, Leto IX.	V Celja, dne 26. marca 1914._Št. 7.
NARODNI UST
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: RotovSka cesta štev. 8.
Sedemdesetletnica dr. J. Serneca.
V sredo, dne 18. marca zvečer smo celjski Slovenci na sicer skromen, a dostojen način obhajali sedemdesetletnico dr. Josipa Serneca. V Narodnem domu, ki je bil ta večer slavnostno okrašen, so se zbrali predstavitelji celjskih in ostalih spod-nještajerskih Slovencev; videl si zastopane vse stanove, od akademično izobraženih gospodov doli do priprostega delavca. Prireditev je obsegala dva dela: slavnostno zborovanje v mali dvorani Narodnega doma in banket v veliki dvorani. Slavnostno zborovanje je otvoril dr. Juro Hrašovec s prisrčnim nagovorom na jubilanta, ki so ga mnogoštevilni zborovalci ob vstopu v dvorano burno pozdravili. Urednik Janko Lešničar je izvajal v svojem slavnostnem govoru ptilično sledeče:
Kdor je prebiral one redke dokumente, ki nam pričajo o življenju Slovenstva v Celju koncem 60ih in začetkom 70ih let, je videl neko skoro čudno prikazen: dočim je opažati po zmagonosnih de-želnozborskih volitvah 1. 1867., ko je prvič dobil slovenski Štajar slovenske poslance, silerf poiitičen razmah po celi deželi, vidimo pri celjskih Slovencih takratne dobe splošno mrtvilo, razdrapanost in nazadovanje. Naša čitalnica, ki je bila takrat in še dolgo pozneje edino slovensko društvo v Celju, edino torišče vsega narodnega gibanja, je stala na robu propada. Komaj 10 mož »stare garde« iz leta 62. pod vodstvom dr. Štefana Kočevarja je držalo društvo za silo po konci. Selilo se je iz enega stanovanja v drugo; najdemo ga v nekdanjem Maksimiljanu, potem v zakotni sobici gostilne »pri Jelenu« in nazadnje je našla naša Čitalnica skromno pribežališče pod gostoljubno streho dr. Štefana Kočevarja.
Tako hude so bile posledice prvega silnega nemškega navala na mlado narodno gibanje v Celju. Sijajna zmaga 1. 1867. in sledeče ogromne ta-boritske manifestacije so naenkrat pokazale spod-nještajerskim Nemcem in vladi, da živi v tej deželi še trd slovenski rod, da se je prebudil velikan, ki zahteva svoje mesto na solncu! In hiteli so, da bi zatrli vsako znamenje slovenske zavednosti, da bi preprečili vsako kulturno prebujo in napredek Slovenstva. V takih razmerah je trpelo seveda najbolj šibko celjsko Slovenstvo. Potrebovalo je človeka, ki bi bil za žilav odpor proti Nemštvu sposoben, ki bi s trdo in energično roko zidal in gradil solidno podlago za stavbe bodočih rodov — in našlo ga je v dr. Josipu Sernecu.
»Sernci«, pripoveduje dr. Josip Vošnjak v svojih »Spominih«, »so doma iz Slov. Bistrice, kjer je imel oče mlin in posestvo.* Stari oče je bil doma iz mariborske okolice; izučil se je v Mariboru mliniarije in je dal izučiti iste obrti tudi svojega sina. Ta se je nastanil v Slov. Bistrici in sc oženil s pl. Forsthuberjevo iz Maribora, čije rod pohaja iz nemškega Norimberka. V domači hiši slovenjebistriški je slišal današnji slavljenec skoro več nemške ko slovenske govorice. Ko je prišel na mariborsko gimnazijo, ga je učil v slovenščini že umrli šolski svetnik Janez Majcigar, k! je tisto leto kot mlad suplent nastopil svojo prvo službo. Starejši brat Josipa Serneca, znani mariborski rodoljub dr. Janko Sernec je prišel v 1. i 861. iz hrvaškega Karlovca kot koncipijent v dr. Dominku-ševo pisarno in je prinesel seboj vse polno navdušenja in gorke ljubavi do slovanske naše stvari. Kaj čuda, da je to vplivalo na mlajšega brata, četrto-
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Narofinina se plaCnje vnaprej. Posamezna itevllka staae 10 vinarjev.
šolca Josipa! In k temu je spoznal mladi Josip v Mariboru na prvih slovenskih slavnostih dr. Do-minkuša, dr. Preloga, Šumana, vladiko Slomška: ni čuda, da mu je v mladi duši zraslo gorko hrepenenje po možnosti, da bi kdaj hodil po potih, ki so jih hodili ti odlični naši mariborski prvoboritelji!
V teh mislih je utrjevala visokošolca Serneca še doba 60ih let, »ta junaška doba slovenskega naroda na Spod. Štajerskem. Kakor morje se je razlilo takrat prvo narodno navdušenje po deželi « (Dr. B. Vošnjak.) L. 1848. je napravilo še največ vtiska na Slovenske gorice — saj so doneli tje topovi Jelačiča bana — drugače pa je ostala Spodnja Štajerska mirna. Vse drugače pa je bilo to, kakor sem kratko omenil že prej — vi. 1868., 1869. itd.! Prekipevajoče navdušenje za naše narodne ideale se je oprijelo vseh src, mladih in starih. »Nepregledne množice so zborovale pod milim nebom, vso deželo od zelene Mure do silne Adrije je pretresalo valovanje toplih čustev.« (Dr. B. Vošnjak.)
No čustvenih politikov smo imeli mi Slovenci vedno veliko zalogo, resnih, realnih delavcev pa vedno zelo malo. Dr. Josip Sernec ni zapiral svojega srca čustvom, a ko je prišel 1. 1876. v Celje, je spoznal, da bo imel tu orati trdo ledino. Lotil se je najpoprej dela v Čitalnici. Leta !876, v jeseni, je vstopil v to društvo in 22. decembra 1877 je bil izvoljen za njegovega »ravnatelja«. »Ravnatelj« ali predsednik tega društva je ostal dr Josip Sernec do danes, vstrajal je v hudih in slavnih časih in kdo bi nam čitalniičarjeni zameril, ako se našega v društvu že 36 let neprestano delujočega predsednika še prav posebno s častjo spominjamo?
Prvi soodborniki dr. Sernečevi v celjski čitalnici so bili Janez Likar (ki še živi v Celju), dr. Štefan Kočevar, profesor Zolgar, prof. Brežnik (še živi v Novem mestu), Ivan Žuža, Andrej Fekonja, Jos. Lever in Boštjan Kregar. Pod dr. Serncem se je začelo v društvu takoj sveže delo v vseh smereh. Dr. Sernec si je bil v svesti, da »borba za narodnost ne sme biti samo boj za jezik, temveč tudi za slovensko mišljenje in čustvovanje, borba za slovensko kulturno življenje, ki se naj pojavlja na raznih poljih gmotnega, duševnega, znanstvenega in umetniškega napredka.* (Dr. Lončar.)
Začelo se je v čitalnici zopet petje; vodil ga je dr. Josip Sernec in tajnik mu je dal v zapisniku prvega občnega zbora spričevalo, »da so pevci veliko bolj izurjeni ko prejšnja leta in da so znatno napredovali.« Marsikdo te strani javnega delovanja našega jubilanta več ne pozna. Takrat pač ni bilo časa veliko govoriti, temveč prijeti se je moralo za delo, kdor je mogel. No in od 1. 1877 naša Čitalnica nikoli ni več zaspala, temveč opravljala svoje naloge, ki so bile nekdaj mnogo raznovrst-nejše nego danes, z vso vstrajnostjo naprej. Dr. Josip Sernec je vedel premagati vse ovire, ki so se društvu stavile. Kdor ve — in kdo med nami že ni bil predsednik kakega društva — kako težko je v naših malih razmerah po društvih sistematično stremeti za kakim ciljem, ta bo vedel ceniti pravično dr. Sernečeve zasluge za celjsko Čitalnico! Prva leta njegovega predsedovanja so bile velike sitnosti s čitalničnim stanovanjem. Ta huda bolezen je društvo mučila do 1. 1896., ko se je preselila končno v sedanje udobne prostore. Bili so časi, ko ni bilo dobiti v Celju nobenega gostilničarja, ki bi hotel čitalničarjem postreči na njihovih zabavah! V zapisniku o čitalničnih sejah iz 1. 1868 sem na primer bral, da je moral »odbor najeti
Oglasi se račonijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: »Narodni L let" v Celju.
kuharico, ki je v čitalniški kuhinji kuhala ln pekla.« In kasneje zopet beremo v zapisniku o debati, »ne bi li kazalo ustanoviti kuhinjskega odseka«. Nam seveda, ki dandanes zabavljamo po številnih slovenskih gostilnah celjskih na boljšo postrežbo in uživamo vse komodnosti mestnega življenja, ne oziraje se na Nemce, se zde take stvari smešne. Kolikokrat pa pomislimo, koliko boja in žrtev pa Je bilo treba, da so prišli celjski Slovenci na to stališče?
Z dr. Sernecem so delovali v naši narodni Čitalnici najodličnejši naši spodnještajerski možje. Po zapisnikih čitaš imena: dr. Dečko, dr. Vrečko, dr. Hrašovec, dr. Pipuš, dr. Kari Slane, dr. Lemež, Žičkar, prof. Krušič, dr. Rosina, dr. Treo in še mnogo drugiji mlajših, deloma že umrlih.
Dr. Josip Sernec je znan kot varčen in skrben gospodar. To je pokazal tudi kot predsednik Čitalnice. Vkljub neprestanim velikim izdatkom za razne prireditve se je društvo vendar dobro držalo nad vodo. Seveda se je marsikateri sklep zlasti v prvih hudih časih dr. Sernečevega predsedovanja majal, ker je blagajnik obstruiral, a se je potem vendar le izvršil, ker je posegel g. »ravnatelj« v žep. Šteti moramo temu »ravnatelju« tudi v čast, da je vedno gledal na dostojen nastop društva na zunaj. Ne bom tu našteval neštevilnih izletov celjske Čitalnice sem in tja po deželi, ki so povsod zanetili kako iskrico narodnega navdušenja. Ne bom tu tudi našteval neštevilnih prireditev celjske Čitalnice v dolgi dobi dr. Sernečevega predsedovanja. Konstatiram le: naša Narodna čitalnica je vzdržala in oživela narodno zavest celjskih Slovencev; je bila zavetišče našega kulturnega razvoja in napredka in zre danes s ponosom na dolgo vrsto iz nje porojenih društev in zavodov, ki nas krepe v gospodarskem in kulturnem oziru. Jubilanta Serneca pač mora obhajati le čustvo tople za-dovoljnosti, ko gleda na te uspehe svojega najljubšega društva, celjske Narodne čitalnice!
Ko je došel dr. Josip Sernec kot odvetnik v Celje, je napravil takoj j)rvo slovensko vlogo na tukajšnjo sodnijo. To je bilo v tedanjih časih nekaj naravnost nezaslišanega in je vzbudilo po celem nemškem Celju nemalo razburjenje. A dr. Sernec ni popustil, ostal je dosleden in je izvojeval našemu jeziku pri celjskih sodiščih marsikatero pravico. Bilo pa se je boriti popolnoma od začetka in ovir ter sovražnosti se je veliko nagrotnadilo mlademu odvetniku. Ko je zahteval in dosegel dr. Sernec v Celju za takratnega slovenskega državnega poslanca Mihaela Vošnjaka prvi slovenski zemljeknjižni vpis, je to vzbudilo pri Nemcih toliko jeze, da so vse štajerske hranilnice sklenile, da ne dado posojila nikomur, kdor bi imel v zemljiški knjigi kak slovenski vpis. Ta nemški boj-kotni sklep pa je imel to dobro posledico, da so sc začeli Slovenci z vso silo boriti za ustanovitev lastne hranilnice, ki so jo vsled Mihael Vošnja-kovega in dr. Sernečevega prizadevanja tudi dosegli. Tozadevni dr. Sernečev govor v štajerskem deželnem zboru je eden najlepših, kar jih je imel naš jubilant kot deželni poslanec. Osobito pa je sovražil dr. Serneca predsednik okrožnega sodišča Heinricher; ta mu je zaradi neke jezikovne pritožbe naprtil celo disciplinarno preiskavo pri grd-ški odvetniški zbornici, a je ž njo sijajno pogorel.
Že leta 1878. so ponudili kmetje iz laškega okraja ln iz Savinske doline dr. Josipu Sernecu deželnozborski mandat; ker pa je moral v Bosno,
niš
štS:
Sčtastlfza H- avstr. drž. razredno loterijo
aa|
Podpisani želi kupiti: celih srečk a K 200
.............. četrtink srečk „ „ 50
............... osmink srečk „ „ 25
in zahteva, da se mu iste svoječasno pošljejo.
Ime in točen naslov:
II. avstr. razredne loterije
je že sedaj ogromno in je pričakovati, da se bode moglo niti iz daleka vsem ugoditi, zaradi tega priporočamo, da se nam že sedaj da naročilo s tem, da se nam vpošlje priloženi izrezek	98 -5
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju.
Elli
=11=
li
■J
je kandidaturo opustil in prišel potem za prihodnjo dobo v deželni zbor, v katerem je ostal do leta 1902. Ugled dr. Serneca kot deželnega poslanca dokazuje pač najbolje to, da je bil skoraj devet let namestnik deželnega glavarja. Deloval pa je dr. Sernec tudi nad 20 let v občinskem zastopu celjske okolice, za kar je bil imenovan častnim članom te občine; dalje je bil od leta 1889. do 1905. prvi ln doslej zadnji slovenski načelnik okrajnega zastopa celjskega. Z njegovim imenom so zvezane mnoge koristne mostne in cestne zgradbe po celjskem o-kraju. Zanimal se je dr. Sernec vedno do zadnjega časa za slovenska in slovanska politična in kulturna vprašanja; spominjam tu le na njegove pred kratkimi meseci priobčene temperamentne odgovore v »Vedini« enketi o jezikovnem zbližanju Jugoslovanov. Naštevanje vsega onega podrobnega političnega dela, ki ga je naš jubilant opravil ali sam, ali pa pri njem sodeloval, bi vedlo predaleč. Razumljivo je, da so ga osobito naši celjski Nemci smatrali za svojega najnevarnejšega nasprotnika in ni bilo v 90. letih številke celjske »vahte«, v kateri bi ne mrgolelo ostudnih napadov na njega in na njegovo rodbino. Drastičen dokaz, kako so Se »viteško« borili Nemci proti njemu, je znana porotna pravda proti »vahti« februarja 1900, pri kateri so dobili njegovi nasprotniki zasluženo zaušnico. Vkljub vsemu temu pa se je držal dr. Josip Sernec kot politik načel, ki jim je dal pokojni Jurčič v »Slovenskem Narodu« tako-le izraza: »Krivice ne trpi, a je tudi drugim ne delaj! To mora biti naše geslo. Treba tudi svojo moč zatajiti in pravičen biti celo tam, kjer je naši stvari v škodo. Ako naši politični protivniki nam nasproti rabijo tudi nepoštene pripomočke — ne sledi iz tega nikakor, da bi jih morali posnemati in istotako ravnati. Mi moramo gledati, da smo v politični morali boljši nego oni. S tem poštenjem trpimo včasih zgube ali zaupanje nas ne sme nikdar zapustiti, da resnica in pravica zmagujeta, da se nam krivične izgube sčasoma povrnejo. Kajti kdor hoče pravico, mora znati pravičen biti tudi sam.«
Najlepše zadoščenje pa je za našega jubilanta pač to, da more svojo sedemdesetletnico obhajati v tej ponosni palači, ki se zove Narodni dom in je že 18 let središče vsega socijalnega življenja celjskega, dom vseh narodnih društev; pod Serneče-vim skrbnim očesom se je ta ponosna stavba zgradila celjskemu Slovenstvu v trajno korist in celjski Posojilnici na trajno čast. Nemalo so divjale okrog: nje strasti razdivjane in vsako kulturo zasmehujoče tolpe — a vsakokrat se je, zdi se mi, dvigala tem lepše in oznanjala svetu, da smo si Slovenci v zadnjih 30. letih priborili v Celju nezrušno pozicijo.
