LETO I. ŠTEVILKA
8
16. XI. 1944
j
'»V11
OBISK PRI NAŠIH RANJENCIH
BESUCH BEI UNSEREN VERWUNDETEN
Skib is ranjence. ki »o toliko irtvovsll ta nato domovino. I« •na prvih natlh doltnoatl. Slik* t oblike v bolnlinlcl nekoliko prikazujejo, ka| via lu ttore. da bi nail ranjencl-junakl dmprej In kolikor mogote dobro oidravetl.
Ola Sorga um dla Varvvundelan. dia tleh fUr dla Helmat bli tum lolzten elnaeietit haben. gohOM iu untaren artlan vfilchlun. Eln Beiuch Trn laiaret! lalgl. wla tur dla Varwundalan In Jadar Hlntlcht aufi boita gatorgt wlrd und wla allai galan wlid, dete laplaren Manner wladar hotzutlellen und Ihta Verwun-dungon :u hellen.
Sanllalnl voi )• vedno pripravljen, da pripelje ranjence i bo-i t a po najkrejtl poli v bolnllnlco.
E..i Sani Wagen Iti Jederielt elntaliberell, um dle Verwundelen auf dom tchnelialen Waga vom Orl det Kamplet zum laiaiett >u brlngen.
BolnlfaiJI i vio prevldnotljo prenetejo ranjenega prijatelja ll avtomobila.
Eln verwundeter Kamerad wlrd von den Sanllalern behuttam aut dem Sanl-Wagen autgeladon.
Takoj satem Je pri ranjencu zdravnik.
Ole Verwundung wlrd torgUltlg unlertucht und behandelt.
Najkraikotatnejle to ure v tatu obltkov. Setuchuelt isl dle tchOnite Zelt det Taget. Prvi tprehod. — Enter Spailergang.
4—7. Slovenske In nemlke sestre »o skrbne negovelke vteh renjencev. S polrtvovelno ljubeznijo In z velikim •trokovnlm znanjem to Jim prve opore.
Dle Vervrundeten >lnd In der Betreu-ung und aufopterungsvollen Pllege der deutichen und aloavenlachen Scherestem suf« beste autgehoben. Ole Verwundwngen werden techman-nlsch behandelt und ebenso wlrd (Ur da« lelbllche Wohl geiorgt.
(.-t. Z zdravjem te »rafala tudi dobra volje In borbenoit. Dolgtai ranjenci preganjajo < kvartanjem.
Dle Verwundeten tUhlen tleh wohl. Sle >lnd bei bester leune und ver-trelben dle lengwelle durch Kerten-tpiel und andere muntere Unterhal-tung. Mit der Gesundung kehren auch Krart und Kampteslust zuruck.
10. Domobranska godba Igra ranjencem ze kratek {as
Da> Muslkkorps der lande>wehr brlngt den Verwundeten eln ictinel-dlget SUndchen.
Foto Pavlovili
NA ORLOVEM VRHU
ZADNJEM POČIVALIŠČU SLOVENSKIH JUNAKOV
Slike • spominskih lalnlh slovesnosti na praznik Vsoh svetih lota 1944.
•Vojaki nail, ki rodila v mukah vas Je domovina«. — Slika: Nad gajem Junakov bedi
tlmbol slovenstva — starodavni grb. »Unseren Soldolen, dle mit Ihrem Tod euch dle Holmat erkUmpll haben« Ober dem Ehrenhaln der Helden vvacht der Adler Slowonlen».
Mladina Je potaitlla junake i cvetjem In venci. Ole Jugend ehrte dle Helden mit KrNnzen und Blumen.
»Padel za domovino«. — Te ivete bniode to domobranci Izgovarjali, ko je poveljnik
brel na svetanoitl Imena padlih Junakov. »Gelellen tUr dle Helmat« Dlose Worte sprachen dle landesvvehrmltnner, nachdem der Kommandant dle Namen der Getallenen verlesen hatte


4*



O

JR


m'
v
GEDENKFEIER AUF ORLOV VRH
DER LETZTEN GRABSTATTE SLOWENISCHER HELDEN
Aulnahmen von don Folerllchkelten am Allerhelllgentag 1944 ouf dem Ehrenfrledhof am SchloOberg.
Prezldent general Rupnlk In poveljnik podpolkovnik Kroner »ta polotila na Orlovam
vrhu v počastitev junakov lope vence. Pr&tldent General Rupnlk und Kommandant Oberilleutnant Krennar legten auf Orlov vrh zu Ehren der Gelelleneo Krbnze nleder.
Minung etner engčdcnkstAtte in Rovtc
'm
PADLIM HEROO^




V
4.
W'
/j
Sli ste v boj na življenje in smrt. — K sveti boj, da branite svoj narod pred komunistično nevarnostjo. Neizmerna ljubezen do svojega naroda Vam ni dovoljevala, da bi mirno čakali, ko so komunisti nastopili proti njemu.
Zapustili ste svoj dom in pohiteli v boj na branik svoje ljubljene domovine.
Čim ste slišali klic svojega naroda, čim sle čuli klic: »K boj proti narodnim izdajalcem!*, ste stopili v borbo.
Zapustili sle svoje toplo ognjiiče, zapustili ste svoje stare, onemogle starie, svoje te ne, sestre, brate... odšli sle, da svoje iivljenje žrtvujete domovini.
Niste iskali ugodnosti! Zavedali ste se, kaj Vas čaka tam daleč od Vašega ognjišča. Hladna zemlja Vam je poslala mnogokrat postelja, trd kamen mehko vzglavje. Namesto materine mehke roke Vas je božal ledeni dež — objem sla Vam bila mraz in napor.
Takšno je bilo Vaše življenje, ki sle si ga prostovoljno izbrali. To je bila pot preko trnja — težka pot, toda hkrati slavna in častna. To je pot nesebičnega boja za slovenski narod. Pozabili ste sebe.
Vedeli sle, da edino svete in velike žrtve grade boljše temelje v bodočnosti našega naroda.
Vedeli sle, da je življenje pod komunistično strahovlado sramotno ne samo za poedince, temveč tudi za narod, da naša zemlja ne sme in ne more prenesti te sramote.
Vedeli sle, da se slovenski narod ne more nikdar pomirili s komunizmom.
Vse to ste vedeli, vsega tega ste se zavedali, — zato se je v Vaših srcih rodilo geslo: bolje je častno umreti, kakor pa sramotno živeti. V tem trenutku Vaše odločitve ste stopili na pol žrtvovanja.
Sli ste mirno in predano, ker ste vedeli, kam greste in zakaj greste po tej poli. Vsak trenutek sle gledali smrti v obraz. Toda ona Vam ni vzela poguma. — Bili sle junaki.
Dali ste nemajhno irlev; na oltar domovine ste položili največ, kar kdo more dati — svoje iivljenje.
Da! Vi sle mrtvi. Od Vas se nič več ne zahteva. Nam sle pokazali, kako se umira za čast in slavo svoje domovine. Mi gremo po Vaših stopinjah. Vaše telo je mrtvo, a Vaš duh živi v naših srcih — v srcih Vaših soborcev. On nas vodi, krepi in bodri, daje nam moč in voljo za nove napore.
Boli nas Vaša izguba, ker niste več med nami, krepi pa nas zavest, da bomo sledili ciljem, zaradi katerih ste umrli.
Ni pravic brez dolžnosti. Prvo je izpolnjevanje dolžnosti, potem šele sledijo pravice. Ko bomo izpolnili svojo dolžnost, tedaj bomo mirno in ponosno rekli: >Mi smo slovenski domobranci. Za sedaj imate samo Ki to pravico, ker ste svojo dolžnost izpolnili do kraja.
Ki ste mrtvi...P Ne, Vaše lelo je mrtvo, Vaš duh pa živi, Vaša duša plamli v ljubezni in bo vedno sijala kot opomin onim, ki bi na sveti narodni poti omahovali. Ni l as več med nami, a Vaše delo bo živelo kot svet in živ spomin v boju za rešitev mučeniškega naroda, Kam večno hvaležnega za žrtve, s katerimi ste ga rešili.
Hvala Kam, junaki! Hvala Kam tisočkrat — Ki najboljši sinovi slovenskega naroda.
Vedite, da niste sami. Za )'ami stopajo tisoči in tisoči domobrancev z isto mislijo, islo željo, istim ciljem.
1'oslušajte njihove korake, poslušajte njihovo pesem, poslušajte klokotanje njihovih strojnic! — To so oni, ki nadaljujejo Vaše delo, oni, ki bodo Kaie delo dokončali.
.Sad Vašimi grobovi dvigamo roke v znak prisege in mirno izgovarjamo: Prisegamo pred Vsemogočnim in Vašimi grobovi, da na naši poti ne bomo omahovali in zastajali, dokler zadnji sovražnik slovenskega naroda ne zapusti naše zemlje.
Ako bo jtotrebno, bomo šli za Kami. Kakor ste se Ki podredili eni misli, tako tudi nas prevzema ena misel: Služili in koristiti svojemu narodu.
Hvala Kam in večna slava!
.4 mi prevzemamo Kaie geslo: Ali v zmago ali v smrt! Tako nam Bog pomagaj!
Poročnik Pirih Miran.
Cjubljana
srce slovenske zemlje
__ ■ "s 1 » ^




Samo nekaj trenutkov se pelješ preko nemške meje iu /e si v Ljubljani. Preden smo dospeli do predora >Podrožca<, je bil« pokrajina zavita v gosto meglo, komaj pa je vlak prisopihal i/ predora, nam je zasijalo nasproti sonce in imeli smo pred seboj prelepo Kranjsko deželo. V marsičem je ta dežela podobua srednjeevropskim pokrajinam, le da tukaj sonce bolj prijazno sije.
Pripeljal sem se v Ljubljano. Tujec, ki zapusti železniško postajo, se znajde kar naenkrat v mestnem vrvežu, na lepih ulicah in trgih- Pogled obvisi na napisih, uho zasliši tujo govorico, a če vprašaš po tej ali oni ulici, po tem ali onem hotelu, dobiš takoj prijazen odgovor v lepi nemščini tako, da imaš občutek, kot da si doma in v kulturnem mestu. Tu ni nobenega hrupa, četudi po ulicah opaziš živahen, južni značaj. Vse se razvija nekako harmonično.
Tujec takoj opazi, da Slovenec ni lahkoživ južnjak, temveč vesel, trd, srčen, odkrit, delaven, veren in domoljuben sin planin. 2e za časa francoskih kraljev je bila Kranjska pod zahodnim kulturnim vplivom. Njena prehodna pripadnost k Italiji je bila zanjo le hudo razočaranje in veliko zlo. Tujec ogleduje ljudi po mestu; vidi, da so simpatični, večinoma kostanjevi, zdravi, velike in vitke postave, okusno oblečeni in kultivirani, tako da se med njimi ne počutiš tujega- Po mestu vidiš mnogo uniform: vojake nemške vojske in slovenske domobrance- Naenkrat zaslišiš iz stranske ulice ubrano slovensko petje — domobranci pojo. Njih pesem, čeprav nam nerazumljiva, vpliva na vsakogar nekako zaupljivo, sočno, obenem tudi bojevito. Se bi jo poslušali: pojo štiriglasno, a vendar zveni tako domače- 2e so odkorakali mimo nas. Vsi nosijo na levem rokavu slovenski grb, na čepici pa slovensko tribarvnico-
Mrak je legel na mestne ulice. Tujec obstoji na trimostovju. Večerno sonce pošilja zadnje žarke na pročelje frančiškanske cerkve- Pod mestom mirno teče temnozelena Ljubljanica in prvikrat zagleda tujec pred seboj veličastni mestni grad. Večerni >Ave< se oglasi, pesem domobrancev odmeva v oddaljeni ulici, gruča moških se zbira okrog zvočnika, žene stopajo po cerkvenih stopnicah navzgor, kolesarji svetlikajo z električnimi svetilkami, ta prodajajo časopise —. Taka je Ljubljana.
1'ujoo je našel svoje prenočišče. Miren večer. MešČuni legajo zgodaj k počitku, !<• obiskovalce Opere, Dramo in kinopredstav srečaš še po ulicah. Nočnih lokalov Ljubljana nima. To mesto je mogoče ediuo glavno mesto, ki je v tom pogledu i/jeinn. Skromni in delavni ljudje so So danes tako trezni kot oni preti sto leti, ki niso hoteli iiueti razsvetljave po utirali, Češ to ni potrebno, ker lahko vsak pošten človek poišče tudi \ mraku svoj dom. Samo nočne straže stoje pred vojaškimi poslopji, pri zapornicah, ki na mnogih krajih /upirajo dohod v mesto.
Ljubljane se kaj kmalu privadiš. Ulice so lepe in čiste. Na mogočnih upravnih stavbah vise slovenske iu nemške zastave. Pred njimi korakajo častne straže. Mesto kaže sedaj skoraj vojaški značaj. Tu vidiš tudi mnogo koleiturjev. tu pa tam še kakšno staro ljubljansko kočijo«.
Velike kavarne te nehote spominjajo na dunajske. So dobro obiskane, četudi črna kava ni prvovrstna kot nekdaj. Vedno pa še dobiš kozarec sveže vode in dovolj branja, nemškega in slovenskega. V prehodu nebotičnika srečuješ incščune in nemške vojake, kako hite do vzpenjata, ki jih v nekaj trenutkih popelje na najlepšo razgledno točko. Od tod je lep razgled na lepo, belo Ljubljano, njeno lepo okolico in na oddaljene postojanke, kjer domobranci in nemški vojaki čuvajo naselja pred roparskimi rdečimi tolpami.
Z umetninami, dragocenostmi in izkopuuinaini bogato opremljen muzej in galerije so zaprti. Vse vrednosti so odnesli na varno. Kulturno življenje gre pri vsem tem svojo pot. Vsako nedeljo so prenapolnjena vsa športna igrišča. Predstave v Operi, Drami in kinodvoranah se vrste vsuk dan. Mladina obiskuje šole in tudi vseučilišče je odprto za najvažnejše stroke.
