gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr leta 1 gld. 15 kr den Ljubljani v sredo 24. aprila 1867. darstvo Gospodarske stvari. Za povzdigo sadjereje. C. k. ministerstvo za kupčijstvo in narodno gospo- pripravna zemlj Izkušnj ucé ) ilovčasta da j ? ápnata za péso naj bolj ša peščéna, mlj a, torej taka mlj y ktera se ploh imenuje, daje dobra, mehka, volj Je lani vsem kmetij skim družbám razposlalo statističen izkazek, koliko je sadnega drevja zasa-jenega po Ceskem, in s tem je željo izreklo vsaj 1 do l1/ naj bi tudi po druzih deželah našega cesarstva se taki izkazki napravljali, da se zmiraj vé, koliko sadnega drevja saj po priliki je po deželi zasaj enega, koliko izmed tega vrlo obdelovana ; prsti mora biti črevelj na globoko; pripravna tla pod površno prstjó. Tla pod prstjó ne smejo biti tolsta ilovica, ktera nič skóz pušča ne smejo se prepozno ugreti, niti ne smejo preveč v sé piti, ako je prst ga Je v drevesnicah, ki jih imajo ljudske šole v poduk na mladini, koliko ga je drugod na vrtih, na pašnikih itd. Ako se taki izkazki vsako leto narejajo, se po njih ali sadjereja napreduje ali ne, in v kterih krajih mlj ijih tenka > ki je bil pred péso na njivi, in prst se mora dovolj se mora globoko zorati že za tist sad izve ne; tako pa se morejo potem pomočki iskati pa tuđi naj ti za njen pospeh. To isto pot je nastopila c. kr. deželna vlada tudi ahlj ati Ako za sad kteri dve bil pred peso dovolj globoko udelana, takrat je dobro na Kranjskem in c. kr. okrajnim gosposkam ukazala naj po dobljenem formularu napravijo za svoj okraj tak izkazek (ausweis). Kmetijska družba pa je bila naprošena, naj je pri tem delu po poddružnicah svojih na pomoč okrajnim gosposkam. Kranjska kmetijska družba je 29. sušca vse poddružnice naprosila, naj pod-pirajo korištno to delovanje, ker potrebno je res to, zemlja WKJL^K, UUV.IWUU, ^uiv.cit uuuxu, Če se poredoma pesa vsadi na isto njivo, ktero je treba vsako leto, če je mogoče jeseni, malo pognojiti z gnojem, ki je dobro udelan. leti Gnoj y ter za kterim sadom naj se sadi nèsa. Dober gnoj delà, da zemlja več in boljši sad rodi. Razen navadnega hlevskega gnoja je pripraven in tudi povsod lehko dobiti: pepél od drv in kosténa m/j v juk, v x xu v/u v v4v1v t mu j v J xvvx j-fv va. v ilfj.1v j * v a xx -- da vemo število drevja, ki ga imamo v svoji deželi. moka. Kosténa moka je posebno dobra, če se y Ako število to narašča, veselo znamenje je jereja napreduje; ako število pada, znamenje je lostno, da gré rakovo pot. Gotovo je to, da vsak dober da sad- mesa žveplene in sólne kisline. Fri- ža- v f reci Hlevski gnoj ima v sebi menj ali več skoraj vse , kterih potřebuje sladkorna pésa. Ker pa je v gospodar vé, koliko ima živine, koliko oralov zemlje, Pési največ kálija in fosforske kisline, pepel pa tudi pa tudi koliko sadnih dreves, če tudi prav do enega, ima Jako dosti kalija, in kosténa moka jako dosti fos- vendar saj po priliki. Tako mikavno je gotovo tudi vedeti, koliko sadnega drevja je v tej ali uni vasi, koliko v tej ali uni soseski, in prav tako tudi v celi deželi. y forske kisline, lehko vidimo, da sta za sladkorno peso ta dva najboljše gnojilo. Posebno dobro služita, če se primešata navadnemu in tistemu gnoiu, ki se zmešan na kupih pripravlja (kompostu). Vemo sicer, da se bojo pa zopet nekteri naših po- Se zdaj po njivi potrošen in tudi tak gnoj sestnikov bali gosposki naznaniti število sadnih svo- ima v đosti amonijaka ali druzih reči dreves > v _ v ces ? tudi je da pride res da se po vseh kotih nov davek čez nje Ce naglo 9 ki ktere sadež > kvišku ženó, kakoršen je na pr. konjski in ovčji V V isce kako bi se na- gnoj, redi veliko nát (perje), toda pésa po njem ne dobi redilo po davkih več dohodkov državni kasi, vendar zadosti sladkorja, torej se ga je zeló ali popolnoma ogibati. Ne more se povedati nič gotovega, povsod in za .----- * ----------, ' vuum pa tudi to gotovo, da pri tem številjenji dreves vlada nima in ne more imeti kakega davkovskega na- napredku ako se ne mena, ampak da je namen ta prav pošten, sadjereje namenjen. Gotovo je to sramota ve: koliko (saj po priliki) je v vsaki deželi sadnega drevja zasajenega. .u ! vselej veljavnega, za kterim sadom bi pésa najbolje rodila; vendar kmetijske izkušnje vseh dežel za trdno , da ima mnogo več sladkorja v sebi taka pesa, učé ktera se sadi za enoletnim sadom, kakor taka pride y y ktera na sam gnoj tr eb a : sladkorni (cukreni) pési Spisala sinova Avgusta Tschinkela v Ljubljani. (Dalje.) Zemlja. Da sladkorna pesa dobro rodi, temu je prva Pred péso je priporočati, da pride na njivo tak kteri zemljo zánjo najbolj pripravi to je kteri sadež jo od plevéla najbolj se potem lehko obdeluje. Taki sadeži so posebno: bob usnaži ter prst najbolj zrahljá, da > grah , ^laoivaj /iiucoiiu -ùiiu , ûi v moa« ^jxkjím , oamu večna (lucernska) in turška detelja ni dobra. Tudi rž gráŠica, zmésno žito zelena živinska piča; samo po- Je koristna; za njo je pésa posebno dobra. Zelena živinska krma se navadno zgodaj kosí, kar 136 je dobro, ker se plevél s tem pokončá, predno mu do- črevelj globoke, naj se delajo ali z desnico, ali pa, kar e se potlej zgodaj orje, plug pořeže vse je mnogo boljše in pripravnejše, z motíčico, ktero ima zori seme. korenike plevélu, kteri potem več ne škoduje mora celó sam ostati njivi za gnoj y ampak Ker sadeži, ktere smo poprej imenovali, zemlji de- sadílec v desnici. Da bi se ne preskočilo nobeno za-znamovano mesto, naj sadiiec najprvo vsadi ter pokrije zrnj e ILICUU V ailj ZiULLLlJ 1 ULC- ůlUJti , in potem naj z nogo stopi na pokrito vročina ali mokrota predno ide dalje. To ima tudi to korist, da se mokrotna zemlja tekój prime semena, kar nekoliko delà odvzame valu, s kterim se mora njiva povsod enako povaliti precej, ko je obsajena. Ker se pri nas debeljaca (turšica) enako sadi seme Je in lajo senco in pokrov, kader (dež in rosa), zato ostaja prst zmerom lepo rahla, na njej prihodnje leto rodi dobra pésa, pa tudi plevéla dosti ne ostane. Kako je sladkorni pési zemljo pripraviti. j ne bode nikakoršne težave s péso j ako se tudi Sladkorna pesa ima to lastnost renino zasadi v zemljo. pomaga s tem ? da Naj ) da vso svojo ko- se torej pri tem delu nj enem sajenji paziti na več posebnih (Konec prihodnjic.) reči. mora pri se njiva globoko prekoplje ali preorie; potem bode mnogo lepša in boljša. Orje naj se vsaj po 12 palcev globoko ; toda boljše je še globokejše orati, kajti vsaka zél, vsak sadež lepše raste, obilnejše rodi, ako mu pametno obdelovanje in y> Nekaj za vsakdanjo rabo. Mi smo sklenili obrniti se še enkrat do Svojega naroda." S temi besedami so svitli naš ce- gnoj naklonita več rodovitne prsti. Tega ni pozabiti : sar marca t. 1. razpustili deželne zbore v Pragi y