Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedettska Izaala celo-leino v.Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D. večji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din a Pri večlera o naročilu popust Izide ob 4 zjulral razen pondeljKa ln dneva po prazniku UredntMvo /e v Kopitarjevi ulici St. S III tlokonlsl se ne vračajo, n ef ranici rana pisma se ne sprejemajo ~ Uredništva telefon Stev. SO. upravnlStva Stevd 329 Političen list sa slov&nslci narod Ali živimo se v pravnih razmerah? Uprava Je v Kopitarjevi ul.St.B — Čekovni račun: CJublJana Stev. to.eso ln lO.349 sca inserate, Sarajevo St. 7563. Z.aQrels St. 39-OU, Praga ln Dunaf St. 24.797 DEMOKRATSKI POSLANEC SIMA DJUKIC NAPADEN IN SMRTNONEVARNO RANJEN! i- CELA VRSTA NAPADOV NA DEMOKRATSKE KANDIDATE. — DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA ZUPANA V P0DM0ČAN1H PRI BITOLJU UBIT. Belgrad, 29. julija. (Izv.) Demokratski klub je dobil danes obvestilo, da je gosp. Da-vidovič sprejel sledeče brzojave: »Sinoči okrog 10. ure sta v Požegi v tižičkem okraju dva najeta zlikovca poskušala ubiti narodnega poslanca Simo Djukiča pred njegovo hišo. Poslanec je težko ranjen v prsa. Leži v postelji. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno. Ogorčenje je ogromno. Ali je državno uradništvo plačano za take obračune s političnimi nasprotniki?« To vest potrjuje bivši narodni poslanec gosp. M. Zivkovič s svojim brzojavom: »Sima Djukič, kandidat na moji listi, je bil sinoči napaden, ko se je s svojo ženo vračal domov. Težko je ranjen in je izgubil veliko krvi. Zdravniki dvomijo, da bo ostal pri življenju. Napadalci, ki so bili naročeni, so se skrili. Protestirajte in zahtevajte varstva.« Tretji brzojav: »Stevanu Nikoliču, kan- | didatu za župana občine Gornje Matijevačke, je okrajna oblast pretila z zaporom in mu za-| branjuje sestavljanje liste. Nikolič je dolgo-j leten predsednik te občine in ugleden do-S mačin.« h, Skoplja so prišle sledeče tri brzojavke: >V občini Rakotinac je bil napaden član demokratske stranke.« »V občini Brajačko so pred dnevoma skoro do mrtvega pretepli enega člana demokratske stranke. Njemu in vasi se je zagrozilo, ako bi se pritožil.« »V Podnočanih pri Bitolju sta davi dva maskirana človeka ubila demokratskega kandidata za župana. Veliki župan je takoj objavil, da so ga ubili razbojniki, četudi jih v poslednjem času v tem kraju sploh ni bilo več videti in kačaki sploh nimajo navade, se maskirati. Kandidat za župana je bil reven človek. Leta 1913. je bil v isti občini ubit ! demokratski kandidat za župana Nikola Str-i zovič-« AS s bo vlada pomagala Sloveniji aii ne. Belgrad, 29. julija (Izv.) Poslanec H o d -žar je poslal finančnemu ministru Periču, notranjemu ministru Maksimoviču in poljedelskemu ministru Puclju sledeče vprašanje: »V posebnem vprašanju z dne 20. julija 1926 sem orisal ogromno škodo, ki je vsled zadnje katastrofalne poplave zadela Savinjsko dclino s Celjem in okolico. V noči od 20. na 21. julija je nova vremenska nezgoda zadela Savinjsko dolino. Silna nevihta z gosto in debelo točo je po poljih vranjskega okraja do-malega uničila vse, kar je ostalo od zadnje poplave. Vihar je podiral brzojavne droge in hmeljnike ter električne naprave. Toča v debelosti oreha je uničila poljske pridelke in sadeže ter povzročila neprecenljivo škodo na hmeljskih pridelkih, edinemu upu, ki ga je imelo prebivalstvo v tekočem letu po tolikih nezgodah. Najbolj so prizadete občine Vranjsko Preko,pe, Sv. Hieronim, Sv. Jurij, Grajska vas, Št. Pavel, Gomilsko, Braslovče in druge. Zato vprašam g. ministra, ali je voljan ukreniti vse potrebno, da se težko prizadetim pre-prebivalcem omenjenih krajev nudi hitra in izdatna pomoč.« Belgrad, 29. julija (Izv.) Na dosedanja vprašanja poslancev Jugosl. kluba radi velikih elementarnih nezgod v Sloveniji za pomoč poplavljenim, so vsi ministri dosedaj odgovorili, da bodo dali natančen odgovor, kadar bodo zbrali podatke. —o— V Belgradu davkov nlfi ne niti jih ne pobiralo. Be'grad, 29. julija (Izv.) Finančni minister dr. Ninko Peric je dal nocoj časnikarjem posebno izjavo, v kateri govori o delovanju v svojem resoru. Po teh izjavah najbolj deluje na reorganizaciji svojega resora v smislu največjega varčevanja, dalje na izdelavi proračuna in končno na ureditvi belgrajskega davčnega urada. Ta urad jc po njegovi lastni izjavi pravi Avgijev hlev. Davki se nc predpisujejo, niti se ne pobirajo redno. Zato so uspehi zelo slabi. Tudi v drugih oddelkih ni marsikaj v redu. Energično bo delal, da se iz-čisti, kar ni v redu. Govoril je tudi o velikih uspehih, ki jih je dosegel pri žafran tihotapstva. Bolgarski četaii še vedno ne dajo miru. Belgrad, 29. julija (Izv.) Današnje časopisje prinaša alarmantne vesli z bolgarsko-srbske meje. Po teh vaseh so naše obmejne čete včeraj popoldne na Črnem vrhu pri Krivi Palanki zaipazile več čet bolgarskih komitašev. Nato je orožništvo alarmiralo prebivalstvo in skupno so zasledovali komitaše. Blizu Črnega vrha prj, takozvani Čutal-Čazmi je orožništvo s prebivalstvom vred obkrožilo komitaše, na kar se je pričela ljuta bitka, ki je trajala vso noč. V tej bitki so bili ubiti trije naši orožniki. Na pomoč je prišlo vojaštvo z arliljerijo. Po poslednjih vesteh pa se je bolgarskim če-tašem posrečilo prebiti fronto in izginiti. Na licu mesta niso pustili nobenega mrtvega in nobenega ranjenca. Zunanji minister dr. Nin-čič je na vprašanje, kaj namerava z ozirom na to storiti, izjavil da ni storil dosedaj še nobenih korakov, dokler ne bo zbral potrebnih podatkov. Občinske volitve v Belgradu. Belgrad, 29. julija (Izv.) Popoldne so se pričela ofieielna pogajanja med samostojnimi demokrati in Bobičevimi radikali glede skupnega nastopa pri sedanjih občinskih volitvah. Nositelj liste bi bil Savčič, samostojni demokrat, Bobič pa bi bil njegov namestnik. Železniška zveza Belgrad- Split. Split, 29. julija. (Izv.) Pred ministrskim Svetom v Belgradu čaka na rešitev ponudba resnih angleških in naših finančnikov za zgraditev železniške proge Pančevo — Belgrad — Sarajevo — Split. Splitska občina je sklenila sklicati zastopnike vseh krajev, skozi katere bi tekla proga in ki bi od nii> imeli koristi, dalje zastopnike trgovskih in obrtniških zbornic, čez čijih ozemlje bi šla proga. Sestanek • Hi se vršil okoli 20 avgusta v Belgradu. Na pjem bi se proučfa ponudba, nakar bi se pričela akcija, da pristojna ministrstva glede stvari čimprcie odločijo. Ponudbo naši državi so stavili noši finrnčniki v zvezi z angleškimi. Proga bi tekla iz Splita na Omiš-Imotskl, deloma skozi dolino Neretve, preko Sarajeva — Olova — Kladanj. Pri Sopotniku bi se proga razdelila, in sicer v smeri ob Drini, Šid — Bačka — Palanka, oziroma preko Valjeva v Belgrad. Finančniki ne ponujajo posojila, ampak bi progo zgradili sami in jo gotovo število let izrabljali. Poleg tega bi ta skupina zgradila moderno pristanišče v Splitu. Za zgraditev železniške proge in pristanišča bi se porabil kapital 100 milijonov dolarjev. Graditev bi trajala pet let in bi se z njo pričelo takoj, čim bi bila ponudba sprejeta. Proga Belgrad — Split bi bila dolga 504 km. Smer bi bila skoro ravna. Brzovlak bi vozil iz Bel-grada v Solit 8 ur. Žcleznica bi bila velikega gospodarskega in vojaškega pomena, —o— Poincarejev sanacijski načrt. Pariz, 29 julija. (Izv.) Poincare je objavil svoj sanacijski načrt, ki obsega 29 členov. Načrt je vzbudil v mnogih krogih pesimistično presojanje. Zvišati se imajo na zlato pariteto tarifi in sicer do šestkratne višine ,nadalje cene monopolskih predmetov ter-poštno-telegraftke pristojbine v isti izmeri. Zviša se transportni in avtomobilni davek. Davek na poslovni promet je določen na 2%. Predlagano je povišanje carin do zlate paritete, nadalje povišanje davka na dohodke od inozemskih vrednostnih papirjev. Uvede naj se 7% izjemni davek za vsako prvo spremembo posesti. Zvišali se bodo vsi direktni davki. Davek na dobičke podjetij naj se dvigne za 30%, davek na plače, mezde itd. na 12%. Plače pod 40.000 frankov ne bodo prizadete s povišanjem tega davka. Za povišanje plač uradnikov je potrebno 660 milijonov. Zaradi prazne državne blagajne naj se otvori kredit v znesku 1351 milijonov frankov. Levičarski tisk pravi, da v Poincareje-vem načrtu ni nobenega sistema in da je načrt pomanjkljiv. Inozemski, zlasti angleški listi poudarjajo, da v načrtu ni nikjer govora o definitivni ureditvi medzavezniških dolgov z ratifikacijami. Kakor vse kaže, stremi Poincare za revizijo dosedanjih tozadevnih dogovorov, kar zopet ni prav Angliji in Ameriki. Pariz, 29. julija. (Izv.) Finančna komisija se je posvetovala o sanacijskih predlogih vlade. Poincare je imel daljši ekspoze, v katerem je znova utemeljeval svoje predloge. Povedal je, da pred počitnicami ne bo predložil zbornici pogodb za odplačevanje dolgov. Namignil je, da bo poizkusil doseči revizijo teh pogodb. Komisija mora v 24 urah predebatirati in glasovati o vseh predlogih. Globlje izpremembe vladnih načrtov so skoro izključene. Poincare je izjavil, da so sedanji predlogi le zasilen začetek in da bo kasneje predložil dalekosežnejše načrte za finančno sanacijo Francije in stabilizacijo .franka. Na ugovor socialističnega poslanca Bedouceja proti posrednim davkom je Poincare odgovoril; Samo tri možnosti imamo: Inflacijo, konsolidacijo ali davke. Prvi dve možnosti je parlament že zavrgel, torej preostaja le še tretja. Nato je odbor razpravljal o 4 členu, ki zvišuje železniške tarife. Ta člen je odbor najprej s 15 proti 12 glasovom odklonil nato pa z 18 proti 12 glasovom sprejel. Sest članov se je vzdržalo glasovanja. Socialisti so predložili svoj projekt, kS vsebuje v glavnem: prisilno konsolidacijo visečih