Ljubljana je vedno slovela po znanosti iu umetnosti. Umetnin sedaj ne vidiš več po mestu. Na Kongresnem trgu stoji gol spomenik. Njegov okras je shranjen v kleti. Prav tako je s krasnim Robbovim vodnjakom pred mestno hišo. Ves je obložen z vrečami, napolnjenimi s peskom. Povsod na stenah in vratih so pritrjene puščice, ki kažejo najkrajšo pot v zaklonišče.
Tujec kaj rad obišče tudi trg. Vrsta kamnitih stebrov ob
Ljubljanici priča o bogastvu in važnosti 1 j 111 >— Ijanskega trga v mir-lem času. Nu koncu je zmajski most z bronu-itimi zmaji. Grl) z zmajem jc tudi nu vsakem vozu cestne železnice. Nu trgu vidiš seduj ra-».en zelonjuve tudi vo-tove, naložene z lepimi jabolki; to okusno sadje prodajajo meščanom na živilske nakuznicc. V prometnih ulicah se iistuvimo pred velikimi izložbami; slike v njih nam kažejo opustošenje po slovenski zemlji in žrtve boljScviSko-italijanskega strahovanja. Okoli trideset tisoč ljudi je morala ta majhna ljubljanska pokrajina žr.tvovati-To število daleč presega sedemnajst tisoč ljudi, ki jih je 1. 1006. zahtevala od Ljubljane in okolice črna kuga. Ta krvava žaloigra pa je Slovencem odprla oči. Danes dobro vedo, zakaj se bore. Domovino in narod morejo ohraniti seduj le še z bojem.
Pot nas pelje dalje ob Ljubljanici. Desna in leva	£
itran struge jo izdelana	^	J
celo lepo; ni to samo okras,
temveč tudi mogočni bra-	V^Tm *-'%	T'[
nik v času povodnji- Med	I j \
Ljubljanico in hribom je ' 'PKS IjL* »	JL
prav za prav stara Ljub-
cah so nosili ljubljanske	K
dume. Tod so svoj čas po-	JT"'
nosno kot benečunski doži	|	,
hodili visoki uradniki ljub- ^ { | F^L^r^^L^CfcJ^
Ijanskega magistrata v škr- ]	"	^ *
'atnih oblekah, pred njimi
pa sluge v bclozelenih li-	- ^ ...
vrejah s srebrnim ključem	^
in sodnijsko palico v roki-	.
Ze od nekdaj je bila Ljub-Ijanu važno trgovsko središče in
je zaradi svoje središčne lege	II - ||
prav lahko tekmovala z drugimi	jlj j h/
največjimi mesti. Z železom, vol-	Jil iBrf (i
no, usnjem, žitom, svilo, klobuki, soljo, dišavami, morskimi in slad-
kovodniini ribami, kožuhovino,	Afef '1
medom, sirom, živim srebrom,	jj __
bukrom in sudjem vseh vrst kup-	\ |!i
čuje Ljubljana. To vse so si pa
Ljubljančani pridobili le z mar-	i^Vfc^B1
Ijivim in vztrajnim delom. Ko	jR ^HllJ^—'»lt:
torej dunes Slovenski domobranci	^Čk t__"
korakajo po ljubljanskih ulicah,	. U-j"_
potem ne delajo drugega, kakor	V
ščitijo vse ono, kar so njih starši	~ ^ tfV
in dedje zgrudili in čuvali skozi f r	H
stoletja. Zastanek sedanjosti nam s* \ ^ f Ob, prav lepo kaže pogled z Gradu.	ip^-:.- 1
lesno ob vznožju zagledamo pr-	V Vr
votne starinske hiše, za temi pa	jj' i-L-^pJ-« j
novi del mesta. Tam, kjer je bilo	/Ičl^ilii
nedavno rodovitno polje in lepi
truvniki, zagledamo najnovejši	}SJ	^
del Ljubljane. Da je nastanek	f
današnje Ljubljane zahteval pridne roke in marsikatero žrtev, je umljivo samo ob sebi. Mesto je imelo mnogo prednosti, a je zato moralo skrbeti za obrambni zid in za obrambo. Na Gradu je bival mestni poveljnik, njemu dodeljena obrambna sila pa.je bila v mestu. Na Glavnem trgu je moštvo oboroženo nastopalo in tu je bil tudi redni pregled.
Obleganja, požari, povodnji in kužne bolezni so zahtevale od vseh meščanov brez izjeme velike požrtvovalnosti, tako da topovi na Gradu niso grmeli le ob veselih prireditvah, temveč tudi o pri-likuh, ko je bilo mesto v nevarnosti.
Tako so tu delali očetje in tako delajo danes njihovi sinovi. Pogled z Gradu nam ne odkriva samo lepote mesta, ampak nas popelje tudi preko dežele. Prav kot nekdaj, se bodo tudi danes potomci starih Slovencev postavili v bran kateri koli nevarnosti, ki bi ogrožala njih lepo domovino — z geslom:
»Boj za Boga, dom in domovino!«
Nemški vojni poročevalec V- Schulz.
MRTVI JUNAKI
Padlih braloc zveste verne duše danes k srcem so se nam sklonile; nemo prošnjo so spregovorile nemih grobov ovenele ruše:
»Bratje, vam mladost smo svojo dali, ko odšli smo z nasmehljajem preko — s čolnom hrabrosti ies smrtno reko smo se pionirji prepeljali.
Mrtvih rane so rso »ftne, krti trupel ne krivijo, mirno r gaju smrekovem ležijo mladi borci — zemlji v sladko breme.
Sli smo. Spimo. Vendar smo ob strani. Duše zvesto spremljajo vam Irude, boje, v juriš z vami brez zamude gremo s prvimi izvidnicami.
Mrtvi smo — neznani ne — vojaki Seme zmage v zemljo zasajeni — «? večnost njeni temelji vgrajeni — mi poroštvo njeno smo — junaki.
Mislite na nas! — Se pozabite padlih! Zvesto smo na straži mrtvi. Bog plačnik jc dober naši žrtvi... Svečko na vojaški grob prižgile...
Mirko Sušleršič.
Ce je propadlo staro plemstvo, lahko Je prav mirne duše trdimo, da je neke vrste plemstvo, ki ne propade nikoli, li vitezi so slovenska mladina, ki se ni ustrašila rdeče poplave, pljunkov, groženj in niti svinca. Mi drvimo naprej, svetima v temi, podiramo zapreke in gradimo našemu narodu novo bodočnost.
Ko govorimo o mladini, ne smemo misliti pri tem strogo le na ljudi mladih let. Mladosti se ne meri po letih, temveč po življenjski sili ter sili občutkov in zavesti vsakega posameznika. Mlad je lahko tudi človek, ki šteje že več križov, pa se še sam prišteva k mladini v mislih in dejanjih. Slovenska mladina je danes združena \ borbi za domovino \ domobranskem gibanju, ki ne pomeni le domobranstva po orožju, temveč ima širši pomen, to se pravi pomen domobranstva tudi po duhu iu ideji- k. domobranskemu gibanju spadajo vsi Slovenci, ki služijo narodu z orožjem. vsi. ki so vključeni v policijski zbor ter \ propagandni in upravni ustroj. Sem spadajo vsi krožki prijateljev iu znancev, ki krepijo našo misel in pomagajo našim fantom v sinjih uniformah, dokler ne bo propadel protinaroden komunizem. V naše gibanje spadajo vse tiste žene in dekleta, ki še z drugim tihim delom krepijo in utrjujejo naše vrste. Pri vsem tem je mladina jedro, predstraža, udarna moč, ki si je nadela vlogo, da služi izključno svojemu narodu.
Mladino so vse čase cenili in jo tudi še danes cenijo. Premnogi so jo snubili že vse večne čase, ker so vedeli, da brez nje ne gre, toda vsi niso imeli pri tem čistih namenov. Neštetokrat je bila mladina ogoljufana za svoj ideal in čestokrat je morala videti, da so jo izkoriščali razni brezvestneži iu politični stremuhi, ki jim je bilo mar svojega naroda toliko kot lanskega snega-Toda mladina je baš zaradi tega mladina, ker ne obupa in išče novih poti, čeprav je doživela že nešteto razočaranj. \ edno išče resnice in lepih smotrov, predvsem pa je značilno zanjo, da je vedno pripravljena delati za skupnost. Pri tem nikoli ue išče dobičkov zase.
V preteklosti so mladino neusmiljeno izrabljali in zapeljevali premnogi strankarji ua kriva pota. Pa niso bili niti strnnkarji, bili so še slabši: klikarji in stremuhi. Tej mladini so ti ljudje zakrivali resnico vse dotlej, dokler nismo izgubili svoje države, ki smo jo ljubili in ki nam je pomenila našo svobodo in naše organizirano življenje. Ko je bila naša država pahujena v vojno proti Nemčiji vprav zaradi teh klikarjev in začela krvaveti za tuje koristi, je mladina storila svojo dolžnost: javljala se je v dobrovoljske odrede. Ko pa se je ta nesrečna vojna končala tako klavrno in tako hitro, so to isto idealno in ponovno razočarano mladino vpregli v svoj voz komunisti. Dosti je bilo treba borb in mnogo nesreč se je zgrnilo nad nas, preden se je posrečilo iztrgati to mladino iz rdečih krempljev, jo spraviti v protikomu-nistične vrste in danes v domobransko gibanje. Z zadovoljstvom lahko gledamo na ta razvoj, poln borb in napora. Danes se zopet pojavljajo ljudje, ki jim ni mar svojega naroda, ki niso le ozko-srčni, temveč tudi zlonamerni. Ti ljudje hočejo zopet zavajati našo mladino- Uporabljati jo hočejo kot slepo orodje za svoje strankarske, klikarske in osebne namene- Hočejo nam tako rušiti naše domobranstvo, ki je edino upravičeno predstavljati se kot slovenska oborožena sila- Hočejo spraviti mladino na pota, ki niso slovenska, na pota, ki so protislovenska. Zanimivo je, da pri tem venomer zatrjujejo, da niso strankarji. da so slovenski nacionalisti. v resnici pa poslušajo navodila, ki prihajajo iz židovskega Londona, ali so celo taki. ki trdijo, da je St>SR že slovansko čuteča država in da bo ta SSSR sama pobila naše komuniste, ki so inter-nacionalisti. Ti zapeljivci zapeljujejo cvet našega naroda in nam drobijo domobranstvo z raznimi ilegalami, begajo ljudi s koncem vojne, ki bo že kar kmalu prišel- Veselijo se in govorijo, da je Nemčija že čisto na tleh; potem bodo prišli Angleži, mi se jim moramo pridružiti in se braniti skupno proti Nemcem ter prehiteti komuniste- Take in podobne neumnosti in nezrelosti širijo prav resno ti klavrni >voditelji<, ki hočejo voditi našo mladino.
Domobranska mladina gleda trezno in ni je strah bodočnosti. Slovenska domobranska mladina ve, da s komunizmom ni sprave, ona tudi ve, da židovski London — danes je še židovski — podpira rdečega >marša!a Tita*- Ker ve, da je to resnica, si ne dela prav nobenih iluzij o Amerikancih in Angležih. Mi vemo, da je danes i London i NVashington v oblasti židovskih mogotcev ter da niti Angleži, še manj pa Amerikanci ne morejo odločati o svoji usodi. Ker vemo to, lahko tudi razumemo, zakaj Anglija niti z mezincem ne gane, ko ji Sovjetija odvzema kos za kosom na Balkanu, ko rdeča armada koraka v balkanske dežele, potem' ko
sovjetska politika, ki je tako svojstvena in sama sebi enaka, ko ta diplomacija neusmiljeno izigrava narode. Dovolj nam je primerov v Romuniji, Bolgariji in 1'iuski. Vprašujemo naše anglo file (reci: judofile), kaj bi počeli \ tistem primeru, ko Iti prišle zavezniške čete iu dale oblast našim komunističnim odredom. 1 govarjali nam bodo ti ljudje in nam kazali n. pr. de Ganila, ki ni komunist. Mi ne trdimo, da je de (inullc komunist, lodu ugotavljamo, da je komunistična tlc Guullova vlada. Rdeči so vsi njeni člani, razen nekaj, ki so bolj bledordeči. Kaj bodo rekli li >judofili< k dejstvu, da zavezniki streljajo najboljše francoske nacionaliste, da linčaio protikomunistične voditelje in da v Parizu zopet poje giljotina kakor leta 17Kl>j* Ali jih ni pri tem nekoliko strah in ali se ne zdijo sami sebi smešni iu bedasti, ko se borijo \ bistvu za komunizem. Mi smo do setlaj že neštetokrat rekli, da Angležev ne sovražimo, toda odločno jih odklanjamo danes, ker se tudi oni še vedno po tolikih izkušnjah niso osamosvojili in rešili židovskih spon, to pomeni i/ komunističnih verig. Kako naj današuii Angleži iu Amerikanci prinesejo svobodo nam in vodijo nas, ko še uiti sami sebe ne morejo voditi. Naši vsegavedni politikanti so prepričujoče govorili, tla je Balkan na teheranski konferenci določen za Angleže. Dejstva so postavila na laž vso njihove trditve. Kakšnih izgovorov iščejo sedaj ti ljudje? Ali smo po njihovih besedah mi, domobranska mladina, še vedno zaslepljeni* Kuj mislijo početi s temi svojimi ilegalnimi odredi, ko so jih zatajili celo njinovi gospodarji Angleži iu Amerikami? Ali so toliko brezvestni, da bodo še vedno skušali slabiti iu rušiti našo zadnjo silo. domobranstvo]' Ali mislijo še vedno, da so bolj pametni od našega generala Rupniku?
Domobranska mladina kaže pravo pot, kaže na slovensko pot. Ta pot ni pot straukarstva in klikarstva in pot raznih »filov-Za nas obstoja samo s I o v e no f i I s t v o, zato smo mirni in gremo z zaupanjem v svojo moč naproti novim č a s o m. Postavljamo si tri s m e r u i e e : g e n e r a I H upnik, slovensko domobranstvo iu slovenstvo. Prav za prav bi se dalo to povedali v eni sami besedi: slovenstvo. Zakaj Riipuik in domobranstvo sta povezana še posebno po obletnici vzpostavitve naše uprave, ko je bil prezident general itupnik v znak zaupanja iu priznanja od odločujočih nemških činiteljev imenovan za generalnega inšpektorja vsega slovenskega domobranstva. V svesti si te resnice gremo naprej in ue bomo pristali nikoli na nobeno premirje s komunizmom.