zatorej naj bode plug dober y tak da globoko orje Koder je kmetovanje že jako napredovalo, ondod imajo samo take pluge. Zemlja naj se prvič globoko zorje pozno jeseni j in strnišce f ako ga je na njivi y naj se reči ) j podorje; potem se od mraza tla razrahljajo in uíežé pa tudi jih pokrepčá zrak, ki ima v sebi dosti ktere zemljo redé in razprhávajo. Spomladi se drugič orje; potem se njive precej skrbno uravnajo, in sicer z dobro brano ali z motikami, f>a tudi z valom, najboljše je s takim, da ga človek ehko sam vláči. Brnu in Ljubljani, in zaukazali nove volitve. S tem so dobili slovanski narodi takraj Litave zopet nekoliko svoje osode v lastne roke. In zdaj ko so volitve kon- narodi dobro gospo- Dasi s svojimi privrženci, s plačanimi urad- čane, smemo ponosno reci, da so dařili s talentom, kterega jim je bil cesar izročil. ravno je vlada niki in gospodovanjaželnimi tujci, vse žile napenjala i ) Kdaj je péso saditi. Trebé je péso zgodaj saditi, da se poprej zředí. Ako bi se počakalo gorkejšega časa, zemlja že zgubí zimsko mokroto, ktera je zeló potrebna, da séme povsod enako kali. Seme, ktero se sadí v suha tla, slabo « l^v . • # m * mm rasie. da bi zadušila pravi glas in resnično voljo naroda osramotila je stanovitnost našega ljudstva vse prizade-vanje vladino: narod je govoril svojemu cesarju kakor je čutil in mislil, kakor je bil prepričan. Res bil je pri volitvah hud boj. Al boj je bil narodu na korist, kajti videl je, da more stati na svojih nogah, da je kos oskrbljevati sam svoje zadeve, spoz nal je z eno besedo: da je polnolet Pa Bog ne daj da bi pri spoznanji ostalo ; to spoznanje naj Držati se je torej teh pravil: uaj j ua ui ť1 o^u^iiauji uoiaiu ^ nas timveč spodbuja, da bomo v prihodnj Ako se zemlja pési obdeluje vreme, ali ko Je suh ) ko Je že gorkej še re s tud m k r b o v a 1 seme^vsadi, da gotovo skali. Ce seme dobro skalí in da potem lepo obrodí. veter, takrat naj se tekój tist dan za se délai e svoj da bomo tudi m Pa nam brž ko ne kdo poreče: Saj smo si izvolili vzíde, nadej ati se Je tudi p o si do kterih imamo zaupanje; naj nam ti Ne sadi se pésa povsod ob enem času ampak napravijo dobrih in pravičnih postav; vlada pa naj jih vestno spol in izvrsuje ^ v/ uwux Kfvj j^vuuí v kjvu. \jkf \juuiii y aui|jai\ kakor v tem ali ónem kraji prej ali pozneje s pomladi V i - v cutis kako močno dišé te besede Ali, ljubi prijatelj ne et po tistej ne- nastane gorkota ? ter kakor leže kamor ima priti seme. ežé in kakoršne so njive, Koder je pomladnja gorkota hitra tei zemlja m njena léža dobra, ondod naj se začne saditi v prvih dnevih malega travna (aprila), in v tem meseci naj se to delo tudi UUblO , J\aiau iUUUUU UIOC It» UUOVjUU AUUUU JJU liikj J srečnej navadi, vsled ktere smo vselej in povsodi vlado na pomoč klicali? Vlada pa to navado opazivša ni se dala dvakrat prositi. Z delà si je edino mogočna, měnila je y da s svojimi ukazi y povelj ni sreče zvrší. m vse ni ona . Tako ]e prišlo, da ni nekdaj človek drugega posla imel, ka- } y kjer jej postavami odprla vrat Po mrzlejsih in globokejše ležéčih krajih se sadí koncu malega travna (aprila). kor od ranega jutra do poznega večera zaukaze . • • • f v • *i • 1*11 m * i pol no vati uu v au J 111 ^V/llG JJL1U. , \J\J Jih J_LA O^/UIUU • il tiMUivMUJi. uv do male pike določevali, kako se mora vsaki stan nositi, kaj sme kteri rokodelec delati, po čem sme živež kupovati in prodajati, koliko plačila se mora dajati de-lavcem in družinčetom ; velevali so celó, kake jedí smeš ni polnil! Ti zaukazi so Zrnj Kako je péso saditi. mora priti v jamice, ktere so po 14 dunaj Zna skih palcev na dolgo in široko druga od druge menje, kam ima priti jamica, delajo široke, nalašč za ali pogrebu. Toliko postav tirjalo je tudi veliko urad kuhati in koliko gostov po vabiti k krstu, ženitovanj to narejene grablje, na kterih so na dvoj £ i u ij y li čt litciia ou ZiObjt; JJU i4! pciUJŒV 111 IVU V • jl ojjl jo julčíi cto Liu ii oo jinx ui Te grablje naj se najprvo vláčijo po dolzem moglo več na prste gledati, in dasiravno so državo ne- po 14 palcev nikov. Teh je narastlo nazadnje toliko da jim ni in potlej po vprek njive naredé jámice Kj se črte križaj o, tam se y ii so le redko kdaj to dosegli, za Seme navadno sadé veči déčki (fantj e) in dekleta izmerno veliko stali kar so bili namenjeni — za občni blagor. Pri takem ravnanji je naša država vedno bolj pešala. Narodi sami Toda treba je dobro paziti nanje, ker se lehko pripeti, so to že dolgo cutili, prav očividno in tudi zunaj po da se po neskrbnosti preskoči kako mesto, kamor bi imela kazalo se je to pri zadnjih dveh vojskah leta 1859 in priti jamica, ali da se pozabi seme z Vsak } kdor sadí mlj pokriti 1866 Naš cesar spoznali so tudi sami, da tako se ne y ima po nekoliko sémena v pri- sme in ne more več gospodariti pasanem zastoru (firtohu) ali v ruhi, od koder z levico jemlj po do zvesto pokrivati s prstjo. Jamice zrn, da poklada v jamice, ktere mora diplomom (pismom) od 20. oktobra 1860 oklicali y po so toraj za celo Avstrijo ustavo, to je, ustanovili so, da do poltretji odsihmal nima v Avstrii v nic več postava biti, česar ne 137 od ljudstva izbrani poslanci sklenili in cesar Prvo, kar mu imamo odgovoriti v obče, je to, da L u. O u v u * ^ * ^^«x^xi^x ^i^uiii www* ---— - ^-----~ ~ v, , JV> u« Oblast postave dajati deli toraj odsihmal prav kar se tiče pametnih dokazov, ni pomagati šolskemu ? da se učenec v potrdil. za prav cesar s svojimi ljudstvi. Pa tudi oblast tako učenjaku , kteri se ni še prepričal napravljene postave spolno vati ali izvrše va ti so cesar maternem jeziku lahko in uspešno uči šolskih pred- vladi nekoliko prikrajšali in mnogo takega posla izro- metov, in da je najnesrečniša potrata časa, ako se mla- čili srenjam ali občinam, okrajnim zastopom in dežel- dina kakoršnega koli naroda podučuje v tujem neraz-nim zborom. Cesar sam je toraj vladi odvzel nekoliko umljivem jeziku. Dr. W—o pozná papige dobro , ker njene moči in jo izročil svojim narodom: cesar sam se menda ž njimi ima pečati; ne bo mu tedaj težko nas toraj vabi, da vadimo in skušamo svoje moči da delamo. Toliko kar se tiče vlade. Rekli smo zgoraj, da se bojimo tudi ugovora: ) to praktično dokazati v šoli 9 da se najveći del naših ; 99 Saj učencev v nižih razredih srednjih naših šol ima šteti , kadar se znanstvenih reči učijo v med te „plezavce smo si iz volili poslancev, do kterih imamo zaupanje ; naj nam oni napravijo dobrih in pravičnih postav u tujem jeziku. Vsak pošten Slovenec, ki kot otrok ni imel dobre domače priložnosti, da se nauči nemški gotovo bo nam pritrdil, da do 4. razreda in niore- 9 Res nam tak ugovor ni po volji, ker vedno to biti tudi na gornji gimnazii in realki se je učil večidel kot papiga