dolgov, otvoritev devizne centrale, enkratno dajatev v višini polovice direktnih davkov za leto 1923. Finančni odbor je z 20 proti 12 glasovom prešel k specialni debati o vladnih predlogih. Vsa razprava pa nima. velikega pomena, ker je Poincare izjavil, da bo v plenumu pri vsaki točki stavil vprašanje zaupnice. Zato so socialisti sklenili, da se ne bodo udeleževali nadaljnje razprave. Pariz, 29. julija. (Izv.) Poincare se je sestal z ravnatelji najvažnejših denarnih zavodov, generalnim guvernerjem Alžira Violette in generalnim ravnateljem alžirske banke Picardom. Razpravljali so predvsem o položaju na deviznem trgu, ki se je zopet poostril. Pariz, 29. julija. (Izv.) Poincare zahteva skupno za 6 milijard novih davkov, iu sicer 3.350,000.000 izrecno trošarinskih in prometnih dajatev. Zvišanje davkov na pijače naj bi prineslo 600 milijonov, prometne dajatve 1500 milijonov, novourejeui davek na avtomobile 170 milijonov, prometni davek 660 milijonov, dajatve na izvoz 420 milijonov novih davkov. Nadaljnjih 900 milijonov upa Poincare dobiti s 50 odstotnim povišanjem davka na dohodek iz mobilnega premoženja. Po načinu pobiranja spada ta davek v Franciji k posrednim davkom, v resnici pa gre tu za oddaj«-" premoženja, torej za neposreden davek. Nasproti zvišanim dohodkom državne blagajne stoji pa odpadek na dohodkih vsled znižanja davka na borzni promet v znesku I 340 milijonov. Pariz, 29. julija (Izv.) Na mesto Bartho-i ua bo imenovan Franklin Bouillon kot glavni i delegat v reparacijsko komisijo in bo prevzel i predsedstvo te komisije. Naslednik franco-| skega nadkomisarja v Siriji de Jouvenela bo general \Veygandt, mesto nadkomisarja v Po-reuju bo za Tirardtom zavzel Paul Boncour ali de Monzie. Pariz, 29. julija (Izv.) Finančna komisija je z 19 proti 13 glasovom sprejela vladne predloge v celoti. Frank je zopet padel. Poincarejevi načrti vsaj doslej ne odgovarjajo napetemu pričakovanju. Javnost je pričakovala globokih odredb, ki bi posegale v vse gospodarsko in socialno življenje kakor n. pr. v Belgiji, Poincar<§ pa je predložil načrt, ki mu manjka vsaka originalnost. To je program kapitalistične desnice, ki se skrbno ogiba vsakih reform. Poincarejevi predlogi se krijejo z onimi, ki jih hoče Bokanovski, ki je sedaj dejanski finančni minister. Vlada je kratko rekla: Dajte nam zaupanje, pa 1k> že vse dobro. Nujne težave državnih blagajn je treba odstraniti in omogočiti plačila za inozemstvo s predplačali davkov za drugo polletje tega leta in celo za leto 1927. Te dohodke naj dado banke tako, da bo državna blagajna dobila takoj nekaj milijard na razpolago. Kaj bo prišlo kasneje, ko se bo to porabilo, še nihče ni povedal. To je ista pesem, ki jo je začel že Loucheur. Saj predplačila ne pomenijo drugega kot novo posojilo državi. Ali se bo to posojilo bolj posrečilo kot svoječasno-CailIauxovo posojilo? Drugi del finančnih zakonov predlaga nove davke v skupnem znesku 5 milijard. S tem zneskom naj bi se izravnal državni proračun. Vsi novi davki so posredni. Dalje i napoveduje Poincarč obsežen program šte-I denja. Torej ni govora o konsolidaciji visečih dolgov, ne o novi inflaciji, ne o ratifikaciji pogodb za odplačevanje dolgov v Ameriki, ne o inozemskih posojilih in ne o prisilnih notranjih posojil. Vse torej zavisi od tega, ali bodo državljani vladi zaupali in ali bodo toliko požrtvovalni, da bodo državi na široke odprli svoje blagajne. Pozitivni finančni načrt je torej isti, kf so ga predlagali že toliki prejšnji finančni ministri, ki so na njem propadli. Zvišanje posrednih davkov pomeni novo zvišanje draginje. Poincarč očividno hoče dobiti denarja za prve mesece, da lahko pošlje parlament na počitnice in v miru reši največje težave v državni blagajni. Prve žrtve kulturnega boja v Mehiki. Mehiko. 29. julija (Izv.) V mestu Agua-scalientes so množice razjarjenih katolikov linšale mestnega župana, ker je spravil v zapor nekega duhovnika, ki se je baje pregrešil proti cerkvenim zakonom. Drugo poročilo pravi, da je župan duhovnika ustrelil, nakar je njega doletela ista usoda. V mnogih krajih se boje državljanske vojne. Katoliška ženska zveza je poslala brzojavko na soprogo državnega predsednika Ca-llesa, v kateri jo zaklinjajo naj vpliva na svojega moža, da bi omilil proticerkvene zakone. Na grožnjo cerkvenih knezov, da bodo duhov-niki zapustili svoja mesta, hoče vlada cerkve takoj prevzeti v svojo oblast in jih izpremeniti v kni ?n;ce, v š le. Slike in umetnostne zaklade bodo takoj izročili narodnemu muzeju. Darujte za Ljudski sklad SLS! MRTVEGA BODO OBESILI. Carigrad, 29. julija. (Izv.) Mladoturški voditelj Kara Kemal se je ustrelil v trenutku, ko so ga hoteli aretirati. Že od začetka julija ga je policija iskala kot glavnega iuspiratorja napada na Ghazija in v smirnskem procesu radi napada ua Kenial pašo je bil kot glavni povzročitelj v odsotnosti obsojen na smrt. Policija ga je dolgo iskala, dasi so grozili s smrtno kaznijo vsem, ki so ga skrivali. Končno so razpisali za njegovo glavo veliko nagrado. Ustrelil se je pred očmi policistov. Njegovo truplo bodo obesili. DIJAKI PRETEPLI PROFESORJE. Rim, 29. julija (Izv.) V Sassavi so na ta mošnji gimnaziji ob koncu šolskega leta izmed 72 učencev in učenk samo trije dobili zadosten red. Učenke so vse padle. Zato so dijaki in dijakinje napadli na večerni promenadi profesorje, jih kamenjali, opljuvali in pretepli. šele policija jo mogla rešiti profesoric in razenati razjarjene uoeuco. Skrb SDS za uredništvo. Sijajen dokument politične nemorale je objavilo zopet »Jutro« dne 29. t. m. Ker so glasilo SDS zadele bridke resnice, katere je povedal tej stranki v našem listu uradnik, bivši pristaš SDS, je zbralo vso svojo umetnost falzificiranja dejstev, da kako opere z SDS grehe, ki jih je le-ta zakrivila nad uredništvom. S predrznostjo, ki ji ni para, si upa trditi, da je, »kakor znano, bil uradniški zakon v današnji obliki sprejet brez samostojnih demokratov in proti njim, pač pa s podporo in glasovi klerikalcev 1« Naj govori na to resnica, ki se da vsak čas podpreti s stenografičnimi zapisniki Narodne skupščine! Uradniški zakon, kakor jc bil sprejet v narodni skupščini dne 24. julija 1923. leta, je po svojem bistvu izdelek demokratske stranke, ko je bila v koaliciji z radikali. Načrt tega zakona je sestavil takratni demokratski poslanec prof. R e i s n e r , ki ga je kot referent v zakonodajnem odboru v zimskem zasedanju skupščine leta 1922. skupno z radikali branil proti opoziciji, v prvi vrsti proti Jugoslovanskemu klubu. Po tem načrtu se je odvzela uradništvu faktično vsaka službena stalnost in pravna sigurnost, ker se s pomočjo izvest-nih členov, ki so jih ravno demokrati z vso srditostjo zagovarjali, lahko na podlagi zlobne denunciacije vsakega režimu neljubega uradnika odstrani. Istotako so demokrati glaso-Tali za to, da uživajo častniki z ozirom na plače prednost pred civilnim uradnistvom. Tudi je plačilni sistem uradništva, ki se ne prilagoduje avtomatično draginjskim razmeram, izum demokratov. Temu nasproti je Jugoslovanski klub z vso odločnostjo branil neodvisnost uradništva od vsakokratnega režima, pobijal stališče, da imej režim pravico nadzirati politično mišljenje uradnika, nasto-plače prednost pred civilnim uradništvom vojaškim, predlagal dejanskim razmeram odgovarjajočo mezdno skalo, zahteval, da se odpravi antisocialno razlikovanje in se predvsem energično zavzel za brezpogojno stalnost in nedotakljivost uradništva. In kaj so storili demokrati? S svojim referentom na čelu so skupno z radikali vse te izpreminje-valne predloge Jugoslovanskega kluba odklanjali! Nato je prišla znana velika kriza in se je etablirala samoradikalna vlada. Ta je Reisnerjev elaborat bistveno neizpremenjeno sprejela, kolikor ga je pa poslabšala, ga je čisto na načelnih osnovah tega načrta. V bistvu je pa ostal načrt ravno tako partizanski, nesocialen in reakcionaren kakor je bil. Ta načrt so potem radikali s pomočjo Nemcev in džemijeta odglasovali, Jugoslovanski klub pa je glasoval proti in dr. Hohnjec je takrat, to je bilo 24. julija 1923, v imenu kluba izjavil: »Predloženi zakon o uradnikih odklanjam, ker je proti interesu ljudstva, države in uradništva. Iz utemeljenih razlogov, ki sem jih podal, bo naš klub, ki je proti zakonskemu predlogu vodil ostro borbo v odseku in zakonodajnem odboru, glasoval proti temu zakonu.