Slovenska mladina se dobro zaveda, da ni dovolj samo, da z a t r e m o k o m u n i s t i č n o revolucijo. /. a v e d a ne, da nas čaka še p ro t i r e v o I uc i j n duhu. Brez nje bi no storili še vsega, kar je potrebno, če hočemo stopiti v boljšo bodočnost, kakor je bila preteklost. Zavedamo se. da nastane vse ua svetu organsko iu da mora vse prehoditi svojo pot ter da je zato tudi nujno, da smo padli, če hočemo, da bomo odšli prečiščeni in prekaljeni — zavedajoč se vseh starih grehov v nove čase.
D o m o 1» r a n s t v u mora biti namenjen in posvečen ves naš trud- Domob ra ns t v o ne sine biti monopol nobene stranke, nobene klike in nobenega posamezniku. Domobranstvo je s i ln tisoče v pušk, ki ne trpi poleg sebe prav nobene ilegale, drobeče našo udarno moč. Prav dobro se zu vedam o, »Iu je nemogoče služiti dvema gospodarjema hkrati. Posebno še ne. ker se uain ponujajo taki gospodarji, ki imajo rajši mogoče A m e r i -kance ali Angleže, kakor pa svoj narod.
Gledamo mirno prihajajoči čas iu ni nas strah pogledati tisto, kar je neprijetno, pa je vendar resnica. Nismo se bali povedati resnice niti pred tremi leti, niti se je nismo bali povedati v septembrskih dneh lanskega leta, niti se nismo ustrašili ubiti javno mnenje lanskega 10. oktobra, ko smo zravnani iti ponosni stopili aa ljubljanske ulice.
Da v boju ne klonemo, smo že dokazali iu bomo še dokazali. Ce je bilo težko dokazati pred tremi leti, du je »Osvobodilna fronta< komunističen hlapec, pa nain je to uspelo, num bo tudi uspelo dokazati, da so vse poti, ki vodijo mimo Rupniku, neslovenske, da je strankarstvo za nas pogubno, da si ne moremo prav nič obetati od raznih zaveznikov, da se moramo zanašati na samega sebe, to pomeni odločno odkloniti kakršno koli še tako zapeljivo besedičenje o zavezniški pomoči ter obsoditi, dopovedovati, svariti in se boriti z vso svojo silo proti vsakomur, ki nam hoče z raznimi ilegalami cepiti naše domobranstvo, zakaj vemo, da se komunisti trudijo, da bi nas z raznimi pustolovščinami nekaterih nespametnih in celo zlonamernih ljudi razdrobili.
Ne mislimo ponavljati starih besed in govoriti nekaterih res-nic vedno na novo in na novo mogoče zaradi tega, ker ne vemo drugega, temveč čutimo potrebo, da ponovno poudarimo, da je samo general Rupnik tisti, ki je upravičen govoriti v imenu slovenskega naroda- Izkaznico mu je dal slovenski narod, njegov napor, njegovo delo, njegova borba, njegova neustrašenost in ljubezen do svojega naroda. Zato kličemo svojemu slovenskemu pre-zidentu in generalnemu inšpektorju vsegu Slovenskega domobranstva generalu Leonu Rupniku: Slovenska domobranska mla-dinu je z vami I«
Slovenska domobranska mladina je na |x>hodu in gorje tistemu, ki bi ji stopil na pot!	Ljenko Urbančič.
\
ZAKAJSB1
BORI „
SOVJETSKI
VOJAK 4
Te dni je obiskal Ljubljano profesor rostov-skega vseučilišča Se rije j Grotov. V Ljubljani je že govoril o razmerah v sovjetskem »raju« pri-puiinikom ruznih slojev in domobrancem. Sam ie preživel leta v koncentracijskih taboriščih. Ko je zasedla njegovo domovino nemška vojska, je prof. Grotov nastopil odkrito proti komunizmu in njegovim židovskim gospodarjem. Udej-stvoval se je kot urednik, publicist in govornik. Stopil je v zvezo z voditeljem protikomunistič-uili Kusov in poveljnikom Ruske osvobodilne armade i (ROA) generalom Vlasovom. Podprl je njegovo gibanje in potoval z njim skupaj po taboriščih v Nemčiji. Bil ie tudi na Kavkazu in v drugih osvobojenih ruskih krajih. Prepotoval ie velik del Evrope. Bil je v Parizu, Budimpešti, Podkurpatski Rusiji, v Atenah in v Belgiji. Povsod je navezal stike s protikomuuističniini predstavniki. Na Balkanu je govoril kozukom generala Krasnova, v Belgiji je govoril na zborovanju t voditeljem protikomunističnega gibanja >REX« Leonom de Grellom, v Srbiji pa je obiskal voditelja nacionalističnega gibanja >/.BOR< Dimitrija Ljotiča. V Ljubljani je imel dolg razgovor z zastopniki tiska. Našemu listu je poslal članek, v katerem pojasnjuje, zakaj se bori sovjetski >krasnoarmejec<:
»Čemu se sovjetski vojak tako zagrizeno bori? Ce je sovjetski ustroj res tako slab in navaden vojak sovraži boljševizem, zakaj se potem bojuje tako zagrizeno za Stalina in njegove židovske sodelavce. Zakaj ne pride k Nemcem, da bi se z njimi oprostil boljfteviSkcgn jarma. Štirje razlogi so za to:
Navaden ruski rdeči vojak in tudi častnik nima niti najmanjšega pojma o razmerah v zahodni Evropi. Sovjetska agitacija je zelo spretno predočila vsemu moštvu, da so v tem delu Evrope vedno lakota, bedu, nemiri iu upori, du ondotni narodi pripravljajo svetovno revolucijo in da bi pomenil polom boljševizma za Rusijo veliko nesrečo.
Položaj v Sovjetiji se je v zadnjih 25 letih vedno slabšal. Vsakdo se l>oji bodočnosti, misleč: če je danes slabše kakor včeraj, jjotem bo jutri še slabše; in vprav zato se vojskujejo za današnji sovražni režim.
Drugi vzrok sovjetskega odpora je strah pred boljševisko zmago. Meščanska vojna v Rusiji leta 1018., 1921. in vsi drugi upori so končali s porazom protikomunistov in potem je bilo strahovunjfi še ve£ie. Zato tudi strah pred nasiljem v primeru boljševiške zmage, ki bi se še poostril proti nasprotnikom. Vojaki ne upajo prebežati k Nemcem, ker se boje, da bi v primeru sovjetske zmage doživeli še hujša boljševiška preganjanja; ta strah gre tako daleč, da se ujetniki v Nemčiji boje izpovedati svoje protiboljševiško mišljenje v trepetu, da bi jih tovariši ovadili po končuni vojni.
Tretji vzrok je važnejši. Vedno in vedno namreč rdečim vojakom pripovedujejo, kako Nemci v zasedenem ozemlju more otroke, oskrunjajo žene in trpinčijo jetnike in jih naposled tudi umorijo. To verujejo in zato tudi misli vsak rdeči vojak, da se bori za življenje svojih otrok in za čast svoje žene; misli na muke in smrt, če bi prišel v ujetništvo. Tako se na primer boji ujetnik prvi dan zaužiti .hrano, boječ se. da ga bodo zastrupili.
Četrti vzrok je najvažnejši: sovjetski teror. Ne moremo si predstavljati, da skoraj z vsakim rdečim vojakom stoji komisar s samokresom v roki, za vsakim polkom pa zaporni ogenj. Stra-hovanje je tudi drugače prekaljeno. Ruskemu mužiku predložijo takoj pri vstopu v vojašnico vprašalno polo, v kateri mora izpolniti ne samo svoje, temveč tudi vse zahtevane in potrebne podatke svoje družine. Ko stori to, mu prečitajo kazenski zakon, ki govori o usmrtitvi onega, ki postane vojni ujetnik ali če pobegne k sovražniku. Ce njegova družina ve, da bi on rad pobegnil k sovražniku, potem jo postrelijo, če pa ne ve, potem jo pošljejo za dobo petih let kot talce v koncentracijska taborišča. \ sak rdeči vojak ve, da je Finska po vojni leta 1939. in 1940. izročila vse ujetnike Sovjetiji, toda niti eden-teh se ni vrnil na svoj dom. — Ne vemp, kje bi jih iskali — ali v Katinu ali v Vinici.
Najbolj se seveda ruski vojak boji za svojo družino. Na vzhodni fronti sem imel večkrat priliko govoriti z vojnimi ujetniki. Kot Rus sem vsakega prijazno vprašal, zakaj se pač bojuje za Stalina in njegovo drhal? Vedno sem dobil preprost odgovor: »Ce me pošljejo v napad, imam upanje, da bom samo ranjen in da pridem po končani vojni gotovo domov k svoji družini. Preiti k Nemcem se bojim, ker bi me trpinčili in naposled umorili. Ce pa pri Nemcih ni tako hudo, kakor pravite, potem se je bati, da nas Nemčija v primeru sovjetske zmage izroči rdečim krvnikom, kar pomeni smrt. V primeru, da Nemčija zmaga, pa ne bi našli več svojih družin doma, boljševiki bi jih medtem vse pomorili.
Spominjam se sledečega primera: V novembru leta 1941. je zavzela mala skupina nemških vojakov vas Elizabetšlinkaja. Petnajst kozakov se je skrilo in so se potem predali, oziroma odšli z Nemci dalje. V maju 1942 pa je nek sovjetski vohun poročal, da so ti kozaki v službi pri nekem nemškem orožniškem poveljstvu v Taganrogu. Komaj je to poročilo prišlo na pristojno mesto, so bile vse družine teh kozakov odpeljane v koncentracijsko taborišče v Sibirijo. Zgodilo se je. da so istega leta v avgustu prišli iznenada Nemci v to vas, da boljševiki niso imeli časa. da bi uničili vse listine in dokumente pred svojim odhodom. Osebno sem dobil od nemških oblasti v roke dokumente o 15 kozakih in tolmačil vsebino obsodbe. Priobčil sem te obsodbe tudi v ruskih časopisih. Tako strašne so posledice družin, katerih poglavar preide k sovražniku ali se pusti ujeti. Prav iz teh razlogov se boji rdeči vojak priti k nam. Toda kljub tem grožnjam imamo vedno nove prirastke.
Kmalu pride dan. ko se bo ves svet zavedel, koliko pogumnih ruskih nacionalistov je šlo skupno z nemškim vojakom v boj proti boljševizmu — v boj za svobodo ruske domovine.
Prof. Sergej Grotov.
NACIONALNA REVOLUCIJA
Razdobje, ki gu preživlja danes naš narod, je revolucija. Resnična krvava rcvolucija. Ne mislim s tem reči, da mora biti \suka revolucija krvava; prelivanje krvi ni bistvo revolucije, ono jo le | ki gosto spremlja, njeno bistvo pa je drugo. Globoka duhovna izprememba in resnično spoznanje v narodu pomeni revolucijo.
To spoznanje, tu duhovni preobrat sc vrši danes v našem narodu. Prvi plod tega spoznanja je nastanek domobranstva. Ono sc ni rodilo šele po S. septembru 194V Takrat se je izvršil le mehanični, zunanji akt. ideja sama pa je tlela v naših srcih že dolgo prej. toda ni našla pogojev, pod katerimi bi mogla zapla-polati v mogočen plamen. Bila je zapostavljena, skušali so jo uničiti in ko to ni uspelo, so jo poizkusili zlorabiti s tako imenovano belo gardo<. izrabljajoč obupen položaj našega ljudstva.
Ljudstvo je mulodušno krvavelo in umiralo. Zavedalo se je. proti komu se mora boriti, ni pa vedelo, čemu naj se bori. Pred 8 septembrom je namreč naš človek ]m> milosti smel biti proti-komunist. prepovedano mu je pa bilo biti zaveden Slovenec; smel je braniti le svoje golo življenje ni pa stncl braniti svojega slovenstva.
Popolnoma naravno je, da je iskra naše domobranske misli morala še nadalje tleti le v naši notranjosti. Tlela je. a ugasnila ni nikoli. Niti takrat ne, ko s(» nas legendarno hrabri, vojaki
največjega uničevalca Slovencev generala Robottija zmagoslavno zajeli, in nas kakor trope sužnjev vodili v taborišča, polna vseh mogočih pogubonosnih kali od legarja do komunistične epidemije.
Takrat je naša misel zažarela še bolj. kajti prvič smo odkrito in jasno videli to. kar smo prej le slutili, namreč smrdljivo sodelovanje slovenskesa komunista z badoglievskim tujcem. Videli smo sadove tega sodelovanja. Oboji so sicer zasledovali različne cilje, a pot do teh ciljev jim je bila skupna, peljala jih je preko tisočev slovenskih grobov in tisočev porušenih slovenskih domačij.
Robottijev vojak je ubijal zato. ker je s tem uničeval Slovenca, komunist pa požiga, ropa in mori zato. ker je to sestavni del njegove satanske ideologije. Ker Slovenci nimamo proleta-riata. tega semena za komunistično revolucijo, ga je treba ustvariti. Narodu čvrstih, globoko v duši zasidranih tradicij, narodu samozavestnih kmetov in cvetočih domov, narodu, ki poseduje milo domačo pesem, globoko vero v Boga in poštenje, temu narodu je treba vse to bogastvo duše uničiti. Moralno in materialno ga je treba streti, sleherni čut človečanstva in bratstva je treba v njem ubiti. Iz ponosnega in samozavestnega slovenskega kmeta, živečega v ugodnih socialnih prilikah, mora nastati berač, slovenski razumnik naj postane proletarec. skratka ves slovenski narod naj postane narod bednih nemaničev. narod duhovno in gmotno uničenih, izmozganih in izropanih ljudi. In iz te bede Slovenec
Tine Duh:
E
Z C N A N C I
T
Avon v stolpu farne cerkve v N idmu ie pravkar odzvonil Zdravo Marijo, ko so se pri samotnih hišah ob cesti proti Hočev ju oglasili psi. Razdražen lajež se je iztrgal iz molčečih gozdov, se prenesel med debli lihih smrek čez speča polja, se odbil od golih razdrapanih sten Lisičjega žleba na koncu doline in potrkal na okna spečih domov v Hrastovem dolu. Po gredah so se preplašeno oglasile kokoši, živina v hlevih je pričela rožljati z verigami po jaslih, srca vaščanov, ki so legali k počitku, je stisnil strah.