dokler ni sčasoma in težavno do tega sklicovanje na druge nam nikakor ni všeč. Poslanci so sicer res naši, in če izvzamemo koroške Slovence, preril, da je tudi razumel, kar so mu blebetala usta. moremo in moramo ž njimi zadovoljni biti. Da kažemo In za tega voljo vidimo mnogo dobrih slovenskih učen- do njih zasluženo zaupanje, to je lepo; to jih bo same tudi veselilo ter jim obili trud in bridke ure bodo doživeli poganjaje se za naše pravice vsaj > pa mi od njih ki jih neko- od držati križem roke, bi bilo krivično, ker bi zahtevali to, kar cev, kteri se še le tem, kar so se popred pozno in pozno duševno zavedajo o učili j kot „plezavci U zgolj na pamet pozneje pa še le z razumom poprijemali, dokler liko povrnilo in olajšalo. Pričakovati pa vse njih česar sami storiti nočemo! presega njih moči, in Oni nam morejo od- straniti postave, ki so nam Škodljive, napraviti drugih > se ni in morebiti prekasno pridružilo tudi čuvstvo. To, kar smo rekli tukaj, gotovo je služilo za pod-lago unim šolskim možem, kteri so se do leta 1849. trudili o šolski osnovi za srednje učilnice. Kar ko je bil pošten namen, da se v Avstrii iz- Je takrat nam bodo na korist; to je res UUUU lie» rVVJlAOl), tu J ICO , CH VSega , XVCll JO J^/^lJC* VUUiV 1UL yAVWi kJU UUUV/Q MttlXUUg tudi ne morejo poravnati. In tudi mi sami se rim prepozno pokazuje) konservativno pravilo kar Je peljá edino pravično in (kar se danes žalibog! nekte- ? krivo moramo teh postav posluževati, in tirjati tudi od pravnosti ravno- ? naravnost je v „Organis. Entw." na strani 19. izrečeno tako-le: „Die Wahl der Unterrichts- drugih, da jih spolnujejo. Kaj bi nam pomagalo, ^ ** * * ^ ko bi nam poslanci še tako lepo pot napravili in ugla- sprache soli sich uberall nach den Bedurfnissen dili, ako bi pa mi ne hteli po njej hoditi? kratkem der Bevolkerung richten, welche bei der Anstalt vor- jo zopet plevél zarasel. Kaj bi nam koristile še zugsweise betheiliget ist. Es wird dabei insbeson-tako dobre postave, še tako imenitne pravice, ako bi dere auch daftir zu sorgen sein, dass da, wo die Bevolkerung eine gemischte ist, den Bedurfnissen aller Theile in dieser Beziehung nach Moglichkeit Rechnung getragen werde. Um dieses Zweckes willen ist es zu- mi puščali, da trohnijo na papirji Ce konečno še premislimo, da srenje nekoliko še niso tako uredjene, kakor bi imele biti, in da ima njih področje precej ozke meje; če premislimo, da o okrajnih zastopih še sploh ne vemo prav, ali so miš ali ptič in da, kakor so zdaj sostavljeni, mi Slovenci kar nič dass an einem Gymnasium auch zwei Unter- verschiedene Schul- làssig, richtssprachen bestehen, welche fur dobrega od njih pričakovati ne moremo, nam ne ostane, če hoćemo svoje reči na bolje spraviti, nič druzega kakor lastna pomoč. In ne branimo se je; saj nam besede dr. W abtheilungen oder fur verschiedene Lehrgegenstánde in Anwendung kommen." PrebravŠi člověk to odlocbo gnjusijo se mu ostudné oa So wenig gegrundete, bodenlose že prigovor pravi : Kdor si pomaga sam, temu Bestrebungen miissen, in die Praxis ubersetzt, schlechte pomaga Bog! 99 Slov. Gospodar. a Frtichte bringen, und Šolske stvari diejenigen, welche mit einer dem Einsichtsvollen und Gebildeten in der Regel nicht ei-genen Selbstuberschâtzung Reformvorschlàge làrmend ankiindigen, wtirden wahrscheinlich verdienen solehe Dr. W 99 Neue Presse u , vv uiucu »y aiii ovu^muvu » vi uiwitu j Frtichte zu verkosten. Das Experiment solite zu ihrer Beschámung zugestanden werden ? wenn dabei in pa naravopis v srednjih učilnicah slovenskih nur Iz Zdaj ko je čas potekel, da so „Novice" morale nicht das Wohl einer Generation verspielt wiïrde." ošabnih teh besed kaže se, da je pisatelj premalo pre-gledaval gimnazijskj zakon, in da mu auh hrepeni kteri članku, ki sem ga jaz strani je „bodenlose Bestrebung u mnogo prostora v svojem listu odstopiti važnim volit- za tujim zrakom. Čitatelji naši lahko iz tega razvidijo spregovorimgHMHHHHHgll WĚ in gotovo tudi vsak rodoljub z menoj, bral v tistem časniku, kteri našim poturicam in protivnikom našega narodnega razvitka tako rad od- 9 nim zadevam, ne bodem jim nadležen, ako M ^ ^ « A o na schátzung", „lármendes Tudi 9 99 na Ankiindigen" m drugih stranéh „Organis. „Selbstuber-„Beschamung!" Entw." lahko bi našel dosti dokazov, kako zanikrno je dr. W o HHHi I ^^IHH HHB M^I^H pira svoje liste, da najsvetejše in zakonito delovanje na jedro rečenega zakona. Tako se na pr. na str. 157. naših rodoljubov z nogami gazijo, ker se jim drugače učitelju povestnice zapoveduje, „dass er das Erzahlte pri zopernikih ne bi verjelo. Kdor je bral to, kar je pred nekimi tedni dr. W o v imenovanem listu zoper znani šolski predlog dr. B1 e i- na niži gimnazii, kakor sicher und in richtiger Sprachform wieder er-záhle" ... kar za najveći del naših slovenskih učencev nikakor ni mo- se uči sedaj weisov pisal, zgrabila ga je gotovo nevolja kakor goce. Ako dr. W—o želi izvedeti, kaj tam stoji o ma- važnosti, naj prebere str. zgrabila nas, ki ne smemo dopuščati, da se kot učenost šopiri y Ni nas volja kar je zvijača in sofistika. da bi vso zmes. s ktero dr. W o kakor z barikadami varuje trdnjavo svojo, kteri je ime germanizacija vseh srednjih šol, na drobno preme- tavali, rečemo tedaj o njej nekoliko. ternem jeziku m njegovi t«,«^««*, do 7., in našel bo, da ravno v tem predlog dr. B 1 e i-weisov stojí na zakoniti podlagi, njegov protivnik pa da muhe loví v temi svoje strasti. Ako je o na izpitu o logiki tako kvasil, kakor to kazuje sklep: „Oesterreich ist ein polyglotter Staat, dr. W po- 138 folglich sollen aile kleineren Nationalitaten deutsch werden", — ako je takrat tako kvasil, ne vemo, kako so mu podělili klobuk logike in sploh modroslovja! Ali je res nalašc slep, da ne vidi, kako se národna ideja širi po vsej Evropi? Ali res misli, da vsem drugim narodom avstrij skim veljá z visocega prestola oklicana ravnopravnost národna, in le mi Slovenci bi morali na veke ostati pankrti, kterim ne gre to, kar je že po natornem pravu vsacemu narodu, ki ga je Bog dal, prva svetinja? Ali le Slovenci bi bili za to na svetu, da bi jih požrli Velikonemci? Ali zato imajo Slovani avstrijski „Hintergedanken", ker zahtevajo to, kar vsakemu narodu gre po ustavni postavi?! Mi pa dobro poznamo nasprotnikov naših „Hintergedanken" : aa bi nam odbili poštene naše pravice, natve-zujejo nam panslavisticne misli, pokladajo nam „hoch-verrátherische Tendenzen" in sto enacih reci. Kaj mislijo protivniki naši, da ne vidimo, kam da merijo? Če dr. W—o na početku svojega liričkega delirija toži, „dass wir Oesterreicher auf der Hohe der Zeit uns nicht befinden; dass wir zuriickstehen hinter den Nachbarvolkern", ter da nam je za tega del pri Sado vi osoda s krvavimi črkami napisala na