« Zdaj pa berite, kaj trdi »Jutro« od 29. julija! Kaj pa so takrat naredili demokrati? Pobegnili so iz dvorane! Njihovi listi so lagali, da so zato odšli, da bi onemogočili kvo-rum, toda radikali so imeli z Nemci in džemi-jetom tako absolutno večino kakor kvorum! V resnici so demokrati sejo zapustili, ker jih je gnala slaba vest, da ne bi jim radikali očitali, da glasujejo zoper zakon, ki so ga sami v bistvu izdelali. Hoteli so pa tudi nametati uradnikom peska v oči, kakor je to pač princip vse njihove politike. Spoštovano »Jutro« hoče tudi nekaj slepomišiti z razlikami. Vprašuje, zakaj Davi-dovič-Koroščeva vlada razlik ni izplačala? Davidovič-Koroščeva vlada je razlike izplačati načeloma sklenila, dr. Spaho je našel sredstva in razlike bi sc bile imele tudi dejansko izplačati, ko so samostojni demokrati to vlado s svojimi intrigami vrgli! Kaj pa so na to oni storili za uradništvo? Ali so mu razlike izplačali? Bili bi jih lahko, kajti PP režim je bil eden najdaljših, kar jih je v Jugoslaviji sploh bilo. Toda PP režim se za uradništvo še zmenil ni, pač pa je uprizoril najstrahovitejše persekucije proti uradništvu, ki so še danes v bridkem spominu! Ni revidiral uradniškega zakona, kakor so to samostojni demokrati svojim naivnim volivcem — uradnikom obljubljali, ni odpravil uradniške nestalnosti, ni izboljšal plač, — ne —, ampak začel je divje preganjati, odstavljati, prestavljati in disciplinirati njemu neljubo uradništvo 'tot »protidržavno« in »nezanesljivo«! »Jutro« nadalje kvasi, kako da je SLS postopala z uradniki pod Avstrijo. Sicer uradnika danes kaj malo briga, kako je bilo nekdaj. Briga ga edino to, kako je danes, in kdo mu je danes resničen prijatelj. SDS pa nima pokazati niti enega — niti enega! — pozitivnega dejstva, da je bila res kdaj uradništvu iskren in v dejanjih izpričan prijatelj, ne pa samo v lepih frazah in praznih obljubah. Toda, če smo že pri tem, naj ugotovimo, da je SLS, ko je bila na vladi v kranjski deželi, napram uradništvu bila vedno pravična in da se ie ravnala strogo po zakonu; pa saj drugače pod avstrijsko postavodajo In upravo sploh nI bilo mogoče I Takrat je bil pač čisto drugačen uradniški zakon nego je pošastna pokveka, katero imamo danes po zaslugi »demokratov« v naši državi! Deželni odbor kranjski ni nobenemu uradniku, oz. učitelju storil najmanjše krivice, da bi ga bil brez vsake preiskave discipliniral, kakor se je to dogajalo pod PP! Pa ne samo pravična je bila večina SLS v kranjskem deželnem odboru napram deželnemu in mestnemu uradništvu, ampak še na vso moč naklonjena, ker mu je izdatno izboljšala njega gmotni in pravni položaj, česar se liberalci preje desetletja niso spomnili. Delala pa SLS ni nobene razlike med »klerikalnim« in »liberalnim« uradnikom in marsikateri vneti SDS-ar se ima zahvaliti za svojo karijero in dober položaj bivši večini kranjskega deželnega odbora, ker je pač bil kot uradnik strokovnjak! In nikdar SLS ni izrekla niti se držala načela, ki ga je javno izrekel vodja SDS, da pozna stranka samo onega uradnika, ki je zanjo glasoval) O Barletovem slučaju pa naj bi »Jutro« rajši popolnoma molčalo. Pa ne — še utajiti ga hoče, ko ga je vendar samo potrdilo s tistim svojim faksimilom! Naj nas dr. Kulovec toži — tako piše, — pa se bo pred sodiščem tudi ugotovilo, zakaj je moral dr. Barle iz Diisseldorfa v ministrstvo. Kakor da ni to ugotovilo že Zerjavovo pismo na ministra Ninčiča! In pa še izjava dr. Žerjava povrh, da bo, kakor je proti dr. Barletu, postopal tudi proti vsakemu drugemu uradniku v enakih okol-nostih — zato, ker je »klerikalec«, »klerikalec« pa je proti državi! Mar to ni črno na belem v pismu? Da ,— to so edine dobrote, ki jih je izkazovala SDS uradniku: da se je uradništvo preganjalo, da ni smelo postat; stalno, da je visel nad njim vedno Damoklejev meč in nevarnost denunciacije, in da — stradal Teh zaslug SDS za uradništvo res nihče ne more utajiti! Za depolitizacijo našega gospodarskega življenja. Mi smo v uvodnih mislih k volitvam v trgovsko in obrtno zbornico ugotovili, aprli vrata pred trgovsko in obrtno zbornico centralistični, partizanski SDSarski politiki, koje geslo je: Pogin vsakemu, tudi članu pridobitnih stanov, če ne trobi v rog stranke! Držav, nameščencem v pomislek. . Kar smo najmanj pričakovali je prišlo z i uprav amerikansko naglioo. In to baš sedaj, ko se nam na račun poplav obljublja novi val draginje, ki ga več ali manj že tudi čutimo. Kot posehni priboljšek pa smemo poleg tega še pričakovati novo podraženje stanovanj. Srečni javni nameščenec, res lepi časi se ti obetajo! Draginja gor, plače dol! Zdi se, da prilika o lačni in siti vrani še nikoli ni bila bolj na mestu kot baš sedaj. Pretimo sicer z raznimi protiukrepi predvsem z izstopom iz vseh kulturnih in humanitarnih društev, toda vprašanje je, ali bomo s tem kaj dosegli? G. Uzunovič si radi tega ne bo dal kratiti niti minute svojega vsakodnevnega mirnega počitka. Hodil bo po svojih poslih in lepega dne, videč, da redukcija doklad ni rodila drugega kot malo ogorčenja in par protestov, zadrgnil pas državnega nameščenca še tesneje, češ saj ti ljudje so patrioti; In tako bo šlo lepo dalje, na eni. strani malo zabavljanja in groženj na drugi strani pa zadovoljstvo vsled tafco po ceni zadobljenih par. Znano je, da bije državni nameščenec že od postanka naše narodne države trd boj za vsakdanjo sfcorjico kruha. Vidini so tudi uspehi ki so enaki ničli. Kje naj iščemo vzroka naših neuspehov? Ali pri vsakokratni vladi, od katerih z izjemo Davidovičeve nobena ni imela ali ni hotela imeti razumevanja za naše težnje? Ali v nas samih, ker svojih zahtev nismo mali ali nismo mogli predlagati s primernim povdarkom in se jih radi tega ni vpo-števalo? Krivda je tam in tukaj. Tam vsled nedostajrmja čuta, da je ipak drž. nameščencu treba omogočiti človeka vredno življenje. Tukaj pa, in to v večji meri vsled naše razcepljenosti. Kjer se prepirata dva, ima tretji dobiček, je prislovica, ki jo kaj težko občutimo vsi. Saj nas je lepo število; .pravijo, da, celo preveč, in vendar naše težnje ne najdejo odmeva kakoršnega bi pri tolikem številu morale najti. Kako temu odpomoči? Odpravimo medsebojna nesoglasja! Posamezne zveze, združenja in savezi naj ne bodo poslovne po-družnice raznih strank. Stremimo za tem, da se vsi drž. nameščenci vseh strok neglede na prepričanje strnemo v enotno organizacijo, kjer bodi prostor za razpravljanje le o stanovskih, ne pa tudi o polit'onih problemih. Vodstvo lete naj se poveri ljudem, ki jim je dobrobit vseh enako na srcu in ki bodo uživali zaupanje vseh. Članstvo naj se navaja k razumevanju skupnega dela, sloge in discipliniranosti. Skratka zveza vseh drž. nastavijencev naj postane stroj, ki deluje na najmanjši gib-ljaj točno in precizno. Postane naj zatočišče prav vseh, ki jim je blagor in napredek našega stanu pri srcu, vseh ki jim je na tem, da pride naš stan zopet do veljave ki jo je imel nekdaj. Ona naj bo kraj, kjer se bode z isto vnemo zavzemal sodnik za Interese železničarja poštar za učitelja itd. Le če bodemo to dosegli, smemo upati, da vremena bodo se i nam zjasnila. Tudi države si medsebojno zagotavljajo miroljubnost in prijateljstvo, a vendar se na drugi strani oborožujejo da so pripravljene za vsak slučaj. Pravijo, da je dobro oborožena armada najboljše jamstvo za trajno prijateljstvo. Kaj ko bi se tega načela poprijeli i mi? Naše orožje bi bilo zelo enostavno, ne bilo bi treba razpisovati dobav, tudi zarade in provizije ne bi prišle v poštev, anketnemu odboru o korupciji si ne bi bilo treba beliti glav o pravilnosti izvršenih dobav. Pa tudi Rade ne bi prišel na svoj račun. Temu našemu orožju, ki nam ga še nedostaja, bi se reklo sloga. Dvomimo da bi g. Uzunovič radi prezaposlenosti (f) liki nadležnega berača odoravil predstavnike uradništva izpred svojih vrat, ako bi vedel, oa leti predstavljajo moč, ki lahko postane v okrajnem slučaju tudi usodna. Tako se mu pa za enkrat tega ni bilo bati, prepustil je lahko z mirnim srcem, da zadeva teče svoj stari tir. In tekla bo po sedanjem tiru toliko časa, dokler mu po dosedanjih neuspehih in razočaranjih izučeni vsi od akademsko izobraženega do poslednjega služitelja enoglasno ne zavpijemo »stoj k. Seveda se to ne bo doseglo danes, niti jutri. Treba bo dolgega in podrobnega dela od Klana do člana. Toda če hočemo kedaj končati, moramo enkrat tudi začeti. Saj zgubljamo razcepljeni svoje sile v svrho zboljšanja naših teženj že polnih 8 let. Uspehe •imamo pred seboj. Osredotočimo enkrat predvsem naše stremljenje na to, da se strnemo, pa naj traja to naše delo še nadaljnjih osem let končni učinek bo ta, da nam ali našim naslednikom ne bo treba več čakati drobtinice iz bogatinove mize kakor svetopisemskemu Lazarju. Državni nameščenec. A Nov način odmerjanja uradniških plač. Na mariborskem velikem mostu, pri čigar srednjem stebru se meri visočina Drave, visijo ljudje preko ograje in zbegano gledajo v valove. Uradniki so. Gledajo, če in kako Drava raste, oziroma pada, ker bo to zanaprej merilo plače, ki jo bodo prejemali vsakega prvega. Radikalna in radičevska stranka bosta dali na to merilo svoj patent proglasiti. Patente izdaja SDS s podpisom dr. Žerjava in dr. Reisnerja, bivšega uradniškega poslanca. Merila se bodo postavila v vseh rekah in potokih naše mile domovine. Določena je že posebna komisija, na čelu Rade Pašič, ki bo prepotovala Evropo ter končno naročila ta merila v Ameriki. Denar za pomožno akcijo se bo uporabil za stroške te komisije. A Minister Ivan Pucelj in dež. V posebnem dolgoveznem interview-ju je minister za poljedelstvo Ivan Pucelj uredniku »Vremena« na prvem mestu izjavil glede tega, kdo je kriv velikanskih poplav: »Glavni krivec bi bil, da se tako izrazim, sam gospod Bog.« — Toda, če sodimo po lastnih izjavah gospoda Puclja, je glavni krivec on sam. Kakor se je sam hvalil, je namreč pričel dež padati ravno tisti dan, ko je postal minister, in pada še sedaj. Zato bi bilo v interesu, da zapusti svoj resor, da bo deževje prenehalo! A Plačevanje računov. »Jutro« se je zagnalo v boj za trgovsko zbornico in piše: »Dr, Korošec hoče tudi v to gospodarsko korpora-cijo zanesti svojo brezplodno in. nesrečno politiko z izzivajočim povdarkom svojega popolnoma propadlega političnega avtonomističjje-ga gesla, ki je nam Slovencem prineslo toliko škode ter nas zapletlo v boje, katerih račune plačujejo naši trgovci, obrtniki in industrijalci.« Dokaz? Jutrovska centralistična naredba prosvetnega ministrstva, da slovenski trgovci v blaženem jutrovskem centralizmu ne smejo več niti šolskih zvezkov prodajati! Mi svetujemo tem trgovcem, da predlože račune za neprodane, a dobro založene zvezke »Jutru«. A Ti konsumi... Zgodovinar zadružništva »Jutro« tudi piše: »Gospoda okoli »Slovenca« meni, da je že vsa javnost pozabila, kako je SLS začela ustanavljati konsume, ne morda radi socialne ali gospodarske potrebe, marveč v glavnem, da je udarila slovenskega trgovca, obrtnika, ki ni hotel ukloniti glave. Tudi tam, kjer ni bilo za take zadruge prav nobene javne potrebe, so ustanovili farovške prodajalne, a to samo zato, da bi uničili slovenskega trgovca in njegovo rodbino.