železarnah trimesečne rezultate in imajo vsi trije višjo proizvodnjo od’ predvidevanj načrta skupno 4 %,. Nasproti dosežku v prvem četrtletju lanskega leta je letošnja proizvodnja 15% večja.
Slab rezultat proizvodnje valjane žice ima za posledico tudi slabši uspeh pri izpolnjevanju proizvodnje vlečene žice.
Proizvodnja, vlečene žice je v letošnjem prvem četrtletju okoli
1.000	ton nižja, kot je bila v enakem obdobju lani in znaša zaosta-
nek za zbirnim načrtom po treh mesecih 9 %.
Proizvodnja hladno valjanih trakov je bila ob koncu marca 10% večja, -kot V enakem obdobju lani in je blizu 10% večja, kot je načrtovana količina za tri mesece.
četrtletju 1980
Slabše kot z izvrševanjem količinskega načrta gre z izvrševanjem kvalitetnega programa, kar pa je odvisno predvsem od zagotovitve ustreznega vložka za’ hladno valjarno Železarne Jesenice.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prizadevanja
V drugi polovici meseca maja je bil izdelan po metodologiji Sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije sanacijski program TOZD tovarne traktorjev, ki je bil Skladu skupnih rezerv posredovan 27. 5. 1980 s prošnjo za odobritev sanacijskega kredita za kritje nekrite izgube iz leta 1979 v višini 65 milijonov din.
Prav tako je bil sanacijski program dne 29. 5. 1980 do--stavljen interni banki Slovenskih železarn z vlogo za odobritev sanacijskega kredita v. višini 9 milijonov din.
Sanacijski program je bil pretekli teden dostavljen še:
—	Republiškemu komiteju za energetiko, industrijo in gradbeništvo,
—	Splošnemu združenju kovinske industrije Slovenije,
—	Zavodu SRS za družbeno planiranje,
—	Izvršnemu svetu Skupščine občine Celje,
—	Ljubljanski banki — Splošni banki Celje,
—	Skladu skupnih rezerv občine Celje.
Vsi navedeni morajo po določilih zakona o pogojih in postopku sanacije ter republiškega zakona o skladih skupnih rezerv sanacijski program verilicirati in to do roka obravnave na izvršnem odboru Sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. Po dogovoru bo seja tega izvršnega odbora 25. junija 1980 v Domu železarjev na Teharjah.
O sadacijskem programu se mora izreči tudi delavski svet TOZD tovarne traktorjev in delavski svet delovne organizacije Železarne Store.
Povzetek sanacijskega programa za tovarno traktorjev so posredovali vsem temeljnim organizacijam in
delovnim skupnostim, iz njega pa je možno ugotoviti vzroke za poslovanje z izgubo in smeri reševanja za dokončno sanacijo s pozitivnim poslovanjem. V sanacijskem programu je samo o-kvirno navedena možnost in potreba, da se kot sanator vključi zunanja delovna organizacija s sorodnejšo proizvodnjo. Trenutno tečejo razgovori s SOZD TAM Maribor o možnosti prevzema sanacije tovarne traktorjev.
Poziv za prevzem sanacije je bil objavljen tudi v Uradnem listu SFRJ št. 27 od 23. 5. 1980. Pripominjamo, da je TAM Maribor oblikoval obširne pogoje za poslovnega partnerja FIAT, katere so posredovali v Torino dne 30. 5. 1980.
Na zgoraj navedenih organih bodo tekle razprave v mesecu juniju o postopku in prevzemu sanacije. Zato pričakujemo, da bo ob zaključni razpravi na izvršnem odboru Sklada skupnih rezerv Slovenije dne 25. 6. 1980 že podan končni predlog o sanatorju za TOZD tovarno traktorjev.
O sanacijskem programu bodo razpravljali tudi delavski sveti ostalih temeljnih organizacij z namenom, da bi podprli sanacijska prizadevanja tovarne traktorjev, ki jih bo končno potrdil delavski svet delovne organizacije.
Za širšo obrazložitev sanacijskega programa in sanacijskih ukrepov je bila sklicana posebna problemska konferenca dne 11. 6. 1980. Po tej problemski konferenci je bilo možno oblikovati stališča tudi na delavskih svetih TOZD, tako da bo končno verifikacijo sprejel delavski svet delovne organizacije pred 25. 6. 1980.
(Nadaljevanje s 1. strani)
V livarnah so pri večini grup proizvodov dosežki zelo zadovoljivi, le pri nodularni litini je nastal sorazmerno velik pa ostanek. Načrtovana količina je dosežena le 76 %. Res je, da ni bilo vložka in tudi res, da bo možno nastali zaostanek nadoknaditi, vendar pri velikem povpraševanju za nodu-larno litino jo je manjkalo v prvem četrtletju še toliko več.
Naslednja skupina izdelkov spada v področje višje stopnje, predelave jekla in uvodoma moram povedati; da je večina dosežkov te vrste proizvodnje letos daleč us-
PREDSTAVLJAMO
VAM
Na prvi Seji delavskega sveta SOZD Slovenske železarne, ki je bila 30. maja 1980 v delovni organizaciji TOVIL Ljubljana, je bil za predsednika izvoljen naš sodelavec Rado KORENT.
Tov. Korent je zaposlen V delovni skupnosti za investicije in razvoj, kjer opravlja dela in naloge tehnologa za elektroopremo.
Rodil se je 5. decembra 1943 v Celju. Po končani osnovni šoli in poklicni šoli elektro stroke se je zaposlil v Železarni Štore v elektro-obratu.
Ob delu je nadaljeval šolanje najprej na tehniški srednji šoli, nato pa na Višji tehniški šoli v Mariboru končal študij prve. stopnje elektrotehnike. Izvolitev za predsednika osrednjega samoupravnega organa SOZD Slovenske železarne je zanj posebno priznanje in ob njegovi izvolitvi mu iskreno čestitamo.
pešnejša, kot je bila pretekla leta in lansko leto v prvem četrtletju, kar daje vsaj upanje, da bo letos vse bolje. Čeprav količina hladno oblikovanih profilov, izdelanih v prvih treh mesecih, ni na ravni načrtovane količine, je pa vsaj približno enaka kot lani. V Železarni Jesenice pravijo, da bo v naslednjih mesecih ta proizvodnja-še boljša.
Proizvodnja vzmeti v Železarni Ravne je bila po treh mesecih 12^/0 večja kot v enakem obdobju lani in 6 % nad zbirnim . načrtom.
V žičnih; izdelkih Železarne Jesenice je zajeta cela predelava žice, od žičnikov do elektrod. To je podobno, kot če bi pri peku zmetal v en koš vse od črnega kruha do drobnega peciva in tort in potem rekel, koš je poln in uspeh je dosežen. Skupna proizvodnja žičnih izdelkov je 6'% večja od trimesečne lani in tudi 5 % nad načrtovano za letošnje leto. Res pa je, da je žebljev nekaj manj, ker ni bilo dovolj vložka in da so k uspehu pripomogli višje vredni proizvodi.
Tudi pri konfekcionamih izdelkih je podobno, namreč tisto o pet kovskem. košu tudi velja, ker je zajeto več raznovrstnih izdelkov. Proizvodnja teče ponekod dobro, kot velja to pri diskih za brane in ponekod slabo, kot je to, pri vratnih podbojih in okenskih okvirjih, za 'katere je premalo povpraševanje. Letos izdelana skupna količina konfekcioniranih izdelkov je v prvem četrtletju kar 64% večja, kot v enakem obdobju lani, kar je še vedno precej manj kot načrtovano, za celih 27%. Strojev in strojnih dedov so izdelali v prvem trimesečju 5% več kot v enakem, obdobju lani, zaostanek za načrtom , je 15 %. Ker so stroji za nas gotovo najvišja . stopnja predelave, se to sliši veliko, pa ni tako hudo. V Železarni Štore so j izdelali polovico več tovrstnih izdelkov kot lani in so 10 % prekoračili za letošnje prvo trimesečje načrtovano količibp." V Železarni Ravne so imeli v medfazni proizvodnji več-1 je število stiskalnic, ki jim je. le malo manjkalo za dogotovitev in zato tudi njihov zastanek-25% za načrtovano količino • ne bo težko pokriti v naslednjem obdobju. Pri proizvodnji pnevmatskega orodja in strojev imajo v Železarni Ravne vse več težav. Obstoječ strojni park je star in izrabljen. V pripravah imajo novo investicijo, kd naj zamenja tudi stare; izrabljene stroje. Dokler ta investicija ne bo realizirana, obstaja nevarnost, da bosta- količina in kvaliteta' te proizvodnje nazadovali. Letošnja proizvodnja zaostaja za lanskoletno in za- načrtom. Proizvodnja rezilnega orodja je manjša kot v prvem četrtletju lani in dvakrat večja od predvidevanj načrta.
O proizvodnji traktorj ev ste že obveščeni-iž dnevnega' tiska, vendar tega še ne veste, da je bila trimesečna proizvodnja 5% večja-od lanskoletne in da so do konca marca odposlali iz*'Železarne Štore 218 traktorjev več, kot je znašala letošnja proizvodnja. Za toliko se, je znižala zaloga, ki je bila V delovni - organizaciji'ob koncu leta 1979 ena glavnih nadlog. ’
Predelovalci žice so izdelali v treh mesecih. približno 1% ‘večjo ' količino .izdelkov kot lani in so skupno s proizvodnjo 'tudi na ravni načrtovane količine. Tak prikaz je točno usklajen z znanim rekom, da velja povprečje podobno kot za šegedin golaž; ko eden poje meso, drugi pa samo zelje. Plansko količino so namreč ob koncu marca presegli samo v Plamenu, in to 6%, kar je zadoščalo, da so iz- * ravnali zaostanek Tovila 6%, v Verigi 1% in v Žični'2%. V Plamenu je letošnja proizvodnja 9 % ' večja od lanske, v Tovilu 1 %, v Žični 12% in. v Verigi 13 % manjša, kot so jo dosegli do konca marca lani.
Medtem,-ko je pri vijakih, zakovicah in maticah rezultat dober in ponekod odličen, je bil uspeh
pri drugih izdelkih slabši. Pri tistih vijakih, kjer ni izvršen količinski načrt po teži, je pa po številu izdelkov celo presežen, ker je bil na programu drobnejši asortiment.