listek debeli „memento", ali so tega morebiti Slovani krivi? Ali ni to ravno očividen dokaz, da v slepem stoletnem germa-nizovanji leži duševna in materijalna slabost naše države? Vsaj se je od časov Marije Terezije na vso moč težilo na to, da se dosegne prav to, kar je dr. W—ov ideal, to je, „dass sich die Nichtdeutschen Oester-reichs an deutsches Wissen innigst anschmiegen, die Bahněn, die es vermitteln, lieber ebnen und erweitern, als nach Moglichkeit verrammeln mochten." Gotovo smo mi veliko bolji Avstrijani od dr. W—o, kajti naša je logika ta: Ker smo po dosedanji poti germanizo-vanja po besedah samega dr. W—o zeló zaostali ter je za tem prišla nesreča pri Sado vi, zato naj jo krenemo na drugo pot, ktere se vsak drug narod drži, to je, naj se vsi narodi skušajo bolj na naravni poti, na podlagi narodovega jezika mikati in izobraževati. Saj tako ravná vsak pameten zdravnik, da — ozdravljaj e bolnika — popustí zdravilo, ki mu ga je dajal brez vspeha dolgo časa, in da skusi potem drugo zdravilo. - Naj zadostuje to, kar se tiče sploh podučnega jezika v šolah. (Dal. prih.) Slovansko slovstvo, ( jaBHHCKaa 3apa („Slavjanska Zarja") se imenuje nov poiitičen časnik, kteri maja meseca v ruskem ieziku začne izhajati na Dunaji pod vredništvom gospodov Livčaka in Klimkovića. Izhajala bode „Slavjanska Zarja" vsaka dva tedna enkrat in zastopala bode panslavizem avstrijski, to je, poganjala se za avstrij sko-slo van ske interese. Po programu tega časnika nima habsburško cesarstvo na Nemškem ničesa iskati, ampak doli na jug ima gledati, kjer biva narod, ki je po jeziku in plemenu v žlahti s slovansko većino avstrijskih narodov; južno slovanstvo si pridobiti in tako svojo moč utrditi, to naj bode posebna skrb Avstriji. Dalje svetuje program „S1. Zarje", naj se ruski jezik sprejme za književni jezik slovanski in Avstrija naj sklene zvezo z Rusijo. Cena „SI. Z." je za celo leto 6 gold., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr. Nadjati se je, da dobi „Zarja" obilo podpornikov. Iz zadnje seje českega deželnega zbora. Povedali smo vže v zadnjem listu, da je bila jako viharna zadnja seja deželnega zbora českega. Pri neki priliki splazil se je poročevalec većine prof. Herbst iz dvorane v restavracijo, ravno takisto storilo je še več druzih nemških poslancev. Med českimi poslanci postal je hrup zarad tega res neparlamentarnega obnašanja, ktero je bilo očitno žaljenje in zaničevanje českega naroda. Govor, ki ga je govoril dr. Rieger, trajal je čez eno uro in je bil tako temeljit in tehten, da je pravi biser zgovornosti imenovati. Podamo tukaj glavne točke iz tega izvrstnega govora českega prvaka. , Naj pred obrača se do većine ter pravi, naj gospodje, kteri bi se morebiti dolgočasili, le gredó v restavracijo. Gospodje menijo, da, kdor ima većino, temu ni treba govoriti, spodobnost pa zahteva, da vsaj posluša, kaj da govori nasprotna stran. Politično stanje omenivši govoril je Rieger najprve o nemškem cesarstvu. Nemško cesarstvo je toliko kakor gotovo. Stari nemški cesarji imeli so prislov „vedni množilci države" in če zopet oživi ta prislov, naj vsakdo premisli, kako se bo godilo avstrijskemu cesarstvu, kako se bo godilo nam. Zatoraj je treba, da se trdno postavimo. Za Avstrijo je le ena podlaga mogoča, namreč: Enake pravice vsem! (Ploskanje v sredini.) Ce bode pa dinastija imela slovanské narode le za pepeluhe in prednost dajala starej im sestrám magjarski in nemški, potem ne bode mirú in njeno vladanje ne bode imelo dolgega ostanka, (výborné.) Nemci v Avstriji se morajo zdaj odlociti ali ostanejo še dalje časa pri Avstriji ali pa hočejo zediniti se z Nemčijo; naj povejo odkrito svoje misli, da se ne moti dalj časa dinastija in drugi narodi. (výborné.) Na ogerske zadeve přeskočivši je rekel govornik : Magjari so le majhen narod, kteri brez Avstrije nima bodočnosti in nikakoršne znamenitosti, oni imajo to, kar jim Avstrija dovoli za njen testament, pa naj le gledaj o , da tudi oni ne najdejo kmalu svojega groba. Ogerska častilakomnost išče stvari, ki so že davnej zamrle, oni nečejo podedovati samo Avstrije, temuč tudi Turčijo. Ministerstvo jih, kakor je videti, v tem podpira, pa je ž njimi vred na krivi poti. Ako ima postati tù zdolej na Donavi nova država, gotovo ne bode magjarska, temveč slovanska država. Nesrečna avstrijska politika na Jugu nas je nepriljubij ene naredila pri jugoslovanskih narodih, in Francozka in Angležka dobili ste moč. Razvija se močnejša srbska država in morda niso več dalječ časi, da na novo postane staro srbsko cesarstvo. Naša težnja na te kraje je opešala, ruska pa seje okrepčala, kajti podpira jo tudi enaka vera. To naj dobro premislijo Magjari! t Posebno oj stro je govoril proti Deakovemu elaboratu. Deaka imenuje kratkovidnega, tesnosrčnega egoista ; in pravi : M I ! ï s I Zdaj stojimo pred novim oktroiranjem, ne Njih Veličanstva, temuč gosp. Deáka. (Výborné.) Tacega oktrovanja pa mi nočemo dopustiti. (Výborné.) Ko se je Ogerskemu slabo godilo, ko je Schmer-ling nastopil s teorijo zgubljene pravice, tačas bili^smo mi in Poljaci, kteri smo spodbijali to teorijo. Ce je Njih Veličanstvo za dobro spoznalo, da se gotove stvari Ogrom dovolijo, ter da se vjerna to z državno koristjo, nećemo hoditi mi na Dunaj razdirat tega, kar seje zidalo. Ce je treba protiteže nasproti Ogerskemu, če imamo mi prevzeti nalogo, da Ogrom zopet vzamemo, kar se jim je dalo, se prav lepo zahvaljujemo za to. (Výborné.) Mi smo govorili proti dvalizmu, ko je bil še čas; mi smo bili pripravljeni udeležiti se delà sprave, al naš glas se ni poslušal. Gosp. Beust pokazal se velicega državnika ter je pokorno podpisal to, kar je D e á k zahteval. Dokler obstojí zgodovina našega naroda in našega zbora, vedno se je poslušal glas českega deželnega zbora. Zdaj 139 pa se zahteva od nas, da se odpovemo tej politični individualnosti. Tega, gospoda moja, ne upajte in ne pri-čakujte od nas! (Výborné.) Ako se kaj tacega zgodi, pretrpeli bodemo sicer ; al bodite preverjeni, da bodemo odtresli kakor hitro nam bode le mogoče. (Viharno plo-skanje.) Dalje govoril je dr. Rieger o kronanju kralja, ktero ne sme biti prazna formalnost, timveč ima ta pomen da kralj deželi in dežela kralju zvestobo obljubi. Konečno opominja gospode ki poj dej o v državni zbor naj ne oddadó nic od zgodo vinskih pravic in reče: Mi upamo, da ostane država ohranjena, da se bodo pa tudi priznale naše pravice. Oni ki imajo zdaj krmilo v roki, naj pomislijo, da nobena naprava ne more imeti obstanka, kterej podlaga je krivica; pred vsem mora se pravica goditi slovanskim narodom v Avstrii. Nikakor ne smete reči da Vam tega nismo povedali, ,,Dis- cite justitiam m o niti". (Živa pohvala v sredini.) Govor Riegerjev je naredil velik