Stari Anton Mustar je truden vstal s klopi in stopil k oknu. Prav na sredo sobe so padale pravokotne svetle proge mesečine, ki je rahlo razredčila temo in napolnila izbo z drhtečim somrakom. Naslonil se je s komolci na ziden rob. odprl polovico okna in
Erisluhnil v noč. Pasji lajež v daljavi je sekal tišino, včasih za ip potihnil in se potem znova oglasil s podvojeuo silo in bliže prvim hišam Hrastovega dola. Nekje zgoraj v lazih se je žalostno oglasil čuk. čez zvezdnato nebo so plavali beli oblaki.
>Morda pa je samo kakšna patrulja,« je zamrmral Anton skozi zobe. pustil okno narahlo odprto in ga zagrnil z rdečo zaveso.
>Počakal bom še kako uro! — Cisto gotovo pride nocoj. — Sporočil je, da pride!« — je govoril sam sebi, ko je sedel na posteljo in mimogrede pokril z odejo tudi ženo Marto, ki se je bila v spanju razkrila. Potem se je naslonil na steno, potegnil odejo čez noge in čakal. Zunaj je sanjala hladna jesenska noč, vsa obsijana z mesečino in pasji lajež ni hotel potihniti.
Anton je bil nestrpen od pričakovanja. Sinoči je sosedova Francka že v trdi temi prav tiho potrkala na vrata in niti ni hotela vstopili. Samo ženi je nekaj pošepetala na uho in že je smuknila ob živi meji proti domu. No. in danes zvečer, nocoj, morda že čez pol ure. ali malo več, bo prišel Miha, Mustarjev najstarejši domov. Sicer samo za nekaj ur, ker ni varno ostajati doma. Ga lahko spazijo terenci in je po njem. Pa vendar! —
Prišel bo... prvič po dolgih štirinajstih mesecih, odkar sta /. mlajšim bratom Jožetom prav tako sredi noči pobegnilo z belimi nekam v gozdovo. da bi se le nekako prebili skozi rdeče patrulje kakor koli k tistim, ki se ne marajo sprijazniti /. rdečo svobodo. Od takrat ni bilo več ne njega, ne glasu o njem. Utonil jo nekje, za tistimi gozdovi tam, kjer se neha rdeča oblast in od koder ni povratka, dokler bodo no teh trpečih vaseh še veljale zmedeno rdeče postave.	Danes pa no prišel... Sami	Jožeta
so žo drugo noč po begu našli v Strgrirjevem lazu s orcstroljono glavo. Sedaj leži pod lesenim križem na farnem pokopališču...
Kadar se tega spomni Anton, vedno kakor slučajno pogleda skozi okno, da ne bi izdal solz, ki mu silijo v store izpite oči, Marta pa se vselej usekne v predpasnik in globoko vzdihne. Tako boleč je spomin na otroka, ki mu ni bilo dano Se kdaj videti domači prag. preko katerega ga je pognalo rdečo nasilje.
Toda — danes pride Miha, najstarejši, bodoči gospodar. Žalostno je sicer, da /daj na stara leto onadva, Anton in Marla sama garata kakor nekoč, ko je trdna Mustarjevlno živela šele samo v njunih predrznih mislih in načrtih. Mladi gospodar po se s puško v roki vlači nekje po gozdovih iu vsak hip preži nanj smrt, dočim se njegova nevesta, sosedova Francka slelieruo noč, skrita Bog ve kje, trese za njegovo življenje in svojo čast in dobro ime... Sedaj, ko sme poročati samo politkomUor iu ko no mitingih različne cipe pridigajo tako imenovano svobodno ljubezen sedaj, ko bi si preprosta kmečka dekli morala šteti v čast, če si jo ušivi rdeči komisar poč kdaj zaželi imeti za pripomoček nesramne zabave. Pa smo mi kmetje le še tako zAostnli, da nam taka popolna svoboda ne diši... Zato se včasih na večer naše vasi na tihem izpraznijo in se dekleta kot nekoč fantje poskrijejo po varnih kotih, če se kdaj od kod raznese glas, do so tu ali tam rdeči mobilizirali tudi ženske...
Stara stenska tira z dolgim nihalom se je sprožila in počasi odbila deset. Anton je stopil k oknu in prisluhnil v noč. Potem je skoraj skočil nazaj k postelji iu stresel ženo za ramena.
»Marta! Marta! Vstani! Ze gre! - Cez vrt! — Prav dobro se razločijo koraki! —«
Oba. Anton iu Marta sta stala pri oknih iu napeto gledala v prosojno temo. Izza kozolca na vrotnicoh ob koncu vrta so je odtrgalo visoka temno postavo in krenilo proti hiši. >On je! Poznam ga po hoji! Miha!« Tedaj so po zapahnjenih vežnih vratih odjeknili trdi udarci in surov glas je vprašal:
»Hej! — Čigavo hišo je to? — Mustorjevo?« Starca v izbi pri oknu sta se stresla v silnem strahu iu obema je na trepetajočih ustnicah zadrhtelo vprašanje: -Kaj je to najin Miha?
Toda nista še utegnila najti odgovora, ko je neznanec zunaj iznova zarjul in z vso silo butnil ob vratu, du je zastokal zopah. »Prekleti belogardisti, ali mislite odpreti ali ne?« Anton je omahujoč klecnil v vežo, s težavo odrinil zopah v steno in boječe vprašal: »Kdo je?«
»Partizani! — Se enkrat vprašam, starec, ali je to Mustar-jeva hišo?« —
»le! — Kaj pa nam hočete?« — »Pol ure imaš časa! Oblecite sp iu z nami!« »Kako? — Pol ure? — In z vami? — Sedaj, ponoči? — Kam?« »Ne eobezdaj. stare« ! Nimamo časa! — Oblecita se in ven! V sobi je zastokala Marta- Po dvorišču in pod okni pa so se gnetle temne, s puškami oborožene postave rdečih. Anton je potegnil na noge škornje, ki so mu bili ravno pri rokah, oblekel delovne hloče in oguljen suknjič. Kakor v polsnu je slišal z dvorišča rožljanje verig na vozovih, hrzanje konj v hlevih in stokanje govedi, ki so po njenih hrbtih padali udarci gorjoč. V strašni slutnji, ki mu ie stisnila dušo. se je opotekel k oknu in se zagrabil za elavo. Vsa njegova živina, voli, krave in konji je bila že no dvorišču, vprežena v njegove vozove.
»Zo božjo sveto voljo! — Kaj vendar hočete od mene?« —
ne bo našel drugega izhoda kakor v boljševiški revoluciji; omotičen se bo predal razburkanim valovom anarhije, kjer bo dokončno izgubil še tisto, kar mu je ostalo.
Zato poje partizanski pesnik Matej Bor:
Razpnite čez ves svet vešala.
Vaš Bog so: rop. požig, umor!
Ruši! Razdiraj! Hura!«
Zato torej nbijajo komunistični razbojniki Slovenca, ki noče postati proletarec. zato uničujejo vso zasebno in javno imovino naroda, požigajo domove in cerkve, rušijo mostove, železniške naprave in ceste, razdirajo domače delo in industrijo; saj poje isti pesnik naprej:
»V temelje, oboke — bombe, ekrazit, jutri — rdeči inženirji, novi svet gradit!«
Res, sadovi tega divjanja so tu, v slovenskem narodu vstaja iz krvi in ruševin brezdomni človek, slovenski proletarec. Tudi to je res. da ga jp le komunizem ustvaril, to mi vsi priznamo, načrtno in-hote ga je ustvaril, kajti to naj bo isti breznarodni proletarec, isto nujno potrebno anarhistično seme.
Toda glej, ta človek ne vstaja kot omotična ovca, ki se brez odpora preda volku revolucije, ne. iz prelite slovenske krvi vstaja narodni osvetnik, genij slovenskega naroda, ki je našel samega sebe v tistem usodnem trenutku, ko bi moral postati seme komunistične revolucije.
In ta človek je danes prijel za orožje. Prijel je za ponujeno roko, ki mu jo je v najusodnejšem trenutku podal nemški sosed z jasno zavestjo in voljo, da iz slovenskega naroda ne bo nastalo nikdar proletarsko sovjetsko ljudstvo!
Danes je že podana možnost, da vsak Slovenec brez izjeme, zlasti tisti, ki je doslej često razumljivo okleval, v skladu s svojo narodno častjo in po klicu dolžnosti doprinese svoj dolžni delež za skupno narodno revolucijo. Danes končno sme domobranska revolucionarna misel neomadeževano vzplamteti in zajeti srce vsakega izmed nas.
Danes se končno smemo boriti proti komunizmu ne samo zato, ker ta grozi našemu življenju, ampak predvsem zato, ker je mednarodni komunizem največji sovražnik slovenstva, zato, ker smo Slovenci in hočemo to tudi ostati!
Slovensko narodna revolucija, katere prvi nositelji smo mi domobranci in po domobranstvu ves slovenski norod, mora zmagati nad našim največjim notranjim sovražnikom — komunizmom.
Janko Jazbec Jankovič-
Namesto odgovor« ga je trda roka zagrabila za rame in ga pahnilo po izbi skozi vrata. Spotaknil se je ob prag in padel z obrazom naprej na lin v veži. Ko se je ves truden in strt od notranjo bolečine naslonil na steno-'V veži in si obrisul z roko kri /. lic, jc žena pomočila prste v blagoslovljeno vodo v kropil-niku ob vratih, ga pokrižulu in v solzah izjecljalu: »Pojdivo, Anton! — V božjem imenu!«
Ko so ju pehali |>o dvorišču mimo oken na cesto, jima je udaril 110 ušesu surov prepir iz izbe. Vreščeč ženski glus je vpil: »Tovariš, to srajco vzamem juz! 7.e dva meseca se nisem preobleklal«
»Hudiči Operi si jo! Srujca jc moja! Jaz sem že vse poletje brez nje!«
» l ile čevlji bodo moji!« »Hlače pa daj kur meni!«
»Suknjič rubim jaz! V temle so že polni žepi uši!« Vrišč in preklinjanje jc presekal oster, besen krik. Nekdo je na vse grlo zakričal:
»Tovariši, nihče si ne sme ničesar prilastiti! — Plen bomo razdelili pozneje!« —
Surov moški glas se je zakrohotal:
»Seveda, da bo spet vse v štabu ostalo!« Mi bomo pa bosi in nagi hodili! • Čevljev, ki sem jih vzel, ne dam več iz rok!«
Skozi okna jc odjeknil strel in za nekaj trenutkov je vse utihnilo. Anton je mogel čisto razločno ujeti na ušesa grožnje: »Vsak, kdor bi si svojevoljno kuj vzel, bo dobil strel v glavo. -Vse to je skupna nurodnu imovina, ki z njo razpolaga naša partizanska vojska!«
Na ovinku pred cerkvijo se je Anton ozrl mimo struž, ki so ju tirale pred seboj. Pruvkur so skozi dvoriščna vrata z njegovimi konji peljali na cesto težko obložen voz. V onemoglem srdu
je stisnil pesti in zagrozil roparjem, ki so v imenu rdeče posfave pustošili njegov dom, njega pa pognali na cesto. Pa ga je udarec s kopitom v tilnik znova vrgel po tleh. Zadušil je v sebi bolečino, ki ga je tiščala v grlu, in stopil po cesti iz vasi. Ob njem se je opotekulu žena in zdaj pa zdaj jo je stresel s težavo zadušen jok. Okrog njiju so spala prazna jesenska polja, v daljavi je kot temen zid stul smrekov gozd. Kam?«
Anton si ni znal odgovoriti. Mrtvo je stopal pred črnimi cevmi pušk, pripruvljenimi na strel.
»Kam?«
Ozrl se je okrog sebe, po poljih, na vas, ki je ostala za njim. nu senco, ki se je v mesečini opotekala ob njem po samotni poti.
Gluh molk mesečne jesenske noči je trgalo žalostno mukanje živine, ki so jo gnali čez prag domačega hleva. Daleč nekje na cesti proti Hoččvju so škripala kolesa težko obloženih voz.
Cez prazna jesenska polja se je razlil mehak.- srebrn glas zvona. Ura vaške cerkvice v Hrastovem dolu je bila polnoč.
Anton je prisluhnil v tisto smer, nekoliko zadržal korak in z vdanim glasom, ki je v njem vstajalo rahlo upanje, zamrmral:
»Vzeli ste mi dom in vse, kar sem imel v njem! — Toda nikdar mi ne boste vzeli — domovine!«
Odlikovanje »Pod Krivo fellco«
V	soboto sredi oktobra je bil v Trebnjem miting. Rdeči so rojili. Prišle so sveže brigude. Stujerci v nizkih poletnih čevljih in v kratkih hlnčuh- Med njimi jc bilo tudi nekaj narodnih dum. ki so iskale trafiko. Kot navdušene narodne dame so seveda tudi navdušene tobukarice. Najbrž so mislile, da bodo lahko kupile angleške cigarete.
Poveljnik jc stopil na prevrnjen sod in oznanil vesoljni Dolenjski, da bodo ti prekleti »belčki« kmalu skusili, kuj so štajerski gošurji. Miting se je zaključil s tem, da so vsi navzoči dvignili pesti v komunistični pozdrav in sladko ginjeni trikrat zaklicali: Živel veliki strateg Stalin, živel svetli maršal Tito. živel general-mujor Hozmun. živel gencrnllojtnunt Jaka Avšič, živel... itd.
V	Žužemberku na sejmišču so se postrojile hrabre štajerske brigade. Bilo je ob petih popoldne. »Generalmajor« Rozman je obšel prisiljeno rajo. razdelil zaslužne križce in odlikovanja »Pod krivo jelko«. Počakali so še. da se je zmračilo, potem pa so začeli veleofenzivo proti poslednjim belogardističnim postojankam Stična. St. Vid. Višnja gora. »Generalmajor« Rozman je v nagovoru poudaril, da so to zadnji ostanki belih pasjeglavcev, ki jih bodo »herojska« Slandrova in »jeklena« Zidanškova in ne vem katera brigada še v prvem zaletu likvidirale. Štajerskim mobilizirancem ni bilo posebno lnhko in veselo pri srcu, marsikomu so šklepetali zobje, da s i ni bilo mrzlo. Tihotapsko so se vlekli skozi gozdove proti St. Vidu, Stični in Višnji gori.