»Energija, ali celo brezobzirna energija je — to moram, žal, priznati, le redka prikazen pri Slovencih«, piše dr. Josip Vošnjak v »Spominih«. »Vsi smo bolj mehkega značaja in se le prelahko dajemo odvračati od svojih še tako dobro utemeljenih sklepov.« Zato so mi vedno imponirali ljudje z odločno voljo 6 in eden teh jeklenih, trdih ljudi je tudi dr. Sernec. Da le v blagor celi naši domovini, posebno pa še mestu Celju, to sem dokazal že iz dosedanjega obrisa njegovega delovanja; vidi pa se to še lepše iz njegovega gospodarstva pri Posojilnici, Dijaški kuhinji in drugih zavodih, kjer je sodeloval. Z odločnostjo in doslednostjo si sicer človek ne pridobi samih prijateljev, ali uspeh je vedno merilo za pravilnost postopanja. Delo za narodovo dobrobit ni hvaležno, a tisto notranje zadovoljstvo, ki ga rodi, odtehta vse muke in težave. Prepričan sem, da bi nam i dr. Josip Sernec lahko govoril enako, kakor njegov blagopokojni tast dr. Štefan Kočevar ob svoji sedemdesetletnici: »Zagotavljam vam mlajšim, da mi je to, kar sem storil v svojem življenju za narod, največja tolažba v starosti... Verjemite mi, da se človeku na starost zdi, da je vsed rugo malo ali nič. Le to, kar je storil človek za naroid in občni blagor, ostane in Ima svojo vrednost.«	0
Za njegovo javno delovanje je dobil dr. Josip Sernec že priznanje z najvišjega mesta: odlikovan je bil leta 1898. z redom železne krone tretjega razreda. Z besedami, ki jih je takrat napisala »Domovina«, sklepam: Slavljenec je zastavil vse svoje sile za naš naporni narodni boj. Odlikovanec ima lep del zasluge, da smo dosegli celjski Slovenci glede narodne organizacije to, s čimer se lahko ponašamo pred svetom. Naj nam ga ohrani Bog še mnoga leta v naši sredi. Živel!«
Za njim je orisal notar Lovro Baš delovanje dr. Sernčevo v celjski Posojilnici. Bil je v načelstvu tega zavoda od njegove ustanovitve 1. 1881, od 1. 1888. pa do danes je predsednik načelstva. Ne more se dovolj oceniti Sernečevo neutrudljivo delo za ta zavod, ki je vsled njegovega skrbnega gospodarstva rastel, si pridobival vedno več zaupanja in je danes eden izmed najuglednejših na Slovenskem. Globoko ginjen se je dr. Josip Sernec zahvaljeval vsem trem govornikom in je omenjal, da se je v svojem življenju vedno držal načela: gledaj na stvar in ne na osebo. V zadoščenje mu služi, da je pomagal vsa ta dolga leta, kar je v Celju graditi z drugimi vred podlago za naš nadaljni razvoj. V političnem svojem življenju se je držal ideje, da nas mora voditi pri delu za narod ljubezen in sloga, da se morajo skupno vse sile upreči za dviganje našega ljudstva v političnem in gospodarskem oziru.
Banket se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma. Ko je vstopil jubilant v krogu svojih prijateljev, je zaigrala godba »Hej Slovani«, g. Matko Benčan pa nas je vse presenetil z dobro zamišljeno
alegorijo. Bil je jeden izmed najlepših trenutkov celega večera, ko je mali Dušan Benčan slavljencu ponudil šopek duhtečlh rož. Med banketom je sviral salonski orkester Narodne godbe, Celjsko pevsko društvo je pa pod vodstvom g. učitelja Preglja ponovno nastopilo z lepo pesmijo. Napltnice je tvoril predsednik banketa dr. Juro Hrašovec. Po-vdaril je, da moramo ceniti v današnjih časih, ko se za denar in čast prodaja politično prepričanje in osebno poštenje, toliko bolj dr. Sernečevo možatost in značajnost. V imenu odvetnikov je napil dr. Franjo Jurtela iz Ptuja, v imenu bivših Serne-čevih koncipijentov dr. Josip Vrečko, v imenu Zadružne Zveze in izvrševalnega odbora narodne stranke dr. A. Božič. Napijali pa so jubilantu še mnogoštevilni drugi govorniki v imenu celjskih narodnih društev in korporacij, tako da se je zavlekel banket pozno v noč.
Jubilantu je došlo ob tej priliki od vseh strani izvanredno veliko častitk. Tako so častitali: Družba sv. Cirila in Metoda, dež. posl. dr. Kukovec, Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani, Zveza južno-štajerskih obrtnih zadrug, županstvo občine Celjska okolica, grofica Oberndorff, odvetnik dr. Kari Slane, dr. Pavel Turner, Savinska podružnica Slov. plan. društva, Slovanska Čitalnica v Trstu, prof. dr. Ilešič, Slovanska Čitalnica v Mariboru, Feliks Ferk iz Maribora, vpok. prof. Hauptman, Maks Detiček iz Skadra, Narodna Čitalnica v Žalcu, »Sokol« v Žalcu, dr. Gorišek iz Sv. Lenarta, dr. Go-ričar, součenec dr. Sernečev Šantl v Gorici, Ormoška čitalnica, dr. Glaser iz Maribora, dr. A. Žižek iz Ormoža, dr. Rajh in dr. Pirnat iz Gradca, Roš Iz Hrastnika, dr. Treo iz Gorice, Janko Bab-nik z Dunaja, »Triglav« in »Klub naprednih akademikov«, Ivan Hribar, dr. Firbas, dr. Mayer, Nor-bert Zanier, dr. Ivan Dimnik, vpok. župnik F. S. Šegula, notar Korber, Čitalnica v Konjicah, prof. Vodnik, dr. Fric Babnik z Dunaja, Joško Rajh z Mote, dr. Ipavec iz Št. Jurja ob J. ž., nadkomisar Vojh, Dragotin Hribar, ravnatelj Lorenc in Šaleška posojilnica v Velenju. — H koncu moramo tudi omeniti izborno kuhinjo in klet gostilničarja Ro-beka, ki je zadovoljila vse goste.
Štajerske novice.
Sodniška imenovanja. Prestavljena sta sodnika dr. Jožef Drobnitsch iz Slovenjgradca in dr. Štefan Sagadin iz Ptuja v Celje, sodnik dr. Jožef Me-schitz iz Zg. Radgone v Althofen na Koroško (srečno pot!), Bogomir Jaklitsch iz Šoštanja v Kočevje; sodnik dr. Rudolf Ramsauer pride v Judenburg, Ernest Merala v Šoštanj; za okrajnega sodnika v Zg. Radgono pride dr. Watzulik iz Celja; sodnik dr. Friderik Marinitsch. v Celju je imenovan za okrajnega sodnika v Celju; za sodnike so imenovani auskultanti dr. Teodor Luckmann za Slovenj-gradec, dr. Kari Freiberger za Celje in dr. Milan Gaber za Ptuj. Škandal je, da pride k slovenskim okrajnim sodiščem zopet cela vrsta nemškutarjev, ki ne znajo dobro slovenski in ki so nam kot zagrizeni Nemci vse drugo prej kot somišljeniki in prijatelji.
Vsem štajerskim narodnim društvom! Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva priredi dne 3. majnika 1914 v dvorani gospoda Robleka v Žalcu veliko ljudsko slavnost pod naslovom »Planinski raj« v korist planinskim napravam na Sp. Štajerskem. Prirediteljica te slav-nosti se po tozadevnem vesellčnem odboru obrača do vseh slovenskih društev na Sp. Štajerskem, osobito do društev v Savinjski dolini in v Celju z naj-vljudnejšo prošnjo, da blagovolijo ta slavna društva omogočiti dober uspeh omenjene slavnosti s tem, da dne 3. maja ti. ne prirede nikjer nobene večje veselice.
Slovensko trgovsko društvo v Celju. VIII. redni letni občni zbor vrši se dne 5. aprila 1914 ob 2. uri popoldne v knjižnici Narodnega doma v Celju. V slučaju, da ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor dne 18. aprila 1914 ob 8. uri zvečer istotam. Ta sme brez ozira na število navzočih zborovalcev veljavno sklepati. Ker je društveno delovanje v zadnjem letu zelo živahno in je tudi zanimanje za društvo naraslo, je upati, da bo zanesljivo že prvi občni zbor sklepčen, kajti sramota za nas celjske Slovence bi pač bila, če se ena tretjina v Celju stanujočih članov ne bi žrtvovala za par uric, da omogoči sklepčnost.
Iz Celja. Pri porotnem zasedanju minulega tedna sta prišla na vrsto le dva slučaja. Obtožena sta bila Alojz Godler zaradi tatvine in Alojz Polak zaradi goljufije. Alojz Godler, doma iz Zagreba, pristojen v Zakot pri Brežicah je obtožen, da je po večkratnem kaznovanju zaradi tatvine kot tat iz navade ukradel Janezu Bogoviču iz Černca v gotovini 125 K, hlapcu Miklavžu Maruše iz Zagreba pa srajco in en par nogavic v vrednosti 5 K 50 v. Janez Bogovič je imel shranjen denar v nezaprti miznlci; to neprevidnost je uporabil Godler in Je vzel denar, ko se ie Bogovič za kratek čas iz gostilne odstranil. Hlapca Miklavža Maruša je pa Godler okradel takrat, ko je še služil pri Maruši.
—	Ker je bil Godler zaradi tatvine že desetkrat zaprt in znašajo njegove kazni vsega skupaj že več kakor 6 let ter je bil tudi že v prisilni delavnici v Messendorfu, so v zmislu njegovega priznanja porotniki obe vprašanji zaradi tatvine potrdili ter je sodišče Godlerja obsodilo na tri leta ječe. — Godler je kazen sprejel in jo bo odsedel v Mariboru.
—	Alojz Polak, star 25 let, rojen v Kapeli pri Ra-dincih, je vzlic svoji mladosti že neštetokrat kaznovan goljuf. Tokrat je obtožen, da je 6. grudna 1913
v Messendorfu pri Gradcu ogoljufal Ludmilo Wart-buchler za 20 K na ta način, da se ji je zlagal, da je njen brat, ki služi v Gradcu pri vojakih, umrl in se mu mora kupiti venec in sveče; dalje je obtožen, da je 8. grudna 1913 pri Mariboru izvabil Andreju VohI, viničarju pri Mariboru, znesek 87 K, češ, da ga je okrajno sodišče kot sodnega adjunkta poslalo, da sklene poravnavo med njim in sosedom Pinlč, ki sta se toževala zaradi žaljenja časti. Dne 10. decembra 1913 se je izdal kmetici Frančiški Herle za davčnega adjunkta, ji je pripovedoval, da od sedajj naprej ni treba več davkov plačevati, samo 20 K še mora sedaj plačati, kar je Fr. Herle res storila. K sreči je dobila denar nazaj, ker je s svojim sinom takoj po tem goljufa zasledovala, ga dobila v gostilni pri Dernovšku v Hrastniku in denar od njega zahtevala. Ker je Polak takoj na to iz gostilne izginil, ga orožniki niso mogli prijeti. Polak je poskusil potem še svojo srečo pri Janezu Helešeku pri Sv. Štefanu in pri Jakobu Golobu pri Sv. Krištofu, temu je lagal, da je poslan od okrajne sodnije, ozir. od okrožne sodnije celjske, da iztirja stroške za zapor njunih sinov. Pri obeh mu je spodletelo. Polak je tudi obtožen zaradi poneverbe haveloka, na škodo sestrične Rampre v Gradcu in prestopka vlačuganja. Ker je Polak goljufijo priznal in iz mnogih predkaznij sledi, da je res goljuf iz navade, obsodilo ga je sodišče po pravoreku porotnikov na 4 leta ječe. Od prestopka poneverbe in od prestopka pohajkovanja je bil Polak oproščen.
Iz Celja. Ženska podružnica C. M. D. je imela v petek dne 20. marca v Narodnem domu svoj redni letni občni zbor. Vodila ga je predsednica gospa dr. Kalanova. Iz tajniškega poročila gospodične Marte Hrašovčeve posnemamo, da je štela podružnica koncem 1. 1913. 180 članic, za 52 več ko lansko leto. To je lepo spričevalo marljivosti podružničnega odbora! Med članicami, ki so umrle, je posebno omenjati prvo podružnično predsednico, blago gospo Terezijo dr. Sernečevo. Med važnejšimi prireditvami podružnice je omenjati lepo uspelo božičnico, kmečki ples, predavanje o Jugoslovan-stvu in trikratno vprizoritev otroške igre »Snegul-čica«, za katero se je posebno trudila društvena odbornica Vera Založnikova. Za krasno božičnico 1. 1913. ste nabrali gospe Kunejeva in Rebekova 350 K. Iz blagajniškega poročila gdč. Kopačeve omenjamo, da je bilo v preteklem društvenem letu čistega dohodka K 2.220.38; med tem je članarine 360 K, dohodka božičnic 1036 K, kmečkih plesov 302 K, otroške igre »Snegulčica« 191 K 12 v, da-lovi 318 K 44 v. Kar se tiče doneska glavni družbi, bo prišla menda ta podružnica med prve na Štajerskem. Celje z okolico šteje 4 CM. podružnice in se neumorno dela za našo koristno šolsko družbo. V novi odbor so voljene gospa dr. Kalanova kot predsednica, dalje gdč. Kopačeva, gospe Rebekova,, Klešnlkova, Založnikova in gospodične Mirnikova,, Melanija Sernečeva in Marta Hrašovčeva.
Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek 26. sušca 1914 v gostilni gospe Jezernik (»grenadir«) v Polulah pri Celju.
Iz Hrastnika nam poročajo, da je češka kemična tovarna v Kolinu na Češkem kupila kemični tovarni v Hrastniku in Gaberju pri Celju. Dotična tovarna izdeluje v veliki meri umetna gnojila in hoče to panogo gojiti tudi za jugoslovanski trg. V narodnostnem oziru bi bil ta nakup za Hrastnik in za Gaberje precejšnjega pomena. Upati je vsaj, da novi lastniki ne bodo pripuščali svojim uslužbencem nemškutarske politike kakor jo n. pr. uganjajo uslužbenci hrvaške tovarne za cement na Zidanem mostu.
Iz štajerskega deželnega šolskega sveta. Defi-nitivno so nastavljene učiteljica Tonika Ziegler v Ljubečnem, Marija Wudler na Vranskem, Marija Rapoc pri Sv. Urbanu, Marija Arnuš v Trbovljah; def. učitelj v Loki Robert Senica je imenovan za nadučitelja in proviz. učitelj Vinko Požar je imenovan za def. učitelja na Ptujski gori. V stalen pokoj je stopila začasna upokojena učiteljica Marija Topolnik.
Boj za obrtne zadruge. Pri dopolnilnih volitvah v načelstvo okoliške gostilničarske zadruge: so nemškutarji grdo pogoreli. Ta sramoten poraz; je načelnika Wobnerja tako vjezil, da je odložili načelstvo. V ponedeljek dne 16. marca se je volili drug načelnik in je izvoljen gosp. Confidenti iz; Zavodne, za podnačelnika pa g. Šušterič iz Te-harja. Gostilničarska zadruga je prešla s tem popolnoma v narodne roke. Nemškutarji so se tudi tokrat zbirali pri svojem bratcu Pristouscheggn, a ko so videli, v kakem številu prihajajo Slovencii na občni zbor, so se poskrili in so poslali ie znanega Petschucha gledat, kaj se godi. Razveseljivega jim menda ni nič povedal. Gostilničarska zadruga je tokrat tudi sklenila pristop k Zvezi južno-štajerskih obrtnih zadrug. — V mestu se je vršil v nedeljo pri Rebeuscheggu občni zbor mesarske zadruge za celjski okraj. Dasi imajo Slovenci tudi v tej zadrugi večino, jih je vendar vkliub pozivu prišlo premalo na občni zbor, tako, da je njihova kandidatna lista za načelstvo propadla za dva glasa. Sprejel pa se je soglasen sklep, da se v bodoče kaznuje vsak član z globo 10 K, ki se občnega zbora ne udeleži. Za ta predlog so v naglici glasovali tudi nemškutarji, a so pozneje obžalovali svojo naglico.. Tako se bo vsaj Slovence prisililo do gospodarstva v tej veliki zadrugi.
Vreme je bilo za letošnje Jožefovo jako neprijazno. Okoli Celja so bili -/si višji hribi polni svežega snega. Brila je prav neprijazna sapa. Malo dobrega obetajoči začetek v spomladi!
Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani.
Razpisano je mesto jetniškega zdravnika pri okrožnem sodišču v Celju.
Kmet. bralno društvo na Ložnici pri Žalcu
vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 29. tm. ob 3. uri pop. v Zagodetovi gostilni na Ložnici z običajnim sporedom.