Največji količinski zaostanek je nastal pri sidrnih verigah in odkovkih, ki so .v Verigi tudi vezani na proizvodnjo sidrnih verig. Pomemben zaostanek je nastal tudi pri visokoodpornih verigah. Samo ti trije proizvodi so povzročili po treh mesecih zaostanek okoli 280 ton, kar je 2% načrtovane skupne proizvodnje predelovalcev žice) in 8% načrtovane proizvodnje Veri" ge za letošnje prvo. četrtletje!.'Večji zaostanki so še pri proizvodnji sit v Žični in pri njihovi proizvodnji transportnih* trakov in pletiva. Varjene mreže so navrgle Žični s 15% prekoračitve načrta toliko prednosti, da zaostajajo za zbirnim načrtom samo- 2%, kar je 12% večja proizvodnja od lanskoletne. Le v Verigi znaša letošnja četrtletna proizvodnja manj, kot so dosegli lani, čeprav zaostajajo* :za zbirnim načrtom le nekaj več kot
V Slovenskih;.železarnah je bila blagovna proizvodnja po prvih tieh mesecih torej večja kot lani in manjša, kot je bila načrtovana. Pri nekaterih proizvodih so se zaostanki, ki predstavljajo dolg nasproti kupcem, iz lanskega leta — še povečali. Pri nekaterih proizvodih je bila izvršitev vsaj okvirno dosti dobra, slika bi pa precej zbledela, če bi analizirali dobave po dimenzijskem in kvalitetnem asortimentu.
Iz navedenega lahko zaključimo, da je bila proizvodnja v letošnjem prvem četrtletju boljša' od lanskoletne, kar predstavlja dolo-• čen napredek; Z gospodarskim načrtom postavljene proizvodne naloge niso bile v celoti izvršene, kar zahteva v naslednjem obdobju še večje napore in postavlja še težje naloge, da bi čimveč doprinesli za kritje potreb domačega trga in za izvoz, da bi si s tem zagotovili tudi devizna sredstva za nadaljnjo reprodukcijo.
Milan Marolt
OBVESTILO
Na podlagi sklepa o' izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva so nastale določene spremembe, predvsem v tem, da ni več zdravniških komisij, je pa konzilij zdravnikov, ipd.
Zato je potrebno,, da se seznani-' mo, kakšne pristojnosti • imajo zdravniki v’ zdravstvenih postajah (obratnih' ambulantah), ki ugotavljajo začasno zadržanost od dela in opravičenost do nadomestila osebnega dohodka.
Občinska zdravstvena skupnost’ Celje je sprejela STATUTARNI SKLEP o pogojih; načinu in postopkih za uresničevanje* pravic, iz zdravstvenega varstva in na* pod-: ročju ocenjevanja delazmožnosti. Statutarni Sklep je .v veljavi že od 1. 5. 1980 dalje in velja za vse zdravstvene službe območja Celje.
Zdravstveno stanje in opravičenost do bolniškega staleža za delavce, ki so zaposleni v -Železarni Štore, ugotavlja zdravnik zdravstvene organizacije (Zdravstvene postaje Štore), s katero je sklenjen sporazum pogodba.
Zdravnik v dispanzerju za varstvo žena ugotavlja zadržanost od dela le za bolezni v zvezi z nosečnostjo in za čas porodniškega dopusta.
Zdravnik, ki. dela v dispanzerju za varstvo - predšolskih in šolskih otrok ter mladine i na področju zdravstvene skupnosti, ugotavlja zadržanost od dela delavca-upo-rabnika le zaradi nege obolelega otroka starega do 7 let oziroma 15 let na podlagi pismene izjave delavca, da v njegovi družini ni drugih za nego sposobnih članov.
Zdravnik, ki ni zaposlen "v ZP Štore in nudi delavcu zdravniško pomoč ter izvaja druge ukrepe, ki so v zvezi Z zdravljenjem, NE MORE UGOTAVLJATI ZAČASNE ZADRŽANOSTI OD DELA (ne more odobravati staleža).
Če zdravnik, ki ni zaposlen v ZP Štore, nudi pomoč in ugotovi nezmožnost za delo, se je delavec DOLŽAN V TREH DNEH zglasiti pri pristojnem zdravniku v naši Zdravstveni postaji Štore; V kolikor zaradi narave obolenja, oddaljenosti ali drugih tehtnih razlogov
ni sposoben priti do našega zdravnika, MORA TAKOJ SPOROČITI in ob prihodu PREDLOŽITI POTRDILO * zdravnika z medicinsko dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, da ni bil sposoben iti k' pristojnem zdravniku v tem roku.
Ce organizacija Železarne Štore, osnovna o^gsnpscija*; cindrkata v TOZD ali pristojni zdravnik ZP Štore dvomijo o verodostojnosti navedb v potrdilu, predlagajo, da ugotovi upravičenost do bolniške konzilij zdravnikov, v kateri pristojnosti zdravnik dela.!
V primeru, da delavec-uporab-nik ni zadovoljen z odločitvijo konzilija’specialistov, se lahko pritoži na odbor za prošnje in pritožbe Zdravstveni skupnosti oz. sodišču združenega dela Celje.
Zdravnik • v Zdravstveni postaji Štore, ki delavca zdravi, ga mora; napotiti na invalidsko komisijo v ocenitev, če traja bolniška stalež. dalj časa, najpozneje pa po Tl. mesecih nepretrganega bolniškega' staleža.
Istočasno obveščamo, da je-, bil v mesecu aprilu na referendumu sprejet Pravilnik o bolniškem redu in se bo dosledno izvajal.
DS za kadre in splošne zadeve
Dopisuite v
ifcAskU#
ŽELEZAR
KAKO SMO DELALI
i V aprilu je znašala skupna proizvodnja na nivoju DO 27.797 ton in je bila:
v -V v primerjavi .,z operativnim planom za> 1,944 ton višja (7,5 %j, ■—>■ v primerjavi z 1/12 letnega plana za 1,592 ton nižja' (5,4%),
V-»¿V primerjavi z dinamičnim planom za 813 ton višja (3,0%).
ELEKTROPLAVŽ
Proizvodnja grodlja je znašala 4.254 ton, kar je' za 504 tone oziroma 13,4% več od operativnega plana. V primerjavi ž 1/12 letnega plana je bila proizvodnja grodlja za 0,5% (19 ton) večja in v primerjavi Z dinamičnim planom 'je bila proizvodnja višja Ža 7,7 % (304 tone). Proizvodnja aglomera-ta je ža 509 ton (14,9 %.) nad' operativnim planom oziroma za 18 ton (0,5%) pod 1/12 letnega plana. Proizvodnja je bala višja od planirane. Zaloge surovin so zadovoljive, razenlimonita.
JEKLARNA
• Operativni plan je bil postavljen •ir višitii 9.500 ton, proizvodnja pa -je znašala 9.140 ton. Tako je bila - proizvodnja manjša Za 360 ton oziroma 3,8 % manj od planirane količine. Proizvodnja gredic je bila ■manjša tudi -v primerjavi -z 1/1-2. letnega plana — za 12,7 % in za 14 %, manjša v primerjavi z dinamičnim planom. Nižja proizvodnja je bila zaradi slabe vzdržnosti blokov na EOP 1, tako so imeli en remont več in je izpadlo 350 ton proizvodnje. Okvara regulatorja je vplivala na izpad proizvodnje okoli 80 ton. Na EOP 2 je izpadlo okoli 200 ton proizvodnje zaradi okvare vodnohlaj enega segmenta odpraševalne cevi in okoli 50 ton zaradi' eksplozije peči. Preskrba s Surovinami je bila zadovoljiva, vendar je i kvaliteta > starega -železa želo Slaba in še1 naprej delajo brez grodlja, Konstantno-: jen pomanjkanje delovne sile.
•VALJARNA I
¡p Skupna proizvodnja valjanih profilov je bila 2.078 ton; od tega 1,508 ton> blagovne proizvodnje in 570 ton predprofilov za hladno predelavo. Operativni plan je predvideval 2.280 'ton • valjanih proizvodov. Tako je bila dejanska proizvodnja nižja od operativnega plana za 202 ton (8,9%), od 1/12. letnega plana za 339 ton (14,0%) ¡in. od, dinamičnega piana za 322 ton (13,4:%). Zaostanek proizvodnje ža O. P. je posledica kasnitve rekonstrukcijskih del prve faze v valjarni,	.
VALJARNA II
Proizvodnja valjanih izdelkov je .znašala 8.699 ton in je bila višja od operativnega plana za 1.779 ton (25,7 %), od 1/12. letnega plana za 366 ton (4,4 %) in od dinamičnega plana za 2.089 ton (31,6 %).-. V aprilu je TOZD obratoval le 20 dni, ker so 20. aprila pričeli z rednim letnim remontom. V tem času, ko so obratovali, so dosegli nadpo-prečne rezultate- !v količinski in kvalitetni proizvodnji.
JEKLOVLEK
Skupna proizvodnja hladno predelanih valjanih profilov je bila
dosežena v Višini 778 ton, kar je za 33 ton več od planirane količine v operativnem -planu (4,4%). Prav za toliko je bil- presežen tudi dinamični plan. 1/12; letnega plana pa je bila presežena za 20 ton (oziroma 2,6 %).
: Proizvodnja brušenih profilov je bila predvidena v višini 375 ton. Dosežena je bila višja'ža 10 ton (2,6%); Proizvodnja vlečenih profilov je 'bila planirana v višini 370 ton. Dosežena je višja 'ža 23 ton (6,3%).
Pri proizvodnji brušenih profilov so nastale težave zaradi pomanjkanja brusnih plošč, tako domačih kot iz uvoza.
Operativni i-n -dinamični plan nista bila presežena le pri proizvodnji- valjev, saj zaradi prepozne dobave FeNiMg do srede aprila niso proizvajali modularnih valjev. Tudi v tem mesecu jim je primanjkovalo delovne sile, predvsem konec meseca..