« — Odgovor: SLS je ustanavljala pošteno zadružništvo, ki nikoli ni škodovalo in tudi danes ne škoduje trgovstvu, iz naročja SDS pa se je rodil — Agromerkur. Češkoslovaški častniki v Belgradu. BclgTad, 29. julija (Izv.) Davi so v Belgrad prispeli češkoslovaški častniki, ki so si prišli ogledat srbska bojišča od 1. 1913 dalje. Častnikov je 26 in 4 profesorji. Na kolodvoru jih je sprejelo veliko število njihovih tovarišev, med njimi 4 generali, s častnimi četami. Bili so zelo prisrčno sprejeti. Z belgrajskimi tovariši so priredili izlete. Jutri se odpeljejo na kuma novsko polje, da bodo na licu mesta prouče vali ozemlje, kjer so se vršile velike bitke. Položaf v poplavljenih krajih. Osijek, 29. julija. (Izv.) Drava je vpadla za 16 cm. Nivo vode znaša 380 cm. — V vasi Bač so se pričele rušiti hiše. Od 400 se jih je že porušilo 232. V veliki nevarnosti so vasi Bukin, Bačka, Čeb in Begeč. Pri Novem Sadu je Donava padla za 6 cm. Nivo vode je 550 cm nad normalo. Pri Pasavi je Donava padla za .11 cm, pri Dunaju za 8, pri Bezdanu za 13, pri Apatinu za 11, pri Bogojevu za 10, pri Pa-lanki za 4 cm. V nekaterih poplavljenih krajih so pričeli tatovi ropati zapuščene domove. DAR PAPEŽU. Rim, 29. julija (Izv.) Iz Amerike bo dobil sv. Oče v dar popolen radijski aparat z instalacijsko opremo. Aparat bodo namestili v Vatikanu oolea študijske knjižnice. Kaj se godli doma Reklamadjsko postopanje ZA VOLITVE V ZBORNICO ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO. V zmislu razglasa volivne komisije opozarjamo trgovce, obrtnike in industrijce, da v lastnem interesu pravočasno poskrbe za svojo volivno pravico. Pri vsakem davčnem uradu je razpoložen imenik za dotični okoliš od 26. julija do 10. avgusta t. 1. Vsakdo imenik lahko med uradnimi urami pregleda. Pojdite torej k davkariji vsi, ki plačujete obrtni davek (pridobnino) in poglejte, če ste vpisani, ali če se v imeniku no nahajajo tudi taki, ki obrti že ne izvršujejo več, ali so vpisani v napačno vrsto (n. pr. vpisan je v industrijo, pa je le obrtnik). Doba od 26. julija do 24. avgusta je določena za vlaganje reklamacij. Kdor hoče reklamirati, mora v reklamaciji točno navesti, zakaj reklamira, in priložiti uradne listine, iz katerih je razvidno, da so njegove navedbe resnične. Ako bi take listine ne bile priložene, se reklamacija sploh ne bo vpo-števala. Ako n. pr. kakega upravičenega volivca ni v Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za II. četrtletje 1926« v 69 številki »Uradnega lista«. k Vojni invalidi, ki se udeleže slavnostnega odkritja spomenika Kralja Petra Velikega Osvoboditelja, dne 1. avgusta v Kranju, naj se zbirajo pred 9. uro v Kranju pred »Pošto«, kjer bo čakalo tudi oficielno zastopstvo Oblastnega odbora iz Ljubljane. k Francoski asuinpcijonisti v Belgradu. , štovana Frančiška Švelc, stara 62 let. Po-I kojnica se je skozi oelo življenje od otroških 1 let dalje do smrti odlikovala v velikih čednostih. Zadnjo polovico življenja je bila zu vzor, kakšhe morajo biti dekleta, ki ostanejo kot tete pri hiši. Živela je le svojemu geslu: Vse iz ljubezni do Boga in do bližnjega! Mnogi čč. gospodje, ki so službovali kot kaplani v Cerknici, se bodo blagopokojnice še spomnili in se je spomnili tudi pri sv. daritvi. Počivaj v miru blaga duša! * Družabno potovanje v Švico, Francijo j in Italijo priredi tudi letos društvo za tujski promet v Zagrebu. Odliod iz Zagreba 11. septembra. Pot: Zagreb— Inhsbruck— Ziirich ti dan postanka), Luzern (2 dni), Basel—Pariz (1 teden), Lyon (1 dan), Marseille (pol dne), Nizza (2 in pol dne), Genua—Milan (1 dan), Benetke (1 dan), Trst—Zagreb. Vrnitev v Zagreb 30. septembra. Stroški za III. razred 4500 Din, za II. razred 5150 Din. Podrobna pojasnila daje Društvo za tujski promet »Put-nik«, Zagreb, Jelačičev trg 6. k II. občni zbor Zveze planinskih društev. Letošnja skupščina Zveze planinskih društev se vrši v Bohinju v dneh 4. in 5. septembra. Hrvatska in srbska društva se pridno pripravljajo v Bohinj. * Gostilničarji pozor! Točilna taksa za II. polovico tekočega leta zapade z 31. julijem. Naj nihče ne zamudi to plačati, ker je kazen za nepravočasno plačilo v trikratnem iznosu. * Nakup bikov za južno Srbijo. Prihodnji teden bo nakupovala posebna komisija pod vodstvom g. načelnika kmetijskega ministrstva dr. G joka Mitroviča plemenske bike nionlafonske pasme za južno Srbijo in sicer dne 3. avgusta v Ribnici, dne 4. avgusta v Dobrepoljah, dne 5. avgusta v Z a -t i č n i in dne 6. avgusta v Veliki Loki in sicer vsakokrat ob 9. uri zjutraj po prihodu vlaka iz Ljubljane. Živinorejci naj pri-neso seboj poleg potnih listov tudi potrdilo županslva, iz katerega bo razvidno, da se osebno bavijo s kmetijstvom in da so sami zredili bike. k Najden zaznamovan golob. Gosp. Nace Cuderman iz Tupalič pri Kranju je našel ! 28. t. m. zjutraj v kadi pod kapom utopije- ' nega mladega goloba, ki je pač ponoči v ! dežju in viharju odkod priletel. Na nogi ; je imel aluminijast obroček s številkami 02532—25 (povprek, manjše) — 230 in nekakim grbom. Ce kdo ve, čegav bi bil ta znak, in če je na stvari interesiran, naj mu bo to na znanje. k Otvoritev brzojava pri posti LeskoVee pri Krškem. Dne 12. julija t. 1. je bila pri pošti Leskovec pri Krškem otvorjena brzojavna postaja. -k Nevarni postopači. Varnostne oblasti v Sloveniji in tudi drugod so dobile več prijav o nevarnih tatinskih, delomržnih pošto- ! pačili, ki se potikajo po manjših mestih, vaseh in selili, iščejo in poprašujejo na videz po delu, v resnici pa kradejo vse, kar jim pride pod roke in kar morejo odnesti. Tako zasledujejo oblasti že delj časa , nekega Avgusta Jošta, ki je izvršil že več prav predrznih I sleparij in tatvin. Skoro vsak dan prihajajo ovadbe, da je vlomil in pokradel tak in tale — opisi se vedno ujemajo — denar, blago, obleko, perilo in razne jestvine, srebrnino in zlatnino in denarnice, polne in prazne. Hra- I nilnih in drugih vložnih vrednostnih knjižic j mož ne Vzame, ker dobro ve, da jih ne more brez nevarnosti vnovčiti. Prodaja pa in kupuje star srebrn denar, menjava lire in dolarje, pri čemer seveda goljufa, kolikor more brošuro za Madžare. To bo U. vodnik istega pisatelja po raznih letoviščih in kopališčih. k Tihotapstvo v Zagrebu. Zagrebške >Novosti« priobčujejo pogovor z načelnikom okrajne finančne kontrole v Zagrebu, llijem Boroto. Iz poročila je razvidno, da v Zagrebu cvete tihotapska trgovina z inozemskimi tobačnimi izdelki, saharinom, kokainom in svilo. Tihotapci so organizirani in jim je težko priti na sled; največkrat izdajo drug drugega, ko se spro pri delitvi dobička. Zapor/ so polni tihotapcev. * Nevaren goljuf na begu. Te dni smo poročali o mladem goljufu Ivanu Mobanu, ki se je izdajal za odvetnika in izvršil razne goljufije. Goljufa so izročili v Cačku, toda na polu v Belgrad je orožnikom ušel. k■ Znova dovoljeni nemški listi. Notranje ministrstvo je ukinilo prepoved nad listoma »Simplicissimus« in »Kolnische Volks-zeitung«, ki smeta zopet prihajati v Jugoslavijo. •k Svinje obžrle otroka. V bečkereškem predmestju je dninarica Gerch prinesla svojo trimesečno hčerko v zibelki na dvorišče, kjer jo je negovala. Pri tem se je mati za par minut odstranila v hišo. V tem so prišle na dvorišče svinje in se takoj lotile dojenčka. Ko je prihitela mati, je bilo dete že tako razmesarjeno, da je par ur nato umrlo. Francoski redovniki asuinpcijonisti so zapro- Varnostne oblasti pozivaio podeželane, da naj sili vlado, da smejo v Belgradu zgraditi pri- take pritepence in sleparje ovadijo prvi var- ; vatno gimnazijo in ljudsko šolo. nostni oblasti, da jih spravi na varno. k Umrla je 28. t. m. v Dolenji vasi pri ★ Madžarska brošura o Dalmaciji. V I Cerknici, vsled svoje gorečnosti v zbiranju Dalmacijo je dospel madžarski publicist' dr. I milodarov za misijone, zelo poznana in spo- i Štefan Szabo, ki izda o Dalmaciji ilustrirano j I i . O Proslava 251etnice ljubljanskega tram-, vaja. V soboto, 31. julija in nedeljo, 1. avgusta | t. 1. vsi na proslavo 25letnice ljubljanske električne cestne železnice. V soboto ob 9 zvečer bo mirozov godbe društva »Sloge« izpred remize po progi električne cestne železnice do glavnega kolodvora, nato pozdravni večer na vrtu hotela Miklič s sodelovanjem godbe in pevskega zbora. Gostje so prijavljeni iz Belgrada, Subotice, Sarajeva, Novega Sada. V nedeljo ob 10. dopoldne kongres jugoslovanskih cestno električnih železničarjev v posvetovalnici mestnega magistrata (ne, kakor je pomota v vabilih v Mestnem domu). Popoldne ob 4 velika ljudska veselica z bogatim srečolovom v vseh prostorih hotela Miklič in na vrtu. Sodeluje več godb in pevski zbor uslužbencev. Vstopnina za osebo 5 Din. © V nedeljo ne moreš iti na Triglav. Je sneg. Pojdi raje v Šmartno pri Litiji na orlovski dan, boš tudi tu zadovoljen. © Smrtna kosa. Včeraj je umrl g. dr. Justo Rožič, inšpektor kontrole mer. Pokopali ga bodo v soboto ob pol 4 popoldne. — Na Glincah je umrla gdč. Milita K r i ž n i č, za sebna uradnica."Naj v miru počivala! © Umrla je v sredo 28. t. m. zvečer v Trnovem, Jeranova ulica 20, vpokojenka to-ba čne tovarne Marija Gregorač. Pokojna je bila vzgledna tretjerednica in članita križan-ske Marijine družbe, kakor tudi vneta sale-zijanska sotrudnica. Pri nobeni dobri stvari je ni manjkalo. Bila je tudi več let odbornica pri našem Konzumnem društvu, kjer je pokazala izredno spretnost in požrtvovalnost. Pogreb bo danes ob 4. Naj v miru počiva! © Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Moški zbor ima v petek, 30. t. m. ob 20. uri važen sestanek in vajo. — Odbor. © Okradeni kopalci. Slekel sem se in skril sem uro in denarnico posebej v bližnji