vtisek. Hvalijo ga celó časniki, ki so politični nasprotniki Riegerjevi. Resnicaje moč, kterej je na posled vendar zmaga gotova. Ozir po svetu. Pisma o samostanih srbskih. (Dalje.) Cez 8 let prenese sin Sava na prošnjo svojega brata Stefanaprvovenčanega Nemaniča II. truplo svojega očeta v Srbijo v samostan Studenico, kjer ga še zdaj srbski narod časti in pri njem tolažbe, pomočí in zdravja išče. Sv. Sava ostane ko arhimandrit samostana Studenice nekoliko let v Srbii, uči narod po vsem kraijestvu, zida s svojim bratom Nemanićem II. veli-kanski samostan in cerkev Žica pri Karanovcu, ki je bila potem srbska metropolija (sedež arhiepiska, vélikega škofa), kjer so se srbski kralji venčali. Se zdaj stoji zidovje tega nekdaj prekrasnega samostana in cerkve njegove. Sv. Sava gré čez nekoliko let zopet na Sveto goro in od tod v Karejo, kjer je več let bival v neki majhni kočici, ktero je sam zidati dal in ktera še zdaj stoji v šamoti. Tukaj je slišal, da je srbska cerkev v nevarnosti; zato se podá vNikejo kgrškemu patrijarhu Germanu. Bili so takrat Latinci Grke premagavši gospodarji Carigrada. Sv. Sava naznani nevarnost pravoslavne vere v Srbii grškemu patrijarhu Germanu in caru Todor-u, in jima kaže neobhodno potrebo, da, ako se v Srbii hoče obdržati pravoslavna vera, mora Srbija imeti za-se svojega nezavisnega metropolita. Grški patrijarh ga postavi za prvega srbskega vélikega škofa, in Sava gré potem v Srbijo, kjer v samostanu Žici svojega brata Stefana za kralja venča. Zato se ta kr^lj imenuje Stefan prvovenčani Nemanic II. V Žici je sv. Sava ko metropolit božjo službo izvrše-val in narod v kristjanstvu podučeval. Postavil je po Srbii še 12 novih škofov. Sveti Sava je šel tudi v Dalmacijo, pa se odtod odpeljal v Jeruzalem; obišče Golgato, Nazaret, Tabor, Babilon itd., nabira povsod ostanke svetnikov in našega Izveličarja, in gré potem čez Akre, Nikeja, Solun in Sveto Goro nazaj v Srbijo. Potem potuje po vsej Srbii in podučuje narod z najvećim vspehom, kajti narod ga je že ko svetnika častil in poslušal. Za vlado nesposobnega kralja Radoslava narod s prestola bacne, sv. Sava ga po tadanjem običaji po miniško ostriže in preobleče, pa venčá njegovega brata Vladislava s kraljevim vencem ter ga oženi z Ase-novo hčerjo kralja Bulgarov. Ko je sv. Sava tako v svoji domovini kraljev prestol in pravoslavno vero vtrdil, gré zopet v Jeruzalem, obhodi vsa sveta mesta in vse samostane in cerkve v sveti deželi. Odtod gré v Egipt, Aleksandrijo in Livijo. Plezal je na goro Sinaj, kjer je v tamošnjem samostanu vès čas vélikega posta preživel. Od tod se vrne v Jeruzalem nazaj, obhodi še enkrat sveta mesta in gré kroz Antiohijo in Armenijo nazaj in pride v Bulgarsko, kjer ga je kralj As ena v svojem prestolnem mestu „Trnovo" velicastno sprejel. Da, šel mu je kralj z vsemi svojimi velikaši sam naproti. V Trnovi na Bulgarskem sv. Sava nevarno zboli. Sedaj razdeli lepe cerkvene stvari in svetinje svetnikov in našega Izveličarja in vse, kar je na svojem dalj nem potovanji po svetih mestih nabral. Polovico teh reci je izročil samostanu Studenici, kjer se še zdaj nahajajo, polovico^ pa srbski Arhijepii. Umri je v Trnovém leta 1237. Cez leto in dan pride sam Vladislav, kralj srbski, v Trnovo, in prosi Aseno, kralja bulgarskega, za truplo svojega sv. strica Save. In ko so njegov grob v samostanu 40 mučenikov odprli — glejte čudo! Truplo je lepo celo, nepokvarjeno in tako ko da bi Sava mirno spal! Z največo svečanostjo so přenesli truplo v Srbijo. Kralj Vladislav sam in ž njim srbski véliki škof z vsemi srbskimi škofi in arhimandriti itd. so šli mrliču naproti. Sv. truplo so odnesli v da-našnjo Ercegovino v samostan „Mileševo" na reki Limi. Sv. Sava (Racka) in pa njegov oče sv. Simeon (Nemanja) sta Srbom najslavniša narodna svetnika. Sv. Sava se je častil v Mileševi v prekrasnem samostanu, kterega mu je kralj Vladislav Nemanic IV. zidal. Od vseh strani srbskega carstva je pobožni narod na grobe svojih dveh svetnikov hitel, ju častil, pri njima tolažbe in pomoči iskal. Na grob sv. Simeona v Studenici še današnji narod srbski kakor v svoj Jeruzalem hiti. Al Nemanjev e m - u svetemu sinu Racku — sv. Savi — v kterega je narod najveće zaupanje imel in ga kot svojega najvećega svetnika častil, se je po divjih Turkih silna grozovitost dogodila! Divji Sinan-paša, prokleti od-padnik in kristjanske krvi nenasitljivi poturica, dal je zapaliti in razrušiti prekrasni samostan „Mileševo", kterega je kralj Vladislav Nemanic IV. svojemu stricu sv. Savi sozidal. Zapovedal je truplo sv. Save v Beligrad odnesti, in tukaj ga na beligradskem polji, ki se „Vračar" imenuje, se žge! 30. marca 1595. leta. Mislil je divji poturčenjak, da tako bode ves spomin na svojega največega svetnika v narodu srbskem zadušil, in da se bode potem ves narod poturčil. Al převařil se je strašno! Sv. Sava je in ostane najveČi srbski svetnik, in srbski narod je in bode najveći sovražnik divjega dusmanina! Dandanes se vidijo samo še velikanske razvaline prekrasnega samostana Mileševa. Današnja Ercego-vina se je po sv. Savi imenovala^ „Vojvodina sv. Save", in njeni vojvodi nosili so naslov „Čuvar groba sv. Save." j (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Iz Istre 4. aprila. = V 8. listu letošnjih „Novic" sem vam pisal, kako revna je plačica učiteljeva v B. (200 gold.) in da se učitelj tukaj zavolio vojaščine po-tika. Začasni šolniki letos niso bili oslobodjeni od vojaščine in tukajšnji učitelj moral je pod mero; ker pa ni bil za dobrega spoznan, zato je koj po novočanji šila in kopita pobral— in hajd v svojo domovino! Sola je tedaj sopet zapuščena. Kdo bo zdaj šoloval? Kdo drug kot plován (fajmošter), dokler sopet kak revček ne přiletí v svoj ej malodušnosti zavetja pred vojaščino iskat! Koliko tako osnovane šole veljajo, to vsakdo lahko razume. Iz Vélikovca na Koroškem. —- Naša mestna občina je vendar zopet pokazala, da hoče za šolo kaj storiti. Izvedela je, da šola ni dobra samo po dobrih uči- 140 ieljih, dobra po šolski disciplini in dobrih knjigah, temuč značiti kot da treba tudi učnih sredstev (Lehrmittel). Za to je ku- rečmi pa nima množina mestj razuzdane strasti in divjosti temi pila za našo glavno šolo lep teluri 9 kteri Ie za m 4. marveč vzročile so pri vseh teh enogl nikakoršnega deleža 9 voli razred zeló potreben, da se mladini prav očividno po- Razsodbo teh dogodeb prepušcamo strogi nepristranosti , kako se zemlja okoli svoje osi in okoli solnca sodniške gosposke, do ktere so se obrnili dotični du- kaže suce, pa tudi 9 kako se luna okoli zemlje in ž njo okoli hovniki solnca premika. Drugo, kar je kupila, je globus (krogla zemlje). Potem se je dalje nakupilo živalstvo in rastlin- 9 da se čast jim godi pravica in povrne užalj