LIVARNA II
Proizvodnja v aprilu je znašala 624 ton. Proizvodnja ni- dosegla niti-enega od vseh treh planov. Bila je manjša od:
■ operativnega-plana za 8 ton oziroma 1,3 %,
— 1/12,- letnega plana za 6 ton oziroma 1%,
OBDELOVALNICA LITINE Proizvedeno je bilo 81 ton obdelane litine, kar je 3 tone (3,6 %) manj, kot je bilo postavljeno v operativnem in dinamičnem planu. 1/12. letnega plana je presežena za 18 tbn ali za '28,6%. Težave so imeli pri dobavi nosilcev sprednje osi za TT. Obe livarni sta poslali na obdelavo ulitke v zadostni količini. Zaloge so se jim povečale, kar bi moralo ugodno vplivati na proizvodnjo v maju. Večjih okvar na obdelovalnih' .strojih ni bilo, manjše pa so sproti odstranjevali, zato zastojev ni bilo.
TOVARNA TRAKTORJEV
RAZGLAS
DELAVCI, OBČANI OBČINE CELJE
Smo. na novi veliki preizkušnji uresničevanja zastavljenega družbenoekonomskega in ¡političnega sistema, socialistične samo- , upravne demokracije. Tovariša TITA ni mogoče nadomestiti, mogoče .pa je nadaljevati njegovo delo s tem, da v času resne mednarodne , ekonomske krize in posledic katastrofalnih naravnih nesreč ‘ učinkoviteje premagujemo naše notranje težave z večjo zavzetostjo ža gospodarsko stabilizacijo ter dosledno uresničevanje sprejetili sklepov in načrtov. Za nadaljnji razvoj naše občine je še posebej pomembno, da se odločneje usmerimo v povečevanje .obsega in izboljševanja proizvodnje, v preusmerjanje njenega sestava ter; v povečevanje izvoža: Za vse-to; so potrebni dodatni napori vsakega-posameznika ter da vsakdo na . svojem-mestu stori tisto, kar je njegova'dolžnost, kot je ; dejal' tovariš TITO v svoji poslanici .jugoslovanskim narodom in narod I nostim za letošnje novo leto.
Pred nami so velike, haloge, da uresničimo letošnje in z njimi sedanje srednjeročne ¡naloge ter se čimbolj gospodarsko, ih politično močni pripravimo za prihodnje srednjeročno obdobje. Obljubo tovarišu TITU, da bo naša revolucija ostala takšna, kakršna je bila, bomo izpolnili:
• — i.ž doslednim .uveljavljanjem 'in; razvijanjem socia-lističjlih samoupravnih 'odnosov,
—	s krepitvijo bratstva -in enotnosti med 'jugoslovanskimi narodi in narodnostmi,
—	* uresničevanjem in preseganjem nalog na svojih delovpih . mestih ža večjo in kakovostnejšo proizvodnjo,
-i-- z varčevanjem = na vseh področjih naše dejavnosti in na-
—	šega življenja,
-r- s premagovanjem težav z udarniškimi akcijami v organizacijah združenega dela ter drugih delovnih in Samoupravnih skupnostih,
s prostovoljnim delom mladinskih delovnih brigad pri urejevanju delovnih lin življfenjskih-potreb delovnih ljudi.’
S tako zastavljenim delom bomo krepili samoupravno,'gospodarsko in politično moč naše družbenopolitične skupnosti; vplivali ha n j fen nadaljnji gospodarski 'in družbeni) ¡razvoj ter* z,ustvarjanjem večjega dohodka zagotavljali tudi družbeno- i-n življensko rSVen delavcev in'drugih občanov^
, . POD- -TITOVIM VODSTVOM SMO! POSTALI GOSPODARJI. SVOJE USODE **- POD VODSTVOM' ZVEZE KOMUNISTOV BOMO TO TUDI OSTALI!
OBČINSKE DPO,
IZVRŠNI SVET IN SKUPŠČINA' OBČINE CELJE
. Operativni in dinamični plan sta bila -postavljena v višini -480 kom. ■traktorjev, dosežena pa je bila pro-. izvodnja 420 kom. Tako je bila proizvodnja manjša za 60 komadov traktorjev oziroma za 12,5%. V primerjavi z 1/12.. letnega plana je bila proizvodnja še.manjša, in to za 80 kom. (16 %). Osnovni »vzrok za nedoseganje .plana .je pomanjkanje-materiala, kjer so bila zlasti problematična ohišja menjalnikov domače livarne in polosi firme Gu-sti. iz Milana. Veliko traktorjev je nekompletnih, karana eni .strani onemogoča dokončen prevzem in povzroča dodatne stroške in težave pri transportu, zlasti ob pomanjkanju koles.
Močno jim primanjkuje delavcev, Tudi v tem mesecu so imeli ’en dan (22. 4.) celodnevni izpad zakadi ulitkov menjalnikov, ki so ga izkoristili za inventuro in tako prihranili veliko nadur.
PRODUKTIVNOST
Produktivnost na. nivoju DO je bila v aprilu nižja od predvidene v letnem planu in je znašala 9,76 tonha zaposlenega; Nižja je od planske za 6,4%. Najvišja produktivnost v primerjavi s-plansko je bila' v TOZD F-livarna I (i—
• — 132,83), hajniž-ja pa'v TOZD C-valjarna'L (i — 67,56).

LIVARNA I
Dosežena je bila proizvodnja 2.224 ton. Tako so vsi trije plani preseženi, in sicer:
'^- -operativni plan za 198 ton (9,8%),
— 1/12. letnega plana ža 498 ton -(28,9%),
—“ dinamični plan za 200 ton (9,9%).
— dinamičnega plana prav tako. za 6 ton ali za 1 %.
Izmeček pri nodulami litini je še vedno previsok kot posledica zastarele, neusklajene in dotrajane opreme. Večji zastoj so imeli v talilnici1 zaradi okvare- tuljave na pregrevata! Demag peči. Ves mesec so imeli pomanjkanje-delovne sile.
Na, relaciji Štore BS—• Štore II via zdravstvena postaja -Nay že zopet.
Po klančku gor, po klančku dol drvi naš kombi mene daje jeza, bol.
Čeprav šofer bi rad
a se ne ustavi,
ker kombi so zasedli zdravi.
SKLEPI V. SEJE
1. Izvršni odbor Konference OO ZS Železarne Štore se je sestal na
V.	seji dne 30. 5. 1980 in nato na
VI.	seji dne 3. 6. 1980, na kateri so sodelovali tudi predstavniki KPO in sprejel stališča oziroma sklepe o razpravah in sprejemu samoupravnih aktov, ki so v razpravi:
— samoupravni sporazum o skupnih osnovah za oblikovanje organizacije in razvida del in nalog,
pravilnik o razvidu del in nalog TOZD in DS,
organizacijo TOZD in DS, vrednotenje del in nalog.
a) Po obravnavi zgoraj omenjenih aktov je izvršni odbor ugotovil, da v njih ni opredeljena vloga sindikata, ki jo Zahtevata 36. in 590. člen Zakona o združenem delu in- glede na to, da so akti, ki so v razpravi, sestavni del samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe, katerega sopodpisnik je. . |
Z ozirom na navedeno izvršni odbor zahteva, da se akt v tem smislu dopolni.
h) Izvršni odbor je ugotovil, da predloženi rokovnik ni sprejemljiv zaradi prekratkega roka, ki je predviden za razpravo na samoupravnih delovnih skupinah. Prav tako pa smatra, da je temeljito vsklajevanje nemogoče izvesti v postavljenem roku..
Do navedenih ugotovitev je izvršni odbor prišel na osnovi tega, ker zahteva od IO OO ZS TOZD in delovnih skupnosti, da se temeljito vključijo v razpravo in nudijo vso pomoč samoupravnim delovnim skupinam pri obravnavi posredovanih aktov.
Da bi bila razprava kar najbolj učinkovita in uspešna, je potreben daljši čas.
Z ozirom na pričakovane razprave in pripombe je potrebno vso pozornost posvetiti vsklajevalne-mu postopku in zagotoviti ustrezne odgovore samoupravnim delovnim skupinam, za kar je posredovani rok odločno prekratek.
c) Izvršni odbor smatra, da je možno pred nastopom letnih dopustov organizirati in izvesti zbore delavcev, kjer bodo osebno izjavljali o sprejemu:
isamoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za oblikovanje
organizacije in razvida del in nalog,
—	pravilnika o razvidu del in nalog TOZD rč- DS,
—	organizacije TOZD — DS.
Referendum, na katerem se bomo odločali o vrednotenju del in nalog, bi bil izveden v prvi polovici meseca septembra po končanih letnih dopustih.
d)	Glede izvedbe referenduma izvršni odbor predlaga, da se uveljavljanje vrednotenja del in nalog prične istočasno za vse TOZD in delovne skupnosti,' in sicer s 1. 10. 1980.
e)	Izvršni odbor se strinja s predlogom, da se vrednotenje težkih fizičnih del uveljavi pred sprejemom predloženih aktov.
f)	Izvršni odbor zadolžuje OO ZS v TOZD in delovnih skupnostih, da po uveljavitvi predloženih aktov poskrbijo za racionalno nameščanje delavcev na posamezna dela in naloge glede na to, ker organizacijo načrtujemo za srednjeročno obdobje.
Prav tako morajo OO ZS TOZD in delovnih skupnosti vztrajati na stališču, da na višje ovrednotenih delih in nalogah ne zaposlujemo neustreznega kadra glede na to, da imamo, precejšnje število šti-
pendistov na srednjih, višjih ih visokih šolah, katerim smo dolžni po prihodu v delovno organizacijo nuditi ustrezna dela in naloge.
2.	Izvršni odbor je obravnaval organiziranost in razvoj telesne kulture v SRS in občini Celje ter priporoča OO ZS, da gradivo temeljito obravnavajo. Pri obravnavi je treba dati poseben poudarek na to, da je potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju še bolj razširiti množično rekreacijo v delovnih kolektivih in posebno še v Krajevnih skupnostih.