grm, ker sem bil opozorjen, da obrežni tatiči radi brskajo in stiskajo po oblekah in žepih ljubljanskih kopalcev. Toda ta obrežna sr^ka je opazila, kaj sem počel. Ko sem sc vrnil opečen od solnca in ohlajen od hladnih valov, sem našel v redu svoje perilo in obleko, manjkala pa mi je ura in denarnica. In odšel sem okopan sicer, pa tudi brez novčiča v žepu od kopališča.. . Take in podobne pritožbe se ponavljajo vsak dan na naši policiji. Dobro pa je napravila neka družba kopalcev tam pod črnuškim mostom. V senci so pustili CSieairaiKBMKira f rtTj-'-. . ■ ^-EaoGESuaauaoMatE JtfsovRarcii: /jtA&iEzaaesalacaMKaauaK morju. Mornarji so splezali na vrvi, vihteli čepice in mahali z rokami pozdravljajoč oddaljujoči se domači kraj. Glasni klici so jim odzdravljali z obrežja, krepki, hripavi, ki so udušili ženski jok. Dolgo so zrli meščani za ladijo, ki jc bila naposled videti podobna majhni točki na daljnem obzorju. Nato pa je liki topeča se snežinka izginila v zrak in ljudstvo se je počasi razkropilo. Meseci so minili in mirno življenje v me- mrtve, da bi sc brigale za žive. Deteta so vzrastla v čvrste, rdečelične dečke in dekleta, dečki in dekleta v mlade može in ženske, toda od nikoder ni bilo nobene vesti o pogrešani ladiji, nobenega glasu o pogrešanih mornarjih. Leto je minulo za letom in izgubljena ladija je počasi postala legenda. Možak, ki jo je bil zgradil, se je postaral in osivčl, in čas je utešil žalost njih, ki so izgubili z ladijo tudi svojce. V neki temni, viharni noči, je sedela stecu je šlo nemoteno svojo navadno pot. V i neka stara Tetbyčanka pri ognjišču in pletla. pristan so prišle druge ladije, razložile in na- Ogenj ni bil velik, saj je gorel bolj zaradi ložile tovore in zopet odplule. V ladjedelnici družbe kot gorkote, in je tvoril prijetno našo polagali gredelj novi ladiji. Počasi pa je ^ sprotje z vetrom, ki je tulil okoli hiše in do-prišel čas, ko so se smeli nadejati vrnitve našal na svojih krilih šumenje valov, ki so svoje ladije. butali ob obrežje. Bih so v strahu, da bi utegnila dospeti j »Bog pomagaj onim, ki so danes zunaj na ' ponoči, ko ne bi mogli videti drugega kot morju,« je rekla starka pobožno, ko je močan i njene stranske luči in njeno temno telo. 2e- sunek vetra potresel hišo. lcli so, da bi se vrnila podnevi. Da bi jo za- j Položila je pletenje na krilo in sklenila gledali na onem obzorju, kjer jim je bila izgi- roke. Tisti hip pa so se odprla vrata. Svetilka mla izpred oči. Da bi gledali, kako bi močna je vzplamenela, osajila cilinder in ugasnila. larma nrinaiala a/o^It,« Kli4„ -i i . , ladija prihajala vedno bliže. Toda ladije ni bilo. Zaman so jo čakali dan za dnevom. Naposled so šepetali, da se je zakasnela, pozneje pa, toda samo oni, ki niso imeli nobenega sorodnika na krovu, da se pogreša. Še dolgo potem, ko je bilo vse tipanje izgubljeno, so žene in matere gledale na morje iti ^al/alp na noirncolnm noKrnfi«« D« 1..J' _.. -*" va«»w>'v »B »«w » vwv>wu> iiuuiL/.ju< jl u lUUl UllU so izostale druga za drugo in pozabile na Ko je starka vstala, so se vrata zaprla, »Kdo je?« je prestrašena zavpila Njene oči so bile motne in tema nenadna, vendar sc ji je dozdevalo, da vidi nekaj stati j pri vratih. Vzela je vžigalico, jo vteknlla v Ogenj in zopet prižgala svetilko. Na pragu je stal nek človek, možak sred-njih let bledega nagubanega obraza in z red- j ko brado. Obleka mu je bila razcapana, lasje neoočesani, svitle sive oči vpadle in izmučene. 1 Starka ga je gledala ln čakala, da se oglasi. Možak pa je stopil korak proti njej in zaklical: »Mati!« Zakričala je, se vrgla okrog njegovega vratu, ga pritiskala ob prsa in poljubovala. Ni mogla verjeti svojim očem, svojim čutom; krčevito ga je objemala, ga prosila, naj govori, jokala in hvalila Boga vse v eni sapi,, Nato se je zavedla; peljala ga je opote-kaje do starega stola, ga jjosadila vanj, vzela trepetajoč od razburjenja s police jedi in pijače in jo položila predenj. Hlastno je jedel sin. Starka je gledala in mu polnila čašo s pivom, zvarjenem doma. Zdajpazdaj je hotel govoriti, ona pa mu je namignila, naj bo tiho in se naje. Solze so ji kanale po starih licih, ko mu je gledala v bledi, sestradani obraz. Naposled je odložil nož in vilice, izpil pivo in namignil, da ima dovolj. »Moj sin, moj sin,« je vzdihnila starka s slabim glasom, »mislila sem, da si že zdavnaj utonil z ladijo vred«. On pa je trudno odmajal z glavo. »Kapitan in mornarji pa dobra ladija,» je vpraševala mati, »kje so vsi?« »Kapitan — mornarji,« je odvrnil sin, čudno se obotavljaje; »to je dolga zgodba — pivo me je omamilo. Oni so--« Iznenada jc umolknil in zaprl oči. »Kje so?« je vprašala mati. »Kaj sc ic zgodilo?« Počasi ie odorl oči. »slovenec«, dne 30. junja i9v Stran 5. kopalci svojo obleko in kar so imeli s seboj. Dosti ni bilo, ker so denar in dragocenosti pustili doma. Pod sosednim grmom pa so namestili iz vrste kopalcev stražo, ki se je menjavala. Ko se je pritepel tatič, so ga obkolili, vzeli so mu, kar je pokradel, nato pa so ga slovesno krstili v mogočnih valovih in so ga pustili, da se je nažvrkal savske vode, nakar so ga nagnali s koprivami po ljubljanskem in posavskem polju proti domu. Ta paglavec se gotovo ne bo več vrnil med savske kopalce. O Nevarna prijateljica je neka Anica Varšekova, doma iz Gline pri Ljubljani. Ta ženska se potika brez posla po mestu in okolici, živi na račun drugih in marsikoga za dobroto še okrade. Tako je odnesla svoji prijateljici, ki jo je nasitila in prenočila, za zahvalo srebrno zapestno uro, zlato ovratno verižico z obeskom in dva zlata poročna prstana, Njeni sestri je odnesla dva para čevljev, dežnik, dežni plašč in nekaj gotovine. Izvršila je še več drugih tatvin, ki pa še niso uradno prijavljene. O Poljske in vrtne tatvine. Poljski in vrtni sadeži dozorevajo in ta čas ima svoje posebne vrste tatov in tatic, ki hodijo po poljskih in vrtnih stezah in bašejo žepe, košare in nahrbtnike z raznimi sadeži. Kljub strogi pazljivosti poljskih čuvajev in domačinov napravijo ti ljudje veliko več škode, kot bi kdo mislil. In ni čudno, da so ljudje radi tega silno ogorčeni in marsikoga, ki ga dobe pri tatvini, so tudi že pošteno premi-kastili, če se mu ni posrečilo, da jim je šc pravočasno utekel. Posebno spretne za take tatvine so nekatere ženske, ki imajo pod krilom prikrite široke in globoke žaklje, v katere spravljajo svoj plen. Nekam čudno odebele take ženske in tudi nerodno hodijo, vendar pa se marsikateri posreči, da prinese srečno domov, kar je ukradla. Med temi so seveda nekatere reve, ki res stradajo in si tako zaželjenih novin ne morejo kupiti in kradejo iz sile in pomanjkanja. Toda tudi to ni prav in boljše bi bilo, da bi ženske prosile in marsikdo bi se jih usmilil in bi jim navrgel nekaj blaga, katero bi lahko v miru in brez skrbi očitno nesle svoji gladni družinici. So pa tudi ženske, ki kradejo brez potrebe in jim ukradena stvar bolj diši kot pošteno pridobljena. Posebno radi posečajo ti poljski tatovi in tatice posavske njive, proti Šentvidu, ob Gradaščici in okoli Viča. Nekatere pa se peljejo celo par postaj iz Ljubljane, kjer si nakradejo cele vreče blaga in ga pripeljejo domov, kjer se tem lažejo, kako so ga drago plačale in kakšno draginjo dela s svojimi pridelki okoliški kmet. Več takih tatic in tatičev, posebno dečkov in deklic, katere pošiljajo celo stariši sami krast, pa so te dni polovili in jih čaka poleg sramote še zaslužena kazen. Tudi poljski čuvaji so naleteli posebno proti Posavju na večje družbe tatov in tatic in so jih nekaj tudi prijeli. Toda izkazalo se je, da so navedli ti otroci napačna imena in jih policija seveda ni več našla. Več takih tatičev pa so tudi privedli na policijo, kjer so jih malo natančneje preiskali in ph izročili sodišču, kjer jim bodo prisodili primerno kazen. O Poskusen vlom v mitnico. Na mitnici na Poljanski cesti je vlomil neznan lopov skozi okno. Razbil je šipo, ko pa še ni mogel notri, je odtrgal celo okno in zlezel v notranjost. Prebrskal je predale, toda njegov trud je bil zaman, ker je mitničar ravno takrat odnesel nabrani denar v blagajno. G Okradeni ledar. Pri spravljanju ledu V pivovarniško ledenico je hranil eden delavcev pred vrati svoj suknjič. Ko se je vrnil iz ledenice in vzel svoj suknjič, je opazil, da mu je med tem časom odnesel dober tovariš uro in verižico. Denar pa je imel k sreči pri sebi. Maribor □ Poroka. V cerkvi sv. Magdalene v Mariboru sta se poročila dne 25. t. m. gdč. Ma-rica Senica, hčerka posestnika g. Senice iz Tepanj pri Konjicah in g. Jakob Stuhec, nad-učitelj od Sv. Ane na Krembergu. Poročil ju je g. Miroslav Ratej, bivši vojni župnik, kaplan v Žalcu. Kot priči sta prisosiovala za nevesto g. Senica, posestnik in gostilničar v Mariboru, za ženina g. Franjo Stuhec, bančni uradnik v Zagrebu. Mlademu paru kličemo: Na mnoga leta! □ Prvi rotovž v Mariboru. Kakor smo že poročala, je mestna občina v pogajanjih za nakup Bcrgove hiše na Glavnem trgu štev. 23. Po sklepu kupne pogodbe se bo ta stavba podrla in z njo bo izginil iz vrst mariborskih stavb tudi prvotni rotovž. — Omenjena hiša je pritlična, samostoječa, i:na značilne roman- j ske oboke in je služila po mnenju priznanega raziskovalca zgodovine starega Maribora kot rotovž do 1. 