Ker pa omenjeni članek menda meri na to, da bi stvo v izvrstnih podobah izdano od Šuberta. Za šolo je grde tište reči pokrile se z debelim ogrinalom in da bi vse to zeló koristno in potrebno. let zapuščena drevesnica se zopet obdeluje in otroci se podučujejo o sadjereji. Tudi že nekoliko se v sum pripravili mirni mestj ani, kteri niso nepokoja delali, marveč vzajemno zastopnost ohraniti si prizade-vali: čutimo se primorane, v obran resnice tej nameri Iz Dolenskega 10. aprila. — Da obljubo spolnujem, okom stopiti, in pa še zlasti za hudobno laž to-le oči- da v mojem poslednjem dopisu v 15. tanje razglasiti: naznanjam Vam, listu „Novic" omen j ena preiskava gimnazijskih učencev zarad konflikta z Višnjegorci je pri kraji, slišal šljem 1. da je 9. dne t. m. na pogorišču nekega skednja Kakor sem bilo potrebne pomoči, in da so nekteri celó ljudi od je sodba oštra. Kader vse na tanko izvém, po- pomoffl odgovarjaH, češ, da je gospodar za „ustavoljub- vam oljem vc*i±i, da ^shranite v predalček „zgodovinski deželnih volitev." Cez 7 let, pravijo, vsaka reč prav pride. Iz Bostajna aprila. Podpisani predsednik kmetijske poddružnice in župan občine boštajnske si šteje v svojo dolžnost, da se častitemu gospodu vitezu Gutmansthalu, lastniku boštajnske grajščine itd., očitno zahvaluje za veliko dobroto, ki J° Je skazal soseskam naše kmetijske poddružnice s tem, da jim je daroval okoli 800 lepih cepljenih jablan mnogovrstnih plemen. Ze so vsa drevesa posajena na svoja mesta. Pa tudi dre vesnici naše ljudske šole je podařil divjakov in cepljenih drevesec in tako pripomogel, da bode ta ki sem do 150 štirjaških sežnjev velika drevesnica dal dobro preorati in lepo poravnati, pa trdno ograditi J° 9 pa tudi kaj pripravna za poduk naše šolske mladine na korist sadjereji naši. Napis v sredi bode mimogre-dočim kazal, da tukaj se mladina Ijene sadjereje. uči po Jožef Drmel pravici hva- 9 zupan Iz Novomesta 20. aprila. *) (Poprava.) 85. list „Laibacher Zeitg." dne 13. aprila je prinesel iz Novo-mesta neki dopis pod črko H. C., po kterem razpadajo tukajšnji prebivalci v fanatične stranke, in kteri po- pisuje tukajšnje socijalne razmere tako, da bi svet lahko mislil, kako sila zloben je značaj mestjanov naših. Treba tedaj 9 da očitno zavrnemo tako lažnjivo natolcevanje. Da ste se v sedanjih okoliščinah, kakor po drugih mestih na Kranjskem, tako tudi tukaj na dan stopili dve različni politični stranki, to je dan danes umevno samo ob sebi. Da pa bi se bila ta različnost sprevrgla v nevařen fanatizem, temu očitanju se ustavljamo naravnost. in Nagibi njegove baže, kvarjeno, znani so ki logi dopisnikovi in prav male peščice jalno naše stanj dovelj Mi gl za pa P° gotovljamo in kon nikdar in statiramo pred svetom, da ogromna večina našega mest janstva, čeravno ne v vsem istega mnenja, tudi o priliki poslednjih volitev ni prezrla potřebnost vzajemnega sodelovanja o zadevah mestnih, — da se nikakor ni kalila priljudnost in prijaznost med mest- vsled razlicnega političnega mnenja, hudobna izmišlj jam tišti „fanatizem" nova samo 9 zato je pa tudi njegov članek da dop Je splošno nejevoljo obudil v „Laibacherci* ( Ne bomo popisovali reči, ki jih je doprinašala tro hica privržencev tako zvane „nemške" stranke 27 marca v Kand 9 reči 9 zarad kterih mora rdečica oble nega kandidata glasoval, 2. da je „narodna 9 stranka" zdražbe delala pri za-ki je bila napravljena v kazini 11. dan t. m. v tak b a vi pomoč revežem. Temu nasproti mora veljati kot kalilec mirú človek, ki naše ljudstvo druži s takimi spisi, kakoršen je dopisunov H. C. v omenjenem listu Laibacherčinem Novomestu 15. aprila 1867. Marte Mohar, hisni posestnik in mestni odbornik. Jože Kraus, hisni posestnik. Val. Oblak, hisni posestnik, trgovec in mestni svetovalec» Vine. Marin, posestnik, trgovec in mestni odbornik. Jakob Me hor a, posestnik in mestni odbornik. Fr. Rinki, zlatár in posestnik. Anton Malčič, trgovec in posestnik. Luka Vidic, hisni posestnik in strojarski mojster. Janez Rozman, hiani posestnik in po gori omenjenem ognji poškodovan. Ferd. Seidl, posestnik in mestni odbornik. Jakob Barboric, hisni posestnik in krznarski mojster. K. Rozman, hisni posestnik in mestni odbornik. Dom. Riz z o li, apotekar in mestni odbornik. Fr. D urin i, posestnik in trgovec. Amt. Vertačič, posestnik in mestni odbornik. Sebast. Ah čin, hisni posestnik in kljućarski mojster. Franc Kastelic, posestnik in trgovec. Karl Andre, posestnik. Jož. Ritzinger, posestnik. Mih. Delhunia, hisni posestnik. Iz Borovnice 16. apr Od samega selj se se širi Člověku srce v prsih, ko vidi, kako marlj je tukajšnje ljudstvo sadjereje poprijelo. Kodar koli je za to pripraven prostorček, ga z cepljenimi drevesci nasadijo. Vso čast in slavo pa zaslužijo v tej zadevi za povzdigo sadjereje jako vneti blagi gospod župnik gov< budij vrednim, ker v se ki ne samo v vsaki priliki z besedo vedno ljudstvo, temvec tudi z d priliki naj še omenim velike hvale so sami en cel hribček, kterega je ne-zanikrno grmovje zarašalo, sè stotinami po- tej v kterih razne ti- davno žlahnjenih drevesec raznih plemen obrodili da cice že deij Lžlliuu, ua* naŠl gaji, v ntvuu xtt^uic veselo pope vaj o svoje svatbě obhaj aj jeli zeleneti. Že se ogrinja buk (Fag tica ; L.) Avellana 9 9 ris (Pr sus Ig b L.) (Betula alba 9 L.) syl 9 leska (Coryeus 9 razne vrbe (Salices) česminjejBerb L.) itd. sè zelenim listjem. Crni trn L.) spinosa; L.) črešnj drevo (P h drevo (Pyrus) 1 cera-drevo O UO , JU. J , 11 x use V \J UlOVU V-'-J1 J 9 ° 1 v v v vtA ^ y v (Prunus domestica; L.) se razevetajo, kot bi je bil teti vsacega poštenega Nemca 9 reči mladi sneg padel Mimo brezštevilnih raznih cvetlic 9 ki se morajo se v čarobni krasoti razeveta Primula Carniol » Novicam" v natis poslano, ker se je vredništvo „Laib. Ztg u branilo, v svoj list vzeti celi ta k, ki tudi „That sachenu z lučjo resnice razjasnuje. Da je sestavka merila na narodnjake ga je bral; le si. vredništvo „ Laib Je u tega k brž videl ii čutilo ! srd onega kdor (Jacqpo skalnatih razpokah ter je čudo lep med nizkim grmovjem pa Daphne L kinči (£#.) in 9 R Hypoglossum (L.) ktere cvetke se ne dobivajo za vsako ograjo. Lastovke (Hirundo urbica; L.) švigajo že nekaj dni okoli in danes smo prvikrat slišali ku ko vi co (Cuculus canorus; L.) kukati. Kogar naravoslovje, zlasti rastlinstvo veselí, naj dojde v tu-kajšnjo okolico nabirat; z bogato nabirko raznih in znamenitih cvetic se zadovoljen po vrne od tod. Iz okolice ljubljanske. F. S. (Hvala, komur hvala gré!) Veselo je videti, da se našemu Gro love u, ki je sploh na glasu nerodovitnosti, pocasi gola rebra zakrivajo, in to na severni strani s zasadbo sadnega drevja. V tem moramo s posebno pohvalo imenovati g. Primaža Padarja v Kurji