3.	Izvršni odbor predlaga samo-pravnemu organu, da prične postopek za spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev na skupnih osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih razmer delavcev v TOZD in delovnih skupnostih. Sedanji pravilniki in samoupravni sporazum namreč ne dovoljujejo, da bi se s finančno soudeležbo DO, kjer je zaposlen drug zakonec, hitreje reševali stanovanjski problemi zaposlenih,
4.	Izvršni odbor je gasilskemu društvu Store odobril kritje stroškov prevoza na relaciji Štore—Brežice—Štore. Sredstva se krijejo iz naslova za praznovanja.
Dosegli več, kot so pričakovali
Novi Gorici je bilo v resoluciji podano posebno. priporočilo, naj bi tekmovanja opravljali na višji strokovni ravni, obenem pa tudi izboljšali kvalitete' tekmovanj in jih" prilagodili novim sodobnejšim prijemom.
Sklep kongresne resolucije smo štozski gasilci poskušali dosledno uresničiti: kar dokazuje številna udeležba naših tekmovalcev vseh Vrst, na .občinskih, področnih in republiških tekmovanjih. Že lansko leto sta se na področnem tekmovanju oddelek pionirjev in članic uvrstila na prvo mesto in s tem pridobila pravico nastopati na republiškem tekmovanju, ki je bilo letos 14! maja v Ptuju. Ob zelo
močni konkurenci sta tudi na tem tekmovanju oba oddelka dosegla prvo mesto, Pionirji so ob tej priliki prevzeli: v dvoletno čuvanje republiški pionirski prapor, obenem se bodo udeležila tudi zveznega tekmovanja, ki *bo predvidoma meseca septembra v Banja Luki.
Dne 1. junija je bilo na avtopo-ldgonu v Ljubečni občinsko tekmovanje za pionirje, mladinke in članice. Naše društvo, je nastopilo s štirimi ekipami: in sicer: pionirji in pionirke skupine A (starost do 10) let) ter mladinke in1 članice. Medtem ko so vse ženske ekipe sprejele pokal za prva mesta, so pionirji zaradi tehnične napake pri izvedbi vaje z zaostankom štirih točk osvojili tretje mesto.
Z ("doseženimi -rezultati smo izredno zadovoljni: šaj nimajo zgolj propagandnih namenov, . temveč nam dajejo osnovo za taktične po-sege;'kadar gre za izvedbo resničnih primerov reševanja in gašenja. Ob tej priliki je treba dati vse priznanje nastopajočim, še posebno članicam, ki so.se zelo zavzeto pripravljale za tekmovanje, ne glede, na to, da zahtevajo vaje iz-redno fizično sposobnost. Omeniti moramo še, da sta ekipi mladink in članic na tem tekmovanju dosegli boljši čas - za izvedbo posamezne vaje, kot predvidevajo republiške norme;
Pionirski gasilski prapor Gasilske zveze Slovenije so pionirji gasilskega društva Železarne Štore kot republiški prvaki sprejeli prvič v čuvanje 27. 5. 1975 od pionirjev GD Kotlje. Ponovno se tega uspeha in časti veseli nova generacija najmlajših gasilcev letos, ko so prevzeli v dveletno varstvo pionirski prapor od GD Begunje.
slovenske
železarne
ljubljana
Na zadnjem občnem zboru smo se gasilci Železarne Štore dogovorili, da bomd letošnje jubileje, to je ,-35-letnico osvoboditve, 35 let delovanja gasilskega društva Železarne Štore in 9. kongresa slovenskih gasilcev, počastili čimbolj delovno. . Zavedajoč se dejstva, da zahtevajo požarni in drugi reševalni posegi ob sodobni tehnologiji vsestransko usposobljene gasilske enote, smo dali v program dela na prvo mesto področje strokovnega usposabljanja. Ena od oblik praktičnega strokovnega izobraževanja gasilcev, ne glede na spol in starost, so bila in so že razna gasilska tekmovanja'. Na 8. kongresu slovenskih gasilcev leta 1976 'v
Osvojitev prvega mesta na republiškem tekmovanju je očitna tudi na obrazih tekmovalk in njihovega mentorja. Klečijo: Nušev Hedvika, Tržan Ivanka, Šlatav Mici, Fridi Rezi. Stojijo: Kosi Ivanka, Sorčan Tatjana, Vrzel Majda, Meze Agica, Križnik Frida. Mentor: Klakočer Janez
Želimo, da bi tako dobre rezul: tate dosegle tudi ekipe mladincev, članov, veteranov in enota civilne zaščite, ki se pripravljajo, za tekmovanje, ki bo. predvidoma 21. in 29. junija.
DOMA IN DRUGOD
Tekmovanje enot prve medicinske pomoči je uspešno poteklo
NEKAJ NOVIC IZ ŽELEZARSKE PROIZVODNJE DOMA IN V SVETU TER APRILSKA PROIZVODNJA V SLOVENSKIH ŽELEZARNAH
Podatki o proizvodnji jugoslovanskih železarn v prvem četrtletju letošnjega leta niso posebno obetavni, ker v primerjavi z načrtovanimi količinami pomenijo veliko zaostajanje. Nove zmogljivosti, ki so že pričele z obratovanjem v preteklem letu-, pa omogočajo, da je bila tromesečna proizvodnja koksa letos 14,8% večja kot v enakem obdobju lani, proizvodnja belega surovega železa celo 43,6% večja, kot do konca marca lani in tudi proizvodnja jekla 15,7% večja od lanske za enako obdobje. Zaznaven napredek je ob povečani proizvodnji surovega železa tudi povečana proizvodnja jekla v LD konvertorjih, saj so letos proizvedli 39,7% več kot v prvem četrtletju lani!
Četudi je letošnja jugoslovanska proizvodnja jekla po treh mesecih izvrševanja letnega načrta večja od lanskoletne, če bo ostala na isti ravni do konca leta, tudi letos ne bo presežena letna količina 4 milijone ton.
Podatek, da je proizvodnja gotovih izdelkov jugoslovanskih železarn kar za 5,4 % manjša, kot je bila v lanskem letu do konca marca, preseneča ob povečani proizvodnji jekla in vendar ne preseneča ob omejenih možnostih uvoza in s tem oskrbe s polizdelki za vložek valjarn. Razpoložljive zmogljivosti tople in hladne predelave v jugoslovanskih železarnah omogočajo daleč večjo proizvodnjo od dosežene. Načrt blagovne proizvodnje so po prvem četrtletju presegli edino v železarni Boris Kidrič, Nikšič; blizu izvršitve je železarna Sisak in tudi Slovenske železarne. V RMK Zenica so zaostali 15,9 % za zbirno načrtovano količino; v Smederevu 17,8%, v Skopju 34,4% in v Splitu celo 42,8%,
> Težave, ki so z oskrbo surovin iz uvoza, od premoga za koksa-rije,-starega železa in raznih drugih materialov do polizdelkov, na: povečujejo, da tudi v prihodnjem obdobju ne moremo pričakovati bistveno boljših proizvodnih do-, sežkov. od. realizacij e v prvem četrtletju.
V aprilu so bili objavljeni letošnji prvi ..»uradni« podatki o svetovni proizvodnji železa in jekla za leto 1979.
Proizvodnja surovega železa je znašala 526,3 milijonov -ton in je bila 19 milijonov ton večja kot leta 1978. Jugoslovanska proizvodnja surovega železa ima v svetovni proizvodnji delež 0,39%.
Svetovna proizvodnja jekla se je od leta 1978 povečala za 28,T milijonov ton ali 3,9% in je Znašala 746,1 milijonov ton. Dežele evropske gospodarske, skupnosti so povečale proizvodnjo za malo manj kot. 10 milijonov ton. Azijske države so doprinesle z okoli 14 milijonov ton drugi največji delež povečanja'ih med njimi največ Japonska z blizu 9,6 milijonov fon. Zanimivo je, da sta naj večja svetovna proizvajalca jekla celo malo nazadovala v proizvodnji glede
na leto 1978: ZDA za okoli 1 milijon ton, ZSSR pa približno 2 milijonov ton.
Jugoslovanska proizvodnja jekla je udeležena v svetovni z 0,47 % in z 158 kg proizvodnje na prebivalca je pod svetovnim povprečjem, ki znaša za leto 1979 za ves svet 176 kg. Čeprav je naša proizvodnja majhna, saj znaša povprečna- evropska 441 kg na prebivalca, je od leta 1970 vendarle občuten napredek, saj je takrat znašala le 109 kg na prebivalca. Za slovensko proizvodnjo jekla velja, da je s približno 510 kg na prebivalca SRS nekaj nad evropskim povprečjem.
Ko smo že pri naši proizvodnji jekla, poglejmo še, kakšna je bila ta v aprilu in kako je bilo tudi z drugimi proizvodnimi rezultati v Slovenskih železarnah.
Za proizvodnjo surovega železa se stanje na Jesenicah ni spremenilo in so dosegli 88 % mesečnega načrta. V Štorah je proizvodnja »stekla« in so 28%, presegli mesečni načrt. Upajmo, da bodo vsaj približno tako nadaljevali.
Skupna proizvodnja surovega jekla je bila še okoli 200 ton večja kot v marcu in toliko bliže povprečno načrtovani mesečni količini. Na Jesenicah so zaostali 2 % za načrtom, na Ravnah so bili 5 % nad načrtovano količino; v Štorah je znašal zaostanek sicer še 13 %„ vendar se vse bolj bližajo načrtu proizvodnje z novo pečjo in vse bolje jim gre tudi z vzporednim delom z dvemi pečmi v eni jeklarni.
Blagovna proizvodnja ni bila kaj prida,..saj je bila celih 4.200 ton v železarnah nižja kot prejšnji mesec. Načrt so presegli samo v Železarni Štore. Bolje so delali predelovalci žice, ki so presegli mesečni načrt 5%. Močan'zaostanek za mesečnim načrtom so imeli samo v Tovilu, saj znaša kar 28%. Droben asortiment in nezadovoljiva oskrba z vložkom sta bila osnovna vzroka za težave.
Pri večjih tozdih imajo težave z vložkom in tudi z delovno silo. Zaskrbljujoče je to, da je pomanjkanje delovne sile povzročilo izpad proizvodnje v mesecih, ko običajno še ne nastopa ta težava izraziteje in tudi ponekod, kjer doslej tega problema nišo navajali.