Domobranci so imeli v načrtu pohod. Vedeli so, da se zbirajo komunisti v večjih skupinah okrog Žužemberka in da prehajajo nemiko mejo. Kriški so odšli na pohod ob dveh zjutraj. Mimo Sv. Roka, St.Vida proti Temenici. Meničaninovi hrabri fantje so ob petih zjutraj korajžno krenili v odrejeno smer. Glej ga vrabca! Izvidnica je koračila proti Radohovi vasi, ko so ji na uho udarili glasovi, topotanje, rezgotnnje mul. Sprva so fantje mislili, da je to stiska skupina, ki je iz neznanega vzroku zaostala. Ko so prišli v bližino nn pet korakov, so se spoznali. Radohova vas je bilir polna ušive sodrge. Našim fantom se je srce zasmejalo. Brzostrelke in strojnice so divje /aregljale. V strahovitem jtirišu so Meničaninovi fantje očistili Radohovo vas. Razcapana drhal je bežalo na vse strani. Povelje je bilo: »V St.Vid na položaj.«
Novomeško bojno skupina se je vrnila na svoje položnic. Tolovajski minometalci so zočeli. Polovica in še več izstreljenih min je padlo na ravninico pod Sv. Rokom. Snmo dve sta padli v bližino Lavričeve tovorne in v bližino kuhinje 51. čete. Domobranci so peli na položajih, se zbirali v skupinice, ki so delale izpade. Pobijali so tolovaje v Cešicoh. vPetrušnji vasi in drugod. Naši minometalci so sejali smrt med nakopičeno drhal. Po cesti od Radohove vasi je zobrnelo. Tank. Od Sv. Roka se je oglasila nošo protitankovsko ortilerijo. Bum. bitm. Tank se ni mogel več ganiti. Fantje po položajih so vriskali.
Stično je branilo četico. Vsa bojna skupino je bila v akciji, le Berlotovi fantje so varovali Stično. Todo še ti so delali izpade-Zaplenili so mnogo avtomatičnega orožja.
Pod večer se je vrnila stiško bojno skupino s pohoda. Udarila je komunistom v hrbet. Zopet je zoregljolo z vso silo po okoliških gozdovih Trupla mrtvih komunistov so ležalo vsepovsod. Prišli so domobranci iz Grosupljega, tonki iz Ljubljane in vse to je sejolo smrt med rdeče.
Stojerskc brigade so se rozdrobilc. Štajerske brigade, zadnje upanje prvakov OF so se razpršile- Zopeljanci s Štajerskega spre-
gledujejo, kako umazana je igra, s katero jih hočejo komunisti preslepiti. Mobiliziranec iz »Pohorske brigade« nam je pripovedoval.
Njegova zgodba nam je že znana. Znana nam je, saj smo jo doživeli tudi mi na Dolenjskem. Vendar jo poslušajmo:
»Dne 6. oktobra 1944 me je mobilizirala .Pohorska brigada'. Naj razložim natančno, kako je to bilo. Ravno sem zaspal, ko nenadoma zaropotajo šipe. Surov moški glas veli, naj odprem vrata. V sobo stopi nekaj gošarjev. Takoj so me zagledali na postelji. Vsak beg je bil izključen. .Tovariš,' mi pravi vodnik. ,z nami boš šel.' .Da, vi, oprostite, čevljev nimam. Saj veste, da je vse na karte.' .Nič vi, jaz sem tovariš, čevlje in obleko boš dobil od Angležev.'
Malo čudno se mi je zdelo, pa vprašam moža: ,Ti. tovariš, kje pa imaš potem ti angleško uniformo, da strašiš v teh cunjah okrog?' Komunist me je jezno pogledal: .Tovariš, obleke so pravkar dospele in so še v brigadnem skladišču. Sploh si pa radoveden kot kaka stara baba.'
Zapustil sem svojo družino in začel pasje gošarsko življenje. Se nekaj, da ne pozabim. Ko sem odhajal, je moja šest in sedemdeset let stara mati prišla na prag in zaklicala: ,Na. Tone. rožni venec, da te bo Mati božja varovala!' .To imate pa lahko vi sami. mi smo z takimi rečmi že zdavnaj pomedli.' je odgovoril partizan materi. Čudno mi je bilo pri srcu ob teh besedah-
Prekoračili smo mejo. Prišli smo v vas Blato, kamor se je pripeljal sam general NOV s svojim štabom. Takoj smo imeli zbor. .General' je delil neke vrste pasje znamke, ki naj bi bile medalje. Dobili so jih tisti, ki so znali najbolj hitro bežati. .General' je imel tudi govor, v katerem je poudaril, da čakajo partizane še težki boji. Pa se oglasi na koncu stroja gošar. ki so ga imeli za malo štramastega: .Tovariš general, saj pravite, da smo že skoraj vse bele pobili, s kom pa bomo imeli še boje?' General se je odkašljal in s težavo odgovoril: .Tovariši, preden bodo Rusi tu. bomo še nekoliko z Angleži zaplesali!' Mož je še povedal to in ono. nato odšel na osvobojeno ozemlje.
A smola. Zdi se mi. da so ravno te medalje prinesle nesrečo v brigado. Komaj jo je .general' popihal, so že zaropotale domobranske strojnice. Začel se je paničen beg na položajih. Tudi pravkar podeljene medalje jih niso zadržale. Uspeh: nekaj mrtvih in ranjenih.
V nedeljo navsezgodaj so prihrumeli domobranci. Menda so bili iz St. Vida. Vnel se je hud boj. v katerem smo mi gošarii potegnili kratko. Uničen ie bil ves drugi bataljon .Pohorske brigade'. Celo komandanta bataljona se je prijela krogla. Vrag je imel srečo, dobil je več strelov z brzostrelko, pa so ga še nekam vlekli. Mislim, da je danes že v trinajsti... Stokal jc kot kak otrok. V ponedeljek se je hotel ostali del .Pohorske brigade' umakniti proti Žužemberku. A spet smola. Prvi bataljon je zašel v križni ogenj domobrancev in Nemcev. Začelo je pokati, kot da je sodni dan. Da je bilo bolj vroče, je poskrbela artilerija. Od vsega bataljona je ostalo sedem ljudi- Tudi jaz sem dobil drobec granate v hrbet, da sem bil takoj v krvi. Dovolj je pokretor. sem si mislil in čakal prvega stika z domobranci.«
Tako tudi vse druge prisilno mobilizirane Slovence v komunističnih brieodoh vabimo, do se javijo najbližji domobranski postojanki, da tako rešijo življenje sebi in svoji družini.
Branko Mejač-
J/zjadovdj&HO- Maščevanje.
Zaplaz in Čatež t"5, oktobra: komunistične brigade, po imenu šlandrova. Pohorska in Štajerski odred so se skupaj z ostanki Cankarjeve odločile opleniti Dolenjsko. Komisarji in komandirji teh brigad namreč tožijo v zaplenjenih aktih, da je stanje na štajerskem nevzdržno, ljudje so nenaklonjeni, aprovizaciia skrai no slaba, polovico tovarišev bosih, drugi z raztrgano, razpadajočo obutvijo...
S tako armado- so so odločili rdeči operativci upreti domobranski vojski. Y jutranjih urah omenjenega dne so se pričele akcije na Mali Loki. Razcapana, demoraliziraua iu ušiva vojska maršala Tita beži in beži. za seboj pušča mrtve in ranjence, domobranci nezadržno uaskakujejo, prodirajo in koso s svojim orožjem. Ob desetih dopoldne pade Zaplaz, ob enajstih so ogorčene borbe za Čatež. Borba traja vso do poldne, ko vdro rdeče tolpe \ divji beg. V prvih popoldanskih uran je akcija končana, padlo je 134 banditov. med temi devet operativnih oficirjev iu trije komisarji. Domobranci-udarnih skupin so zaplenili komunistom nepregledno množico orožja in celoten arhiv Slandrove brigade, katerega pisanja potrjujejo vsa pripovedovanja skesanih tolovajev...
.Ni časa. da bi domobranska vojska počivala. Štajerske brigade so se po obupnem porazu zavlekle \ Suho Krajino, kjer so se jim pridružile še druge tolpe iz XV. in XVIII. rdeče divizije....
V	ponedeljek, 16. oktobra zvečer so se pričele operacije velikega stfla. ki so trajale vse do sobote. Ogorčene borbe v Suhi krajini, na Liscu. Rebri, Zagorici, pri Žužemberku... Domobransko orožje ponovno žanje zavidljive uspehe. V akciji sodeluje blizu 7000 domobrancev: dolenjske udarne skupine, skupina iz Notranjskega, čete iz mnogih drugih postojank Modre uniforme zasedajo Suho krajino. na vseh odsekih se vodijo ogorčene borbe. Komunisti doživljajo poraz za porazom, povsod se umikajo s krvavimi izgubami. Domobranci ne odnehajo uapredovati kljub slabemu vremenu.
V	soboto so operacije v glavnem končane. Uspeh: na področju dolenjskih skupin je padlo 223 tolovajev, ki so jih domobranci našteli, na odseku stotnika Rupnika je šlo po zlu preko 300 ban-ditov, na drugih odsekih pa še toliko, da orez pomisleka lahko zapišemo številko 1000. Skupaj torej preko 1200. To ui propaganda, ampak kruta resnica, ki je navsezadnje ganila celo same rdeče kolovodje. Dokaz?
V nekaj dneh počitka so skuhali komunisti novo godljo-Domobrancem? Ne. pač pa samim sebi. V rhovni štab« NOV in POS je zapovedal za vsako ceno likvidirati postojauko dolenjskih udarnih skupin. S tem so si menili izdreti trn v peti.
Cemu so se komunisti odločili za ta tvegan korak, ko so še pred dvema mesecema na srce polagali svojim operativcem, naj se nikar ne spuščajo z domobransko elito v odkrit boj, ker bi bila taka pustolovščina že vnaprej obsojena na neuspeh. Končno so sj morali komunisti odkrito priznati, da tolikšne izgube in taki neuspehi na vsej črti niso tako nepomembni, kakor so to smatrali doslej. S čim bodo nadomestili 1200 padlih samo iz zadnje akcije? Dotok badoljevcev se je spet znižal, na Štajerskem in Primorskem spoznavajo zločinske nakane KPS. ki si hoče s krvjo nedolžne slovenske krvi priigrati diktatorski stolček.
Preostalo jim ni drugega, kakor postaviti svojo vojaško moč< na kocko. A ta vojaška moč je prešibka, da bi mogla kljubovati domobranski vojski.
*
Jasna zvezdnata noč, s koščkom lune na zapadnem nebu. Na izhodišču pohoda se prerivajo čete domobrancev, častniki v hiši sklepajo o zadnjih poveljih. Ob pol desetih je odhod. Poveljniki jahajo na konjih, ordonanci tekajo ob dolgih oddelkih koloDe in
prinašajo povelja. Blatna, razmočena tla cmokajo poti težkimi koraki, ou ust do ust liito besedo. Mali voz ua severovzhodu so dotika s svojim ojesom obzorja, vsakih toliko in toliko minut so utrne zvezda iu zariše za seboj privitlcn rop. Samo misli so ustavljajo, koraki pa hite naprej.
llosta, kolovoz. Poteiu kamnita pot, navkreber iu navzdol, ponekod z blatnimi lužami. Klanec jo podoben klancu, temenica jo že za nami. \ noči so odražajo hribi, okrogli in temni. Ze hodimo med vinogradi. Nekdo / roko pokaže na silhueto gore s cerkvijo in župniščem na vrhu. Primskovo. Ura bije ono in tri četrt, razločni udarci prodirajo skozi temo. želimo si jutra in mulo počitka. A povelja stoj noče biti.
Ko se rodi jutro, stojimo na obronkih Novo goro nad Moravčami. Nadporočnik razlaga, kako je potekala borba s Cankarjevo brigado pred mesecem dni. Vse pod nami sama megla, le vršički hribov iu podolgasti grebeni mole v rezki jutranji zrak kakor otoki. Onstran čez mojo je podoben svet. Poveljniki stoje pri po-žgani karauli iu so posvetujejo. Domobranci smo posedli po rosi. Nekateri spe, drugi se ukvarjajo z mrzlim zajtrkom. Naprej! Ni časa ne jesti, ne spati.
Ura je devet, ko prispemo po kozjih stezah na Velike Vodice. Križev pot za tovorno živino. Sonce m- nam prijazno smehlja v obraz. Grejemo se in krepčutuo prvič po štiriindvajseturnem pohodu. Komaj pa pozabimo na utrujenost, dobimo sporočilo:
>Po najkrajši poti v bazo. Komunisti so .obkolili' St. Vid, Stično in Višnjo goro...«
»To je demonstrativnega značaja.< meni eden od čustnikov. Vsi drugi se temu mišljenju pridružijo. Vendar, povelje se mora izvršiti. Nuzaj po isti poti.
Čete četrte skupine, ki so imele drugo nalogo, so odhajalo ua pohod okrog druge ure ponoči. A takoj, že na periferiji izhodišča, so se udarile z izvidnicami komunističnih band. ki so prišle v smeri od Suhe krajine.
Ob dveh ponoči, ko so poprej minirali že vse ceste, po katerih bi mogla priti hitra in uspešna pomoč, se je pričel komunistični napad nu St. Vid. Poveljstvo NOV iu POS je zbralo malone vso svoje horde, kar jih »operira« v pokrajini, zraven pa še zdcciini-rane štajerske brigude. Celoten Vil. korpus« je bil postavljen pred težko preizkušnjo. Za uspešnejšo likvidacijo treh postojank domobranske elite, kakor imenujejo komunisti posadke v Višnji gori. Stični in St. Vidu. so privlekli komunisti iz Kočevskega Roga skladišča savojske zapuščine - dva laška tanku iu en oklepni avtomobil. S temi tremi zarjavelimi škatlami so si kanili izdreti trn v svoji peti. Štirinajsta in petnajsta »divizija« sta zavzeli položaje okrog St. Vida in Stične, osemnajsta pa je »obkolila« Višnjo goro...