vasi (hiša njegova je ravno nasproti Štepanovemu mostu). V malo letih je na tistem delu Golovca, ki je njegova lastnina in od ceste gori prav strmo do grebena Golovčevega leži, veliko tisoč cepljenih sadnih dreves zasadil, ki se tako lepo sponašajo, daje veselje, in to posebno češnje in slive. Tudi jablane in hruške so lepe. Gosp. Pa dar z izurjeno in srečno roko cepi divjake iz bliž-njega gozda, in na sredi hriba si je naredil drevesnico, iz ktere bi rad še veliko drevesec zasadil. G. Pa dar je že star mož, pa vendar to veliko in težavno delo sam opravlja. Ne le otroci in nasledniki njegovi mu bojo za lepi kapital hvaležni, ki ga jim bode zapustil, ampak tudi Lj ubljančanje morajo s pohvalo to spoznati, da lepša dozdaj goli hrib s sadúnosnicami, ktere tudi njim na dobro pridejo. Ako bi vsi lastniki Golovca posnemali Padarja, gotovo bi v 6 do 10 letih zginil goli hrib, in Golo vec moral bi se prekrstiti v Sadúnosnik, in kar je zdaj prazna golicava, bilo bi rodovitna zemlja. Proklete naj so tište roke, ki so zlasti na sosedni južni strani polomile več dre-vesic, ki so bila z veliko težavo sajena in so prelepo rast kazala! Za takega hudodelca res da bi ne bila kazen prevelika, ako bi ga krvava sodba obesiti dala na prav očitnem kraji Golovca, da bi ga gledali vsi, kteri v sebi nosijo hudobijo, da nedolžna, člověku toliko koristna drevesa vničujejo! Iz Ljubljane. — Današnja „Wiener Zeitg." na-znanja, da c. kr. deželni glavar kranjski baron Bach pride za deželnega glavarja v Trst, na njegovo mesto v Ljubljano pa bivši c. kr. podpredsednik tržaški pl. Konrád od Eibisfeld. Iz Ljubljane. (Iz deželnega odbora.) 18. dne t. m. je imel novi deželni odbor prvo sejo. Pred sejo se je podal v reduto, da ondi pregleda, kako bi se dala vrediti dvorana za deželni z bortin kar še sicer deželni zbor potřebuje prostoro v. Ce tudi se pri tem ogledu ni še vse popolnoma dognalo, je vendar to bilo kmalu gotovo, da za zbornico in vse druge zborove potrebe je v reduti prostora dovelj, — da brez velicih stroškov se bo dalo vse v red djati, da bojo poslanci in poslušalci lože dihali v novi zbornici, — in da vse sôbe, kjer je dozdaj na „lontovžu" bil deželni zbor, se bode lahko dalo v n a j é m in tako deželni de-narnici naklonil precejšen dohodek. — Po tem ogledu je bila seja deželnega odbora. Najvažnejša stvar, ktero je odbor obravnaval, bila je novica, ki jo je vladni časnik „Laib. Zeitg." prinesel, namreč ta, da se ima pregledati (revidirati) kataster kranj ske zemlj e. Gosp. dr. Košta, nanašaje se na to novico, misli, da deželni odbor pri tako važni stvari, kakor je nov kataster in nova cenitev zemljiščinih pridelkov, ne sme rok križema držati, ker odgovornost ga čaka velika nasproti deželnemu zboru in vsej deželi, ako ne bi se ganil o pravém času. Na ta predlog se začne prav živahna razprava, in ves odbor je edine misli, da je potreba silna, da se deželni odbor brž obrne do visoke c. kr. vlade in jo prosi, naj mu pové: ali se bo samo na Kranjskem kataster predelal ali tudi drugod? — kaj je namen nove katasterske revizije, na kakošni podlagi inpo kterih v o d i 1 i h se bode vršila ? — kteri vpljiv bode na to katastersko delo imel zástop deželni in soseskin? Odbor je vsa ta vprašanja za živo potrebo spoznal, ker vse obravnave zavolj pre-velicega zemljiščinega davka na Kranjskem v deželnem zboru 1. 1863. in 1866. so se zedinile v tem, da vseh tožeb o zemljiščinih davkih je kriva katasterska cenitev, ki je bila ukazana po najvišem patentu od leta 1817. Ta patent sicer sam po sebi nikakor ni te nesreće kriv, ampak le to je krivo, da to, kar omenjeni patent ukazuje, je bilo napačno izpeljano, in tako je žalibog prišlo, da — ker niso ne tadanji deželni stanovi ne soseske imele pri katasterskem delu zdatne besede vmes — so dohodek revnih naših zemljišč tuji merilci cenili veliko više kakor sosednih dežel na Stajarskem in Koroškem, in so namesti 12 od sto katasterskega čistega dohodka postavili 16 odstotkov za podla g o zem-ljisčnemu davku. Že leta 1843. so deželni stanovi s teh- tno besedo prosili pomoci zoper krivično cenitev, in leta 1845. je bilo res ukazano, da se kataster pregleda (revidira); al ta pregled je obsegal le bolj dolensko stran; na Gorenskem inNotranjskem se je pregledavala le cenitev pašnikov in gozdov. Vsa ta revizija tudi deželi ni veliko pomagala, kajti po prvem katastru se je čisti dohodek zemljišč kranjskih cenil na 3 milijone in 838.130 gld. kon. den., po reviziji se je znižal na 3 milijone in 366.889 gold. Ako se ima zdaj kataster nanovo pregledati, je treba, da se deželi zgodi pravica, kakor že od leta 1843. želi in prosi deželni zastop. Nihče ne more zahtevati, da bi od zemljišča svojega ne plačeval davka, ker davek mora biti, da se drži država in dežela; al mer a, po kteri se davek odločuje, mora biti vsem pravična, in ne, da bi ktera dežela v primeri z drugimi bila preobložena, in. t o je krivica na Kranjskem. Zato je napovedani pregled katastra važen za našo deželo; zato pa je tudi nastopila dolžnost deželnemu odboru, da ob pra vem času pozvé, kako in kaj. Vigilantibus jura! — „Primorec" v zadnjem listu donaša važno novico, da tista zibel ka v mestni porodnišnici, v ktero so dévali nezakonske otroke (Findelwinde), neha s i. oktobrom 1.1. Od tega časa bode posebna uradnij a v bolnišnici sprejemala take otroke. — To je pravo na vsako stran, kajti gotovo je, da v to zibelko, v ktero je, kdor koli je hotel, položil otroka, so tudi zakonske matere oddajale svoje otroke, čez nekoliko dni pa so prišle v hišo in so svojega otroka na rejo vzele za plačilo. Tržaška mestna gosposka je en del teh stroškov, ki so jih prizadjali v zibelko položeni in potem na deželne stroške izrejani nezakonski otroki, hotla tudi kranjski deželi zarajtati. Leta 1863. je dr. Bleiweis, kot zastopnik deželnega odbora, v tej zadevi šel v Trst, kjer se je ta reč obravnavala. Tržaska mestna gosposka je odštela kranjski deželi več tisoč gld. stroškov na račun te zibelke. Dr. Bleiweis se je temu zahtevanju na vso moč ustavil. „Ker imate zibelko tako narejeno, da se otrok nag ali v srajčici položí v njo brez vsacega druzega znamnja in nihče ne praša po imenu in od kod je, kako morete, gospoda, je rekel, vedeti, da toliko in toliko otrók je od kranjskih mater v zibelko položenih?" — Mi računimo —-so mu dali odgovor — en del na Trst in Tržaško, drugi del na Istro, tretji del na Kranjsko, četrti na Goriško — in to po primeri prebivalcev vsake dežele. — Lepa hvala za tako razmero ! mi imamo že v Ljubljani svojo hišo najdencev, ki po-žre vsako leto veliko tisoč goldinarjev! In Kranjska dežela je odbila stroške tržaške zibelke, ki se tedaj zdaj popolnoma odpraviv Trstu. Dobro! Dotično oznanilo ravno zdaj tržaški