Železniška nezgoda v Štorah. Minuli teden sta skočila na štorski postaji dva voza mimo vozečega tovornega vlaka s tira. Ponesrečil se ni nikdo. Proga je bila nekaj časa zadelana, tako da so imeli ponočni brzovlaki zamudo.
Na Zidanem mostu so uprizorili učenci ljudske šole s pomočjo nekaterih jako lepi otroški igri »Jagode« in »Čista vest«. Predstava se je morala prihodnjo nedeljo ponavljati, salon Juvančičev je bil obakrat nabito poln. Vsa čast prirediteljem In igralcem!
Zidanmoška podružnica Društva jugoslovanskih železniških uradnikov je priredila v torek pri Ju-vančiču na Zidanem mostu časten družinski večer odhajajoči rodbini g. žel. revidenta Mohorka, ki je imenovan za postajenačelnika na Ponikvi.
Poštni nabiralnici na Studencu pri Krškem, ki je dosedaj imela štirikrat na teden zvezo s poštnim uradom Radna pri Sevnici, je dovolilo poštno ravnateljstvo vsakdanjo zvezo izvzemši ob nedeljah.
»Gospod Grobski« v Žalcu. Iz češčine preložena drama, trodejanka, je našemu občinstvu neznana. Zato menda tudi ni bilo zanj zanimanja ter je kratkomalo ignoriralo predstavo v Roblekovi dvorani. Drama je zelo globoko zasnovana ter vzlic majhnemu številu oseb težko izvedljiva. Dejanje nas vodi v ono dobo — pred letom 1848. — ko še ni poznal naš kmet svobode ter moral tlačaniti plemiču, grajščaku. Častitljiva zunanjost ter miren in oprezen nastop župnika Mervarja (g. I. Prekoršek), ki je pazno sledil vsemu razpletaju, je blagodejno in zadovoljno posredoval v sitnem položaju se na-hajujočega barona Jurija (g. J. Šušterič) in njegove neveste Marije Kalske (gdč. T. Šušterič). Oče Vrbovec (g. Krajšek) je stal kot duševni vodja proste kmečke misli vedno v skrajnem nasprotju do barona Vita, grajščaka na gradu Borja (g. J. Tratnik) ter ni uklonil niti v skrajnem obupu svojega tilnika. Še-le dobrodušnost sina Jurija ga je znala omehčati. Reči moram, da se g. Krajšek vedno lepše razvija ter bi delal čast tudi večjemu odru nego je žalski. Marsikomu so igrale solze v očesih, ko je Vrbovec zaznal v krasno izvedeni ulogi svoj žalosten položaj. Njegova žena Marijana (gdč. M. Šušterič) nam je še-le včeraj razodela, kakšna u-loga ji najbolj sodi. Njena igra je bila zelo naravna ter pridobila simpatije s svojo včasih naivno odkritosrčnostjo v plemstvu, župniku, kakor tudi v dvorani. Vitu Grobskemu (g. Tratnik) je prijala tu-patam malo pretirana uloga, kazavši neizprosnega despota in maščevalca za javno žalenje. Maska je malo ponesrečila. Njegov sin Jurij sam prizna, da mu resne uloge ne ugajajo. Skesano se je lovil in premirno priznal svoj čin zanašajoč se prijateljske podpore župnikove ter konečno dosegel tudi svoj cilj s tem, da mu je njegova že imenovana nevesta vse odpustila ter mu vračala zgubljeno zaupanje in — srce. Oderuh Lisjak (g. A. Korent) je bil v udomačeni ulogi prav dober ter premeteno varal pogorelca Vrbovca v lastnem interesu. Tudi kupčevalcu Strakošu (g. J. Korent) se je zelo podala uloga ter jo tudi primerno rešil z grobskim bojurjem (g. Zagode) vred. Da ima češki plemič tudi češkega slugo (g. Osendorf) se pač »samoob-sebi« razume. Predstava je zapustila najboljši utis, ter so bili režiser g. I. P. in igralci (ke) v zahvalo klicani na oder. V drugem dejanju smo opazili novo kuliso, ki jo je prav lepo naslikal g. Gradišnik. Čudimo se le, da ga naročnik ni opozoril na dimenzije naših kulis sploh. Ker je ta kulisa (pogorišče) prenizka, se ne sklada z drugimi.
Iz Št. Jurja ob Taboru. Preteklo nedeljo je imel pri nas poučno predavanje o kmetijstvu potovalni kmetijski veščak g. Goričan. Navzočih je bilo nad 100 kmetov in kmetic, ki so poslušali predavanje z velikim zanimanjem. Marsikako dobro predavate-Ijevo zrnce je padlo na rodovitna tla.
Iz Šoštanja. Naši diletanti uprizorijo v nedeljo 5. aprila ob 3. uri pop. krasno narodno igro »Ro-kovnjači«. Igra vzbuja od prvega do zadnjega nastopa veliko pozornost, resni in šaljivi prizori se kar menjujejo. Kakor nam je ugajal pri »Legijonarjih« Boštjan Jež, tako se nam bo dopadel pri »Rokov-njačih« Blaž Mozol, ki izda rokovnjače ter za to dobljen denar zapije. Nande, ki je bil pri »Legijonarjih« varan od Brnjača, se grozno maščuje nad njim v Črnem grabnu, kjer je Nande poglavar ro-kovnjačem. Nihče naj ne zamudi te krasne igre!
Iz Žetal. V tej občini se v kratkem vrše občinske volitve. Najbolj se za te volitve briga kaplan Krajnc. Saj to že vsak otrok lahko ugane, zakaj si kaplan tako pete brusi že zdaj. On hoče na vsak način postati tukaj župnik. Da to lažje doseže, potrebuje občinskega odbora in župana, da gredo o birmi škofa za njega prosit. Vrh tega pa še je potreben občinski odbor in župan, da bode dal nov farovž staviti. Saj še ni dolgo, ko je ljudi strašil, da novi župnik niti v stari iarovž ne gre, ampak se mora poprej novi postaviti.
Iz Jurkloštra. Našega g. župnika bi bilo dobro opozoriti na dolžnosti njegovega stanu, ker v cerkvi ni vse v redu. Strežnikov že par let nimamo. Mežnar navadno streže, ki pa se nosi prav lepo po zgledu župnikovem tako da se mu rade noge zapletajo. Popoldanske službe dostikrat ni. V kratkem je bil poklican župnik na spoved; kakor mi je pravil dotičnik, pa vsled pijanosti ni šel, da so šli
v drugo faro po gospoda. Imenitno je, kar smo že slišali o Mačkovšku. Pred par leti ga je župnik s palico pretepel, ko sta šla na spoved. Mačkovšek se je potem pritožil na dekana. Od takrat je imel župnik srd na njega in je iskal priložnosti, da bi se maščeval nad njim. Za advent je pa mož mislil spoved opraviti. Župnik ga odžene proč od spovednice. On gre od spovednice, poklekne in moli. Župnik je šel in mu zapovedal trikrat, ti hinavec, pojdi vun, ne boš molil v cerkvi. Zaradi tega prepira sta imela 10. tm. obravnavo in je moral župnik stroške sam plačati. Toraj mi želimo lepši cerkveni red, potem pa ne bo treba zoper napredne časopise vrezavati, da vero zatirajo. Vera lahko peša skozi župnikovo obnašanje. Več faranov.
Davčne napoevdi. Glasom razglasa c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu meseca svečana 1914 št. 200/3 se morajo vložiti napoved-be k dohodninskemu in rentninskemu davku kakor tudi naznanila o izplačanih službenih prejemkih za davčno leto 1914 pri pristojni davčni oblasti v času od 15. marca do 15. aprila 1914 in se dobivajo obrazci za napovedbe in za naznanila brezplačno pri davčni oblasti.
Iz Pekla pri Poljčanah. Naša okrajna cesta že ni bila dolga tri leta popolnoma nič nasuta. Vsakdo mi bo torej pritrdil radevolje, če trdim, da je v peklensko škandaloznem stanju. Cesta je vsa razdra-pana. Kolesa vozov se pogreznujejo do osi v blato. Dočim so si dali nemčurski veljaki razpuščenega okrajnega zastopa napraviti lepe ceste do svojih vinogradov in vil, so pustili vse druge ceste ter vzdrževanje istih, ki bi služile v občo korist slov. davkoplačevalcev, docela iznemar. Poživljamo o-krajnega komisarja slovenjbistriškega okr. zastopa, okr. glavarstvo ter deževnega poslanca Petra, da se vsi ti o nujni zadevi na mestu prepričajo ter takoj potrebno ukrenejo.
Narodna zavednost pogoj našega obstanka. Nemškutarstvo se redi od same nezavednosti Slovencev. Je žalibog mnogo Slovencev, ki naglašajo svojo slovenstvo, svoje potrebščine pa naročajo v tuji|h tovarnah, češ, saj tudi naši trgovci pri njih naročajo: ti ne pomislijo, da niso blaga tam nič ceneje dobili, nego pri domačem trgovcu, a so s tem domačemu trgovcu odvzeli one odstotke, katere mu mora tvrdka za naročilo odstopiti. Čisti dobiček so torej naklonili naravnost tujcu, dočim so domačo slovensko trgovino za ta znesek oslabili. Naj nikdo ne omalovažuje sam sebe, da jedna oseba ne more škoditi. Narod obstoji vendar iz samih oseb in če se posameznik ne zaveda svoje dolžnosti, držati s celoto, potem se celota mora oslabiti. Nemškutarstvo razjeda slovenstvo, kjer najde nezavedne ljudi.
Nemška predrznost. Okrajno zastopstvo vzajemne zavarovalnice v Gradcu razpošilja iz Kozja slovenskim posestnikom nemške tirjatve za plačilo zavarovalnine. Ti gospodje niso niti toliko pravični, da bi Slovencem po slovensko dopisovali. To ]e lepa brca vsem slovenskim zavarovancem. Naš denar gre v žepe nemške zavarovalnice, a dobimo zato brce s peto, kakor, da nismo niti toliko vredni, da bi se nam dopisovalo v našem jeziku. Kaj treba nam Slovencem tujih zavarovalnic, saj imamo svoje slovenske in slovanske!
Društvo »Vrtnarska šola« ima svoj letošnji redni občni zbor v Škofjiloki dne 7. malega travna v kavarni »Plantarič« ob 7. uri zvečer.
Od Sv. Štefana pri Šmarji. Zadnja številka »Narodnega Lista« je malo pokrtačila tukajšnjega nad-učitelja. Gotovo se je to štefančanom dopadlo, a še menda bolj bi bili veseli, če bi imeli pri Sv. Štefanu kakšno pošteno prodajalno tobaka. Po imenu jo sicer imamo, a kaj pomaga, ko pa se tam dobi tobak le vsake veke enkrat. Človek mora iti uro daleč, da dobi kakšno smodko ali cigareto. Finančne oblasti se najbrž zato ne zmenijo dosti, zato jih na njihovo dolžnost opozarjamo.
Iz Gradca. 19. tm. je imela »Domovina« zopet veselico, katera je prav dobro uspela. Vspored ji Je bil tako lepo sestavljen, da se je moral res vsakdo zabavati, Posebno ploskanje sta žela otroka gosp. Našiča, katera sta pela narodne pesmi in plesala kolo. Za pravi uspeh pa se imamo zahvaliti ne samo igralcem, ki so docela rešili svojo nalogo, ampak tudi tamburašem, kateri so presenetili slavno občinstvo z novimi, prekrasnimi komadi. Bile so to res govoreče glasbene slike. Častni član gosp. Stegmuller je v kratkem, toda jedrnatem govoru, spomnil pričujoče na 500 letnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode, ter opisal tudi tozadevne ceremonije. Spodbudil je člane, naj res skrbe za mladino, in naj se vzgaja v slov. šolah. Zato je pa treba po možnosti podpirati slov. šolsko družbo sv. C. in M., na kar je gdč. Zavrašek nabrala v ta namen lep znesek. Dvorana je bila tudi tokrat polna; temu pa so pripomogla došla društva. Zastopan je bil »Triglav«, »Sokol«, »Slavulj«. Počastilo je pa »Domovino« tudi nekaj gospodov od graške inteligence, katerim izreka društvo tem potom najiskre-nejšo zahvalo. Da pa uspevajo prireditve »Domovine«, leži le v tem, ker uprizarjajo vedno gledališke igre. Mislim, da je v teku treh mesecev 6 iger prav zadosti; prepisujejo pa se zopet uloge za mesec april. Samo želeti bi bilo, da bi tukajšna slov. društva ustanovila skupni dramatični odsek, ki bi lahko skrbel tudi za večje igre.
Sina je hotela na vsak način imeti! Minuli teden je nastal v Gradcu velik družinski škandal, v katerega je zapletena žena skladatelja barona Coj-za, babica Gaber in prejšnja Cojzova služkinja Hirt.
Cojzova rodbina pohaja iz znane kranjske Coj-zove hiše. Ako bi dobil ta graški Cojz sina, bi isti prišel po polnoletnosti v posest rodbinskega premoženja v znesku 100.000 K, do tistega časa bi pa imela glasom nekega starega testamenta uživati obresti stariša. Ker se je rodbini dosedaj slabo godilo, je baronica hotela na vsak način priti v posest tega premoženja in je stopila v zvezo z babico Gaber, ki je obljubila proti plačilu 500 K preskrbeti baronici dečka. Pregovorila je služkinjo Elizabeto Hirt, da ji je prepustila svojega novorojenega nezakonskega dečka proti plačilu 1000 K. Baronica se je izdajala za nosečo, ter je odšla meseca februarja k babici ter obvestila svojega moža in sodnijo, da je povila dečka. Krstili so ga za Egona. Od sodnije je zahtevala izplačilo zaostalih obresti in redno izplačevanje nadaljnih rent. Policiji se je pa postopanje baronice zdelo sumljivo in je izvršila tajno preiskavo. Razkrila je ves škandal. V petek zvečer je policija izvršila hišno preiskavo na stanovanju baronice in babice ter našla original dolžnega pisma, s katerim se je zavezala baronica plačati babici 500 K za podtaknjeno dete. Policija je aretirala baronico in babico ter išče sedaj služkinjo Hirt. Gradčani se za to zadevo silno zanimajo, ker je spadala Cojzova rodbina med najboljše graške kroge.
Iz Slovenske Bistrice. Upravno sodišče je ugodilo slovenski pritožbi proti mestnim občinskim volitvam v toliko, da je razveljavilo v 3. razredu izvolitev našega »lepega Tonija« Orrratscha, pristnega Germana s Šmartnega na Pohorju. Ko je bil naš »lepi Toni« izvoljeni v občinski odbor, si je koj kupil cilinder in paradiral z njim po mestu. Kaj pa, ce bo sedaj lepi Tonček iz občinskega odbora zle-tel? Mi menimo, da lahko že danes ponudi svoj cilinder Petru Novaku, kajti pri teh volitvah ga bo Peter gotovo vrgel.
Iz Marnberka. Zaprli so 33 letnega oženjenega slikarja Franca Pajka, ker je ukradel gostilničarki Lukas iz spalnice precejšnjo vsoto denarja.
Promoviral je v soboto na graškem vseučilišču doktorjem prava g. Alojzij Trstenjak, odvetniški kandidat v Ormožu. Prisrčno častitamo!
Iz Ptuja. Nemški listi poročajo, da se umakne državni poslanec Malik pri prihodnjih volitvah v zasebno življenje. Ustanovil si je na Dunaju šofersko šolo in hoče od tega živeti. Tudi deželni poslanec Ornig je izjavil na shodu v Slatini, da drugo leto ne bo več kandidiral v deželni zbor.
Svinjska kuga je razširjena v zgornji Pesniški dolini, dalje v občinah Bukovci, Berstje, Slovenja vas in Cirkovci ptujskega okraja ter po Spodnji Sotelski dolini, v Zakotu, Artičah in na Vidmu.
Odlikovana gasilca. Člana prostovoljnega gasilnega društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici Jurij Brumen in Alojz Čagran sta dobila častno kolajno za 25 letno zaslužno delovanje pri društvu.
Iz Laškega trga. Namestnik je podelil učitelju Henriku Hriberniku v Gornji Rečici častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje.
Kuga na gobcih in parkljih je razširjena pri goveji živini v Selnici ob Muri in v mnogih občinah lipniškega in radgonskega okraja. Zaneslo se jo je iz Ogrskega. Sejmi so v tamkajšnjih krajih zaprti.