1350. Preden bo stavba podrta, bi se jo moralo fotografirati od zunaj in znotraj (osobito romanske oboke), da bo ostala ohranjena vsnj na sliki. □ Ne dim. ampak pepel! Prejeli smo: Prebivalci Dravske doline od Ruš do Maribora znajo marsikaj povedati o dimnati megli, ki se vleče ob jutrih in večerih od ruške tovarne za dušik do Maribora. Odkar je ta to. varna v obratu, ni nobenega letovišča rja v kraje od Ruš do Maribora, ki so bili poiprej prenapolnjeni s tujci. Kakor smo zvedeli, one megle, ki se dvigajo iz ruške tovarne niso dim, ampak ostanki sežganega apnenca, ki so se zdrobili v pepel in tega dviga poseben ventilator v zrak in po dolini. Gozdovi ob Dravi poleg tovarne so po jutrih čisto beli od tega prahu. Ravno ista tvrdka, ki je lastnica ruške tovarne, ima še večjo na Tirolskem, a tamkaj se ne dvigajo megle iz obrata, ker se je proti tem škodljivim meglam še prcc! letovanjem dušikove tovarne zavarovala tirolska deželna skrb za pospeševanje tujskega prometa. □ Pevsko društvo Maribor — moški zbor — danes zvečer nima pevske vaje. Pač pa je pevsika vaja danes teden. □ Nov avtoizvošček. V zadnji občinski seji je mestni svet dovolil mes. mojstru g. Mihajlu Hohnjecu koncesijo avtoizvoščka. □ Seja mariborskega novinarskega kluba se vrši v ponedeljek dne 2. avgusta ob 17 v Veliki kavarni. □ Naši mali na morju. Z Jelše na Hvaru poročajo, kako je z našimi malimi na morju. Na kraj so srečno prispeli, dasi so imeli malo nevihto na morju in so skoro vsi otroci dobili morsko bolezen. Jelšani so jih prijazno sprejeli. Vreme imajo krasno, le vroče je zelo. Kopališče je v bližini in se ga redno poslužujejo. Prebivalci 90 prijazni, naklonjeni. Domači g. župnik je vso deco prijazno sprejel in pogostil. V nedeljo je bila mladina pri službi božji v cerkvici Marije na Gori. V Maribor se vrnejo prihodnji teden, v sredo ali četrtek. □ Občni zbor Marijanišča se vrši v nedeljo 1. avgusta t. 1. ob 4 popoldne v prostorih Marijanišča, Miklošičeva ul. 6. □ Najvišje stanje Drave. V noči od srede na četrtek in v četrtek zvečer je narastla Drava za 2.40 m nad normalo. V četrtek je stala Drava pri Mariboru višje nego v zadnjih dneh onih hudih nalivov. Nenavaden dvig Drave so povzročila neurja na Tirolskem in Koroškem. V petek zjutraj je začela Drava padati. □ Razglas. Mestna občina mariborska razpisuje a) pri gradbd javnega stranišča na Kralja Petra trgu oddajo težaških, zidarskih, železobetonskih, mizarskih, steklarskih, pleskarskih, soboslikarskih, ključavničarskih, teracerskih, kamnoseških, asfaltnih in pečar- skfih del. b) pri regulaciji Pobrežke ceste oddajo težaških, zidarskih, kamnoseških in asfaltnih del. c) pri predelavi bivše Langer-jeve vile v dnevno zavetišče oddajo zidarskih, tesarskih in mizarskih del. S 100 Din kole-; kovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 12 dne 11. avgusta 1926 v vložišču mestnega j magistrata. Na ovitku mora biti označba: I »Ponudba za izvršitev . . . del pri zgradbi javnega stranišča na Kralja PetTa trgu« (ozir. nslov dela ad b) in c). Takse in druge dajatve je vpoštevati pri enotnih cenah. Javna otvo, j ritev penudb ob navzočnosti ponudnikov se vrši dne 11. avgusta t. 1. ob 12.30 na mestnem magistratu. Za razpis potrebni načrti in spisi so proti povrnčilu nabavnih stroškov na raz-prlnga pri mest. gradbenem uradu od 10 do 14 od dne 30. julija t. 1. naprej. Priloge je ko-lekovati s k (Teko m Din 5 za vsako polo, t. j. za 4 popisane strani. Cel/e & Kmetijska podružnica za Celje in okolico priredi dne 1. avgusta ob 8 dopoldne pri Belem volu svoj občni zbor. Na občnem zboru bodo odborniki podajali svoja poročila. Po končanem občnem zboru bo imel g. potovalni učitelj Zupan strokovno predavanje. ■& Tifus v okolici Celja. Kljub hladnemu vremenu se pojavljajo v širši okolici Celja posamezni slučaji tifusa. V Arclinu pri Celju je na tifusu obolela skoro cela družina z gospodarjem in tremi hčerkami. Bolniki so bili prepeljani v bolnico v Celje. -©" Mesečni živinski sejem se vrši v pondeljek dne 2. avgusta. •©• Gasilski dan! V nedeljo, dne 1. avgusta priredi celjsko gasilno društvo svoj dan, ki vsebuje sledeči spored: Ob 8 razstava gasilskega orodja pred magistratom in začetek prodaje cvetlic. Ob 10 šolska plezalna vaja na dvorišču magistrata. Ob 11 ognjegasna vaja na skladiščnem poslopju tvrdke Rakusch na Kralja Petra cesti, zatem defiliranje po Prešernovi ulici mimo magistrata. Ob pol 3 zbirališče gasilcev pred magistratom in odtod odhod z godbo v gozdno restavracijo na veselični prostor. Predpriprave so v polnem teku in je pričakovati, da bo občinstvo prišlo vsestransko na svoj račun. Opozarja se na bogat srečolov, ki je vsled velikodušnih daril z dragocenimi stvarmi opremljen. Vsakogar bodo gotovo zanimale ob svitu žarometov postavljene piramide z lestvami. Vsakdo, ki bo imel priliko predpoldan prepričati se o delazmožnosti in spretnosti naših gasilcev, bo gotovo obiskal tudi veselico, na kateri bo preskrljeno za raznovrstno zabavo, kakor za telesni blagor in za dobro in pristno kapljico. Društveni odbor se prizadeva kolikor mogoče, da se slavnost čim sijajnejše vrši, ter upa. da bo slavno občinstvo tudi to stremljenje podpiralo. nih uradov. Ali bo treba vožnjo naprej plačati, se bo pravočasno objavilo. Štotetna tekma. V nedeljo popoldne se vrSi štafetna tekma med logaškim in vrhniškim Orlom. Člani trenirajo vsak večer na 5 km dolgi progi. Zanimanje za to spartansko tekmo je zelo veliko in upamo, da bo še bolje uspela nego lanska na progi Logatec—Vrhnika. Himen. V nedeljo, dne 25. t. m. so se v naši cerkvi poročili trije zakonski pari in sicer: Ivan Stanovnik, krojač z gdč. Marijo Krašovec, Matija Gregorka, posestnikov sin z gdč. Antonijo Hodnih in pred tednom v našo vero stopivši Simon Ni-kolajevič-Sventsky z gdč. Ano Rupnik. Bili srečnil Nova stojnica. Pod župno cerkvijo je postavil lično stojnico tukajšnji mesar gosp. Matevž Bradeško. Njegova stojnica je zlasti dobVo došla prebivalcem na Hribu. Rimsko romanje. Izmed priglašencev za rimsko romanje se morda posreči sestaviti pevski (mešani) zbor. Da se more že sedaj ugotoviti, koliko pevcev (pevk) bo med njimi in da se obenem določijo pesmi, ki pridejo vpoštev, se na. prošajo vsi oni, ki žele sodelovati, da tekom 8 dni po dopisnici sporoče svoj naslov in pripadnost glasu (sopran, alt, tenor, bas) gospodu Valentinu Bertonclju, kaplanu na Vrhniki. Pesmi, ki bi so izvajale, so zapopadene v I. in II. delu Cecilije in v Slava Brezmadežni, ki nflj bi jih vsakdo po možnosti s seboj vzel. Po ugotov;tvi, če bomo mogli skupno nastopati, se določijo in pravočasno objavijo pesmi, ki jih bomo peli, da se morejo pevci že doma nanje pripraviti. Skupne vajo hi imeli med vožnjo v vlaku. — Z ozirom na to, da bodi naše petje kolikor moč lepo in ubrano, jo želeti, da se temu vabilu odzove vsakdo, ld ima dar glasu. Trfoovlje Romanje na Sv. Goro pri Gorici. Dne 28. in 29. avgusta t. 1. prirede vrhniški župljani romanje na Sv. Goro pri Gorici. Odhod 28. avgusta ob 7. uri zjutraj s postaje Verd, prihod v Trst okoli 12 ure kjer se pomudijo do večera. Zvečer odhod v Gorico in na Sv. Goro, kjer ostanejo do nedelje opoldne. Kdor bi si hotel ogledati Gorico, stori to lahko v nedeljo, 29. avgusta do]x>l-dne. Ob 2. uri popoldne odhod z vlakom preko Gorenjske tako, da bodo romarji' zvečer že v Ljubljani, oziroma na Vrhniki. Vožnja bo najbrže na naših železnicah znižana za polovico, na italijanskih pa samo nekoliko. Cela vožnja Verd— Trst—Gorica—Bohinjska Bistrica—Ljubljana—Vrhnika bi stala do 130 Din, v slučaju znižanja še manj. — Kdor se želi tega romanja udeležiti, naj se prijavi vsaj do 15. avgusta pri župnem uradu na Vrhniki ter vplača 10 Din za potni list in stroške. Navesti je ime in priimek romarja, stan, leto rojstva, ime njegovega očeta in bivališče. Legitimacije dobe romarji pozneje potom svojih žup- »Tru — den — sem — do smrti truden. Nisem — spal. Jutri — povem — vse.« Začel je kimati in starka ga je narahlo dramila. »Lezi toraj v posteljo. Svojo staro posteljo, Jim. Prav taka je, kot si jo zapustil. Postlana je in rjuhe prezračene. 2e dolgo je vedno pripravljena zate.« Vstal je in se zibal sempatja. Mati je odprla vrata, vzela svetilko in mu svetila po strmih lesenih stopnicah v sobo, katero je tako dobro poznal. Nato jo je slabotno objel, jo poljubil na čelo in sedel izmučeno na posteljo. Starka sc je vrnila v kuhinjo, kjer se, je zgrudila na kolena, sklenila roke in nekaj časa goreče molila. Ko je vstala, se je spomnila na druge ženske; pograbila je ruto, ki je visela na kljuki na vratih, in odhitela s svojo novico po zapuščenih ulicah. V prav kratkem času je bilo vse mesto pokonci. Glas o vrnitvi njenega sinu je šel od hiše do hiše kakor dih upanja. Vrata, že zaprta za noč, so se odpirala in otroci so začudeno vpraševali plakajoče matere. Pozabljene podobe mož in očetov, ki so jih že davno Šteli med mrtve, so iznova vstale. Ob hišnih vratih se je že nabralo nekaj ljudi, drugi pa so z nevajenim truščem prihajali po ulici. Našli so vrata zagrajena po stari ženski — odločni ženski; na obrazu je bilo videti veliko radost, ki jo je bila doživela na stara leta, vendar se je odločno branila, da bi pustila ljudi v hišo, preden se ji sin naspi. Ženske, ki so čakale in postale po dolgih letih čakanja potrpežljive, niso sedaj mogle počakati še malo ur. Obup se je dal prenašati, toda ta negotovost! »Oj, Bogi Ali je moj mož še živ? Kakšen je? Ali se je močno postaral?« se je glasilo vse vprek. »Bil je tako utrujen, da skoraj še govoriti ni mogel,« jim je odgovarjala. Izpraševala ga je bila, on pa ni bil zmožen dati odgovora. Samo do dneva naj ga puste pri miru, potem zvedo vse. In čakale so na licu mesta, zakaj nemogoče je bilo iti domov in zaspati. Zdajpazdaj so odšle nekoliko naprej po ccsti, toda nikdar posebno daleč, se zbirale v majhnih gručah in se razburjeno pogovarjale o veli-i kem dogodku. Ponesrečeni so se bili gotovo rešili na neobljuden otok, drugače ni meg'0 biti, in se bodo kmalu vrnili k svojcem; vsi, morebiti z izjemo enega, dveh, ki so bili že j v letih, ko so odpluli z ladijo in so bržčas mejtem pomrli. Napetost je postala malone neznosna. »Ali se ta človek ne bo nikoli zbudil? Ali ne bo nikoli dneva?