Likvidacija St. Vida, ki naj bi bil na vrsti prvi, je bila prepočasna. O kakem resnejšem napadu sploh ni govora, saj tudi tolovajski »motorizirani oddelek« ni mogel ničesar opraviti. Tank, ki je imel za cilj obstreljevati domobranske položaje, se je ustavljal daleč od zakopov in skušal motiti domobrance v bunkerjih. Morda je prišel le podirat moralo«, kakor se je pozneje izjavil nek terenec. Tudi zadetki iz minometov so bili skrajno slabi. Pozicijsko bojevanje se je vodilo vse do četrte ure popoldne, ko je
dosegel poskus likvidacije svoj višek.
*
Pot nazaj se je zdela krajša. Ustavljali se nismo. Skozi vso pot smo poslušali minske detonacije in rafale težkih strojnic. 7-ejo smo si gasili s kislim dolenjskim moštom. Vštric Primskovega smo opazili z daljnogledi tolovajske straže na pobočjih in vzeli razdalje v koloni. V Temenici je prvič zaropotalo. Potem spet mir. Spuščamo se iz. gozda v dolino. Sem od St. Vida odmevajo glušeče detonacije. Približujemo se pasu tolovajskih zased. Čete naše skupine se razvijajo po cesti in po pobočju. Častniki oprezujejo / daljnogledi. Vse je na mostu. V napetem pričakovanju spopada
pozabimo na vso utrujenost in dolgo kilometre, ki smo jih premerili ponori in podnevi. Dvajset ur vzdržne hoje. Tudi p ped seboj imamo še lep kos poti. A ni čusu misliti.
?.e poku. Pet minut ostrega streljanju. Četa na levem krilu drvi v naskok. Nerazumljivo vpitje se razlega po travnikih. Domobranci streljajo kur stoje. Tudi strojriičarji.
J uriš! lluru! Dež krogci brizgne i/, gozdu. Nuši zu trenutek poležejo, u spel planejo. Na desnem krilu opazujemo z vzpetine na purobku gozdu drzne izpade nuših strelcev. Votlo drdrajo brzostrelke. Tam se je nekdo prekopicnil.
Ranjeni' Ogenj se oglaša tudi na desnem boku. Puške držimo pripravljene za strel, kujii vsuk trenutek lahko pričakujemo napadu tudi /. naše struni. Skupinu nekaj domobrancev na travniku brc/, pomisleka drvi proti gozdu, iz katerega streljajo komunisti. Podnarednik teče na čelu. Ozračje je polno jeklenih zrn, mine se ruzletuvujo vsepovsod, zemlju odletuvu v velikih kepah.
»Tanki! Tanki!« pride od nekod vesela vest.
Domobranski podnarednik je uzrl na robu gozdu tunk. V dobri veri, du je domobranski, vzdigne roko v znamenje. Čudo. Ropotalo se obrne in drvi proč, tolovaji pa za njim kakor piščeta. Naši odpro silovit ogenj, svinčenke tolčejo v gozd in se odbijajo z glasnim /vcukom. Brigada beži...
Od St. Vida je prav ta čas prišel velik »Tiger«. Top z gomu-zeče trdnjave brez prestanka bruha ognjene granate, ki se z močnim pokanjem razletavajo v smeri, koder beže tolovaji. Od nekod se čujc brnenje letalu, ki se približuje. Osumljen uvijon dvukrut zaokroži nad St. Vidom. Naši spuščajo rakete. Potem se spusti pruv nizko v smeri proti Sumberku in obstreljuje luiudite s strojnicami.
49&I
Vso noč je pokalo. Zlasti pri St. Vidu.
Zjutraj je začel pomalem curljati dež. Patrulje so bile razposlane v vse smeri. Tanki so stali po cesti, pripravljeni za hiter pokret. V jutranjih urah so se že zaceli prijavljati prvi mobili-ziranci. Pionirji so pregledovali cesto. V štab so prihajala poročila. Tolovaji so se v teku noči umaknili globoko proti Krki in nazaj v Suho krajino. Pri čiščenju in pregledovanju terena se je prijavilo spet mnogo prisilnih mobilizirancev.
Maščevanje, ki so ga komunisti pripravili s tako vestnostjo in tajnostjo, jc takole končalo: 142 komunistov mrtvih, med njimi nek brigadni komandant, 34 prijavljencev, od teh 16 popolnoma bosih; nekateri celo v kratkih hlačah. Kaj so ti obupani in.komunističnih dobrot siti ljudje povedali, bomo zvedeli v eni prihodnjih številk.
Iz stroja je bilo torej vrženih skoraj 180 komunistov. Domobranci imajo od vsega dva mrtva in nekaj laže ranjenih.
Komu boste sedaj verjeli, poslušalci londonskih rac? Ali njim ali nam?	V- p- L. Rogač.
Tu čas n u rede izpud tudi domobranci četrte skupine, ki so dotlej nupudoli le izzu okopov.
l.uhen mruk pada nu zemljo- Ko pridemo v St. Vid, nas preseneti viharen živžav- Vsepovsod avtomobili, oklepniki, tanki, motorji... Domobranci iz Ljubljune v novih plaščih in s svetlimi puškami strme v nas, ki smo utrujenih korukov. Kurirji na rnoto-ciklih švigajo po cesti. Sivi, murogasto popleskani oklepniki se z velikim hruščem obračajo pred hišami- Iz bunkerja zdrdra zdaj pa zdaj raful svinčenk. Kljub temu, da smo tako zelo utrujeni, vsi opazujemo živahen direndaj.
Mlad častnik mi zasopljen pripoveduje: »Celoten VII. korpus, to se pravi, vsa pokrajinska bunnu in še dve brigadi zraven napadajo s podporo dveh suvojskih tankov in ene blinde. Do sedaj imumo samo enega mrtvega. Komunistov pa ie padlo vsaj petdeset. Akcija se Imi verjetno zavlekla. Nocoj bodo najbrž poskušali ponovno napasti... A mi imumo dvajset tankov in osem oklepnikov...«
A mi moramo naprej v svojo bazo.
Proti večeru istegu dne m> napadli komuniste južno od Višnje gore domobranci grosupeljske skupine. Spopad sta podprla tudi dva domobranska tanka, ki ju je spremljal za kažipot nek mlad domobranec.
Imeli so dobro utrjene položaje, s katerih se niso hoteli umakniti. V takem zlepa še nisem bil. Pomisli, poročnik in jaz poleg tanka, da sva mogla ocenjevati položaj in diktirati izstrelke. Čete so se morale zaradi prihajajoče noči umikati. Naši tanki so vendar zadovoljivo rešili položaj in podprli prezaposlene domobrance.
.Dve sto metrov naprej!' sem dejal poročniku in tako se je zgodilo.
B-b-bbum... hummm... bummm. Izstrelki so bili odlični. Krogle so sikale kakor ose in se odbijale od jeklenega oklepa. Komunisti se kljub vsemu niso hoteli umakniti. Neusmiljeno so žvižgale svinčenke, skrival sem se za tankom, poročnik prav tako. Brzostrelni topovi pa so streljali, ko za stavo. Potem je pričel padati mruk. Tudi komunisti so se naveličali s tako neumnim na tepnvanjem, ki itak ni nič zaleglo.«
Mi „ beli'
Vprašujete, čemu smo >beli«...? .Ve vprašate ničesar o kosteh, ki votle belijo se po gozdeh? Mar niste bratov vi nam vzeli?
Kri njihovo ste kot šakali, kot stekla tolpa lisastih hijen, kot krokarjev kričeč oblak temen popili, po samotah razmetali.
Belijo prazne se lobanje. Ne slišite več strtih glav prasket? Na src več nič ne mislite drget, ko besno ste zagrizli vanje?
1 ampirji temni vi, mandrali po mrtvih truplih ste v nočeh, plesali ste v orgijah po grobeh, sovraštvo nanje ste pjjuvali.
Vbitih bratov duše bele, nedolžne kakor ovčke, so odšle... Vas v srcu črv pogubljenih žre, oči imate oslejtele...
Zelo smo — oprostite — rbelir. Zato železne naše so pesti — zalo po srcu nekatn smo trdi, zato smo bojni prapor zavihteli.
S. M.

REGIMENT PO CESTI GRE
ENA PTIČKA PRILETELA
SRCE JE ŽALOSTNO
■ EN TROŠT PA ŠE ZMIRAM IMAM ..
»Je nekaj KiiHega v deželi nunski,« pravi Hamlet v Shakespearovi tragediji; ml bi pa rekli! Je nekaj gnilega med zavezniki. Tak vtis smo dobili ob najnovejšem Cliurchlllovem govoru. Neprenehoma poudarja, da vlada med zavezniki slona, enotno gledanje na vsa vprašanja, da se Nemci motijo, ko računajo z nesoglasjem med Anglijo In Rusijo Itd. Cankai Je nekje zapisal: »Ljubezen, ko Je Izgovorjena, nI več ljubezen.« Ce dva, ki naj bi se rada Imela, Čutita potrebo, da si morata to neprenehoma zatrjevati, potem Je ljubezen Že ugas- • nlla. Ce mora Churchill neprenehoma poudarjati. tla med Anglijo In Rusijo nI nesoglasij, potem ao gotovo že velike razpoke.
Samo to znajo. Ljudstvo, ki prihaja lz dobre-poljsklh vasi, pripoveduje o ropih, ki Jih tam IzvrSuJeJo tolovaji. V noči od 1. na 2. 11. Je bila v Dobrem polju Gubčevu brigada, okoli dve sto bandltov. Ropali so v Zagorlcl, Podgorlcl, Bruhanji vasi, Zdenskl vasi, Malem In Velikem Vidmu ter v Kompoljah. Naslednji večer so prlSU ludi v Podgoro, kjer so Jih domobranci napodili. Iz omenjenih vasi so komunisti odgnali sto dve glavi goveje živine. Ljudstvo Je obupano. Prav tako so ropali v noči od 2. na J. II. v vasi Kalce na Notranjskem, kjer so ukradli več konj, dve kravi, več prašičev In vozove, na katerih so naropano blago odpeljali.
TuUt Kvnrrallajtnant zna teči. Pri zadnjem napadu na St. Vid Je bil navzoč sam komandant NOV In POJ generallajtnant Stane Rozman. V avtomobilu se Je pripeljal lz Bele Krajine. Toda te pri Ajdovcu so ga presenetile tam operlra-Joče nemSke čete. ZaSel Je tudi v hud ogenj, da Je moral izstopiti lz avtomobila in bežati peS. Da so očuvall Staneta živega, so se vneli nudi boli, v katerih Je padlo nad sedemdeset zagrizenih komunistov.
Su Prter. Nad vasjo Juriče so tri brezna, znana domačinom, ki služIjo kot pokopališče za itraino mučene žrtve komunistične revolucije na Kram. Terencl sami pripovedujejo, da Je v enem izmed teh te nad sto trtev. Krimski Jami nad Borovnico se bodo pridružile Se desetere druge, na Krasu, v Istri, nad Vipavo, na Tolminskem, v Benečiji. StraSna žetev komunizma na slovenskih tleh.
»Mučile Jih, mučite!« Gadja zalega teren-■tva Je na Primorskem dosegla Isto vlSlno, kot so Jo dosegli terencl ln zaSčitnlkl v ostalih delih Slovenije. Ko Je v večjih akcijah neka desetina stražarjev lz SL. Petra napadla celo komunistično brigado, sestavljeno Iz Lahov ln Iz Hrvatov, sta izgubila dva domobranca stik s »oborcl ter se obkoljena borila do zadnjega palrona. Brez munlclje so Ju potem »tovariši« ujeli ter gnali s seboj v gozdove nad St. Petrom. Njuna pot Je bila krlževa. Terencl lz vasi so kričali In zahtevali: »Mučite Jih. mučite jlhl« Eno Je za nas primorske domobrance gotovo, ne samo da se ni komunizem v ničemer spre-, menil, temveč tudi ljudje, ki so pripadniki aH vsaj simpatlzerjl, pa naj si nadevajo Se tako lepe obraze In lepo Ime, da se tudt ti ljudje niso prav nič spremenili.
Tudi lat za »svobodo« slovenskega naroda. Komunistična tiskarna Je »na svetlo« dala za Vrhniko letake, kjer oznanja vrhniškim oboževalcem laži. da Je horjulska posadka razbita ln Horjul osvobojen.
Stara ljubezen nr umre. Pred nekaj tedni sta pobegnila Iz Brežic dva bivSa cesarska vojaka ln nekje pri Kostanjevici prekoračila mejo. Nekaj časa sta se klatila v bližini nemške meje. dokler Ju nI ujela domobranska patrulja. Ko sta bila potem zaprta v novomeških zaporih, sta Sla nekega dne pod stražo pokrivat razdrto streho v bližino kapltlla. To Je prlSlo na uSesa nekaterim gospodičnam, ki so se potrudile, da so raznesle veselo vest Se drugim. In potem so hodile kar v trumah gledat badogltevčica. ki ste delala na strehi. SpraSevale so Ju. če poznata tega in onega savojčka. ki se Je Se lansko leto Sopirtl po Novem mestu, ln Se marsikaj drugega bi vam lahko povedal paznik, ki pa na žalost nI veSč italijanščine. Kakor nam Je znano. Je bila ločitev slino težka ln marsikatera Je Imela solzne oči ob spominu na svojega dragega komunista, ki hodi Bog ve kje po svetu, ali pa Je morda doma pri svoji ženi.
Druga bojna skupina Je. kakor Je znano, pobila 125 komunistov. Ko so komunisti svoje to-variSe pobrali, so Jim po pripovedovanju očividcev rezali uiesa. nosove itd., zato da bi to zvrgll potem na domobrance, kakšni da so ln kakšna grozodejstva delajo nad njimi.
Tistim, ki Se ne verjamejo. Iz Berna poročajo. da so postali žrtve sovjetskih morilcev prlmas lltvanske katoliške cerkve ln še dva druga Škofa.