Dobova. Volilni imeniki za občinske volitve na Vel. Obrežu so razpoloženi v pogled. Kdor se kaj zanima za izid volitev, si jih lahko ogleda in da kako nepravilnost na zapisnik; čas zato je do 23. t. m. — Sedanjemu županu se maje županski stolček in kakor kažejo znamenja, se mu bo tudi zvrnil. Zameril se je na vse strani. Da bi pridobil volilce zopet zase, straši Obrežance, da hočejo imeti rihta-rijo v Dobovi. Na ta lim mu pa količkaj previden človek ne bo šel. Res je, da ima prvi razred v Dobovi večino, a en razred še ne odločuje za izvolitev župana, niti ga nihče ne zahteva v Dobovo, temveč bo vsak gledal, da bo poprijel z onimi ObrežancI, ki so za pametno gospodarstvo. Zanaša se tudi na pomoč g. župnika govoreč, da bodo z njim potegnili, o čemur pa prav gotovo ne verjamemo. Vemo pa, da je na Obrežu še dosti apmetnih mož, ki so zmožni za odbornike in te bomo volili. Nihče naj se ne da slepiti!
Dijaška kuhinja v Ptuju. V prvem tečaju tekočega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: 50 K Klub naprednih slov. akademikov v Celju; 25 K Posojilnica v Makolah; po 20 K: Andrej Jurtela, prof. v Moskvi, J. Fleck, prošt, dr. T. Horvat, odvetnik; po 10 K: Okrajna posojilnica v Ljutomeru, J. Kla-sinc, odvetnik v Gradcu, A. Kolarič, prof., Poplatnik Jos., župnik na Polenšaku, Fr. Toplak, c. kr. davčni upravitelj. 8 K Melhijor Zorko, kaplan na Haj-dinu; 7 K Neimenovan za kruh sv. Antona; po 6 K: dr. Iv. Fermevc, odvetnik, prof. dr. Jos. Komljanec, Janez Toman, župnik na Hajdinu; po 5 K: Arnuš, posestnik, Kazimir Bratkovič, c. kr. notar, Al. Bren-čič, trgovec, dr. Tone Gosak, odvetnik, dr. A. Gre-gorec, zdravnik, Lad. Jerše ,c. kr. davčni oficijal, Ant. Jurca, c. kr. komercijalni svetnik, Neimenovan po prof. Kolariču, Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju, Ferd. Pšunder, mestni vikar, dr. Št. Sagadin, c. r. sodnik, Al. Senčar, trgovec, dr. Bela Stuliec, zdravnik: 3 K Pii Vakselj, kaplan; po 2 K: Druzovič, posestnik, Fr. Koser, c. kr. poštar v Juršincih, gospdč. Zalika Muršec, Lj. Sagadin, uradnik, gospa M. Zupančič, veleposestnica; po 1 K: Benkovič, mag. pharm., Jos. Zupane, dež. vin. inštruktor, J. Žmaliar. Živil so darovali: Drevenšek, Druzovič, Firbas, Lenart, Majerič, Peteršič, Pihler in Tašner. Odbor se zahvaljuje vsem p. t. dobrotnikom ter prosi še za-naprej blagohotnih podpor.
Sv. Rupert v Slov. gor. (Župnik Pajtler kot moralist.) Trdo kožo vam imajo kmetje v Selcih. Pred kratkim je baje v Selcih v neki krčmi med pivci pala nemoralna šala. s katero se je potem tudi bavila c. kr. okrajna sodnija pri Sv. Lenartu. Izkazalo pa se je, da je bila zadeva pretirana, zato so bili tudi obdolženci oproščeni. Kljub temu je smatral g. župnik Pajtler za potrebno, pregreti vso zadevo na prižnici, tako da je sedaj vsa fara izvedela za podtikano dejanje. V svoji gorečnosti Je rekel župnik, da so Selčani svinje, če je vest resnična. Ta je pa res lepa! Ker si župnik radi preteče kazni ne upa spustiti svoje jeze na posameznika, mora vsa občina požreti tako žalitev. No — saj pa imajo ti naši ljudje res trdo kožo.
Sv. Lenart v Slov. gor. (Stanovanjsko vprašanje pri nas — in Slovenci.) Ni ga menda na Štajerskem trga, y katerem bi bilo primeroma tako malo stanovanj kakor pri Sv. Lenartu. Trg sam je jako majhen in do nedavna so bile skoraj vse hiše v trdih nemčurskih rokah. Kaj to pomeni, si lahko vsakdo predstavlja. Rajni dr. Cuček je bil pred leti odvetnik pri Sv. Lenartu, a ker se. ni klanjal nem-čurjem, so mu odpovedali stanovanje, vsa vrata so mu bila zaprta in ni mu preostalo druzega kakor, se odseliti. Tako razmerje bi si gotovi gospodje želeli še danes. Previdnemu postopanju Slovencev pa se je. vendar posrečilo kljub pritisku »Siidmarke« dobiti celo vrsto hiš v slovenske roke in k temu še posestvo z najlepšimi stavišči. Žalostni časi dr. Čučka so tedaj minuli. Kljub temu pa je še danes veliko pomanjkanje stanovanj ln mnogo Slovencev je prisiljenih stanovati po nemških hišah. Z veseljem pozdravljamo zato namero »Posojilnice«, ki si hoče postaviti na svojo jedno-nadstropno hišo še drugo nadstropje. Ce smemo verjeti vestem, se gane tudi Hranilnica, toda slišali smo, da hoče v svoji znani sebičnosti postaviti le kočico zase in za svoje uradnike. Je pač veleum Roškar zraven. Gradnja novih hiš je jedina pravilna — stanovanjska politika. Le na ta način se da potlačiti cene nemčurskih posestev, ki so se v zadnjem času naravnost do blaznosti zvišale. Le na ta način je mogoče, da se kmečko ljudstvo naseli v šentlenarskem trgu.
Iz Slovenskih goric. (Roškar — delo in dijete.) Nedavno šem slišal govoriti o poslancu Roškarju. da ne izpusti ne enega uradnega dne pri okrajni hranilnici, da pa nikdar ne prihaja k uradnim dnevom »Posojilnice«, kjer je tudi v načelstvu. Tajnost tega čudnega postopanja pa ni morda v tem, da pri »Posojilnici« ne bi rabili pomoči tega vseved-neža, marveč v tem, da dobi pri »Posojilnici« letno nagrado, če pride k uradnim dnevom ali ne, pri hranilnici za dobiva le od dneva, katerega uraduje. Res vzor delavca-trpina.
Automobilna zveza Maribor—Sv. Lenart. Kakor znano, so prosili Slovenci prvi za koncesijo za automobilni promet Maribor.—Sv. Lenart ter tudi takoj začeli voziti. S svojim nastopom so znali privezati nase tudi Nemce, ki so do sedaj zastonj čakali na pomoč od strani svojih ljudi. Z autorno-bilom pa se je delala konkurenca Nemki Linlnger, ki ima vozno pošto. Ta se je obrnila za pomoč k svojcem, ki so iz te popolnoma gospodarske zadeve naredili na mah narodnostno vprašanje. In to je zadostovalo namestniškemu svetniku pi. Weissu. Prej se je kar cedil naklonjenosti podjetju. šel mu na roko, kjer je le mogel. A komaj so se zglasili Nemci, takoj se je v g. pl. Weissu ohladila navdušenost za takšen napredek. Zadeva danes še ni rešena, zato opuščamo za danes vsako nadaljno kritiko. Morda pa je rezervirano postopanje g. pl. Weissa le prisiljeno, morda stoji kot nepristranski cesarski uradnik vendarle na stališču, da gre nam Slovencem, ki- smo prvi prosili za koncesijo, prvenstvo. No, pa bomo še že videli, ali smo res le bedna »raja« ali pa vsaj trohico jed-nakopravni avstrijski državljani!
Studenci. Pri nas je vedno bolj živahno gibanje za slovensko šolo, ki nam jo bo postavila Ciril-Me-todova družba. Roditelji namreč začenjajo uvide-vati vedno bolj, da v Mariboru in okolici danes brez temeljitega znanja slovenščine ni več mogoče naprej. Zato si vsi želijo, Ja se otroci uče že v ljudski šoli slovenski. Zakaj pa se naš občinski predstojnik Jurič slovenski uči, ako znanje slovenščine ni potrebno, kje bi si neki on v Mariboru sploh košček kruha zaslužil, ko bi ne znal slovenski? Ako torej hočejo Studenčani slovensko šolo, jo hočejo le v prid svojim otrokom. Pred kratkim smo imeli tu shod za slovensko šolo. Naša slavna občina z dičnim predstojnikom namreč na vse kriplje zavlačuje uradni ogled na stavišču. Že 5 let nas imajo nemčurji za norca. Ampak v bodoče bomo napeli druge strune. Skrbeli bomo, da se bo z Nemci tam, kjer imamo mi večino, postopalo tako, kakor ravnajo oni z nami. In če ne bo šlo drugače, bomo začeli tako. kakor delajo Cehi na Češkem in na Dunaju. In potem ne bo šale! Mi moramo biti drznejši in ne tako boječi. Posebno naši deželni poslanci naj zaropotajo in če ne gre drugače, naj začno z ob-strukcijo. Ta bi bila lepa. da bi mi Slovenci ne imeli niti pravice, na lastne stroške si postaviti šolo v občini, v kateri lahko na prstih štejemo »prave« Nemce!
Od Sv. Trojice v Slov. goricah. (Lepi Feri.)
Linhart si je priboril pri nas znamenitega sotrudnlka v osebi daleč okoli znanega »lepega Ferija«. V Pet-tauer Zeitung« je odkladal zadnjič svojo jezico radi nastopa Slovencev pri volitvi v okrajno bolniško blagajno. Slovenski volilci — delojemalci so namreč I na dan volitve lepega Ferija na cesto vrgli, češ, I
on pri volitvah pri Sv. Lenartu nima ničesar opraviti. In res je moral Feri na poziv načelnika Heiterja sramotno zapustiti volilni lokal. In to boli. Še bolje pa bo to bolelo ubogega Ferija, če bo v svoji vsevednosti nekoliko v pravila pogledal in tam našel, da bi ravno on kot odbornik bil poklican biti v komisiji in da so Slovenci kakor njega tako g. načelnika pošteno za nos vodili. Je pač nesreča, če je človek brihten kakor »ta lepi Feri«.
Ivanjkovci. Iz poročila tainikovega na občnem zboru našega gasilnega društva zvemo, da je imelo v pretečenem letu 1913 eno redno in eno veliko vajo z malo in veliko brizgalno. Enkrat je bilo društvo z malo brizgalno pri ognju v Pavlovskem vrhu. Znake za štiriletno članstvo dobi 22, za dveletno pa dva gasilca. V paradni uniformi se je društvo udeležilo sv. maše na Florijartovo in cesarjev rojstni dan z godbo. Priredilo je eno tombolo in tri srečolove; čisti dobiček pri tem je znašal 217 K 34 vin. Koncem leta 1912 je bilo društvo na brizgalnah dolžno 2350 K. koncem 1. 1913 pe. 1850 K. Izmed društvenih dobrotnikov je imenovati presvitlega cesarja, ki nam je daroval 200 K, okrajna posojilnica ormoška je dala 20 K. ormoški okrajni zastop 50 K. 36 podporni|li članov je plačalo 58 K. Društvo šteje 32 rednih članov in sicer jih je iz Ivanjkovec 8. Mihalovci-Svetinje 7, Veličane (Jeruzalem in Ple-šivica) 9, Cerovec 3, Stanovno 4, Lahonci 1. Ože-njenih je 28, neoženjeni pa 4 člani. Posestnikov je 17, neposestnikov pa 15 članov. Najstarejši je star 58, najmlajši pa 20 let. V pretečenem letu je izstopil en član, na novo pa se ni sprejel nobeden.
Ivanjkovska kmetijska podružnica je priredila dne 12. in 13. februarja poučne tečaje v rezi. dne 8. marca pa poučni shod v Lahonclh. Vsakikrat je predaval g. Pirštinger. Udeležba je bila vedno po-voljna.
Kmetijski vestnik.
ZELENO CEPLJENJE IN GUMIJEVE VEZI.
Zeleno cepljenje je posebno pri naših malih posestnikih udomačeno in priljubljeno. Ce jim gre vse po sreči, dosežejo tudi ž njim v kratkem svoj cilj s primeroma malimi izdatki. Še tako ugodno vreme in spretnost cepljarja pa ne zalezeta nič. ako so za zeleno cepljenje potrebne gumijeve vezi slabe kakovosti. Slabe vezi povzročajo mnogo nepotrebnih stroškov in zamudo časa, torej naravnost zgubo. Koliko pa 1ma jeze tisti, kateremu gumijeve vezi za 2 ali 3 dni ali pa celo za hrbtom popokajo, ve marsikateri vinogradnik pri nas iz predlanjske izkušnje.
Ker ni več daleč čas zelenega cepljenja in bodo trgovci gotovo že sedaj naročevaii gumijeve vezi, si štejem v dolžnost tako trgovce, kakor tudi vinogradnike opozoriti na gumijeve vezi, ki jih prodaja tvrdka: Rud. Oesterreicher na Dunaju (II. Lilien-brunng. 10) pod imenom »Trissin«. V moji osem-najstletni praksi sem imel priliko premnoge fabrl-kate uporabljati in preizkusiti, vendar laihko z mirno vestjo trdim, da nisem našel med njimi kaj boljšega, pa tudi ne enako dobrega, kakor so gumijeve vezi »Trissin«. Enake izkušnje imajo tudi drugi strokovnjaki, posebno v Dalmaciji, kjer se mnogo cepi na zeleno in kjer so se »Trissin«-vezi izmed vseh preizkušenih najbolje obnesle. Ce ostanejo te vezi to, kar so bile do sedaj, se priporočajo same.
1 kg »Trissin«-vezi stane na Dunaju 28 K in vsebuje okoli 4000 trakov. Nekateri drugi fabrikati so sicer ceneji, a jih gre le okoli 3000 kom. na 1 kg. »Trissin«-vezi so torej le na videz dražje, v istini pa ceneje, kakor marsikateri dnigi fabrikat, ker jih je več v 1 kg, povrh so še mnogo boljši in kjer se gre za končni uspeh, tam ni gledati na ceno. Raz-ventega jamči tvrdka primeren čas za trpežnost svojih »Trissin«-vezi. Vinarski nadzornik g. Strekeli je poročal lani v nekem dalmatinskem časopisu med drugim, da so tam rabili 3 leta stare »Trissin«-vez! z istim uspehom, kakor sveže. To je pri drugih vrstah skoraj izključeno; važno pa je to za trgovca in vinogradnika, ako mu jih kaj ostane. Vse to, posebno pa jeza, ki smo jo imeli predlani z neko vrsto gumijevih vezi, ki so sproti popokale, mi je povod, da sem napisal te vrstice. -\ko pa ima kedo nasprotne izkušnje, bo dobro, da se tudi oglasi.
Jos. Zupane, dež. vinarski inštruktor v Ptuju.
GNOJENJE VINOGRADOV.
Pri gnojenju vinske trte greše naši vinogradniki še prav mnogo, kajti gnojenje se po večini ne vrši potrebam rastline primerno. Trs rabi za svojo rast in za svoj razvoj pred vsem kali, dušik, fos-forno kislino in apno. Nobena teh snovi ne sme manjkati, kajti ako katera manjka, potem ostane gnojenje z ostalimi snovmi tako dolgo brezuspešno, dokler se ni dodalo še manjkajoče. Vinska trta rabi pred vsem več kalija, kakor vse druge rastline. Množina v grozdu nastalega sladkorja je odvisna od množine kalija, ki se ga je potom gnojenja izročilo trsu. Kali oslabi vinsko kislino, to se pravi: vinska kislina se nevtralizira in iz tega nastane vinskokisli kali, ki se takrat, ko vino vre, sesede na stene vinskega soda kot kisla kalijeva sol in sicer izgleda ot siva ali rudeča kristalnična skorja (surov vinski kamen). — Kali napravi vinsko trto tudi proti boleznim bolj krepko. — Dušik pospešuje rast lesa in listja, utrjuje torej razvoj rastline ter pospešuje s tem tudi nastanek grozdja in vpliva na množino pridelka. Tudi fosforova kislina je neobhodno potrebna redilna snov. Ona pospešuje rodovitnost in izboljšuje skupno z kalijem kakovost pridelka. Hlevski gnoj sam ne more privesti vseh potrebnih snovi, osobito velja to za nove nasade z amerikanskim trsom, vsled tega mora vsak ra-
j čunajoči vinogradnik rastlini pomagati z umetnimi gnojili, kajti samo na ta način se vinsko trto pravilno redi. Po mnogoštevilnih izkušnjah se priporoča, da se za dopolnilo h gnojenju z hlevskim gnojem porabi še na vsakih 100 trsov 6 do 9 kg kajnita aH 2 do 3 kg 40% kalijeve soli, 5 do 7 kg Tomaževe žlindre ali toliko superfosfata, 2 do 3% kg čilskega solitra ali 1K do 3 kg žvepleno-kislega amonijaka.