Mesečni načrt izvoza je bil količinsko v aprilu dosežen, vendar je vrednost izvoženih" izdelkov 4% nižja, kot je količinska izvršitev, ki znaša skupno 101 %. Po štirih mesecih je letos vrednost:: izvoza 18%'večja, kot je bila ob koncu aprila lani.
Vrednost prodaje je bila, v aprilu celih 12% nižja kot v marcu. Razumljivo je dosežena vrednost prodaje 'zrcalna slika blagovne proizvodnje in ne moremo pričakovati kaj boljšega.
Običajno -je bila Vsa leta; najboljša proizvodnja- v spomladanskih mesecih in potem poroti koncu leta. Čeprav nastopajo posamezne težave vi oskrbi z vložkom, doslej večjih .zastojev zaradi..- pomanjkar nja surovin hi bilo. Upajmo, da tudi v bodoče ne bo prišlo do večjih težav pri oskrbi in da bodo v prihodnjih mesecih proizvodni rezultati boljši, kot šo bili doseženi v prvih štirih letošnjega leta.
Milan Marolt
V	okviru celokupnih obrambnih -priprav ima posebno mesto in vlogo civilna zaščita. Po svojih nalogah in masovnosti je ena izmed integralnih .komponent sistema splošne ljudske obrambe. Pripravlja se za akcije zaščite in reševanja delovnih ljudi in občanov ter materialnih dobrin.
V	dosedanjem razvoju civilne zaščite smo dosegli pomembne rezultate. Tako se razen organiziranosti, načrtovanja ukrepov, pristopa k vključevanju novih obveznikov civilne zaščite za popolnitev enot združenega odreda Železarne Štore, in za popolnitev splošnih enot civilne zaščite temeljnih organizacij združenega dela. V tem okviru se daje veliki pomen programom usposabljanja obveznikov civilne zaščite, ki morajo pridobiti ustrezna znanja in sposobnosti za uspešno delovanje in strokovni pristop pri reševalnih akcijah.
Enota prve medicinske pomoči je ena izmed tistih enot, ki mora biti sposobna, da v določenem trenutku hitro in učinkovito pristopi k reševalni akciji.
Naše aktivnosti v pripravah na občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči je potekalo po programu. Tako sta bila organizirana dva tečaja za enoto prve medicinske pomoči. Prvi je potekal v mesecu aprilu, je 16 urni obnovitveni tečaj, drugi pa je zajel nove

obveznike civilne zaščite in je vseboval; 26 urili program Oba tečaja sta bila z nekaj izjemami dobro obiskana. Doseženi rezultati so bili primerni. -
Na občinskem tekmovanju ekip prve medicinske- pomoči, ki je bilo v organizaciji občinskega Rdečega križa dne 18. 5. 1980, so sodelovale tudi naše tri ekipe. Na tekmovanju je sodelovalo 60 od 63 prijavljenih ekip iz delovnih organizacij in KS občine Celje.
Prvo mesto je zasedla ekipa iz tovarne Aero Celje. Naša ekipa v sestavi: Dragica Kranjc, Katja Ivačič, Hinko Pajek, Edvard Vrenko,. Lidija Krajnc in Martin Romih, je zasedla peto mesto. Ostali dve ekipi sta zasedli 21. in 47. mesto. Na tekmovanju, ki je bilo zelo Zahtevno, se je preverila sposobnost naših ekip in enot prve medicinske pomoči,
Po sklepu štaba . civilne zaščite so bili pozvani na tekmovanje vsi ostali obvezniki enot, ki so si z ogledom tekmovanja pridobili veliko praktičnih izkušenj. Štab civilne zaščite Železarne Štore ob tej priliki izreka priznanje obveznikom civilne zaščite, ki so aktivno sodelovali v ekipah in dosegli uspešne rezultate. Štab civilne Zaščite čestita vsem obveznikom za dan civilne zaščite 20. junija.
Štefančič
S tekmovanja enot prve medicinske pomoči CZ občine Celje. Na slikah,
akcija naše ekipe
BITI
(Nadaljevanje in konec)
. Pred. štorskimi železar ji so stale . težko izvedljive naloge, skoraj nepremostljive ovire. V vseh, obratih je bilo treba.obnoviti tehniško opremo. Treba je bilo organizirati načrtno proizvodnjo, zakaj samo tako' so lahko čimbolj pripomogli k učinkoviti obnovi težke industrije, ki je.. krvavo potrebovala čimveč železa iri jekla. Tudi tu je šlo za čim izdatnejšo. pomoč pri obnovi izropane in porušene domovine. Toda kako se znajti v izredno težkih pogojih za nabavo surovin, potrebnih za -nemoteno proizvodnjo?
Starejši železar ji še dobro pomnijo, kako- so se povezali z Zre-. čarni in Vitanjem,-kamor so šli s kamioni po. prve tone ; koksa, da • SO; lahko livarji- pričeli--as; delom.
■ Udarniško delo.; je pripomoglo, da so lahko, junija 1946 dali v obratovanje novo mar.tinovko.r »Parti-. zanko«, Tako ser je- začelo popolno ; obratovanje, ker. je lahko ; pričela obratovati tudi valjarna. Kaj; je to pomenilo v tistem neugnanem tempu vsestranske obnove in graditve, kjer-* so bile potrebne tone in tono betonskega železa! Martinarji ..In valjarji, ki še živijo,, bi lahko
-	povedali, koliko naporov so vlagali v. proizvodnjo,-da, ni bilo zasl oj ev-.; Prav tako bi lahko svoje tedanje napore- -opisali- ključavničarji, elektrikarji,' strugarji, orodjarji, livarji in vsi strokovni pa tudi pomožni delavci, zakaj vsi so se z, neizmernimi naporLtrudili za vse
..večjo proizvodnjo, čeprav j e delo postalo-vse zahtevnejše, vse težje. -Potrebno je bilo, usposabljati .m pripravljati, nove delavce, ki so. prihajali v vse večjem številu.
y: -.. Vodstvo podj etj a: je \ imelo . o-: gromno dela* strokovnjaki so stali
-	takorekoč pred nerešljivimi nalogami, toda močna, volja je premagovala vse ovire. ,V-se bolj je pri-, imanjkovalo - inženirjev, tehnikov, '¡izkušenih-, delovodij, metalurške in . ostalih strok. . Vse več! je-bilo knjigovodskega, in komercialnega o-.
isfibja. Vodstvo- podjetja je prehajalo -iz rok v roke, ; nekaj časa je ; vodil podjetje ing. Berger, potem Dr. Menhart,, pa dipl. Sergej Čer-.
. ni-/ec, ing. Turk, -potem--je-' prišel Ivan . Drev, • komercialist,, - ki ■ se je, -poleg vodstva podjetja-i vrgel še ‘V kulturno-prosvetno delo, kjer je dosegal prav tako vidne uspehe p kot pri vodenju-podjetja, Nato je bil imenovan za direktorja podjetja Andrej Svetnik, ki je prevzel posle; 1. februarja 1947 in je znan idružbeno-politični delavec.
Prve ; mesecev po osvoboditvi ' je -delalo v -železarni okrog 250 delaV-;,cey, do konca; leta 1945, že čez 400, leta 1946 pa že 717 delavcev in ^uslužbencev;. , Rekonstrukcije v tovarni so zahtevale n a.,stotine ur prostovoljnega dela.: . Kljub temu se .je razmahnilo tudi kulturno in ršportno udejstvovanjem Veliko po-žr vovanega dela je bilo vložena-/ ga V ■ družbeno-politično delo, sin-dj'.alna organizacija je bila močno udeležena pri prizadevanjih za udarniško delo, ne samo v tovarni, Komunisti in sindikalni delavci-so i organizirali prostovoljno delo pri obnovitvenih delih po vaseh, .zlesti- poi/Kozjanskem., Prostovoljci so pomagali pri gradbenih obno-
ALI NE
vitvenih delih, obnova kmetijstva je zahtevala tudi veliko orodja in opreme, če smo hoteli doseči nemoteno oskrbo industrijskih delavcev s kmetijskimi, živilskimi artikli za prehrano.
Vedno bolj so rasle potrebe po železarskih izdelkih in narekovale izboljšavo tehnološkega procesa in širjenja obratov, obenem pa postavljanje novih pogonski naprav. Postavitev novih treh plinskih generatorjev z- vrtljivimi rešetkami izven martinarne, podaljšana potisna peč v valjarni, dozidava k stari livarni; postavitev dveh sušilnih peči v livarni, pa četrtega •plinskega generatorja, vse to je zahtevalo ogromnih -naporov.
Ker je naraščalo število zaposlenih,, je bilo treba misliti tudi na Zidavo stanovanjskih blokov. V letu 1947 je bilo, dograjenih osem tako-zva-mh -četverčkov.;. Zidanje stanovanjskih stavb se nadaljuje iz leta,v leto. V letu 1947 je bilo čez l.Q00 zaposlenih, v letu 1948 že skoraj 1.300.
• Kolektiv železarne je bil izredno požrtvovalen, -nenehno - je tekmoval v povečanju storilnosti in pre-jela-oh koncu leta 1947 ,od Zveze kovinarskih delavcev Jugoslavije pohvatoico za .izpolnitev planskih inalog letnega proizvodnega, načrta. ,,Mladina . je bila požrtvovalna v tovarni in.izven nje, s prostovolj-■ne delovne akcije na progi Seža-naTTT-Dutovlje sp ,se .vrnili -s prehodno zastavico. Seveda pa niso zaostajali ostali delavci in stanovalci Štor. Veljko nas je še, ki se dobro spominjamo delovnih akcij pri kopanju vodovoda z Žerviš na Lipo, po Štorah do pekarne; pa pri ¡graditvi ozkotirne železnice, kjer so desetine i ,tekmovale ,v prizadevnosti • in . vztrajnosti. Začela se je graditev . industrijske šole. ¡Kdo bi pozabil tekmovanje v počastitev V-. kongresa Komunistične partije Jugoslavij e, I. kongresa . enotnih sindikatov, III. kongresa KP Slovenije, Oktobrske revolucije, Dneva republike .in, . Dneva armade v .letu 1948? Tekmovali nismo samo za ,-čim boljše'uspehe v količinah .in, kakovosti, proizvodov, temveč tudi v političnem,- ideološkem in kulturnem; tet strokovnem ..izobraževanju ter v kulturno-prosvetnem izpopolnjevanju., Pri, tem, je kolektiv železarne. dosegal lepe uspehe. Vsestransko tekmovanje je zavzelo velik obseg v letu 1.950, ko je 1.456-članski kolektiv prejel v prvem in drugem polletju prehodno zastavo Centralnega odbora Zveze sindikatov - Jugoslavije, prvič še denarno nagrado 245.000, drugič pa -263.000 din in obenem naslov zaslužnega kolektiva črne metalurgije.