Tudi Hrvatje preganjajo bolJScvIke. Hrvatski domobranci so v uspeSnem podvigu v Gorskem Kotarju zasedli Brod na Kolpi, KuželJ, Delnice ln Lokve. Od 14. do 16. t. m. so imele partizanske tolpe v akciji na področju Koprivnice 8fi0 mrtvih. Zaplenili so 12 tctklh strojnic. 40 lahkih In več sto puSk. Pri nekem drugem manJScm podvigu Je padlo 125 partizanov. — Na Hrvatskem Je bila osnovana I. hrvatska udarna divizija, ki bo Imela posebno nalogo, preganjati komuniste. Sestavljena Je lz samih prostovoljcev.
Kultura. V Zagrebu Je bila potrjena vest, da so komunisti ustrelili znanega hrvatskega pesnika Vlndlmlrja Nuzora, ki Je bil nekaj časa celo predsednik ZAVNOH-a.
Odlikovanja v Peklu. V bližini Trebnjega Je vas z Imenom Pekel. V soboto so v tej vasi Imeli slovesnost. Titov zastopnik Je delil borcem hra-brostne kolajne. Igrala Je tudi harmonika, petje pa Je bilo takSno, da ga Trebnje Se nI sllSalo. Naslednje Jutro pa Je zaigrala druga muzlka, kakrSne Trebanjcl tudi Se niso slišali. Kolajne so Sle iz Pekla v pekel.
Iz zadnjih bojev. V roke sta nam prišla dokumenta, 1/. katerih Je razvidno, da partizanom zmanjkuje hrane. Tako se Je zgodilo, da Je moral štab 15. divizije v svojem dnevnem povelju posebej naglasltl, da bodo partizani dobili v teku borb najmanj dvakrat dnevno hrano. Res urejena vojska, kjer Je treba posebej naglasltl v dnevnem povelju, kdaj dobijo vojaki Jesti.
Poka, poka... Skupine partizanskih prl-bcžnlkov v zadnjih dneh Je najboljše merilo o »vlSlnl« komunistične morale ln izgledov o njihovi »zmagi«. A Se nekaj važnega prihaja zadnje dni s -svobodnega ozemlja«. Eden teh siromakov, ki Je Imel pogum ln srečo, da se Je spet vrnil v človeSko družbo, Je Imel priliko slišati Izredno sovražne govore v tolovajskem štabu na račun Angležev ln Amerlkaneev. »Te svinje kapitalistične bodo v najkritlčnejšem trenutku skočile še Rusiji v hrbet ali Jo na kak drug način Izigrale in tako preprečile komunizacljo Evrope. Angleži in Amerikanci so prav tako naši sovražniki kot Nemci in Svabobrancl!« Največ takih besed so izrekli na račun moskovske konference, ki Je po njihovem mnenju prav za prav škandal, do katerega Je prišlo samo zato, da bi se Rusiji preprečil vdor na Balkan. Jasen dokaz Je tudi angleška zasedba otoka Lemna na samih vratih Dardanel, ki Je najzgovornejši izraz angleškega Imperialističnega poželenja, Istočasno pa tudi izraz neiskrenosti sodelovanja med zavezniki. Nek polltkomlsar se Je celo toliko raztegnil, da Je rekel, da so Angleži in Amerikanci take svinje, da se lepega dne lahko zvežejo s samimi Nemci in skupno z njimi udarijo po Rusiji. Ml se tem ln podobnim debatam samo smejemo.
»Štajerce osvobajajo.« »Štajerski kurir«, službeno glasilo Štaba 4. operativne zone NOV ln POS St. 14 z dne 22. 9. 1944 navaja med drugimi slavnimi čini ln zmagami partizanskih tolp tudi sledeče: »17. 8. 1944 Je skupina političnih aktivistov vdrla v revir OJstro prt Hrastniku in uničila vse rudniške naprave. Revir Je za dalj časa onesposobljen za obratovanje « Zares slaven čin štajerskih »osvoboditeljev«. Kdo ima pri tem največjo Škodo? AH morda Nemci? NJim se gotovo ne bo nič poznalo, pač s takimi dejanji komunisti najbolj Škodujejo najrevnejšemu slovenskemu sloju — rudarjem, ki tako izgube zopet za dalj časa svoj zaslužek in bodo njihove družine zopet stradale. Pač v smislu komunistične revolucije, za katere bodo naše ljudstvo tem laže pridobili, čim bolj bo nezadovoljno in obupano.
Cvetka. O priliki zadnjega ropanja na Rilšču so komunisti poleg drugih okradli tudi svojega somišljenika. Možak Je bil zaradi tega zelo užaljen ln Je dejal: »Dva sina Imam pri partizanih, pa me hočete kljub temu okrasti. Kakšni tovariši ste?« Eden izmed njih mu je v smislu tovarištva zadevo takole raztolmačil: »Vidite, oče, stvar je teka: Vaša dva sinova, ki sta pri nas. morata tudi Jesti, ln ker ju redimo ml, boste vi nas redili.«
To so Junaštva. Kako znajo komunisti bežati, vedo najbolj povedati naši borci, ki jih dan za dnem zasledujejo. V odkrit boj z domobranci se zadnle čase sploh ne spuščajo, medtem ko v svojih lističih pisarijo o velikih junaštvih in slavnih delih na vseh koncih in krajih Slovenije, teko da Je nevarnost, da bodo sami sebe prepričali o tem. V zadnjih akcijah smo zaplenili razne komunistične liste, s katerimi varajo Štajerce. Strani polnijo s samimi zmagami; večino zmag sestavljajo ruSenja železniških prog, mostov. cest Itd., kar komunisti Štejejo med svoja največja Junaštva. Ml razumemo komuniste. Ker Je njihova morala ln bojevitost padla posebno z novo mobilizacijo Štajercev, da niso zmožni za odkrito borbo, nekaj pa morajo delati in pisati v svojih časopisih, so si rajši izbrali te način, s katerim laže čuvajo svoje dragocene buče. Okupator Ima pač nekaj škode, morda je za nekaj ur prekintl promet, z uničevanjem strojev pa največ Škodijo delovnemu ljudstvu, ki si s trdim vsakdanjim delom v tovarnah služi svoj
Javna dela Ivrdke »general )aka Aviii« Ollontlieho Aibeiten der Firma »General Jaka Aviič«
Fotografija podrtega tupniiča v St. Rupertu Das llchtbild stellt den zerstOrten Pfarrhof In St. Rupert dar
Domobranci!
Uredniki ..Slov. Doma" in njihovi prijatelji so v Ljubljani organizirali civilno akcijo za obdarovanje domobranskih ranjencev. Hvale vredno! Tudi domobranci bomo kot lani pripravili našim domobrancem v bolnišnicah veselje za Miklavža in Božič. Spomnite se tvojih prijateljev in pošljite denarne ali živilske četne ali bataljonske zbirke Organizacijskemu štabu — VI. oddelek. Rezultate zbirke bomo objavili.
borni kruhek. To delavstvo Je v veliki večini slovensko. Upamo, da bodo tudi štajerski Slovenci kaj kmalu spoznali, da komunizem ne more zboljSati njihovega socialnega položaja.
Lov na dekleta na Primorskem. Na Primorskem so tolovaji -uvedli docela novo panogo svojega »osvobodilnega« udejstvovanja: lov na dekleta. Zlasti v idrijskem kotu Je postal ta komunistični šport kaj priljubljen in uspešen. Toda začuda tolovaji ne pobirajo svojih rdečih deklet, temveč zgolj »belke«, kakor pravijo vsem dekletom, ki so v sebi ohranila še vso čast in ponos slovenskega dekleta. Tako so nasilno odpeljali zdoma 19 letno Kogovšek Slavko iz Zagradca, ki ima brata pri domobrancih. To je najbrž njen največji »greh«. Iz Zagradca so tudi odpeljali 18 letno Pelhan Pavlo, ki ima očeta pri domobrancih. Iste usoda Je zadela sestro domobranca Lazarja 18 letno Slavko iz Gore in 28 letno Francko Gantar lz JeUčnjega vrha, ki Je imela dva brata pri domobrancih, od katerih je mlajši bivši tolovajski komandir padel kot domobranski junak na Črnem vrhu. Naslednjega dne so iz Črnega vrha odpeljali 40 letno ženo domobranca Anico Seljak. Dalje so nasilno odpeljali 20 letno Mlinar Pepco lz Sp. Vrsnika. Vsa te dekleta so rdeči tolovaji odgnali proti Cerknu, kjer so zaprta in ni še znana njih končna usoda. Ljudski glas pravi o tem odpeljevanju deklet sledeče: Sedaj, ko po vseh domačijah pridno žgejo žganje, rabijo komunisti, ko se ga pošteno nalockajo, mlada dekleta za družbo in še za kaj drugega. Narodni stražarji na Primorskem bodo dobro znali zaščititi svoje hčere, žene in sestre. Komunisti naj si le zapomnijo, da so tudi njih žene, sestre in hčere v dosegu roke pravice in če bo treba, bo domobranska pest znala hitro in učinkovito maščevati tako zverinsko grozodejstvo.
Razkroj. Pokrajinski komitet zveze komunistične mladine Jugoslavije (PK ZKMJ) za Slovenijo Je izdal okrožnico vsem okrožnim, rajonskim in drugim aktivistom, v kateri se bere med drugim: »V naše vrste se hočejo vriniti peto-kolonaši. Njihovi znaki so naslednji: 1. Kažejo veliko navdušenje za osvobodilni boj, da bi si pridobili zaupanje funkcionarjev in bi tako laže vršili delo v naših vrstah, navdušenje pa naj bi pripomoglo k temu. da bi se vrinili na vodilna mesta (torej Je tudi navdušenje za osvobodilni boj prt tolovajih sumljivo...). 2. Značilno Je. da se kažejo kot predani kolektivisti. denar radi dajejb v kolektiv. 3. Proti podrejenim radi kritizirajo vodstvo in komandni kader z očitnim namenom, vznevoljiti podrejene proti vodstvu. Sami so zelo previdni v vedenju do nižjih kadrov. ki Jih skušajo pritegniti nase. (Kdor torej pogodrnja zaradi lakote ali raztrgane obleke, je petokolonaš...) 4. Zanimanje kažejo zlasti za stvari, ki so strogo konspirativnega značaja, tako taborišča, skladišča itd. S. V boju in težkih položajih se sučejo v bližini vodstva ln iščejo prilike. da bi ga pobiU. (Mi vemo, da so se take stvari v tolovajskih štabih tudi zares že zgodile.)« Kdo bi pričakoval od komunističnih izkoreni-njencev toliko prostodušnega priznanja o razkroju v lastnih vrstah?
Zelo »načrtno« gospodarijo. OF je naredila gospodarski načrt, kako bo najhitreje spravila našega kmeta ob premoženje. Tako so izdali te-renci v Loškem potoku okrožnico, da bodo morali tam ljudje oddati v enem mesecu 45 glav živine. Seveda, če so na Ruskem delali petletke, zakaj ne bi tega poskusili tudi pri nas. Pri nas se mora vendar bolj obnesti, ker smo na višji kulturni stopnji...
Taki so tolovajski davki na osvobojenem ozemlju. Ce gre kdo od civilnega prebivalstva iz »osvobojenega ozemlja« v kraj. kjer so nastanjeni domobranci, da si preskrbi sol ali druge nujno življenjske potrebščine, je od tolovajev obsojen na globo tisoč lir.
Vam, ki ste postali temelj Slovenskega Damo-branstva. Novomeške domobrance označuje izredna delavnost in podjetnost. V zagonu svoje vsestranske razgibanosti niti ne utegnejo svojim uspehom dati primernega poudarka, ne najdejo časa. da bi dogodke opisali in ovekovečili sebi v spomin, drugim v spodbudo. Tako se je moglo zgoditi, da tudi lanski umik iz Novega mesta in pohod po Gorjancih ter prvi boji ob nemški meji — dogodki in odločitve, ki so postavile temelj za Slovensko Domobranstvo — še nikjer niso bili primerno opisani. Mnogo se je pisalo in se še piše o Turjaku, o Zameškem nič. Pa pomeni Turjak črno stran v knjigi naše zgodovine.
i UGANKE i
Zlogovnica (S)
Iz naslednjih 54 zlogov: a — al — an — anč
—	ba — ben — bo — ca — ca — da — de — era — gla — go — ho — i — ja — ja — je — ju — ka
—	ka — kru - kru — la — li — It — lja — lje — na — ni — ni — nje — nje — o — pe — pl — pla
—	pre — re — rec — res — rez — ri — ro — »a — ti — ti — tro — u — va — vec — vee — vi —
sestavi sedemnajst besed z naslednjim pomenom:
l. pohabljenec; 2. delo; S. glasbeno delo; 4. razcepljena veja; 5. draga kovina; 6. nasprotje laži: 7. drevo; 8. francosko moško ime; 9. nekdanja evropska država; 10. spomladanska cvetlica; 11. nauk o izkustvu (tujka); 12. cvetlica nedolžnosti; IS. špansko moško ime; 14. slovensko žensko ime; 15. revež; IS. rana; 17. način izobraževanja.
Prve in tretje črke. brane od vrha navzdol, ti dado pregovor.
KAJ? (10)
Besedi, ki »stanuje« v hiši, očeta v narečju pripiši. S tem novo besedo dobiš, ki vrabcem v velik Je »križ«.