« Otroke je zeblo v močnem hladu, toda njihove matere ne bi občutile niti hudega severnega mraza. Čakale so z ra-! stočo radostjo in tupatam ozirale po dveh ženskah, ki ste Stali nekoliko na strani; bili ste sc vnovič omožili. Počasi je minevala dolga, viharna noč; starka je imela gluha ušesa za vse prošnje in imela vrata dobro zaprta. Ni se še začelo daniti, dasi so vsi zatrjevali, da se mora kmalu. Gotovo pa je bilo, da je bilo mogoče malo bolje videli razne predmete. Čakalci so sc jeli zbirati pred vrati ograje. Trkali so na vrata in solze so prišle starki v oči, ko je odprla vrata in videla te blede, znatiželjne obraze. Nepovabljeni in neoštevani so odprli vrata ograje in se gnetli pred hišnimi vrati. »Sedaj grem gor in ga pripeljem,« je rekla starka. Če bi vsakdo zbranih mogel slišati, kako je drugim utripalo srce, bi hrušč vse druge glasove udušil; tako pa je vladala popolna tišina, samo tupatam je zaihtela kaka ženska. Starka jc odprla vrata, skozi katera se je prišlo v gorenjo sobo; počasi in preudarno je stopala po stopnicah navzgor, in spodaj stoječi so jo slišali, kako je tiho klicala sina. Čez dve, tri minute so jo slišali stopati zopet po stopnicah navzdol — samo. Smehljaj, sočutje ji je izginilo z obraza in videti je bila omamljena, čudna. »Ne morem ga zbuditi,« je rekla bedno. »Tako dobro spi. Utrujen je. Stresala sem ga, a še vedno spi.« Ko je obstala in se proseče ozirala okoli sebe, jo je druga starka prijela za roko in peljala do najbližjega stola. Dva izmed mož sta urno skočila po stopnicah navzgor. Le malo časa sta bila gori, nato pa sta prihitela vsa prestrašena nazaj. Govoriti jima ni bilo treba. Zamolklo bedno ječanje se je izvilo iz ženskih prsi in zunaj sloječa množica se je spustila v jok, kajti edini človek, ki bi jim mogel potolažiti in umiriti srca, sc je bil rešil smrti v morskih globinah in umrl na svoji domači nostelji. Krekova mladina ter Strokovna zveza rt-darjev Trbovlje priredi v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1. skupni izlet na Klim. Izleta se udeleži tudi naš narodni poslanec g. dr. Andrej Gosar. Vse člane in prijatelje kršč. socialističnih organizacij vljudno vabimo, da se našega izleta v čimvečjem števil« udeleže. H Razpust Orjune Na uradni dan okrajnega glavarja v sredo na občini, so bili pozvani razni funkcionarji tukajšnje Orjune, k gosp. glavarju, kateri jim je naznanil ukaz razpusta društva in, da morajo vse premoženje oddati na občino. To so tudi storili danes v četrtek. Če so izročili tudi zastavo, še nismo mogli doznati, govori se pa, da so jo že pred mesecem poslal i v Ljubljano. Š Plaz pri gosp. Skaletu. Gosp. Skaleta, mesarja na Vodah, je zadela velika nesreča, ko mu je pri hiši plaz potegnil v Trboveljščico čez 20 metrov ceste s škarpo vred, katero je imel zgrajeno za dovod živine. V nevarnosti je bila tudi hiša EEl Upokojencem pokojninskega zavoda je s 1. avgustom nakazan povišek pokojnine in dobe izplačano to povišanje od meseca maja nazaj, kakor govori pravilnik tega zavoda, sestavljen pod Davidovič-Koroščevo vlado Staroupokojenci pa, ki so zavarovani pri bratski skladnici, pa še zmerom čakajo na dobro znani Žerjavov pravilnik, ki se mora v Belgradu korigirati in izpeljati. Cenzura v kinopodjetjih. Orožništvo kakor tudi občina so dobili nalog, da morajo gledati na to, da je vsak film cenzuriran od ljubljanskega velikega županstva Kontrolo nad filmi bode izvrševala od sedaj naprej tudi žaratarine-rija. Prigodilo se je skoro pri vsaki kinopredstavt, da je bilo izrecno zabičano, da je vstop otrokom prepovedan, vseeno se pa na to niso ozirali, in je mladina prisostvovala za nje neprimernim predstavam. B V izloibah nekaterih trgovin zagledaš kartice, ki so po policijskih prepisih prepovedano v razprodajo. Oblast naj napravi red! Pasji kontumac. Ker se ni dne 5. junija t. 1. navadni kontumac za pse preklical, so se gotovo našli še nadaljnji slučaji stekline. Ljubitelii psov pa tožijo. Mala Italijanka. Fašistovski režim dela z vsemi silami na to, da raznarodi slovenski in hrvatski naraščaj. Odpor je pri starejših prevelik; zato pa si fašisti obetajo tem večjih uspehov pri nedolžni deci. V ta namen ne zadostuje več samo ljudska šola, kjer otrok ne sliši več slovenske besede, ampak nastavljajo se vse vrste otroških vrtcev in fa-šistovskih društev. Za vrtce skrbi dobro znana »Lega nazionale Dante Alighieri«, ki kupuje otrokom obleke in obuvalo ter jim daje tudi hrano brezplačno, samo da jih ulovi v italijanske mreže. Žalostno je, da se je nedavno zgodilo, da so fantje iz nekdanje liberalne trdnjave v tržaški okolici darovali vos izkupiček plesa za Lego! To so storili zato, da so lahko plesali, sicer bi jim orožniki no dovolili plesa. Torej radi plesa'je treba direktno podpirati raznarodovanje! — Šolski učitelji morajo siliti nadalje otroke, da se vpišejo v fašistovsko mladinsko organizacijo »Ballila«. Ta organizacija •je za dečke. Deklice pa imajo podobno društvo, ki se imenuje »Piccole Italiane« (Male Italijanke). Dečki in deklice dobijo fašistovski kroj; udeleževati se seveda morajo vseh fašistovskih slavnosti, kjer gredo za mladino, oboroženi do zob. Kmalu bodo še deci potisnili bodalo za pas. Kakšna vzgoja je to, si ni težko misliti. Niti Italijani sami, ki jim je lastna kri res na srcu, nočejo izročiti svojih otrok takim vzgojiteljem. Pač pa so se dobili med nekdanjimi slovenskimi narodnjaki in Sokoli starši, ki so vpisali otroke v te fašistovske mladinske organizacije. »Prvaki« so dali dober zgled. Kako naj potem zahtevamo značajnosti od revnih, ki so od teh odvisni? — V vasi P. v tržaški okolici se ie te dni pripetil tale slučaj: Hčerka liberalnega prvaka L. se je vpisala v »Male Italijanke«. Sosedov sinček, star 12 let, jo je ozmerjal, ko jo je srečal v fašistovski obleki. Deklica se je pritožila v šoli in fantek je bil kaznovan. A užaljena deklica je dečka ovadila še fašistom; li so šli h karabinerjem, kara-binerji so 12 letnega (!) fanta aretirali in ga obdržali v ječi en dan in eno noč. S tem je bilo faši-stovskemu ponosu ustreženo. Tako se vzgaja mladina. Ali bi ne bilo bolje, da bi g. L. vzel v roko šibico? V slovo g. Diazn. Iz Gorice se v kratkem poslovi policijski komisar kavalir Diaz. Morda bi bilo zanimivo naštevati grehe g. Diazn, a taka javna spoved ne bi menda prinesla Slovencem nikake koristi. Saj neštetih krivic, ki jih je prizadel g. Diaz Goričanoni, ne popravi nikdo več in menda se jili Sardinec Diaz tudi ne bo pokesal. Naj omenimo le, da je bil Diaz oni, ki je pahnil pisatelja Bevka v ječo in ki je »Goriško Št rožo« neštetokrat tiral pred sodišče. Želimo le, da bi njega naslednik dr. Greco ne hodil po njegovih potili.' Slovenski in italijanski zdravniki na Primorskem. Italijanski zakon dela razliko med italijanskimi in neitalijanskiini akademiki, ki dovršijo visokošolske študije v inozemstvu. Zakon od 22. maja 10'1.! nompojt < «ft:inHin„oV« „ O. - ' »»»,.1.. vA, j. in.!, .i, 1U((, ijitiLl llO.,i»iaj,(.iot\v '•»■ rodnosti iz nuektiranih krajev, ki dosežejo akademske naslove v inozemstvu po objavi tega za- koua, se ne morejo poslužiti ugodnosti, ki jih predvideva zakon od 30. septembra 1928.« Te ugodnosti obstojijo v tem, da akademski svet lahko prizna študije v inozemstvu od slučaja do slučaja, ne da bi akademiki moral polagati v Italiji še posebne izpite. Z drugimi besedami povedano: Akademikom neitalijanske narodnosti (Slovencem, Hrvatom in Nemcem) se visokošolski študij, dovršen v •inozemstvu po 22. maju 1024, v Italiji sploh nc more priznati in ti morajo položiti 3e posebne izpite ali obiskovati italijanske univerze še golov čas, kakor to določi akademski svet posameznih univerz, ako hočejo izvrševati v Italiji svoj poklic. Namen tega zakona naj bi bil, da se Slovani in Nemci prisilijo, da študirajo v Italiji in priučijo njenega jezika. Dokler bi šlo za državne službe in morda tudi za poklice, za katere je potrebno speoielno poznavanje italijanske kulture in italijanskega jezika, bi človek še razumel smisel zakona. A ko gre za poklice, ki zahtevajo le tehničnega znanja, v katerem je lahko Slovan, ki recimo ne zna italijanščine per-fektno, vsaj tako dobro podkovan kakor Italijan, ie zakon nesmisel. Kdo more n. pr. trditi, da bo Tržačan italijanske narodnosti boljši zdravnik kakor Slovenec, ako sta oba končala svoje študije ua Dunaju? Zakaj bi torej Slovani iz Italije ne smeli študirati v inozemstvu? Dejstvo je, da se bo moralo več slovenskih akademikov, ki so napravili doktorski izpit v Avstriji, vpisati še na italijansko univerzo in po enem letu položiti nove izpite. Tudi nekateri slovenski zdravniki, ki že izvršujejo svoj poklic, so bili klicani na prefekture za pojasnila in zdi se, da jim oblastva ne bodo priznala inozemskih diplom. Potem jim seveda ne bo preostajalo drugega, kakor da se izselijo. Ali je imel zakon ta namen? Nedeljski sprevod fasistovskih strokovnih društev v Trstu je bil izredno klavern. V Trstu se ie mudil sam vodja vseh fasistovskih sindikalnih organizacij poslanec Rossoni in niti to ime ni moglo spraviti pokonci več ljudi. sPiccolo« je poročal o 10.000. Še polovica je veliko preveč! Mornarji so bili zastopani v precejšnjem številu, delavstva je bilo silno malo. Tržič se je odlikoval po ženskem zastopstvu iz Brunnerjevih tovaren. Uradništvo ni bilo sporo niti zastopano; še državne uradnike bi skoro človek seštel na prste. Zato je bilo toliko bolj čudno videti v sprevodu nekega uradnika velike slovanske banke v Trstu, ki igra važno vlogo med Slovenci v Trstu. V sprevodu je bilo le par mladih zdravnikov in ravno toliko inženirjev. Rossoni se je gotovo zjokal nad Trstom. več, kakor oni, ki posedujejo po tri