. V letu 1946, je znašal bruto produkt ¡.679,788.Q0Qidin, produktivnost na zaposlenega pa 32,1 t; v letu 1947 bruto produkt že 1.687,-588.000 din, produktivnost na. zaposlenega pa 41,81; v letu 1948 bruto produkt 2.120v21.3.000 din, produktivnost je 'bila povečana na 43,5 t ha -Zaposlenega;!.v letu 1949 je bruto produkt narastel na dobri, 2 milijardi 646 milijonov din, produktivnost pa na 48;9 t na zaposlenega. Za dosego takih izrednih uspehov v želo težkih pogojih delovanja je bilo,, treba vložiti ogromno naporov.
BITI
„In pri.vseh teh naporih nismo pozabili primerno-; obogatiti sindikalne knjižnice, v okviru .kultur-no-prosvetnega društva Jože Potez sta.živahno delovali dramska družina in moški pevski zbor.
V novi, povečani livarni je pričela aprila 1950 obratovati plamenica štev. 2 z zmogljivostjo 20 ton.
Lahko-, bi- napisali še kako smo na ruševinah Himmerjevega lov-eskega doma na. Svetini ¡zgradili po-sčitniški dom za, rekreacijo in razvedrilo prizadevnih železar jev in .njihovih družin. V Bojanskem potoku-je bila, zgrajena elekrična centrala za napajanje črpališča pod-omenjenim planinskim domom in razsvetljavo;doma. Železarji šo pomagali- pri prostovoljnih akcijah - graditve zadružnih domov, .celjskega plavalnega;- bazena; nad Jur-.fcloštrom so si pripravljali drva za kurivo vedno številnejših železarskih družin v Štorah.
.Povsod yeliko dela za boljše rezultate. 't- tako tudi pri; izobraževanju; šlo ..je..za oblikovanje novega, človeka,.novih odnosov med ljudmi, za lepši jutrišnji dan. Rezultati hišo Izostali.
i Ti zapiski naj' služijo predvsem mladim v pouk -in vzpodbudo pri delu in delovanju na vseh področjih,
,Po spominih zapisal Rudolf Uršič
Tednu starejših občanov ob rob
Krajani •štorske krajevne skupnosti, smo tudi letos v dneh od 12. do 17.. maja- dostojno' proslavili Teden'ostarelih v našem; kraju. V tem času. so predstavniki- Sociali--stič-ne zveze, vodstvo Krajevne skupnosti in Rdečega križa obiska-„ll trideset starejših, . invalidnih ali . osamljenih oseb - ter- jih- obdarili. .Za obisk v, Domu oskrbovancev v .Novem. Celju-;,so pionirji osnovne , šole pripravili -, priložnostni program. . Sprehodili - smo, se - po sobah .zavoda, „izvedli; program; čestitali .krajanom . Ob njihovem Tednu tér ji mnato vsakemu izročili skromno darilce. Srečanje je rbilo zelo veselo. ,
Trinajstega maja so se naši ostareli krajana pomerila v balinanju in kegljanju,na-Lipi,-dva dni kasneje pa je društvo upokojencev: organiziralo „in izvedlo, uspelo tekmova-/iaj.e.,.pévfikih zborov., v, kulturnem .domu., Vse’našteto kaže na še. kar precejšnjo aktivnost.starejših ljudi .štor in okolice, česar smo lahko le. veseli.. Naj „še ¡.povemo, da priredi .krajevna skupnost ob koncu „vsakega leta srečanje in sprejem zá vse. starejše ;od 70 let. .Pomoč 'jim nudi v obliki raznih posredovanj sosedske vzajemnosti, pridobitvijo , stanovanj v ■ nižjih nadstropjih itd. Še dalje bo-potrebno iskati - načine, kako nuditi čimveč veselja starim občanom na jesen njihovega življenja.
... PA ŠE TO
Ob krajevnem prazniku podeljuje Socialistična: zveza vsako leto priznanja najaktivnejšim krajanom. Medtem ko je predsednik Sveta skupščine tovariš Gaberšček prejel. v Celju za, svojo aktivnost srebrno značko OF, je tovariš Ze-lič v Štorah izročil priznanja in bronaste značke OF naslednjim krajanom: Francu Samcu, Srečku Janžekoviču. Jožetu -¡Knezu, Ivanu Štarlekarju, Štefki Tržan in Jožetu Kraglju.
Jok
Priznanje narodni zaščiti
; Komite za SLO in DS Železarne Štore :je, na svoji seji dne 22. 5. 1980 „-Obravnaval poročilo o aktivnosti .narodne. zaščite v času od , 30. 4. do 9. 5. 1980.
. Namen ■ aktiviranj a narodne zaščite -je bilo usmerjeno na preven-. tivne naloge; .predvsem na to, da se ugotoviš tanje-, ko obrati mirujejo. Ob tem se je..ugotavljalo: kako se Izvajajo, naloge iz načrta, ali dosledno spoštujemo .in; izvajamo vse varnostne mere zaradi preprečevanja, negativnih pojavov. Ali je poskrbljeno za-i.požaTnb in ostalo varnost.
- Ugotovljeno je, da se je. k tej ¡nalogi v vseh temeljnih organizacijah združenega dela pristopilo vestno, in odgovorna,
• V vsem času aktiviranja ni bilo zaslediti nobenih 'posebnosti, nevrednosti. ali bistvenih pomanjkljivosti.
. — Vsi pripadniki NZ, ki so sprejeli pozivp za opravljanje dolžnosti,- so se vestno in pravočasno odzvali.
. ¡ .-pr. Pripadniki -NZ. so vestno in odgovorno opravljali svoje nalo-. ge .in dolžnosti,
—. Opravljali so* jih zbrano in dosledno ter -s, tem, pokazali svojo pripadnost in pripravljenost, da se , ohranijo stabilne varnostne razmere. v naši družbi.
Nadalje ugotavljamo, da so pripadniki .NŽ in vsi ostali delavci .dajali pomen družbene in NZ. Da so,.sprejeli svoji-dolžnosti z veliko mero odgovornosti iin resnosti. Pohvalno je . tudi dejstva, da so bili odnosi med. delavci, ki so opravljali dolžnosti pripadnikov NZ, in ostalimi delavci na ustrezni višini.
Komite za SLO- in-DS Železarne Štore .izreka javno priznanje vsem - komitejem ža SLO Mn DS 'temelj-.nih-organizacij in delovnih skupnostih za vse aktivnosti — v časa od 30, 4. do 9, 5. 1980, posebej vsem načelnikom, pomočnikom ih pripadnikom narodne zaščite, ki so naloge in dolžnosti opravljali vestno ; in odgovorno ter: s tem pokazali svojo pripadnost in opredeljenost naši družbi. ■
- < Ivan Štefančič
Humor
Pomisli, včeraj sem gledal čarovnika, ki je tisočake pretvarjal v klobuke!
To pač ni težko. Moja žena počenja to -že leta in leta.
50 LET TELESNE VZGOJE
V	petek, dne 23. maja 1980 so se v prostorih Osnovne šole v Štorah zbrali športniki in telesno vzgojni delavci. Zbrali so se, da bi skromno toda slovesno proslavili 50-let organizirane telesne vzgoje v Štorah. Pol stoletja prehojene poti v športu je jubilej vreden posebne pozornosti: Zato smo namenili del našega glasila objavi govora, ki ga je imela tov. Sonja Ocvirkova, predsednica TVD Partizan Štore.
V	svojem govoru je pred zbranimi povezala dogodke razvoja izpred petdesetih let vse do današnjih dni. Zaradi obsežne vsebine, bomo govor objavili v dveh delih. h
Spoštovane tovarišice in tovariši!
Otvarjam slavnostno sejo v počastitev 50-letnice organizirane telesne vzgoje v Štorah in vas vse prisrčno pozdravljam. Posebej pozdravljam med naihl Vse predstavnike občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta, telesnokulturne skupnosti, Zveze telesnokulturnih organizacij, predstavnike krajevne Skupnosti' in krajevnih družbenopolitičnih organizacij, Železarne Store, vzgojno izobraževalnih organizacij in društev tervse organizatorje in aktivne športnike, ki so vsak v svojem obdobju prispevali' pdmèmben delež' za razvoj in uspešnost'telesnokulturne dejavnosti -v Štorah.
To varišiee in tovariši !
Štore so'.bile pred II. svetovno vojno majhen kraj. Železarna in Samotna sta zaposlovali le kakih'400 delavcev. Večji del delavstva je bil socialdemokratsko usmerjen, štorovska buržoazija je bila nemčUrska, okoliški-kmetje, del delavcev’inrtakratnih državnih nameščencev pa je predstavljalo močan steber slovenstva v kraju. Vodstvo Železarne si je v takratnem' obdobju-močno prizadevalo ponemčiti kraj.: V ta: namen je tovarna postavila šolo, v kateri je bil tudi videc tako, da so lahko otroke vzgajali v nemškem duhu že od tretjega leta starosti dalje.
V	tovarni in na» javnih mestih je bil dolga,:leta nemški jezik uradni jezik. Takšno stanje je dajalo naprednim slovenskim ljudem v Štorah vzpodbudo odtrgati slovensko mladino od nemškutarstva preko udejstvovanj a na telesno vzgojnem področju.