Odlikovanje (S)
6
dočim Zameško vso belo in svetlo. Ali mora vsak naš junak prej pasti, da Je vreden naše hvale in našega spomina? V kritičnih trenutkih, ko se zdi. da Je kaka stvar že propadla, se pokaže. koliko Je kdo zvest ideji, h kateri se prišteva. in koliko je zanjo pripravljen žrtvovati. Fantje in možje, ki ste lani v trenutkih, ko se Je zdelo, da je naša stvar že propadla, vztrajali in se niste nit: za hip izneverili svoji ideji, vi ste postali temelj, na katerem Je zrastlo Slovensko D o mob rans t vo. postali ste nam pa tudi vzor, kako v kritičnih trenutkih ne smemo kloniti, marveč junaško vztrajati, ker prav od tega, če znamo v takih kritičnih trenutkih vzdržati. Je največkrat odvisna naša zmaga. Naša misel gre danes najprej k dobrotnemu Bogu. ki Je vaše voditelje razsvetlil, da so v odločilnem trenutku
pravo zadeli, ter vodil ln podpiral nje ln vas, fantje, da v težavah niste klonili. S hvaležnostjo se spominjamo svojih zaveznikov v boju proti komunizmu. Nemcev, ki so nas gostoljubno sprejeli in podprli v naši skupni borbi za uničenje razdiralnega komunizma na slovenskih tleh. — Fantje in možje! Uspehi, ki smo Jih dosegli po našem pohodu za Zameško, so nam porok, da
»Z nami, bratje. Je pravica, z nami vsemogočni Je Bog; On nas vodi, pot Je prava, ne bojimo se zaprek.«
Kdaj bo konec vojne? »Tovariš komisar, kdaj bo konec vojne?« — »Za vraga, tovariš, kakšno pamet pa Imaš? Ze trt leta ti govorimo, da čez 14 dni, pa še sedaj ne veš.«
Cekcov Korl
Cekcm Korl slavo išče, gre iskat jo na Mravljišče. Ni si še ra/iral brade, kar je komandant brigade.
Misli Korl: Vse gre rado, včeraj sem imel brigado, iutri bo že korpus moj, Veiharše, ti se tne boj!
Vse gre naglo, silovito, saj bom kmalu več kot Tito. Padla je I lotcderščicu, vsa brigada po njej žica. /daj brigado Se popeljem, da posadko z Veliarš zmeljem.
Razpostavi io na griče, da na bele bi hudiče iurišat od tam in streljal. Kopljejo tam položaje, kmetom kradejo Se raje. Žganje kradejo in hleba, položajev sploh ni treba, saj se bodo beli vdali, ali bodo pa zbežali.
Toda dan na noč prehaja, bela garda pa Se vztraja. Ne privošči Korlu slave, rajši tvega svoje glave.
Takrat brzi sel priteče, Korlnu takole reče: Beli z VeharŠ so zbežali, ((	le še pete so kazali,
))	ko sem gledal jih z zasede,
))	kaj je joka tam in /metle.
Korl se krog ust obli/ne, pa že v jezik se ugrizne. Kaj z leve, z desne hkrnti jelo nanje je streljati.
Nič pa ne utegne reči, ker takoj je moral teči, sicer bi izgubil glavo, in z glavo čast in slavo, ln za njim brigadu vse eden preko druzega.
Ko pritekli so v Ledine, so obujali spomine: #/	Se liotcdršca stoji,
))	še se Veharše drži,
((	KORL SLAVNI CEKCOV SIN
})	OB POLKOVNIŠKI BO C1N.
»Mi se imamo radi, radi, radi...«
Podobnlca (5)	4
D UM T—s T*- I O-,
ŠO — ReT+ če
Besednica (1*)
Pestunja, ozdravljenje, irhovina, svidenje, dimnikar, ošvigniti. tuzemstvo. oje. možakar, očenaš. Sumatra. Obrhek. unija, Hanibal. Asl-rija, svoboda. Jihlava. oglavnica. Avstralija, tipa Inica. Andromaha. pečenka, utopija, mišnlca.
Iz vsake besede vzemi po dve zaporedni črki. da dobiš pregovor!
•	-b	•	•	-t-
•	+	+	•	•
•	•	•	+	+
d	e	n	a	r
+	+	•	•	•
+	•	•	•	4-
+	•	+	•	•
+		•	•	•
ž	i	v	e	ž
Spremenljivka (15)
Gotovo še nikoli niste slišali. da bi bilo mogoče Iz blata delati denar m iz denarja živež? Pa le gre! Kar poskusite in s križci zaznamovane črke zamenjujte z drugimi, da bo v vsaki vrsti nova beseda.
V odlikovanju po abecedi urejene črke uporabi tako. da dobiš naslednje besede:
Vodoravno: 1. norma; !. sel; J. dan v tednu; 4. ukaz; 5. dim: 6. naše načelo: 7. del telesa; 8. ustanova; 9. sadno drevo; 10. vzpetin«, gora; 11. del suhe zemlje.
Navpično: 1. nasprotje krivice; J. geometrijski pojem; 3. kultura; 4. policist; 5. orožje; 6. nadaljevanje našega načela, glej 6. vodoravno! 7. obdelan svet; 8. živinska krma; ». mladoporočenec; 10. zdravniška potrebščina; 11. prevoznik.
Za svobodo slovenskega naroda se bore: Izdajalski badoglijevci, slovenski odpadniki in pritepeni Mongoli.
Rešitve Je treba poslati do 30. novembra na naslov: Uredništvo ugank »Slovenskega Domo-branstva«. Rimska cesta »ž. LJubljana. — Zastavljale! ugank, pošljite vse rokopise na Isti
naslov!
Bezngsprels: Einzelnnmmer 4 Lire. — Sehriftleltung and Verwaltune Rimska cesta Nr. 22. Laibach, Fernruf 46-12. — Schriftlelter: Leutnant Plrlh Miran. - Emcheint jeden 2. Donnerstag. — Herauageber: Aufbaustab fiir die Slowenische Landeiwehr, Abt. VI. — Druck: Ljudska tiskarna in Laibach
(verantwortl. Jože KramariC).
Naročnina: Posamezna Številka 4 lire. — Uredništvo ln oprava Rimska cesta, št. 22 — Ljubljana — telefon 46-12. — Urejuje poročnik Plrlh Miran. — Izhaja vuk 2. četrtek. — Izdaja itab slovenskega domobranstva — oddelek VI. - Tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (Jote Kramarič).
Okžic »N.axodniA pCattOijev« v &juMjaHL - oiufruf. <Le\ »VjolUupIohUk*« (k &JJU&
Prezldent general Rupnlk Je 29. oktobra razglasil na Kongresnem trgu pred PrIUIdent General Rupnik verkUndet »m n. Oktober der auf dem Kongreuplatz Zbrano mnoilco ustanovitev ^Narodnih pionirjev«.	vertammelten Laibacher Bev6lkerung den Aufruf der »Volkspionlare«.
Prvi »Narodni pionirji« na pohodu po ljubljanskih ulicah.	Di* •"'•n -Voikipionlere. «uf d.« Manch dureh Laibach.
Foto Pavloviit

Upor v Variavl udušen
Po več tednov trajajočem boju je bil udu-ien upor v Varšavi. Mesto je popolnoma porušeno. Uporniki so sicer poizkušali do zadnjega zadrževati nemško vojsko, pa jim nI uspelo. Končno so se morali brezpogojno vdati.
Der Aufstand In War«chau nledergotchlagen
Wie dat Oberkommando dar Wehrmech( am Dlenttag mltlellte. lat dla Autilandibevvegung In Wertcheu nunmehr vsillg zutammengebrochen. Nach wochanlangon Kgmpfen. dla lur vOlllgan ZertlOrung dar tladl fuhrlen. haban dla Rasla dar Aufttindltchen. von allan Ihren -VerbUndelen. varlatian. dan Wldaritand •Ingeifellt und kapllullerl. Hlntar Barrlkeden aut Pllatlerslelnen. Hauiral und Fahrzeuaen aller Ari vertuchlen dla AultUndltchen. dan An-•lutm unterer Truppon aulzuhallen. bit dar veuprochene OurchtloS tow)elltcher Dlvlilonan (la balralan lollla. Abar dia tovvjelltche Hilte bllab aut und to wurda dar Aultland durch dan harlan Zugrltl unteren Soldalan nach tchvvaren Kamplan zertchlagen. — Untar »Ud zolgl. Granadlara haban eln* von dan Aultlandltchen verteldlgle Barrlkade genommen und tloflen nun vveller vor.	SS-PK-Krlegaberlchter Schremmer (Sch)
Velik beg it Laponije
Finska je Sovjetijo prosila za mir. V najbolj ogroženih delih dežele se je ljudstvo takoj, ko je to Izvedelo, začelo izseljevati. Na sliki vidimo nagromadeno prtljago na obmejnih postajah.
Der grofie »Treck« aus lappland
Kaum vvar der ichmachvolle EntictiluB der llnnltchen Reglerung. dle Sowjeta um Frleden zu bltlen, unter der BevOlkerung bekannl geworden, telzle elne panikartlge Fluchl aut dan durch dle Bol-•chewltlen am melilen getahrdelen Geblelen eln. Immer hbher werden dle Slapal det Gepackt und det Hautralt dar geflUchtelen levolketung eut den Umtchlagbahnholen. von denen aut dle Trantporle weltergeleltet vverden.	Krlegtberlchler Melnhold (Sch)
Slavnost na zgodovinskem mestu
Na nekem zgodovinskem mestu so se v navzočnosti državnega mladinskega vodje Axmanna zbrali številni prostovoljci, da s« po mikrofonu javijo FUhrerju. Naša slika kaže ta slovesen trenutek.
Felerttunde an hlstorltcher Statte
In einer schlichten Feierstunde. die an hlttorltcher Statte stallland und an der slch neben den Formetlonen der H] Abordnungen dar VVehrmacht sowie Ehrengitle aus PaMel, Staal und VVehrmacht beteillgten. nahm der Relchsju^end-fUhrer Axmann die Zahlen der Krieg»lreiwllligen der •Inzel-nen Geblete der H) entgegen, um dann die Gesamtzahl der H)-Kriegsfrelwilligen des Jehrgange« 1928 liber da« Mikro-phon dem FUhrer zu melden. — Unter Blld zeigl: Uberticht wahrend der Meldung des ReichijugendlUhrert an dan Fuhre'-	Scherl Bllderdienil (Holfmann)
mm m
* " .......
j


d
» M
M ^ 11 II

Priprave za šesto zimo na skrajnem severu
Krojač že popravlja kožuhe In druge zimske obleke z? bližajočo se zimo.
Vorbereitungen (Ur den techtten Krlegtwlnter im hohen Norden
»Melster Nadelohr«, der Kompanleschnelder, ist mit Hoch-druck am Werk, um schadhafte Pelz- und Winterbeklel-dungsstucke wieder in kriegsverwendungsf<ihigen Stand zu letzen.	PK-Aulnahme. Kriegtberichter Rynat (Sch)
Totalna mobilizacija v domovini v svojem razmahu
Na neki postaji blizu fronte vidimo polne tire tovornih vlakov s svežimi silami, motorji in drugim materialom — vse namenjeno za ojačenje boja proti boljševizmu.
Der totale Kriegseintatz der Helmat wlrkt tleh Mit
Aul einem Irontnahen Bahnhof Im Osten. Ober alte zur Ver-fugung »tehenden Glelse rollen die GUterzUge volt bel«-den mit trlschen Iruppen, Kraftwagen und Baumalerial nach vorn, um uniere Abvvehrfront gegen den Bolschew!smus zu ventirken. PK-Autnahme. Kriegtberichter Kelmling (SchJ

-
Tega sovjeti ne bodo dobili V roke. Iz battlike pokrajine gonijo Črede živine v ozadje, da ne bi prlila »ovralnlku v rok*. Preblvalitvo
j« le prej odito na varna mesta, določena pri nemikl oblatil.
Sie »ollen den Sew]ett nlcht In dle HMnde lallen. In gro8«n Hardan wltd da« Vl«h aut dan Dorlarn. Ol« lm b«lll»ch«n Inm von umeten Truppen betehl»gem«B ga
riumt	ftach rOckw»rt« getrieben. um d«n Sowjet« nlcht In dle Htnae iu lellen Dle »evOtkerung hali« ilch t«llw«li« ichon voiher In dam von d«n Deuuchen g«h«M«n«n
G«bl«t In Sich«rh«lt gebrachf	Kilefl.beilchlef M«l«r (teh)
Bo] ZB prelaze V Karpatih. Mala posadka Je vztrajno dan za dnem kljubovala bolJievUklm napadom, dokler nI prllla zamena. V nekem
jarku se zbirajo grenadirjl, da bodo odill na oddih.	ts-PK-Kri«g(b«richt*f Miuchk« (teh)
K*«pf urn dle KarpathenpVste. Tagelang hat «ln« kleine Kamplgrupp« all«n Angrlflen dar 6olichewitten tlendgehelten. Keln M»i»r lodcn wurde dem Imm•( vvieder *n*tQrm*nti«n F«ln3 pre-sgegeben. Nun endlich ist AblOlung gakommen lm ttieft«ngiab«n »ammeln alch dle Gionodlere tum Abmartch In d>« Ruheitellung.
Obramba sovjetskega poskusnega prehoda čez Vislo pri Pragi. — Abwahr eine» »owjetl«chen Ob«rjetzver»uches Ober die Weichsel bel Praga.
SS-PK-Zeichnung SS-Standarte »Kurt Eggers« (Sch)
Prvi izstreljeni »V1« ie zadel v Londonu neki železniški most. Londonski ilustrirani časopis »Sphere« priobčuje k posameznim slikam besedilo o razdejanju Londona po »VI« s pripombo, da je to le malenkostni posnetek ogromne škode, katera je bila mestu prizadeta v tej veliki bitki. Skoraj vsak okraj Je bil več ali manj prizadet. V nekaterih je bilo 80% hiš porušenih.	Scheri Biiderdienst (Ausiandsfoto)
Dai orite - V 1« GotchoG, das aut Londoner Geblet flel, traf eine ElsenbahnbrUcke. Dle Londoner ZeiUchrift .Sphere. versttentlicht einen Bildbericht uberdas Bon ^jrdomenl londoni dutch dle »V 1«-Goichosta und betoni. daB es »Ich bel dleien Blldern nur um mikroskoplsch kletne Ausschnltte aus dem Schaden handeln kfinne. die dls englltche Haoptiladl wahrond dar .grofion Schlacht- orntlan habe. Nicht eln • Inziger Stadlleil tei verschonl vvorden. In einem Bezirk tei nicht eln einziges Haus urbetchadigt geblleben In »Inem anderon talen M Prozenl boschadlgt Ole Bilder zelgen auch, dafi zahlrelche Verkehrsvvece getroften wurden. So fiel zum Belspiel. wie unser der »Sphere*
entnommanet Photo zolgi glaich da« er«la »Vi- GeichoD, dat >m londoner Bezirk nlcdaiging. j jI e ne Bruck* mit viar Gleiten der London and North Easlern Railway.
M	tMk
V	K
t