Kajnit in 40% kalijeva sol se pomeša z Tomaževo žlindro in se v jesen ali na spomlad zakoplje med trse in sicer prav globoko. Čilski soliter pa se do polovice porabi, ko začne trs poganjati, do polovice pa po cvetu. Čilski soliter se samo potrosi in ga je treba čisto rahlo vkopati v zemljo samo v zelo strmih legah. Ako pa se rabi mesto čilskega solitra žveplenokisli amonijak, potem je tega treba zmešati s kalijem in z superfosfatom (s Tomaževo žlindro v tem slučaju ne) ter ga v zgodnji pomladi raztrositi in zakopati. — Odločno se svari pred nakupovanjem takozvanih »vinogradniških gnojil«. Slednja so mnogo predraga, razuntega se s temi silno lahko goljufa od strani nepoštenih trgovcev. Vsak vinogradnik si po zgoranjih navodilih lahko sam pravilno zmeša potrebna gnojila.
LISTEK.
Ropar kot zvodnik.
(Srbski spisal Lazar K. Lazarevič.)
Jahal sem s pandurjem.
Bil je poleten dan. da bi se človek pričkal z onim možem, ki je trdil preteklo zimo. da mu je najbolj vroče poletje ljubše kakor najmilejša zima. Solnce je neznosno žgalo. Nad žitom je trepetalo In valovalo ter se dvigalo v solnčno sparino. Drevje z vžoltelim listjem je zrlo kvišku kakor bolnik, ki si želi v vročici kapljice vode. Zivad je postajala na polju pod osamelo jablano. Noben ptič se ni ganil, vsa narava je bila pobita, brezzavestna, kakor da izteza jezik in hrope.
V glavi, v možganih strašna praznota — Sahara! Čutiš se zbitega in topega in komaj dihaš. Mislil sem že, da ne dospem živ v vas.
Ko pa sem prišel tja, sem si hotel prihraniti lakoto za počitek kakor tisti dobrojedec, ki si nasuje v juho najprej popra in soli, potem šele zgrabi za žlico. Mislil sem tudi na to, da ne pozabim na svoj opravek, zato sem se pohitel, da ga izvršim, medtem pa sem se veselil na počitek in na spanec, ki me čaka v prijetnem hladu.
Kdor ni koprnel ves dan od žeje ter potem počival ponoči pod streho, ne ve, kaj je užitek. Jaz pa nisem mogel slutiti, da ne zatisnem vso noč očesa.
Pa je bilo tako.
Krčma je bila podrtinasto, razvaljeno, nizko in umazano poslopje, in »soba za gospodo« je bila poslikana tako, da je spominjala na rakvo; vsepovsod je smrdelo po žganju.
Laihko si je tedaj misliti, s kakšnim veseljem sem se pripravil jaz, ko me je Ugričič prisilil, da prenočim pri njem. Vzprejel me je bogme dobro. Tistega dne se je vrnil njegovega brata sin domov od vojakov. Velika hiša, ljudje bogati in veseli, pogostili so me imenitno. Prav posebno mi je ugajala hči Ugričičevega brata. Sveža, krepka lepotica, ki je kar žarela življenja. Njena hoja je bila čvrsta, sicer se niso stresala pod njenim korakom ne tla ne okna, pač pa so se premikali njeni polni udje sami in njene prsi. Lahkonogo je hodila semtertja, in na ramenih, na ozkem in napetem gundiču (jopiču) so se napravljale podolgovate gubice, kakor na mleku, če se nareja smetana.
Večerjali smo pod orehom. Ves večer nam je stregla, ne da bi izpregovorila besedico. Potem me je spremila v hišo; v sredi je bil prostor, kjer je gorel na ognjišču ogenj, in na vsako stran sta bili dve mali sobi. Ono na desni so prisodili meni. Notri je bila lesena postelja, v nji nastlano sveže seno, pregrnjeno z dvema rjuhama in v zglavju dve blazini. Poleg postelje je stala mizica in pod oknom klop. Na steni je visela turška sablja na raztrganem jermenu, poleg pa dva samopala. To je bilo vse.
Ne morem se navaditi na nelepo srbsko navado, da mi sezuje blatne škornje čedno čisto dekle. Zato sem poklical pandurja in nisem pustil tega dela njej.
Zrla je na moje škornje, in jaz sem gledal na njo. Naj ji rečem, da sede? Ni namreč sedla. Naj-rajše bi z njo kaj govoril. Pa kaj?
»Si že večerjala. Stana?« Slišal sem. da jo kličejo za Stano.
»Ne še.«
»In zakaj ne?«
»No...!«
»Kaj moraš jesti vedno tako pozno?«
»Da.«
»Zakaj?«
»Zaradi dela.«
No torej, pa sem vedel. »Kaj moraš najprej pripraviti večerjo starcem?«
»Da.«
»In potem šele prideš na vrsto ti?«
»Da.«
»Veš kaj, pri nas v mestu pa jedo ženske skupaj z nami.«
Pokrila si je z roko usta in del nosa, obrnila glavo malo v stran, se nasmehnila v zadregi ter zmigala z rameni.
»Pri nas je boljše, kaj?«
Slikar, pleskar
Graška cesta 43
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo nasteklo, les. Zmerne cene.
V. BEVC
jllllllltllflllllllllllllllP

Vse bolezni dihal no 5-3
kašelj, nahod, influenco in astmo »Sr^r;; siroltnom „Roclie".
Izborni, blagodejni učinek izdelka se kmalu opazi. Neprijetno ponočno potenje izgine. Tek in telesna teža rasteta. Sirolinu „Roche" lastna zdravilna moč se je izkazala že skozi 15 let. Manjvredne ponaredbe in takozvane nadomestne izdelke odločno zavrnite in zahtevajte izrecno sirolin „Roche" v originalnem zavoju. Sirolin „Roche" se dobi v vseh lekarnah po 4 K.
Obdržala je roko pri obrazu ter zopet zmigala z rameni.
»Če ti lahko kaj svetujem, ti rečem, omoži se v mesto.«
Spustila je roko, prijela za rob pri suknji ter ga stresala, kakor bi hotela kaj stresti z njega. Potem je okrenila glavo popolnoma proč od me ter vprašala, kakor da govori steni: »Si hočeš umiti noge?«
»Ne maram; kaj noge? Pojdi vendar večerjat, saj si delala dosti ves dan.«
»Tak pa zbogom!« je dejala, ne da bi se okrenila zopet k meni, šla vun ter migala z rameni. Pandurju sem rekel, naj gre spat. Svoj revolver sem obesil k postelji. Potem sem se razpravil, odprl okniee ter si nažgal cigareto. Nazadnje sem ugasnil svečo ter se truden zleknil po postelji. Ah, kako prijetno je bilo to!
Skozi okno me je prišel pahljat oživljajoče rahel vetrček, in duh po senu mi je vzbujal prijetno razpoloženje. Odzunaj sem slišal, kako si je odtrgal konj šop sena z voza in kako je včasih zahrzal, da so se mu stresale nozdrvi. Čriček je čričal — drugače je bilo vse tiho. Meni pa ni hotel priti spanec.
Zasledovale so me misli, ne ravno neprijetne misli, ki sem je jim s slastjo udajal, četudi je bila noč vedno poznejša. Prav dobro mi je storilo, da sem si predstavljal Stanino podobo. Prav res ni bilo na njej nič romantičnega, a prav naslajalo me je to zdravje, ta krepkost, to cvetoče življenje.
Sčasoma so postale te podobe bolj zamotane in nejasne. Videl sem, kako jaha kočijaž Trifun na studenčni žrdi in razprostira kravjo kožo. Na vratu me nekaj prijetno požečka, obrnem se in vidim Stano, ki drži v roki šop pšeničnih klasov. V tem trenutku mi zapelje vozno kolo prek nog! Ustrašim se. udarim z glavo ob posteljo, in s spanjem je bilo zopet pri kraju.
Nisem hotel užgati sveče, pa po mojih mislih je šlo na polnoč. Tedaj začujem, kako so se odprle hišne duri, in slišal sem še naprej nerazločen šum. Skozi razpoke v mojih vratih sem videl, da gori v kuhinji še ogenj.
Počasi je postal štum razločnejši. Prvo, kar sem slišal, je bilo: »Ta tukaj spi trdno.«
Bil je moški glas. Nato začujem, kako odvrne ženski: »Prav gotovo!«
Bogme, prav gotovo, bila je Stana!
Premišljal sem za hip, ali naj vstanem ter sedem k njim. V roki sem že imel zapah na vratih, ko se spomnim, da bi bil znabiti tema dvema zunaj v napoto. Ali naj pogledam, kdo da je? Poškilel sem skozi razpoko v vratih. Bržkone je sedela zunaj z bratom.
»Tako je, vidiš, sestra; tako sem se mučil in sem prišel tudi po svetu. Zdaj pa sem odvrgel od sebe vse in imam za seboj svojo vojaško službo. Zdaj mi preostane edino to še, da tebe — da tebe omožim v božjem imenu ter se oženim tudi sam ... jaz...«
Stana je molčala.
»In veš kaj? Glej vendar, saj vem vse! Jaz — meni bi bilo ljubše, da si mi povedala sama, kakor da so mi povedali še le drugi. In potem, glej — saj veš ... jaz sem ga sovražil in .. in oni —«
Molčala je še vedno.
»Jaz, veš — jaz ga poznam prav dobro. Naj si le izbije iz glave — vse to, kar si misli. Jaz te ne dam nikomur, ki je manj kot jaz. Jaz ti bom poiskal fanta — in še kakšnega fanta!«
Vstala je ter šla s polenom k ognju. Izgubil sem jo izpred oči. Tudi brat mi je obračal hrbet. Pljunil je, natezal je besede ter prevdarno nadaljeval: »Jaz sem mu vse razložil, onemu... Timo: Ne hodi okoli moje hiše in ... ne lazi za mojo sestro, kajti jaz... da veš — jaz ne poznam tu šale.«
In nato je nadaljeval z jeznim glasom, odsekano in vendar glasneje kot dozdaj: >Kaj je on in kaj ima. Švaba (Avstrijec) je. Jaz... jaz vem vse. Prej je 'imel gotove papirje, prekinprek poslikane, velike kakor dlan, te je nesel k Židu v mesto in dali so mu za te papirje denar, zdaj pa še tega nima več. Ubog je in gol kakor kamen, ima samo tisto malo posestvece — pfuj! — vrag vedi, odkod je dobil denar zanj? Da, da! In kakšni papirji so to?
—	Jaz vem vse, prav vse... Kaj potem? Svoj čas je prišlo od švabskega cesarja na našega okrajnega poglavarja pisanje, v katerem je stalo, naj Tirna primejo. Pa je tako: moj Timo je hodil vedno s tistimi papirji k židu, žid mu je dajal dukate in on dukate okrajnemu poglavarju; ta pa njemu: »Pojdi lepo domov ter se pošteno vedi. Srbski državljan si in Oger je tisto kot Turek; ne veruje v Boga in v Bogorodnico...« In kaj je to? In kaj je to, da mu reče to poglavar... Kolikorkrat pride v vas, mu potrka po rami ter mu reče: » No, kako ti, junače?«
—	Ta naj bi bil junak? Saj se druži le s slabiči, s poštenim fantom si ne upa udariti. Seveda! Ko sem se jaz nekoč, predno sem bil vojak, napil ter ozmerjal njegovo švabsko mater, mi ne reče nič, pa prav nič drugega kot: »Zakaj delaš to?« — Jaz mu odvrnem: »Tako, zato!« in on nato: »Pusti, pusti, Zivko!« In jaz: »Pridi vendar sem, če se upaš. Lahko ti je biti male paglavce, pa pridi sem, k meni!«
—	In on pravi: »Nočem, Zivko, nočem.« — In jaz: »Tak se ne upaš, ti pasjec, pridi sem, na kolenih te pričakujem!...« In ko ga je pozval Radojka Milič za Švabo, ga je hotel najprej pretepsti in potem, tako so pravili, je začel jokati, da ni Nemec, ampak skozi in skozi pravi Srb, in ko je to pojasnil še učitelj ter ozmerjal vaščane, ker mu pravijo Švaba. In kako nosi hlače! Saj si ne zna prekrižati naramnic kakor mi; gre čisto pokvečen ... Da, in njegova mati je Švabica, četudi nosi kito zvito po naše — to ni nič. Jaz vem — da časte Švabi najbolj svetega Martina in on tudi >— in kaj potem? — Saj vem vse to! — In potem reže svoje žito s koso! — Da, tako je! Jaz vem, da si ti bila, ko si pomagala pri Stoje-vičevih, vedno okoli njega in vsa' vas ve. Jaz ti pravim — ta Timo — še pogledati ga ne smeš nikdar. — Jutri bom zopet proklel njegovo švabsko mater in potem bomo videli. — Saj se nič ne upa!«
V tem hipu močno potrka na vrata, in oba skočita kvišku. Crez prag pridejo trije možje. Jaz sem videl le enega lahko. Bil je mlad, lep ter je nosil srebrne zapone na prsih. Rob njegovega pokrivala mu je segal na lice, za pasom ,uu je tičalo orožje, v roki je držal samopal.
»Dober večer«, reče z ostrim glasom.
Dekle se je prestrašilo, in Zivko zavpije: »Slabo se ti bo godilo, kakor Bog hoče.« Videl sem )e še, kako je plapolal ogenj z ognjišča po prostoru.
Nato nisem mogel opaziti nič več, zakaj oni trije možje so zaprli s hrbti špranjo, skozi katero sem gledal. Slišal sem le še lomastenje, stokanje, kašljanje in kako je Stana stisnjeno zakričala: »Roparji!«
(Konec prihodnjič.)
Lahka uganka.
Vi stric, seveda lahko se smejite In na denarju zdaj lepo sedite
Na trtah polno hmelja ste imeli
Ker umetna gnojila prava, ste zadeli Od znane tvrdke v Žalcu je-li?
Vedno hmelja Joško boš imel obilo A stotakov lepo Ti število
Bo hmeljski kupec moral štet
Izveš skrivnost kje treba jih je vzet Črke prve spravi v dvojico besed!
Beležke.
Velika nesreča v Benetkah. Na Jožefovo popoldne sta trčila v enem izmed beneških morskih kanalov skupaj mali parnik za prevažanje oseb in vojna ladija torpedovka. Ko je parnik odplul od mostiča, se je kazal na vodi neki hidroplan (stroj, s katerim se more letati po zraku in plavati po vodi); vse je sledilo njegovim letom, celo parniško osobje je pozabilo na svojo dolžnost. Tu je trčila v parnik torpedovka in ga razklala na dvoje. Mali parnik je izginil v eni dobri minuti pod vodo ter potegnil skoro vse pasažirje s seboj, ki so nič sluteči sedeli v kajuti. Mnogo mornarjev torpednega čolna T 56 je skočilo v morje ter skušalo rešiti ponesrečence. Tudi parnik »Sant Elena«, ki vozi med Benetkami in Udom in ki je takoj za parnim čolnom vozil proti mestu, je začel takoj pomagati. Ravnotako so v pristanišču se nahajajoče vojne ladje takoj izpustile v morje parne barkase, med temi tudi cesarska jahta »Hohenzollern« in vojna ladja »Goeben«. Mnogo prostovoljnih reševalcev je skočilo v vodo ter se bližalo potapljajočim. Neki ognjegasec je prinesel tri vtopljence na kopno. Italijanski pomorski poročnik, ki je tuidi utonil, je skušal sebe in več oseb rešiti, vendar so ga obu-panci tako objeli, da so se vsi potopili. Opetovano je poskusilo več potapljačev vdreti pod vodo v spodnji del ladje, v katerem je mnogo utopljencev, vendar je bilo to zaradi vodnega pritiska nemogoče. Vso noč je ostala avstrijska tovorna ladja »Titan« na kraju nesreče, da sveti s svojimi električnimi razsvetljevalci. Do pol 12. ponoči je ležalo v mornariški bolnišnici sv. Ane 20 mrtvecev, ki še niso bili spoznani. Število žrtev presega število 50. Neka ženska, ki je gledala s parnika »San Elena* smrtni boj ponesrečencev, je zblaznela. Poveljnika torpedovke so zaprli in pride pred vojno sodišče.