Iz zapisa tovariša Karla Juga ob '25-letnici športa v Štorah je razvidno, da je-bila športna aktivnost v letih 1920—1930 sicer neorganizirana, pa vendar še je mladina v skupinah zbirala na takozvanem Jurčevem' travniku in po . svoje igrala nogomet, brez - označb. igrišča, brez vratnic,, brez trenerjev, skratka po domače. Prave nogometaše so občudovali na celjskih igriščih. Drugo priljubljeno zbirališče'je-bila Voglajna. Neplavalci .so se privajali , na vodo pri Štelverku, : ko so obvladali, vsaj en stil plavanja,, Si je:-vsak'pridobil' pravico -kopanja pri Loškem mostu, najbolj izurjeni pa So se lahko kopali na naravnem plavališču na: jezeru pri Opoki. Opoški most je, bil zelo pripraven za skoke v. vodo; Mimogrede povedano - na Opoki smo se Štorjani prav prijetna kopali še tja do leta 1960. Voglajna je pozimi cesto zmrznila precej daleč proti Šentjurju in predvsem, mladi fantje so zelo radi drsali (umetnostno in. hitrostno) ‘in'igrali- svojevrstni hokéj na ledu. Odrasli pa so tudi balinali na- ledu. Drsalk cj-e. bilo takrat v Štorah dovolj, nabirali pa so jih v starem železju ter jih pritrdili na čevlje kar z vrvmi in jermeni.
V	zimskem času je bilo pobočje od Lipe v smeri proti tovarni polno sankačev. Smučanje se je pričelo širiti po letu 1926 > Tudi v šoli j e: tedanje učiteljstvo znalo spodbuditi v mladem' rodu zanimanje za telovadbo, pa čeprav brez igrišč in . telovadnice. Razgibali. so se poleti , v naravi s tekom, hojo, plezanjem,, raznimi igrami, pozimi pa s kepanjem, sankanjem, in izdatnimi pohodi po zasneženi naravi.
. Obdobje od leta 1930. štejemo, za dobo ..organiziranega telovadnega: in športnega «življenja v Štorah. V letih 1928—1930 je divje deloval nogometni klub SK Štore, ki ni bil prijavljen niti Oblastem niti višjemu nogometnemu organu. Igralci SK Štore so v teh dveh-letih vložili veliko prostovoljnega dela na skoraj neuporabnem igrišču na prostoru nekdanjega rudnika pod Srebotnikom in Bojanskim grabnom.
Leta 1930 jé skupina železničarjev, želez.arjev; učiteljev■ in'uslužbencev ustanovila sokolsko društvo Štore. To telovadno društvo je združevalo preko 100 aktivnih telovadcev, od najmlajših pa do starejših vseh slojev az’ Štor, Kompol, Teharij in ostalih obrobnih vaši. V; letih od 1930—1934 pa so delovali v Štorah kar. štirje nogometni klubi in le SK Viiietà je imela razvito širšo športno dejavnost — nogomet, namizni tenis, smučanje in turno kolesarjenje. Leta 1934 sta se združili SK Vi-neta in SK Sfere, SK Triglav in Soča pa sta-ostali še nadalje izven cen-; tralnega društva. Tako je tega leta nastalo čvrsto športno društvo Štore; '
V	letih 1930—1941 je bilo V Štorah okoli 300 aktivnih športnikov — torej 'skoraj vsak mladi človek-iz'Štor-, Teharij, Kompol, Pečovja in ostalih obrobnih vaši' je- bil aktiven. V tem času so- bili organizirani telovadni nastopi, akademije, nogometna srečanja in plavalne • tekme-.'-Največje -uspehe pri plavalcih so dosegali Čepin,- Čehovin, Barle, pri smučarjih Rudi'Črešnik, Karel Jug. Nogometaši so zmagovali-v Petrovčah, Žalcu,- Gotov.ljah, Konjicah, Poljčanah in Šoštanju, tekmovali so v
II.	skupini CNP in bili -nekje v sredini' tabele-.: Med atleti sta izstopala Mirko-Pavšič in Juré Čehovin. V odbojki pà so se na'okrožnih tekmah tudi dobro plasirali. Strelci so dosegali lepe uspehe na tekmovanjih doma in izven Štor. Kegljišča so bila povezana neposredno z gostilnami in vedno polna kegljačev, vendar o športnem kegljanju v predvojnih Štorah ne moremo govoriti. Pomémben prispevek predvojni organizirani telesni vzgoji v Štorah so dali poleg že naštetih Maks Erančl, Dobršek, Lokpšek, Radič, bratje Sivka, Črešnik, «Renčelj, Boris Gradnik, Gajšek, Sikošek, Pavšil Vera, Poçajt Elica; ‘Štaut, ‘Lubej, Koželj, Ozimek, Skelac, Vouk, Karel. Jug itd.
Športno društvo Sokol pa je razvijalo tudi močno kulturno dejavnost, predvsem -je. bila. aktivna, .dramska...sekcija in. godalni, orkester.
Dramska sekcija je naštudirala tildi po deset iger in operet letno in se predstavila v-Štorah,., Gelju in na širšem celjskem območju.
Ob tako .razvejani športni in kulturni dejavnosti ni potrebno posebej poudariti,a.da športnike-v.. Štorah dogodki v ¡letu 1941 niso našli nepripravljene. Doba. okupacije je-prekinila športno aktivnost, vsi nal predni športniki pa so prispevali po svojih močeh svoj delež v narodnoosvobodilnem, gibanju. Trije pa so darovali svoja življenja za svobodo. V začetku leta 1946 setje zbrala skupina navdušenih športnikov, večina nogometašev, ki so dali iniciativo za ustanovitev telovadnega društva Store, Med ustanovitelji društva sta bila zelo delavna Kočar Slavko in Skale Ivan. Nogomet je ponovno zaživel in enajsterica iz Štor je leta 1946 ^zaključila;-',okrožno prvenstvo . na 5. mestu. V letu 1947 beležimo, združitev SD Svoboda Teharje in Telovadnega društva Štore. Nogometaši so leta 1948 osvojili naslov -okrožnega prvaka in si v kvalifikacijah izborili ¡nastopanje v-«ljubljanski oblastni ligi. To leto pa. je pomembno tudi zato, .ker je Železarna' Štore « dhfogočila pridobitev zemljišča od posestnika Gajška. Z veliko truda je bilo igrišče kaj kmalu' v grobem urejeno: -
9.	marca 1949 je bila ustanovljena' skupščina novega športnega društva, ki ¡si je izbralo ime »Sindikalno športno društvo Kovinar«,-Te-: lovadno društvo-Štore je bilo s te mimočno oslabljeno. Oprema in rekviziti šo bili razdeljeni--meid‘ telovadno, .in novoustanovljeno, športno društvo,, Odvojitev- športne aktivnosti od telovadnega društva je narekovala nova struktura fizkulturne organizacije, ki se je .razdelila v štiri sestavne- dele: telovadno, športno, planinsko in strelsko. Telovadno druš-. tvo je'zaradi neaktivnosti- uprave‘društva, kmalu- popolnoma prenehalo z delom. Sindikalno‘športno društvo Kovinar je dobro zastavilo-delo in kmalu so se poleg nogometne formirale še atletska, smučarska, ko-•šaika-iska m kegljaška-Sekcija, Nogometaši so v tistem času tekmovali v ljubljansko oblastni ligi in z.asedli 5. mesto. V tem obdobju so bili v novem društvu želo aktivni tovariši Ambrož, Rozman, Sotlar, Gregorin, Franulič, Verbič, Sikošek, Čehovin, Žohar, Kočar, Galiif itd. Leta 1,950 So si- nogometaši Kovinarja priborili vstop v.II;.'slovensko' ligo in rekreacijo delavcev' in: krajanov v naši Krajevni skupnosti. .
(Nadaljevanje ha 8. strani)
Načrtno delo košarkarjev
.Zaradi, ponovne > reorganizacije tekmovalnega« sistema v košarkarski organizaciji je; sekcija pričela; intenzivno pripravljati člansko.ekipo za vstop v slovensko ligo.
Ekipa je pričela s treningi v decembru 19.79., Igralci so pokazali izredno voljo, do dela, saj se zavedajo, da je le«.tako -možno «doseči zastavljeni cilj. Ekipo sestavlja 12 igralcev,, ki-, so. v-povprečju.. stari dvajset. leti Uspehi načrtnega, dela; so bili vidni že v pripravljajnem obdobju, lco je ekipa igrala z uspehom proti, .močnejšim, ekipam. Načrtno delo ni usmerjeno le na člansko ekipo/ temveč deluje v okviru sekcije tudi ekipa kadetov in šola košarke na osnovni šoli.
Veliko- zaslug za uspešnost delovanja sekcije ima upravni odbor
Partizana, in strokovni tea-m sekcije. .
.V soboto,....17, 5, se je pričelo
tekmovanje v medobčinski košarkarski' ligi Golje. Talko- članska kot katedska, ekipa , s.ta se -pomerili z igralci Rudarja iz Trbovelj. Kadeti so’ sicer izgubili,, vendar je to opravičljivo; saj,so igralci mladi in neizkušeni. , Članska , ekipa pa je pokazala proti uglednemu nasprotniku hitro in borbeno igro, Rezultat takšne.' igre je bila visoka zmaga z rezultatom 90:62.
Na koncu vabimo, vse ljubitelje, košarke in športa nasploh, da pridejo v čim večjem številu na športno igrišče in " da bodrijo' mlade košarkarje. .
B. M.
Ekipa košarke,, stojijo z leve proti deslii: -Stante, -preds. Hrastnik, D ju«-' ričič,- Erjavec, Mackovšek M., Mackovšek B., čepijo: Škornik, Planico, -Podgoršek, Ulaga, Kitanovski
ŠAH
(Nadaljevanje s 7. strani)
ob koncu tekmovanja zasedli 2. mesto. Kmalu je bilo nogometno tekmovanje reorganizirano in tako zasledimo nogometaše Kovinarja v letu 1.950/51 na 2. mestu v mariborski podzvezni ligi ter’ leta 1951/52 na 3. mestu v slovenski ligi, kar je ob ponovni reorganizaciji nogometnega tekmovanja zadostovalo. za tekmovanje v vzhodni skupini slovenske lige, kjer so tekmovali vse do leta 1955. Izredno aktivni v tem obdobju in pozneje so bili poleg že naštetih še Verdev, Vrečko, brata Ozek itd.