magistrat razpošilja po deželi v laškem, slovenskem in nemškem jeziku. — Kdor ima kakošno nadlogo s svojimi zobrai in 142 želí pomočí od dobro skušenega zdravnika dr. Tan- vlade končal 18. dne t. m. v Berolinu, je sprejel za-cer-a, naj se podviza, ker v četrtek gosp. doktor za- vezno ustavo za vse vlade, ki so se združile v to pustí Ljubljano, kamor ga do jeseni vec ne bo. zavezo kteri gospod in poveljnik je Prus. Tako se uuij tA>uL\j y rvaiiivi gen uu j^o^ui v UVJ uu uu» uc* Y J ait/U ^UOJJUU IU puy^ijuin. JKJ JL J. LI O» xanu ou Danes (v torek) seje začela nabir a vojakov polagoma, pa čedalje bolj gotovo napravlja „nemško Ravno pred veliko nočjo zapustili so so jih danes vzeli 39, tedaj skor vsacega druzega. Na- Turki trdnjavo v Belem gradu. Na velikem pro za mesto ljubljansko in okolico ljubljansko. V mestu cesarstvo." bira traja še dva dni. Kakor slišimo, se distriktni šolski nadzornik prečastiti gosp. dekan Grabrijan poteguje zato, da uči- storu pred trdnjavo nastavljeni so bili turški in srbski vojaki. Srbski knez bral je sultanov predajavni fer- telj man (pismo) in potem je jezdil v trdnjavo. Za ve- Kapun ostane v Vipavi, ker se pri volitvah liko etnografično razstavo v Moskvi in za vreden sprejem slovanskih gosto v delajo ondi velikanske pri za deželni zbor ni ukrivičil nikakoršnega pregreška. Kakor se pripoveduje, gosp. profesor dr. Klun prave Cudno je letos vreme. tem y ko pri vas res zgubi službo pri dunajski trgovski akademii zato, veter in suša kralj uje, dežuje po druzih deželah, da na ker je poslanstvo prevzel v kranjskem deželnem zboru, stajajo velike povodnje. Ako se to zgodi, je rodoljubni gosp. doktor mučenik________________ tako silno hvalisanega „nemškega liberalizma" ! ! ! Kupčijska in obrtniška zbornica je imela sejo 18. aprila, o kteri bodemo poročevali prihodnjič. Novićar iz domaćih in ptujih dežel. D ržavni zbor na Dunaj je sklican na 20. maja. Po dunajskih novicah obdeluje zdaj ogerskega ministerstva predsednik grof Andrassy nektere veljav- oge d 7 O U X O ki jih je izdelal odbor 67 od- nise poslance doline Avstrije, da bi drage volje sprejeli ogerske predlL^.,, bornikov. Al dozdaj jih ni še popoinoma pridobil za ta „elaborat", ker imajo temeljite pomislike o tem, ali bodo Ogri prevzeli pravični del državnega dolgá itd. Dvalizem vendar ne bo tako gladko tekel, kakor Ogri mislijo. Minister trgovstva baron Wullerstorf, ki je že pred tremi tedni odpovedal se svoji službi zarad dvalizma, stopi zdaj iz ministerstva in prevzame po-veljstvo c. k. izhodnje azijatske ekspedicije, pismu, ktero skličuje hrvaški zbor na ces. rečeno, da se bodo vzele želje in zahteve 19. decembra, v tehten pretres čene v adresi od pa o tem konečno določi še le tadaj nave z Ogersko dokončane. Stavek y ki maja y Je so ízre- y da se y ko bodo obrav- ) kteri pravi: „in kadar bodemo zaslišali enako veljaven glas druzih naših kraljestev in dežel" je pa ban hrvaški izpustil iz svojega oklica! Dalmatinski „Nationale" zagotovlja, da hrvaški zbor ostane stanoviten. Bog daj da reši svojo nalogo na korist Avstriji in Slovanom! vrednik „Pozora" g. Perkovac prevzame z y Bivši majem zopet vredništvo in tudi poslanstvo v deželnem , iz kterega je prostovoljno odstopil ob začetku Na Dunaji je přetekli teden po zboru zadnjega zbora. dolgem bolehanji umrlv slavnoznani lastnik časnika „Zukunft" pl. Del piny. Skoda za vrlega zagovornika slo- da „Zukunft" tudi vanskih zadev! Vredništvo naznanja vprihodnje izhaja. Dobro! —^Povsod se kaže, da se to leto še začnó vojske. Na Ceskem pruski agenti že delj časa nakupavajo živino in posebno veliko govéd spravljaj o čez mejo. Pri Olomucu bodo menda napra- Ruska se tudi že zeló prise piše od poljske meje. Dan vili naši velik tabor. na vojsko, kakor pravlja za dnevom gredo vojaki proti jugu in "trdnjave se ob-orožujejo. Rus se hoče pripraviti za vsak način in upa, da mu se utegne podati prilika, ako se sprimeta Franco z in Prus. Ruski vojaki imajo gotovo prepričanje, da gredó letos nad Turka in da kristjani vzdignej o zoper Turka. — F rancoz in Prusse še vedno grdo gledata in silno na vojsko pripravljata. Na Francozkem delajo fabrike za vojaško sukno noč in dan, patron in enakih stvari se sila veliko pripravlja in 1000 topov je že popoinoma na vojsko pripravljenih. — Severno-nem- Denarni zapisnik Matičin. Novi udje: ustanovnik i : Gospod Kosti Gustav, fajmošter pri sv. Jakobu v Ljubljani 10 gold yy Šinkovec Jožef, fajmošter v Muoah (prestopil izmed letnikov).............18 yy yy yy yy yy yy yy iy yy yy yy yy j» j > yy letniki: dr. Breslauer Jožef v Zagrebu...... Mesič Matija, profesor v Zagrebu..... Mrazovič Ladislav, pravnik....... Meterec Andrej, korar v Novem mestu *j* . . Klemenčic Rafael, pater gvardijan v Novomestu Kastelec Janez, c. k. sodn. tajnik v „ iz Doberloveske dekanije Kronik France, fajmošter Poznik Albin, pravnik Břežan Andrej, kaplan Krofič Mihael, kanonik Guzaj Jernej, kaplan v Laskem trgu . . Prekorsek Gregor, župnik pri sv. Jederti Pajmon Anton, kaplan pri sv. Jederti Koeuvan Anton, kaplan pri sv. Rupertu . Rome France, glavne sole ravnatelj v Loki Gaberšek Janez, trgovec v Tominu . . . Nedeljska sola v Munah....... Gospod Absec Matija, kaplan v Trebelnem Bernard Valentin, kaplan v Selcih Habé Janez, fajmošter v Dražgošah yy yy 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 u yy yy yy »» » yt » y> yy yy yy yy yy yy yy yy yy Stari udje so plaćali: kot ustanovniki: Za 2. leto: gg. dr. Dolenec Henrik, Fabijan Janez, Pregelj Rajmund, Župan V. C., Dolenec Janez, Čižman Anton; — za 3. leto gg. Codelli Anton, baron, Čepon Anton, Gariboldi France, vitez, Pesjakova Luiza, Dolenec Janez, Presa Jožef, Znža Anton, Arzenćek Matija, Ripsl Dragotin, Kadilnik France, Držečnik Luka, Vidmar Jožef; — za 4. leto gg. Burger Ljudovit, dr. E. H. Costa, dr. Cvajer Ivan, Debevec Jožef, Heidrih Dragotin, Jamsek Ivan, dr. Jarec Anton, Klemenčic Jožef, Kus ar Joz„ Lésar Anton, Majhevič Gasper, Mali Pavsler Jožef, Pfeifer France, dr. Pogačar Jan. Zlat., Rozman Ivan, dr. Vončina Leon, dr. Zupančič France, dr. Župan Jožef, Dolenec Janez, Šavperl Dragotin, Globočnik Anton; Ognjeslav, Milec Rudolf, za 5. leto: g. Jeran Luka. V Ljubljani 23. aprila 1867. (Dal. prih.) Dr. Jer. Zupanec. Kursi na Dunaji 23. aprila. 5% metaliki 55 fl. 90 kr. Narodno posojilo 66 fl. 60 kr. Ažijo srebra 132 fl Cekini 6 fl. 33 kr. kr V š ki ržavni zbor 4 fl. 40 y ki se je pod vodstvom pruske ovsa l fl. 80 Žitna cena v Ljubljani 19. aprila 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 40. 5 fl. 12. ajde 3 fl. 60 banaske 7 fl. 66. tursice 3 fl. 90. sorsice rži ječmena 3 fl. 66 prosa 2 fl. 90. Odgovorni vrednik: Janez Mllinik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.