Laški vohun v trdnjavi Malborget na laško-koroški meji. Velikansko pozornost je vzbudila novica, da so prišle vojaške oblasti na sled ognji-čarju (fajerverkerju) Brzeskemu, da v trdnjavi Malborget vohuni za Lahe. Ognjičar Brzeski, ki služi že dvanajsto leto, je bil več let v Malborgetu. Ker je bil zelo zmožen in vporaben, je užival veliko zaupanje in je imel vpogled v vse važne in tajne listine in načrte, ki so se tikali trdnjave in njenih podrobnih utrdb. To zaupanje pa je mož zlorabil v največji meri. Pred nekaj časom se je začelo ljudem zdeti sumljivo Brzeskega potratno življenje. Začeli so ga nadzirati in kmalu se je dognalo, da ima mož drug vir dohodkov, vir, ki pride iz inozemstva. Uvedli so nenadoma hišno preiskavo pri Brzeskem. Ta preiskava je imela izrecjen uspeh. Brzeski je imel krasno stanovanje s petimi sobami. Opremljeno je bilo stanovanje tako bogato in luk-surijozno, da se težko najde tako stanovanje. Samo eno veliko ogledalo so cenili čez 500 kron. Poleg tega so našli precej zlatnine in srebrnine. Skupna vrednost oprave in opreme znaša čez 40 tisoč kron. Po dovršeni preiskavi so Brzeskija aretirali in so ga odpeljali v Ljubljano, kjer so ga izročili garnizijskemu sodišču. Preiskava je dognala, da je Brzeski celo trdnjavo Malborget, l'i je najmočnejša trdnjava na avstrijski južni meji, naravnost prodal. Pošiljal je že več let načrte trdnjave in utrdb in je izdajal sproti vse izpremembe v trdnjavi in v okoliških utrdbah. Za to je dobival velike vsote denarja. Če je žena o izdajstvu moža kaj vedela, še ni dognano. Za sedaj so zaprli razun ene sobe in kuhinje Brzeskijevo stanovanje in u-vedli preiskavo. Dodatno se poroča, da je uvedla vojaška oblast še več hišnih preiskav pri raznih gostilničarjih in drugih zasebnikih v okolici. Zadeva postaja vedno bolj zamotana iti vse kaže, da Br-
Priporočava svojo bogato založeno zalogo z galanterijskim in modnim blagom. Postrežba točna.
Kramar
Za spomlad otročje vozičke in igrače. — Novost kravat in srajc. Cene zelo nizke.
mmmn
zeski ni le prodal trdnjave, marveč da je tudi goljufal in da je vodil kontrebantno trgovino preko meje. Njegovo ženo so zaprli za 24 ur, nato pa so jo poslali v Malborget.
Iz odbora »Slov. Matice« so brez povoda, iz samega sovraštva do naprednjakov, izstopili vsi klerikalci in bodo odstopili gotovo tudi klerikalni člani. Naši klerikalci torej razdirajo, kjer le morejo in oškodujejo s tem vsako slovensko podjetje, četudi ni isto prav nič politično. Treba bo, da pristopijo sedaj vsi narodno čuteči ljudje k »Slov. Matici«.
V spomin 500 letnice zadnjega slov. ustoličenja koroških vojvod prirede ljubljanska narodna društva začetkom maja veliko slavnost.
Letni dohodek amerikanskega bogataša Ročke-
fellerja znaša po njegovem lastnem priznanju 100 miljonov dolarjev ali prilično 500 miljonov kron. To je prilično 9 krat toliko kolikor plačajo letno vsi avstrijski kmetje cesarskega davka. Rockefellerja se smatra za najbogatejšega moža na svetu.
Dijaška stavka v Ljubljani. Minulo sredo je izostalo na ljubljanskih srednjih šolah več sto dijakov in dijakinj od poduka. Hoteli so s tem protestirati proti postopanju slovenskega deželnega šolskega sveta na Kranjskem, ki ni dal tega dne prostega v spomin 500 letnice Zadnjega slovenskega ustoličenja koroških vojvod. Če se slovenski mladini ukazuje, da mora slaviti nemškega pesnika Schillerja, potem bi se naj pač spoštovalo njeno narodno čustvovanje ob slovenskih narodnih spominskih dnevih. Upamo, da ne bo vsaj sedaj kakega nepotrebnega preganjanja mladih ljudi, ki so storili sicer nepremišljen, pa razumljiv korak. O-meniti pa moramo, da hujska i tu duhovniški časopis »Slovenec« šolske oblasti, naj mladino strogo kaznujejo. Sram ga bodi! Z vsakim sovražnikom slovenskega čustvovanja drži ta duhovniški list — za plačo ali iz hudobije?
§ 14 gospodari. Izšla je odredba po § 14, ki določa zvišano število rekrutov in najetje 375 miljonov novega državnega dolga. Od te vsote se porabi skoro vse za vojaške namene.
Državljanska vojska na Angleškem. Sedanja liberalna večina v angleškem državnem zboru bi rada pripomogla Ircem do dalekosežne samouprave. Irska pa ima jedno pokrajino Ulster, v kateri stanujejo po večini protestantski Angleži. In ti pravijo, da se na noben način ne podvržejo katoliški irski večini. Organizirali so celo armado prostovoljcev in pravijo, da se bodo z orožjem branili, ako bi se dala Irski taka samouprava (autonomija), kakor jo zahtevajo katoliški Irci. V Ulstru je prišlo do velikih nemirov, ki postajajo nevarni, ker se protestantski angleški vojaki branijo nastopiti proti upornikom. V angleškem državnem zboru tvorijo liberalci s katoliškimi Irci večino, ki je trdno odločena, da svojo namero glede irske autonomije izpelje.
Čeden menih. Iz Rima poročajo: 321etni pater Friderik, upravitelj samostana pasijonistov na hribu Celius, je ukradel 75.000 K ter pobegnil. Z njim je izginila tudi neka mlada deklica. Imela sta že dalj časa ljubavno razmerje. Ker nista imela potrebnega denarja za beg, sta si ga izposodila iz samostanske blagajne. Baje sta jo popihala v južno Ameriko.
Ruski gozdovi. Rusija ima ogromno gozdov. Zadnja Statistika izkazuje 550 milijonov hektarjev v evropski Rusiji. Izvoz lesa je znašal lansko leto čez 7 milijonov ton v približni vrednosti 320 milijonov rubljev.
Zrakoplovstvo. Turški vojaški aviatik Nouri se je dvignil v Jafi in hotel leteti v Jeruzalem. S sabo je imel pasažirja stotnika Ismael Hakkija. Par minut po odhodu je padel stroj s precejšnje višine v morje. Nouri je utonil, Hakki pa se je obdržal na površju in priplaval na breg.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Fran jo Cernevšek, Novaštlfta: Ko pridete v Celje, se oglasite v našem uredništvu. Nekdo nam je poslal dopis z Vašim ponarejenim podpisom. Pozdrave! — St. Jurij ob J. ž.: Zanimive podrobnosti iz življenja tamkajšnjih marinaric si prihra-
Prevednost je modrost obramba je rešite«!
I
Slavno, že skozi 40 let tisočkrat presknšano in izborno se obnašajoče antiseptično
domače mazilo
čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolečine, vpliva na hitro ozdravljenje in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši.	63
1 puščica 70 v. se razpošilja vsak dan jroti predplačilu, 4 puščice za K 316 10 puščic za K 7"— poštnine prosto na vsako postajo.
B. FRAGJNER. tožnik'1—
lekarna „Pri črnem orlu PRAGA, Mala stran, ogel Nerurfove ul. žt. 203 S
Zal. ge v vseh avstro-ogrskih lekarna' . ia
nimo za kedaj prihodnjič. Istotako bodemo o priliki opisali, kako je grešil K. Le potrpljenje. Take tiče je treba prijeti za lase takrat, ko jih zelo boli. — Žetale: Dotični imenik se je žal v tiskarni izgubil. Določite vi primeren dan, pridem najbrže jaz. — Središče: Porabil, iskren pozdrav!
Loterijske številke.
Line, dne 21. marca 1914: Trst, „ 24. „
18, 39, 28, 86, 46 86, 67, 25, 80, 70
Vaš reumatizem, vaš protin, vaše ozebline
zginejo, ako rabite
od mnogih zdravniških autoritet priporočeni
CONTHREUMAN
To sredstvo služi za hitro pomirjenje in odpravo bolečin, oteklin, napravi členke zopet gibljive, odpravi mravljince in hitro upliva pri masiranju, ribanju ali obvezah.
1 tuba 1 krono.	62
Izdelovalec in glavni zalagatelj
B. FRAGNER, lekarnar
dvorni založnik, PRAGA III, št. 203. Če se pošlje denar naprej, se dobi franko 1 tuba za 1 K 50 v 5 tub „ 6 K — v 10 „ „ 9 K - v Pfzlte na ime preparata-in izdelovalca.
Zaloga v lekarnah.
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. =====
A
I
Proda se hiša
v celjski okolici, v najlepši legi blizu Savinje; v fronti 6 oken. Zraven vrt s sadnim drevjem. Nese na mesec 110 K najemnine. Cena zelo ugodna. Ponudbe pod „Po ceni" na npravništvo „Nar. lista".	153
Kupi se posestvo
v vojniški ali šentjurski okolici, ki bi obsegalo 3-4 orale zemljišča, bi ležalo ob cesti in bi bila zraven potrebna poslopja. Ponudbe na npravništvo „Nar. lista", 154
lf najem
se vzame pekarija in sicer najraje kje na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe sprejema paromlin Peter Nlajdič, Celje. 120 3-3
Kupi se družinska hiša
s sadnim vrtom in dobro pitno vodo v neposredni bližini mesta Celja, proti takojšnjem plačilu. Naslov v npravništvo tega lista.
129
Lep stavbni prostor za vilo
v krasni, zdravi legi ob okrajni cesti 1. razreda se po ceni proda. Več povedo v gostilni „pri vožnji s čolni" v Zavodni pri Celju. 124 3-2
Kdor
je s svojim
felodcem
m črevom ezadovoljen
jemljenaj£edll0 nekaj časa D-rmedTrauba ielodčm prašek
(jASTRICIM
Učinek preseneteljiv Dobi se v vseh apotekah
Velika s^atlja stane 3 Kr.
GLAVNAZALOGA:
Sternapoteka. Dunaj. IV. FaVoritenstrasse25.
Prospekti gratisin franen.
Zdravniki dobe za poshušnjo Gastricin! brezplačno.'
U Celju se dobiš
v lekarnah Oto Schwarzel & Co., M. Rauscher.
68 12-7
! 500 kron !
vam plačam, ako moje „Ria • balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena skatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau)I. poštni predal 12/227, Ogrsko
KaKo ozdr Vit« pljučne bolezni, oslovski Kašelj in naduho
popolnoma, vam povem čisto zastonj. Pošljite kuvert z znamko za odgovor gospe B. Kolenska, Vršiče 383 pri Pragi, Češko.	133 -2
G
N 6 L I 0 N
L

Lepa pritlična hiša
z lepim vrtom in več drvarnicami je zaradi preselitve takoj na prodaj. Gaberje 81, pri Celju. 5 minut hoda od Sokolskega doma. 132 3-2
je čaj, ki je prepariran iz najboljših rastlin in se rabi kot
domače zdravilo proti boleznim na živcih z uspehom.
Ta čaj upliva pomirjevalno na živce, lajša bolečine, dela kri, pospešuje spanje in telesne moči. — Caj ne vsebuje nobenih omam-
ljajočih primesi. Ta čaj ima na prodaj edino-le
o. ln kr. dvorni ter nad-% ojv. založnik
Julij Bittner
lekarna^ Reichenau,
Sp' Avstr. Cena ene škatlje z navodilom za porabo znaša 3 K. Dobi se v vseh lekarnah ; kjer ne, proti predplačilu 3 K franko po pošti. 126 24-2
Papirnati topiči
V proslavo Velike noči se priporočajo namesto nevarnih in prepovedanih železnih možnatjev najbolje papirnati topiči, ki počijo gromovito in neverjetno močno. Za pravočasna naročila se priporoča že sedaj glavno zastopstvo za Jnžno-Avstrijsko Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. goricah.
-Alojzij Prah-
pletarski mojster v Celju
■mm Rotovška ulica št.
Dajam na znanje, da imam veliko zalogo najcenejše in najboljše vsakovrstne pletenine, kakor: vsakovrstno moderno pohištvo iz šibja in trstja (španskega), spletene stole, mize, klopi za sobe ln vrte, otročje vozičke, kovčeke za potovanje razne velikosti, mizice za cvetlice in ročna dela, jerbase za papir, perilo itd. Vse ročni izdelki. Prevzamem tudi vsako drugo delo po naročilu. Sprejemam tudi stare otročje vozičke in
druge spletene stvari v popravilo. Najtopleje se priporočam občinstmza obila naročila!
siiOc-^
inencan
.....Jg^Tnesfe
33 parnikov!
33 parnikov !
Avstro-Amerikana, Trst
Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Kanado čez Grško. Italijo, Severno Afriko, Špansko in Portugalsko.
V mrzlem letnem času v
Sever«, in Južno Ameriko
po solnčnem jugu Sredozemskega morja. Z bivanjem v Patrasu (Grško), Palermu ali Neaplju, Alžirju, Barceloni, Almeriji in Lizboni.
Prihodnji parniki vozijo iz Trsia:
„Eugenia" I. aprila v Južno Ameriko, ,,Cesar Franc Jožef" 28. marca v Novi Jnrk, ,,0ceania" 4. aprila v Novi Jork, „Nlartha Washington" II. aprila v Novi Jork, ,,Laura" 15. aprila v Buenos Aires. Kombinirane zabavne vožnje na Sredozemskem morju na velikih amerikanskih parnikih.
Pojasnila dajejo ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo štev. 2 in A. Kiffmanna naslednik. Maribor Grajski trg št. 3.	42 26-2
UU MM
J
laz Sna Gsillog
s svojimi 185 cm dolgimi orijaškimi Lorelejskmi asml, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri molkih krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred zgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Lonček po 2, 4, 6 in 10 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila
Ana Csillag, Dunaj I, Kohlmarkt 143.
Gospa Ana Csillag i Prosim pošljite mi po pošt. povzetja 2 lončka Vašega mazila za lase. iznenadena sem bila nad dobrim in hitrim učinkom. Lasje so mi zrasli v kratkem časn in se še pojavljajo novi po vsej glavi. Vaše mazilo kar najtopleje priporočam.
Velespoštovanjem grofica O. W. Zedwitz, Sp Novigrad pri Ašn (Češko.)
Blag. g. Ana Csillag i Prosim pošljite po povzetja zavoj Vaše čndovito nčinknjo-čega mazila za lase.
Velespoštovanjem Dr. A. Zepold, zdrav zdravnik Ernsdorf Slezija.
Mme Ana Csillag t S tem Vas vljudno prosim, pošljite mi lonček Vašega izvrstnega mazila za lase po povzetja,
Z odličnim spoštovanjem Emilija Radinsky, dvorjaniea pri svitli gospe princezinji Holienlohe Chatean de Roney.
Blag. gospa Ana Csillag 1 Po naročila Nj. Ekscelence g. pl Szogeny-Marich (soproga avstr. poslanika v Berlina) Vas vljudno prosim pošljite izvrst. mazila večji lonček. — Sprejmite obtnem srčno zahvalo I Gospa grofica seje o uspehu mazila zelo pohvalno izrazila.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Frieda Giese, dvorjaniea Nj. ekscelence.
petrolejevi in plinovi motorji
lokomobiii
150 1	A. IV. 45/144, 8.
Prostovoljna dražba nepremičnin.