V	letu 1951 je bila ustanovljena košarkarska sekcija, ki je pod vodstvom Lavriča in Čretnika že kmalu beležila izredne dosežke na tekmovalnem področju. -
Leta 1954 se je košarkarska sekcija osamosvojila in preimenovala v Košarkarski klub Kovinar. Vsi so bili zelo aktivni in moštvo je kmalu tekmovalo v II. slovenski ligi. Urejena je bila mala telovadnica (bivša menza), ki pa je bila kmalu preurejena v modelno mizarno Železarne. Tako so bili Onemogočeni zimski treningi 'košarkarjev, vadili so sicer dvakrat tedensko na gimnaziji v Celju, vendar beležimo ponovne velike uspehe košarke šele s pridobitvijo nove telovadnice in športnih igrišč.
Kegljaška sekcija je bila ustanovljena 1953. leta. Med ustanovitelje pa je v prvi vrsti prištevati tov. Filipiča. Trenirali so na Betonovem, sedaj Ingradovem, kegljišču. Selekcija je štela 26 članov. Dosegali sp lepe uspehe na sindikalnih tekmovanjih in . drugih prijateljskih srečanjih. Izreden razmah kegljanja beležimo z izgradnjo kegljišča v Štorah.
V	obdobju od 1949—1953 beležimo v Štorah tudi prve organizirane tečaje smučanja, v začetku predvsem teka. Posebej aktiven v tem obdobju na področju smučanja je bil Anton Klinar s svojimi sodelavci ha takratni metalurški šoli.
Pomemben mejnik v razvoju telesnokulturne dejavnosti pomeni vsekakor najprej ureditev nogometnega igrišča v Kurji vasi, zasilne telovadnice v rdečem kotičku, nato pa v naslednjem obdobju izgradnja športnih igrišč in pokritih površin na Lipi. Pobudo, za izgradnjo objektov je poleg športnih delavcev prevzel in vodil Tovarniški komite ZK Železarne. V letu od 1958—1962 so bili zgrajeni naslednji športni objekti: stadion, mala igrišča, strelišča, kegljišča in telovadnica. V tem času kino ustanovili tudi TVD Partizan, ki se je v začetku ukvarjalo predvsem s temeljno telesno vzgojo, v naslednjih letih pa smo z ustanovitvijo raznih sekcij praktično združili v Štorah v eno društvo vso telesnokulturno dejavnost, razen strelske družine, ki je'ostala Samostojna. Z izgradnjo vseh igrišč in pokritih površin pa je 'bila dana osnova tako za množično kot tudi kvalitetno; telesnokulturno udejstvovanje krajanov Štor in delavcev Železarne. Posebej aktivni pri izgradnji objektov so bili tovariši: Korošec, Zelič, Lavrič, Rukavina, Trnovšek, Klinar, Krajnc, Starc, Krumpak, Mackovšek idr. Pri vseh dejavnih posameznikih pa je potrebno posebej-izpostaviti vlogo Železarne tako pri izgradnji objektov, po izrednem prizadevanju, da bi omogočili čim večjemu številu delavcev pogoje za telesno in duševno razvedrilo. V. Železarni se Ves čas razvoja tega objekta črne metalurgije zavedajo pomena urejenega družbenega standarda zaposlenih. Brez ogromnega materialnega in organizacijskega vlaganja Železarne Štore, prizadevnih športnih, delavcev, krajanov in širše družbene skupnosti v Štorah, ne bi mogli ustvariti'tako idealnih pogojev za športne aktivnosti in množično rekreacijo delavcev in krajanov v naši krajevni skupnosti.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
Železarna Štore - pokrovitelj mladinske delovne brigade - Cvetke Jerin
II. HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR EMO 1980
V o-kviru praznovanja 1. maja so šahisti EMA priredili velik hi-tro-potezni šahovski turnir sindikalnih ekip iz Maribora, Velenja in Celja. Nastopilo je 14 najmočnejših ekip iz omenjenih mest, kjer sta največ uspeha imeli ekipi Ingrada in ŽTP iz Celja, ki sta osvojili prvo oziroma drugo mesto in prejeli skupaj s tretjo uvrščeno ekipo celjske gimnazije okusne praktične nagrade.
Tekmovanje se je odigralo 26. 4. 1980 po Bergerjevem sistemu, ki ga je odlično vodil zvezni sodnik Pertinač.
Vrstni red je bil naslednji:
1.	INGRAD CELJE	točke 42,5
2.	ŽTP	42'
3.	Gimnazij a	3?,5
4.	Gorenje	35,5
5.	TAM Maribor , -	30,5
6.	REK Velenje	29
7.	Železarna Štore	26
8.	EMO	26
9.	Kovinotehna	21,5
10.	Zlatarna	18
11.	JLA	16
12.	Cinkarna	14,5
13.	Klima	14
14.	Aero	11
Ekipo Železarne So zastopali |% Janežič (raziskava trga), Arzenšek (SGKG), Kumperger in Horvat (transport).
Z zasedbo solidnega sedmega mesta med tako močno konkurenco smo lahko povsem zadovoljni, posebej če vzamemo v obzir težave pri sestavi, ekipe, posledica česar je tudi neuigranost.	-A-
POPRAVEK — OPRAVIČILO
A
Na željo družine Zupanc sem v zadnji številki Železarja objavil zahvalo za prisotnost godbe, govornikov in duhovnika na pogrebu »Zupanc« Martina iz Kanjuc pri Svetini. Pri tem sem zamenjal priimek. Pravilno je: Romih Martina iz Kanjuc. Prizadetim se opravičujem za nenamerno napravljeno napako.
■ Jože Kragelj
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujem mojemu dolgoletnemu kolektivu kovačnice — mehanične delavnice (vzdrževanje) za pozornost in denarno pomoč po prestani težki operaciji. Z izrazi hvaležnosti: vsem želim dosti delovnih uspehov in osebne sreče, •
Karel Tovornik Štore 11
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedka
IGNACA KOROŠCA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujem obema govornikoma za poslovilne besede, godbi in družbeno-pOlitič-rum organizacijam. Prav lepa hvala tudi ¡sosedom, posebno Florjančičevim, za veliko pozornost v najtežjem/ času.
Žalujoča žena in sin z družino
KNJIGE DOSTOPNE VSAKOMER
Na ta ali oni način večkrat razmišljamo o knjigi, zlasti v zadnjem času, ko nas k temu spodbujajo številne, družbeno organizirane akcije, s katerimi želimo delavca bolje seznaniti z možnostjo nakupa dobrih in poceni knjig.
Eden od načinov, kako delavcem, kmetom in študentom, ki prejemajo nižje dohodke, omogočiti nakup prav tako dobrih knjig, kot jih ponujajo številni akviziterji komercialnih založb, ponavadi za precej več denarja, je izvirni način prodaje prek poverjenikov, ki se ga poslužuje Prešernova družba. Poverjeniki Prešernove družbe s ponujanjem knjig ne služijo denarja, temveč kot kulturni in družbeno-politič-ni aktivisti izpolnjujejo tisto kulturno poslanstvo, ki ga je Prešernovi družbi že leta 1953 določila njena ustanoviteljica, O-svobodilna fronta . slovenskega naroda. (Poverjenik Prešernove družbe v vaši delovni organizaciji je tov. Štefka Škornik, DS za finančne zadeve — blagajna.
Pri njej lahko naročate, prejemate in plačujete knjige, dala pa pa. vam bo tudi vse druge informacije, ki vas zanimajo.)
V tistih temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer Prešernova družba skupaj s sindikatom in Socialistično zvezo še ni našla poverjenika,, lahko delavci in občani knjige naročajo tudi pp pošti. Seveda pa tu včasih ne vedo, da morajo naročilo poslati čim-prej, kajti le naročniki, ki plačajo knjige do 30, junija, prejmejo v zbirki brezplačno tudi nagradno knjigo.
Pa poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe V letu 1980:
Prešernov Koledar za
LETO 1981
SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz 'zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza MENARTA in z ilustracijami Marlenke STUPICE.
Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja.
Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičnem za naše ljudstvo.
Prof. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi.
Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) Za ceno 240 dinarjev.
POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1980, bodo prejeli; še nagradno knjigo brez odplačila. Ta bo:
Max von der Grün: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki -je čisto po svoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega »čudeža«/
Kot. prejšnja leta je tudi v letu 1980 Železarna Štore prevzela pokroviteljstvo MDB Cvetka Jerin, ki jo organizira in tudi deluje v okviru OK ZSMS Celje,
Brigada šteje 50 brigadirjev in je. v dosedanjem delu dosegla velike uspehe. To. potrjujejo mnoga priznanja, ki jih je dobila brigada ob uspešno zaključenih akcijah. Eno najdragocenejših priznanj v vitrini brigade je nagrada in plaketa, ki jo podeljuje Politika ekspres. To je največje priznanje, ki ga lahko dobi brigada za uspešno izvršeno akcijo ter za športno in drugo družbenopolitično dejavnost v brigadi., Procent brigadirjev iz naše delovne organizacije in ŠKIMC v brigadi je sorazmerno velik in smo lahko zaradi tega še posebno ponosni.
• V juniju odhaja brigada na zvezno delovno, akcijo v Sisak. Brigadirje čaka dodatna odgovornost,
saj odhajajo iia delo v pobrateno občino. Za nemoten potek dela akcije je potrebna tudi oprema brigadirjev. Z velikim razumevanjem KOO zveze sindikata ŽŠ in KS ZSMS ŽŠ je tudi akcija za nakup športne in ostale dodatne opreme že stekla. Pred odhodom na akcijo si bodo brigadirji ogledali del proizvodnih prostorov naše železarne, katere ime in emblem bodo nosili na brigadirskih majicah in kapah. V času akcije bo organiziran obisk in srečanje pokrovitelja na delovišču v Sisku, kakor to narekuje stari brigadirski običaj.
Tako bomo tudi mi prispevali svoj delež Titovi pobudi Za še aktivnejšo . delovanje mladinskega prostovoljnega dela ‘in krepitev bratstva in enotnosti. .Končujem s prepričanjem, da bomo o delovanju in uspehih naše brigade še slišali in čitali.
Vojko Kocman
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Erido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing,, Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka - od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.