C. kr. okrajno sodišče v Celju, odd. IV. razglaša:
Na prošnjo dedičev po dne 21. januarja 1914 v Višnjivasi štev. 2 umrlem posestniku Jožefu |Prekoršeku je naprodaj po javni dražbi posestvo vi. št. 117 d. o. Višnjavas, obstoječe iz zidan«? hiše štev. 2 in gospodarskega poslopja, travnikov, njiv, vrta in go«da v obsegu 4 ha, 26 a, 14 m2. Izklicna cena znaša brez pritiklin in premičnin 10.613 K 21 vin. Dražba se bo vršila v torek, dne 14. aprila 1914, od I. do 4. ure popoldne na licu mesta v Višnjivasi štev. 2 pri Vojniku. — Ponudbe pod izklicno oeno se ne sprejmejo; — kot vadij se mora položiti 200 K v gotovini ali vrednostnih papirjih. — Polovica skupila se mora tekom osmih dni plačati pri sodišču; skupilo se mora po 5°/0 obrestovati. Zdražitelj prevzame na račun skupila vknjižene terjatve, kolikor se s polovico ponudbe ne bodo plačale. — Dražbeni pogoji na ogled pri sodišču ali pa na dan dražbe na licu mesta.
C Kr. oHrajtto sodišče V Celju, odd. 4,18. marca 1914.
j* JUffi^t ^^Jf u za vse vrste strojev od ■fii^^l^l^^ffiSa^S P/a —'O HP z magnetnim M^^^UM^u^H	vžigalom,
V^^p^B^m J> Najmanjša poraba goriva 1 Ugcdni plačilni pogojil Najpripi ostejši motor za V^^MM^Bk	kmetijstvo!
jpBasjgktea^ ' sS Več tisoč v rabi. Ceniki in ■ i.v.&^ff^ obiski zastonj.
. A. LISTER & CO., dr. z o. z.
Danaj, III/2, Hintere Zollamtsstrasse 9.
137 -2
hranilnice in posojilnice Globoko pri Brežicah
ki se vrši v nedeljo, dne 5. aprila 1914 ob 3. nri pop. v gostilni „Pri lipi" s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čitanje tevizijskega zapisnika.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1.1913.
4.	Dopolnilne volitve v načelstvo.
5.	Slučajnosti in razDi predlogi.
To je pa tudi popolnoma resnica! Krasen duh, krasen okus, krasna barva, vse to ima moja žitna kava. Ni je bolje in ne bode je bolje! Samo K 3'50 stane 5 kg v lepi
vrečici, vsake poštnine prosto, vrhu tega dobite še v dar prav koristna darila. Ne čakajte, ampak naročite si takoj, a samo pri
K. Tišler,
Schonfeld pijl Bečovu
(Češko).	149
so postali dokaj cenejši.
Dokazano najuspešnejše, najcenejše nadomestilo za ogljikovo kislino za vse vrste zemlje in sadežev, prekaša vsled svojega zanesljivega, hitrega vpliva vsa druga priporočena fosfornokisla
gnojila ! Amonijakove, kalijeve, salpetrove-super-fosfate kot najboljša sredstva za uspešno, izplačajoče se gnojenje dobite pri vseh tovarnah, trgovcih in kmetijskih društvih.
Osrednja pisarna L. Fortner, Praga, Graben 17.
(Bodenbach) na Labi. Izobrazba bodočih inženirjev, arhitektov, tehnikov, kemikov.
Krasno posestvo
16 minut od Šoštanja oddaljeno, katero obsega hišo, obokano gospodarsko poslopje za 15 glav živine, obokane sviujake, kozolec s 6 okni ter mlin komaj 30 korakov od hiše — je po ceni naprodaj. Posestvo leži popolnoma v ravnini in meri 18 ha 33 a 53 m2 Kdor želi kupiti res lepo posestvo, naj ne zamudi te ugodne prilike! Natančnejša pojasnila daje g. Fran Rajšter v Šoštanju.	145 3-1
Posojilnica na Vranskem
obrestuje od L marca 1914 hranilne vloge po
ter plačuje rentni davek sama
© gg Delavnica za popravila, gg f^
| Celje, Graška cesta 33 | s Maribor, Gosposka ul. 32 | Tj] Slovenjgradec, Glavni trg ffr]

Odvetnik
dr« Kari Koderman
naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno
v Mariboru
Tegetthoffova cesta 30. Telefon štev. 192.
7actnni razpošiljamo MblUilJ 40 strani ob-segajočo knjižico
„0 pridelovanju pese"
ki opisuje obdelovanje, dalje, kako se dobi največ in najboljšega pridelka, gnojenje, polaganje živini itd. — Vsak kmetovalec naj čita.
daje najvišji čisti dobiček
pri polju in služi za
živinorejo kar naj-boljše. — Za peso je najboliše seme origin. Friedrichswertsko po M imenu ,,Zuckerwalze". — Obneslo se je povsod po Avstriji. — Poročila in I	Izdal svetnik
cenike pošilja
Eduard Meyer, graščina Friedrichswerth 1209, Tiirlngija,
106 -4 Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12
ZAHVALA.
Vsem slavnim društvom, ki so sodelovala pri moji sedemdesetletnici, in vsem pre-častitim gospodom in damam, kakor tudi društvom, ki so mi poslala presrčne častitke, se iskreno zahvaljujem. Kakor svečanost z dne 18. sušca 1914, bodo tudi vsi drugi dokazi prijateljske naklonjenosti ostali moji rodbini in meni v najdražjem spominu.
Celje, dne 20. sušca 1914.
Vabimo na svoj
redni občni zbor
ki se vrši v nedeljo, dne 29. snšca 1914, ob 3. uri popoldne t zadružni pisarni po sledečem dnevnem redn:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrditev računskega zaključka za leto 1913.
3.	Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze.
4.	Slučajnosti.
Kmečka hranilnica In posojilnica y St. Jurjn ob južni žel.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vabilo na
redni občni zbor
prostovoljnega gasilnega društva v Šmartnem pri Slovenj-gradcu dne 29. marca 1914 pb 3. uri popoldne v prostorih restavracije na postajališču v Šmartnem s sledečim sporedom-.
1. Pregled in odobrenje računov za leto 1913. — 2. Volitev načelnika, njegovega namestnika, odbornika, tajnika, blagajnika, orodiiičarja in vseh šarž. 3. Morebitni predlogi in nasveti.	ODBOR.
r-
Llsterjevl »S1 bencinovi

Kakršna gnojitev taka žetev!
Tomasova žlindra
znamke

zvezde
preizkušeno in poceni forforno kislo umetno gnojilo za spomlaatnsko setev.
Gotov učinek!	Visokfdonesek!
Tomasovo~žlindro zajamčeno Ciste in polno-odstotne vrste prodaja v plombiranih z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah|	50-51 10-7
veletrgovina „M E R K U R" P. Majdič v Celju
kier ie oredaiališče tvrdke Thomasnhosphat-
Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne železnine kakor: pa-lično železo, jeklo, pločevina, žica, bodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste polje-deljsko orodje, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najnižjih cenah
na debelo in na drobno.

OOOOO© ©^OOO1 c	o
<: Mariborskim Slovencem S
C*	')
se priporoča za naročila najfinejših oblek	O
i Mahs Zabuftovšeh v Celju j
J* Na željo bi obiskoval tndi stranke v Mariboru. Moja £ obrt obstaja v Celju že več let in ima svoje naročnike v najboljših krogih mesta Celja in cele okolice.
C mke v n
coocooc*
O i OiCtO ChMmMHSI OtitAOtiHiHiHil ti
jj Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:

1 kg sivega, dobrega, puljenega 9 K, boljšega 9 E 40 h; prima pol belega 9 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h;
1 kg Aelefinega,
snežnobelega, pnljenega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 19 K. — Kdor vzame 5 kg. 56	dobi franko.	-7
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali ra-menega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 190 cm široka, z 9 zgiavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 90 E; puh 24 E; same pernice po 10 K, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 900 cm dolge, 140 cm široke E 13"—, E 14-70, E 17'80 in K 91-—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki E 4 50, E 5'90, E 5"70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, E 19 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 19 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, zaneugajajoče se povrne denar.
S. Benlsch v Dešenlcl, štev. 773, Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Davek na špirit!
Vsled kolosalnega zvišanja davka na špirit, katero je stopilo v veljavo že s 1. februarjem, je potrebno, da si izdelujete vse špirituose sami. Oni, ki si hočejo to izdelovanje po praktični metodi urediti in si s tem mnogo prihraniti, naj se takoj obrnejo pod šifro „Veliki prihranki 4351" na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachfg., A. G, Dunaj I/l. Wollzeile 9. — Dotična tovarna pošlje takoj strokovnjaka zastonj na lice mesta,	20 -3
ln razno moderno blagro za moške ln ženske obleke razpoillja po najnižjih cenah 62 -6
= Jugoslovanska razpošiljalna
R. Stermecki v Celju
Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
_ it. 303 (Štajersko).
Največja iznajdba nove dobe
je žepna ura za gospode „Concnrrenzi" s pravim švičarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo K 3 90, 3 komadi samo E 10"50. — Oe ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.	16 12-7
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija).
5lil(ar«pleskar
prevzame vsa dela dekoraeijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših 94 —5	vzorcih.
Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence.
M. DOBIM
C£ls3£, Gosposka ulica 2.
ma
ti 1
Bratje Slovenci,
kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi
| Jaroslav Kocian, tkalnica
Cerveny Kostelec, Češko.
40 metrov ostankov kauafasa, blaga za O obrisače, platna ali druka pošiljam za £ K 24'— proti poštnemu povzetju. 55 -7 c	J
C
C-
f:
-»
a o o o o o
•J
o o o o o
o *
o
•i
Trgovina s špecerijskim blagom r.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo,
Glavna zaloga ikega blaga
Solidna postrežba!
J. Ravnikar
Celje
Graška cesta 21
Vedno sveža žgana kavo
Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki
peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner.
Glavna zaloga oljnatih bat*«
I
Zapomnite si sliko in ime svalčičnega
papirja
»Ottoman"
ker se hoče s ponaredbami konzumenta
zapeljati.
32 a
H V.
Vse šolske potrebščine H
Na debelo.
92 -6
za ljudske šole kakor:
Na drobno.
Svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, šksatijiee za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji eeni pri
mr Goričar $ CesHofseK V Celju ^b
Lastna zaloga IJudskošolskih zvezkov, risank, pisalnih skladov in vseh tiskovin za upade.
1 - --------
iS Južnoštajerska hranilnica v Celju
.._____•___j_________
v Narodnem domu. g-
o prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure * O dopoldne in jih obrestuje po	A| Stanj, Sevnica, Vransko In GornJI-
od dneva po vlogi do dneva dviga M 1 ter pripisuje obresti vsakega pol II A leta h kapitalu. — Rentni davek £li plačuje hranilnica sama ter ga ne T* odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
01
12 0
grad In rezervna zaklada, katera znašata te nad 350.000 K. Eer nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v obfieko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 43 -6
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovan)«,
Last Narodne založbe v Celju.
Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec.
Odgovorni urednik: Janko Lešničar.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Priloga f)Naodnemu Listu11 št. 7.
k
m.
..Mariborski Glasnik" dobe le
naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K.
MARIBORSKI GLASNIK,
GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU

Uredništvo v
Mariboru, Tegetthoffova ^^
cesta št. 30.	J&J
Dvoje času primernih javnih predavanj v »Narodnem domu".
Javna ljudska predavanja so brez dvoma iz-borno sredstvo, da se zanese med ljudstvo smisel za važna kulturna, gospodarska in politična vprašanja. Pri nekaterih narodih so postala javna predavanja občinstvu vsakdanja potreba, »kulturna potreba«, kakor to navadno imenujemo. Navadni človek nima časa in volje prebrati obsežnih knjig, se mučiti z mrtvimi črkami. Na lahek način, brez posebnega truda pa se nauči marsikaj koristnega, ko sedi v dvorani in posluša živo besedo predava-teljevo. Tekom ene ali dveh ur se pouči, seve precej površno, o vprašanjih, ki ga zanimajo in v katerih se izpoznati je treba slednjemu, ki noče zapstati v izobrazbi. i\le,d nami Slovenci so se ljudska predavanja udomačila, posebno pa tu v Mariboru, kjer je začelo društvo slovenskih visoko-šolcev »Prosveta« potom predavanj zanesti zanimanje za važna vprašanja med širše vrste našega občinstva. Lansko leto in tekom letošnjih par mesecev smo imeli že nekoliko lepo uspelih predavanj. Dvoje krasnih predavanj pa se nam bo nudilo u-prav v naslednjih dneh.
V	soboto, dne 28. sušca bo v našem Narodnem domu g. profesor dr. Fran Ilešič iz Ljubljane predaval o »Jugoslovanski vzajemnosti«. Zmagoslavni boji bratov Srbov in Bolgarov so v nas zatiranih Slovencih vzbudili težnjo po jezikovnem, kulturnem zbližanju vseh jugoslovanskih narodov. Glede načina pa, po katerem se naj to izvrši in mej, do katerih se sme to brez škode za naše narodno -telo izvršiti, je prišlo do raznih nasprotujočih si mnenj. Zlasti je prišlo do bistvenega nasprotstva med stališčem, ki sta ga zavzemala v prvi vrsti dr. Bogu-mil Vošnjak in dr. Fran Ilešič, na eni ter dr. Mi-hajlo Rostohar na drugi strani. Ni lahko reči, katera pot bi mogla vesti Slovence in ostale Jugoslovane do boljše bodočnosti, toliko pa je gotovo, da se nahajata tozadevno pri nas še danes dva tabora z dr. Ilešičem in dr. Vošnjakom na eni in dr. Rostoharjem na drugi strani. Dobro, da, potrebno je zato, da se tudi naše občinstvo seznani s temi vprašanji in zato je pozdravlja« dr. Ilešiča, ki pride predavat o zanimivi snovi »Jugoslovanska vzajemnost«. Pred nekaterimi meseci smo imeli priliko slišati dr. Mihajla Rostoharja o narodnostnem vprašanju. Krasno predavanje je privabilo polno dvorano občinstva. Ne dvomimo, da ga bo i tokrat obilo. Možem, ki zavzemajo na znanstvenem polju odlična mesta vseučiliških profesorjev in ki jim je blagor in usoda našega naroda pri srcu, njim treba pokazati hvaležnost na ta način, da se v obil-enm številu udeležimo njihovih predavanj.
V	soboto, dne 4. aprila predava član »Zgodovinskega društva v Mariboru« o ustoličenju koro-tanskih vojvod. Ze v prejšnjih številkah smo napisali nekoliko besed o ustoličenju in o našem letošnjem jubileju. Dne 18. sušca je minolo 500 let, kar je bil Habsburžan vojvoda Ernest Železni na Go-sposvetskem polju ustoličen za korotanskega vojvodo in sicer še v slovenskem jeziku. Od tistih dob je utihnila slovenska beseda pri ustoličenju, stopala je vedno bolj in bolj v ozadje v javnem in zasebnem življenju in danes je slovenščina na Koroškem zatirana huje, kakor so bili do predlanske osvoboditve zatirani slovanski jeziki na Turškem. A ne samo na Koroškem, tudi po drugod je propadel naš jezik. Nekdaj samostojni korotanski Slovenci so uklonili svoj tilnik, se pokorili in o njihovi usodi so začeli odločevati tuji narodi, tuji vladarji. Umrl je slovanski kralj Samo, Korotanci so si izbrali svoje vojvode. Slovenskim vojevodom Va-luku, Borutu, Gorazdu, Kajtimaru, Volkunu, Vojno-miru, Ingu, Pribislavu, Semiki, Stojmiru in Etgarju so sledili tujci, Nemci, ki so kmalu začeli zapostavljati naš jezik, naše običaje. V poganski dobi so bili korotanski vojvode imenovani in postavljeni od ljudstva samega in ta obred se je ohranil do leta 1414. Letos proslavljamo spomin na ono dobo, ko so vladarji še spoštovali naš jezik in naše stare pravice. Redek jubilej je to. Toda to ni samo proslava nekdanje slave korotanske vojvodine, saj so zlasti slovenski knezi bili vladarji ne samo tiste dežele, ki jo imenujemo danes Koroško, ampak tudi Kranjske, Štajerske in dela Primorske, torej velikega dela zemlje starih Slovencev! 5001etni jubilej ustoličenja je marveč splošno slovenski jubilej, jubliej vseh Slovencev in ne morda samo koroških Slovencev. Žalosten je ta jubilej, ker nam kaže, kako smo propadali. A bomo li propadali še nadalje? Ako je v nas še kaj sveže krvi, ako je v nas še kaj trdne volje, potem nas popelje to leto
* G. dr. Mihajlo Rostohar je docent na češkem vseučilišču v Pragi, g. dr. Bogumil Vošnjak docent na hrvaškem vseučilišču v Zagrebu, g. dr. Fran Ilešič je profesor v Ljubljani in je bil pred nedavnim imenovan za docenta na hrvaškem vseučilišču v Zagrebu.
v boljšo bodočnost in odkrito bomo ob slovesu od tega jubileja lahko rekli vsemu svetu: Za nami je smrt, pred nami je pot, ki pelje v nova stoletja narodnega vstajenja, nove slave slovenskega naroda!
Proslava 500 letnice med mariborskimi Slovenci.
V sredo, dne 18. sušca 1914 je minolo baš 500 let, kar je bil poslednjikrat v slovenskem jeziku ustoličen korotanski (koroški) vojvoda na staro-slavnem Gosposvetskem polju na Koroškem. Čast naroda bi zahtevala, da se ravno tega dne vrSe 1 po vsem Slovenskem zborovanja, slavnosti. Prišel I je ta veliki dan poltisočletnice, a našel je neprl-£ pravljene Slovene, povsod, še prav posebno pa v J Ljubljani. Tudi mi mariborski Slovenci smo se ne-S koliko zakasnili, vendar lahko spričuje zgodovina { mariborskih Slovencev, da se je v krogu navdu-* šenih sokolov baš tega dne vršila sicer majhna, a vendar častna proslava te obletnice. V sredo 18. sušca so se zbrali v Narodnem domu sokoli k predavanju o ustoličenju gorotanskih vojvod na staroslavnem Gosposvetskem polju. Predaval Je član »Zgodovinskega društva«. V izbranih besedah nam je živo naslikal kos zgodovine naših dedov. Po predavanju se je razvil živahen razgovor o pomenu te obletnice za naš narod. To je bila zelo, zelo skromna, a vendar častivredna proslava ustoličenja ravno na dan 5001etnice. In ponosni smo lahko, da je v Mariboru sokolska mladina ta za slovenski narod usodepolni dogodek proslavila baš na dan SOOletnice, na dan 18. sušca 1914. Čast ji in vrlemu g. predavatelju!
Quo vadiš. Minolo nedeljo smo videli na našem odru v Narodnem domu dramatizacijo Sjen-kjevičevega romana »Quo vadiš« (kam greš). ,Quo vadiš' je igra, v kateri pridejo do veljave kostumi in scenerija ali kakor bi rekli po vsakdanje, kulise. V drugi vrsti še le pride do veljave igralčeva u-metnost. Naše oko vidi rado lepe pokrajine, lepe obleke, na vse to se polaga največ važnosti, če se potem tudi ne igra dobro, to radi odpuščamo Nu, mi smo vajeni videti na našem odru dobre moči in tudi tokrat so bile skoraj vse uloge v izbornih rokah. Nerona, kakoršen je bil tokrat, bi lahko pokazali na večjih odrih, isto sodbo moramo hote note izreči o Petroniju. Vinicija je igral naš stari ljubimec ln rečemo lahko, da dovršeno. Ligiji se je poznalo, da je začetnica, kretnje so bile priučene, nenaravne. Vender je pokazala že v tej igri, da bo še kedaj dobra moč. Eunice bi bilo težko pogoditi bolje, kakor se je to Igralki posrečilo. Menimo pa, da njen in Petronijev smrtni boj ni bil podan ek-saktno. Treba namreč vedeti, da vpliva strup slično kakor kaka opojna pijača, a da povzroča zaeno bolečine. Ta smrtni boj z izrazom bolesti na vseh udih ne more izostati. Tigelinus je til pravi tip ponosnega a pokornega služabnika Neronovega. U-bogi Akte in malega Aulusa sta bili v rokah naše najboljše damske moči. Chilona bi težko kdo bolje pogodil, isto velja o Planciju, njegovi soprogi Pom-poniji, Diodorosu, Te,rpnosu, Krispu. Neronovo bujno a tudi pohotno soprogo Poppejo nam je pokazala na odru ena naših najboljših močij izza prejšnje dobe. Izredna prikazen je bil orjaški Ursus, Ligijin spremljevalec. Podan je bil zelo dobro. Izmed manjših vlog še omenjamo apostola Petra, Hasto, preto-rijanskega stražnika, sužnje, vojake, kristjane ln kristjanke, ki so vsi povoljno rešili svojo nalogo in tako pripomogli do popolnega uspeha tej krasni obsežni igri. Med odmori je Glasbeno društvo igralo duhu igre prikladne komade. Dvorana in galerija sta bili natlačeno polni občinstva, ki ga je bilo okoli 1000.
Slovensko gledišče v Narodnem domu. V nedeljo, 5. aprila ob pol 4. uri popoldne se bode predstavljalo »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa«, tako-zvane pasijonske igre. Predstava obsega 11 slik, ki nam kažejo Jezusov prihod v Jeruzalem; sveto večerjo; posvetovanje velikega zbora; Jezusa na Oljski gori; Jezusa pred velikim zborom; Jezusa, obtoženega pred Pilatom; Herodeža; Jezusa na smrt obsojenega; križev pot; Jezusovo križanje; vstajenje. V pasijonskih igrah nastopajo Jezus, mati Marija, Marija Magdalena, apostoli Peter, Janez, Jakob in Judež, Jožef iz Arimateje, Veronika, Poncij Pilat, Kajfež, razbojnika Gesmas in Dismas ter še veliko število drugih oseb. — Sodeluje tudi orhe-ster »Glasb, društva«. Blagajna se odpre ob pol 3. uri popoldne. Zunanji obiskovalci te igre si naj vstopnice že poprej omislijo. Vstopnina: foteljski sedeži K 2.30, sedeži h—IV. vrste K 2.10, V.—VIII. vrste K 1.60, IX.—XII. vrste K 1.10, stojišča R4 vin. Dijaške in vojaške vstopnice 44 vin. Na galeriji sedeži 80 vin., stojišča 40 vinarjev. Garderoba js plačana z vstopnino. Predprodaja vstopnic pri g. V. Weixl-u, trgovcu, Glavni trg št. 22.
Nemški cvetlični dan. Nemci hočejo meseca majnika znova prirediti cvetlični dan na ulicah. Skrbeli bomo, da bo naše občinstvo isti dan nabralo primerne vsote za naše obrambne in soci-jalne organizacije!
Srbska himna v kavarni Thereslenhol. Pred kakim tednom je prišlo v kavarni Theresienhof na Glavnem trgu do karambola med Nemci ter madžarskimi častniki in prostovoljci, ker so slednji naročili ciganski godbi, naj zaigra kako jugoslovansko. Dobro so namreč vedeli, da imajo mariborski Nemci Jugoslovane sila radi in so jih hoteli zato nekoliko pošegetati. Nemci so kavarno zapustili in raznesli po mestu strašno novico, da so si c. in kr. vojaki dali zaigrati srbsko himno! Ali so Nemci častnike ovadili zaradi veleizdajstva ali ne, to nam ni znano, pač pa razglašajo sedaj Nemci, da ni šlo za srbsko himno, ampak za čisto nedolžno jugoslovansko pesem. Hvala bogovom!
Št. Ilj v Slov. goricah. Minulo soboto je tu umrl duh. svet. Matija Kelemina, nekdanji župnik šentiljski v starosti 68 let. Kot župnik se je vedno potegtoval za pravice Slovencev in slovenskega jezika v Št. Ilju.
Sokolski naraščaj. Minulo nedeljo je naredil »naraščaj« našega Sokola izlet k Sv. Petru. V gostilni pri Muršecu je dobila mladina okrepčila in se je tudi nekoliko poigrala. V Melju je začelo par nemških pouličnjakov izzivati, naši sokoli pa so jih takoj na primeren način naučili dostojnosti. Roditelji, zaupajte svoje otroke »Sokolu«, ki vam je bo vzgojil v čile, zdrave sinove in hčere! Telesno in duševno zdrava mladina nam je up boljši bodočnosti!
Škrlatica še v mestu vedno razsaja; v celem jo imajo sedaj 4 osebe.
Žrtev škrlatice. Na Jožefovo je umrl Ivan Zula, učenec IV. gimnazijskega razreda. Zalotila ga je škrlatica, ki je v Mariboru v zadnjih dneh priklenila na posteljo več oseb. Ivan Zula je bil marljiv dijak. Ker je bolezen, na kateri je umrl, nalezljiva, se dijaštvo ni smelo udeležiti tovariševega pogreba. Le štirim je to bilo dovoljeno. Žalosten pogreb! Ivan Zula je stanoval v dijaškem semenišču. Star je bil 16 let in doma iz Zavrča. Tovariši si ga ohranijo v trajnem spominu. Bodi mu žemljica lahka!
Nov slovenski odvetnik v Mariboru. V pondeljek je otvoril na Tegetthoffovi cesti št. 30 odvetniško pisarno g. dr. Dragotim Koderman, doslej odvetniški koncipijent v Ljubljani.
500 letnica ustoličenja korotanskih vojvod. — Javno predavanje se vrši v soboto, dne 4. aprila ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Slovenci iz mesta ln okolice! Vdeležite se prekrasnega predavanja v velikem številu. Noben zaveden Slovenec naj tokrat ne izostane!
Javno predavanje v Narodnem domu. Opozarjamo še enkrat na javno predavanje g. profesorja dr. Ilešiča iz Ljubljane. Naslov predavanju je »Jugoslovanska vzajemnost«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni.
Kdor želi za spomlad izborna semena, si jih naj naroči pri trgovcu g. Šerecu v Mariboru. (Glej oglas!)
Porotno sodišče v Mariboru. V zadnji številki smo poročali, da je Janez Petrena primešal strup vinu, ki sta ga potem spili njegova žena in 5 letna hčerka. Tekom razprave se je izkazalo, da strup ni bil primešan vinu ampak nekakemu močniku, ki ga je bil mož dal zavžiti ženi in od katerega Je majhen košček snedla tudi hčerkica. V toliko torej popravljamo svoje zadnje poročilo o tem žalostnem slučaju umora, ki bo stal Janeza Petrena glavo, ako se je ne bo usmilil cesar.
Plačilnica »Narodnosocijalne zveze« v Narodnem domu posluje ob nedeljah med 10. in 11* uro dop. v blagajnici »Dramatičnega društva« (pritličje.)
Pobrežje. Mrtvo je v naši dolgi vasi. Slovenci so tihi, kakor bi jih sploh nič ne bilo v naši občini. In vendar je občina razun par priseljenih Nemcev čisto slovenska, seve škili mnogo naših ljudij na nemško stran. To je žalostno. Največ krivo je tem žalostnim razmeram to, da pri nas ni slovenske šole in da Slovenci nimamo nobenega društva in sploh nobenega pravega gledališča. Skrajni čas je, da se ustanovi pri nas kako izobraževalno društvo ali pa začasno vsaj ljudska knjižnica. Lotiti se bo treba osobito mladine, ki bo drugače za nas popolnoma izgubljena, ker se v naši nemški šoli nauči samo zaničevati vse, kar je slovenskega. Mariborski Slovenci, zganite se in nam pomagajte!
Plinarna, ki je sedaj še last zasebnikov, preide 1. 1916 v last mesta.
Gornji Duplek. V pondeljek so našli v gozdu obešeriga kakih 60 let starega moža. Deli so ga v mrtvašnico pri Sv. Barbari.
Ljudska knjižnica v Narodnem domu posluje ob torkih in četrtkih od 7.—8. ure zvečer, ob nedeljah pa od 9.—H11. ure dopoldne. Posebno našim mladim ljudem priporočamo to knjižnico.
Slavnemu občinstvu iz Maribora in okolice v blagohotno znanje, da sva poleg sedajne krojaške in modne trgovine še otvorila drugo
trgovino za izgotovljene ženske, moške in otroške obleke
ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljene moške obleke že za 36 K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejšem kroju, elegantno ugotovljene že od 40 K. za dame od 38 K naprej. — Za dobro i i solidno blago se jamči. Na zahtevo se izbire franko dostavijo.
K obilnemu obisku vabita najvljudneje
Božič in Lorber, Maribsr
Tegetthoffova cesta 23 in 34.
Glavni trg, poleg potovža.
Telefon št. 133.	Poštne pošiljatve 3 krat na dan.
Fluid proti protinu l K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog.
Volneno in perilno blago za dame, sukuo za gospode v veliki zalogi priporoča
M. E. ŠEPEC, Maribor
Grajski trg štev. 2.
priporoča svojo bogato zalogo politiranega in motnega pohištva iz trdega ali melikega lesa za spalnice, obednice, salone, kuhinje. Divani, otomane, žimnice, mize, stoli in ogledala v izrtdno bogati izberi Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna.
Od 1. marca se nahaja trgovina t Edmund Schmidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop)
Špecerijsko blago, vino v steklenicah, premog in drva priporoča
Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in semenom
MARIBOR, Zofij in trg št. 1 (v gradu)
se priporoča v nakup različnih barv in čo-pičev, raznega lesnega blaga, n. pr. škafov, brent, vil, grabelj, mlinskih kamnov za žrmlje, poljskega mavca (gipsa), najboljših umetnih gnojil, najboljše kakovosti in po najnižjih cenah.
Maribor, Koroška cesta št. 17.
Bogata zaloga. Vedno sveže blago
vljudDo naznanjam, da sem upeljal v svojo, poprej Šumenja kovo trgovino raznovrstna, priznano najboljša Ouedlinburška nemška semena, kakor garantitano čisto štajersko deteljo, lucerno, vsa travaa in zelenjavua semena najboljše kakovosti, po najnižji ceni. Ob enem priporočam svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga. Posebno nudim za velikonočne praznike v nakup zelo lepe rozine kg od K 1'20 naprej, moko št. 0 a K —"38 itd. Kupujem oves vsako množino po 16 do 18 K, pšenico po 20 do 22 K. vinski kamen po K 1"— do K 1'10.
Priporočam se za mnogobrojen obisk z velespoštovanjem
~3os. Serec, ITlaribor"
Tegetthoffova c?sta št. 57
kupovati ali naročevati bla<:o pri tujih neznanih trgovcih. Če želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. obrnite se na
Prvo slov spodnještajersko razpošiljalnico
J. jI Sostaric, jViaribor, SSK
Ceniki in vzorci na željo brezplačno.
krojaški mojster, Maribor Grajski trg (v Gradu)
izdeluje točno in solidno obleke za gospode in
dečke po meri in po najnovejšem kroju. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih cenah.
" Slovenska, brivnica
■
s Maribor, Tegetthoffova cesta Štev. 22
Vsled zelo ugodnega in velikega naknpa prodajam do preklica
50.000 KraiinsKih, MiHcnsčnih in drugih umetnih razglcdnic
koje stanejo navadno 12 — 20 vin., sedaj po 4 —6 in 10 vin., 10.000 map pismenega papirja belega in baiyanega v navadni ceni 30 in 60 vinarjev, sedaj le po 16, 20, 24 in 30 vin., 1000 kaset modnega in pismenega papirja v prejšnji ceni od 1 — 4 K, sedaj le po 40 vin. do K 1*80. — Vsakdo naj torej izkorišča to ugodno priliko v
veletrgovini v.Weixl
Maribor, Glavni trg št. 22.
za vsakega gospodarja je slaba streha. Stroški za nove drage strehe iz slabega materijala, vedua popravila, požari, uničijo v kratkem najboljšega gospodarja.
Tej nesreči se izogne,
kdor si da napraviti
se priporoča slav. občinstvu za obilen poset.
Izdeluje tudi lasulje, brade itd. Maskiranje za gledališke nastope po ceni
streho
iz zarezane opeke
jViaribor, Gospoda ulica št. 38.
Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozd-nega sladkorja, kandit, raznih peciv in slaščic.
Naročila za gostije in Veselice se točno izVrsijo.
Najnižje cene.	Solidna postrežba.
Dobro urejeno za trgovce.
Ta slovenska tovarna izdeluje tudi druge vrste opeke, strešne in zidne, cevi za drenažo i. t. d. iz najboljše večkrat premlete ilovice po najnižjih cenah.
Obrestuje hranilne ^^^^
w5og@ na knjižice po 4V2t vloge	_
^^^liroti odpovedi p 43/4%. s Haložbe v tekočem
računu s? obrestujejo po dogovoru od dne do dne. s Posojuje na posestva in rta osebni kredit, s Eskomptuje trgovske menice ter otvarja kredite v tekočem računu. S Za na kazila denarja so brezplačno na razpolago položnice avstrijske in ogrske poštne hranilnice.
Trideseto upravno leto.
Lastno premoženje zadruge K 557.439 47
Rezervni zaklad K 358 794 75
|| Priporočajo se sledeče tvrdke: ||