do štiri luksuzne avtomobile. G. V e 1 i k o n j a je zahteval posredovanje parlamenta. Govornik je izrazil z ironijo o akciji, ki jo nameravajo prirediti merodajni krogi. Plediral je za ustanovitev uradniške zbornice. G. Jak še, predsednik zveze poštnih organizacij, je izjavil, da je izstop uradništva iz javnosti njegovo najmočnejše orožje, ker bi bila pa zadeta le Slovenija, predlaga, da se sklep revidira. G. Zupane, zastopnik poštnih matu-ritetnih uradnikov je predlagal glasovanje. Društva, ki niso včlanjena v Osrednji zvezi, so se razen ene večinoma glasovanja vzdržala, ker njihovi zastopniki niso imeli potrebnih pooblastil. Uradništvo se bo moralo najbrže poslužiti drugih sredstev za dosego svojih ciljev. nost razkomadijo. V mnogih slučajih odpade pri parcelaciji na ceste in ulice tretjina zemljišča, včasih pa celo polovica. Mali zemljiški posestnik pride skoro ob vse, ker ga stavbni del zemljišča kljub prirastku na vrednosti ne more zadostno odškodo-vati. Naravno je, da se taki posestniki ne dajo pregovoriti, da bi zemljišče parceli:ali; tako imamo v mestnem pomeriju še veliko neparceliranih jfem-Jisč. To je torej velika ovira, da ostajajo nekateri kompleksi nezazidani ter se po njih tudi ne morejo otvoriti projektirane ceste. Občina sama pa tudi nima na razpolago finančnih sredstev za odkup cestnega sveta. Na drugi strani pa danes še nimamo zakonitih predpisov, s katerimi bi se mogla izvršiti prisilna razdelitev zemljišč na stavbišča. Načrt novega stavbnega reda pa predvideva tudi razlastitev (eksproprijacijo) v namene parcelacije, zlasti tam, kjer je v svrho zazidanja potrebna združitev s sosednim zemljiščem. Občini pa ni dovolj, da ima zadosti prostora za ceste m ulice. Pri parceliranju večjega kompleksa zemljišč se določi del zemljiščne ploskve za javni prostor. Razdelitveni prosilec mora torej razen sveta za ceste in ulice, odstopiti tudi potrebni del zemljišča za javni prostor; vendar se ta odstop ne izvrši brezplačno, pač pa mu občina plača za to primerno odškodnino. Ako ne pride med občino m zemljiškim lastnikom do sporazuma, če in v koliko jo tak- javen prostor potreben, tedaj je izpo-slovati rešitev vprašanj« ozir. spora pri velikem županu. V slučaju spora radi odškodnine pa se določi njena višina po sodni cenitvi. Glasom § 6. stavbnega reda ima občina dolž- svethti, po njih narediti tlak ali jih urediti kot umetno uravnane ceste. S zazidanjem nekaj stav-bisc na parceliranem zemljišč bi občina torej morala urejevati ceste, t. j. morala bi urediti dovozno Orehovica pri Šent Jerneju. Žetev. Mi Pod-gorjančani smo z dosedanjo žetvijo še precej dobro odrezali. Strn je že na varnem in mlačev v polnem teku. Pred usodnimi poplavami, ki povzročajo letos po vsej Evropi katastrofe na katastrofe, smo ostali tu obvarovani. Hvala Bogu tudi drugih vremenskih nezgod pri nas letos še ni bilo. Nekaj se govori o dobrodelnih prireditvah v prid naši domači cerkvi. Skrajni čas je res, da se stori nekaj za prenovljenje iste. Saj stoji kot zapuščena reva v vrsti ostalih tovarišic podružnic. Ključarji na noge! nameščencev. Včeraj, dne 29. t. m. se je vršil ob pol 9 v salonu pri »Levu« sestanek javnih nameščencev, katerega so se na povabilo Osrednje zveze državnih nameščencev udeležili tudi zastopniki železničarjev, sodnikov, profesorjev, poštnih uslužbencev, učiteljev itd. ter zastopniki krajevnih organizacij iz Maribora, Celja, Kamnika, Kranja in drugih krajev. Sestanek je sklicala Osrednja zveza zato, da sklepajo vse uradniške organizacije o nameravanem izstopu iz vseh javnih, kulturnih, karitativnih, športnih itd. organizacij, v znak protesta proti redukcijam doklad in kot sredstvo, da se prisili na ta način javnost, da se zavzame za uradništvo. Sestanek je otvoril predsednik Osrednje zveze g. Maks Lilleg, ki je uvodoma naglašal, da je rešitev uradništva v skupni, močni in enotni organizaciji. Zato je Osrednja zveza povabila tudi one organizacije, ki niso včlanjene v Osrednji zvezi. G. ministrski predsednik Uzunovič se iz-f>giblje zastopnikov uradniških organizacij, da bi jim vsaj povedal, koliko časa bo trajal odtegljaj uradnikom. Vlada ni imela povoda, da bi vzela uradnikom najpotrebnejše, ker škoda vsled poplav ni tolika, ker je žetev celo boljša kakor lansko leto in trpijo škodo le vojvodinski bogataši. Drugi referent g. Bekš je povdarjal. da Je vlada izrabila poplavo le kot povod, da odvzame in reducira draginjske doklade. Uradništvo je na sestanku prejšnjega tedna sklenila, da se absenlira v znak protesta iz. javnosti. Današnji sestanek se je sklical zato, da uradništvo pretresa ta sklep. Uradništvo je tudi naprosilo g. velikega župana dr. Bal-tiča, da se zavzame zanj. Obljuba je bila seveda podana, večjega efekta pa prošnja ni dosegla. Predsednik Lilleg je nato izjavil, da je ta redukcija le prva ?tapa pri znižanju uradniških, že itak skromnih prejemkov. Po prevratu tudi nimamo nikakega računa o budžetnih presežkih, ki bi bili sedaj dobrodošli za kritje škode poplavljenih krajev. Predsednik organizacije nižjih državnih uslužbencev g. D e r m o t a je kritiziral delo Glavne zveze v Belgradu in izjavil solidarnost nižjih uslužbencev pri izvajanju konsekvenc vsled redukcij. Zastopnik železničarjev g. D e r ž i č je zahteval, da uporabi vlada1 za kritje škode svoje rezervne fonde ali pa naj skliče skupščino, ki naj izglasuje posebne doklade za vse državljane. Zastopniki uradništva v Belgradu niso mogli postaviti sili protisile. G. Gregorka je izjavil popolno solidarnost železniških uradnikov s sklepi Osr. zveze razen z onim glede izstopa iz javnosti. G. W o 1 f, zastopnik poštnih uradnikov, Je omenil, da »Rdeči križ« naj nikar ne pobira pri uradnikih, ki so prisiljeni odstopiti K našemu članku »Stavbnim gospodarjem«, ki je izšel preteklo nedeljo, je potrebno, da izprego-vorimo nekaj tudi o parcelaciji zemljišč. Pod parcelacijo razumemo razdelitev večje-ga ali manjšega kompleksa zemljišča na stavbišča, t. j. na parcele, katere so namenjene zazidanju po poslopjih, za kakršne se bo dobilo stavbno dovoljenje. Dočim je nerazdeljeno zemljišče prej služilo raznim, predvsem poljedelskim namenom bodisi kot njiva, travnik, vrt ali celo pašnik, se po izvršeni razdelitvi na stavbišča (stavbne parcele) o tem namenu formalno ne more več govoriti. Lastnik, ki prosi za razdelitev zemljišča v stavbne parcele, se je s tem že odločil, da zemljišče ali razproda posameznikom v stavbne namene ali pa da bo sam zidal. Pri tem računa že deloma na lažjo in boljšo prodajo svoje nepremičnine in ne računa več z donosom zemljišča potom obdelovanja, pač pa na porast zemljiške vrednosti ali drugače rečeno na zemljiško rento. S širjenjem mesta na periferiji pridobivajo stavbišča na vrednosti. Ker se pri parcelaciji vpošteva regulacijski načrt mesta s projektiranim cestnim in uličnim omrežjem ter s stavbnim sistemom, t. j. načinom zazidanja z ozirom na višino poslopij, višino pritličja, z zazidanjem v strnjenem sistemu, ali odprtem s predvrti, ali brez njih, radi tega se iz parcelacijskega načrta in parcelacijskih pogojev vsakdo lahko pouči, kaj in kako se sme na razdeljenem zemljišču zidati. O tem pozneje. Razdelitev zemljišča na stavbne parcele ali stavbišča mora bili izvršena in odobrena, preden se prosi za stavbno dovoljenje posameznih poslopij. Prošnji za parceliranje zemljišča je treba priložiti: a) izpisek iz zemljiške knjige ali deželne deske, t. j. dokaz, da je zemljišče last prosilca; b) redni legopisni in nivelski načrt, prvi sestavljen v merilu 1:500, a nivelski glede dolžin po istem merilu, glede višin pa v merilu 1:100. Načrte je predložiti v dveh enakih izvodih. Načrt mora obsegati natarčno kotiranje ter vsebovati izračunjene ploskovne mere vsega zemljišča, namenjenega za stavbišča, ploskovno mero onega dela, ki odpade na projektovane ceste, svet, ki ostane neuporabljiv ter točne ploskovne mere posameznih stavbnih parcel. Določitev ploskve posameznih stavbišč je prepuščena zemljiškemu lastniku, v kolikor ne nasprotuje regulačnemu načrtu ter proti nji ni pomislekov iz javnopravnih ali stavbno-zdravstvenih ozirov. To presoja po lastnem prevdarku edino stavbno oblastvo in se mora prosilec na to brezpogojno ozirati. Mestni magistrat predloži prošnjo za parceliranje zemljišča na stavbišča občinskemu odnosno gerentskemu svetu, kateri predlagano parcelacijo odobri ali pa zavrne. Ako je prošnja pravilno opremi iona. razpiše mestni magistrat kcmisijonalni ogled, da se na licu mesta ugotove krajevne razmere. Semkaj spnda ugotovitev razdelitvi namenjenega zemljišča z ozi- j rom na dejstvo, kako bo parcelacija vplivala na ] sosedna zemljišča, kakšen je teren, jeli zemljišče ! primerno za stavbe iz zdravstvenega stališča itd. j K ogledu je povabiti vse sosede in eventualno druge interesente. Pri ogledu ie zmiselno uporabljati določila 23. in 26. stavb, redi 7.1 Ljubljano, j Vodja ogledne komisije sestavi zapisn'1-:, v kate- j rega zabeleži vse ugotovitve >n pomembne pomi- j sle!>-e odn. iziave posameznih interesentov. Na- J vadno se že pri ogledu uši 1'udje nosijo na rokah celo srebrne futerale, ki varujejo nohte pred noškod-bami. Posebno dolge imajo tudi nekateri asketi po Tibetu. Ti se v življenju mučijo in trpinč jo na različne načine. Ena takih muk je tudi ta, da držijo svoje roke celo življenja stisnjene v pesti, da jih morajo pri tem drugi hraniti. Nohti rastejo tudi pri teh neovirano naprej skoz meso dlani in se neredkokrat prikažejo na zgornji strani ven. Drohtine. Strojne tehtnice so tako fine konstrukci. je, da je na njih možno stehtati cnl "V^šk' las. —o— -Anglija eksportira v dominijono n'.noo avtomobilov na leto, pred tremi ki; p.i še samo 5000. —o— Iz Erinoida, katerega izdelujejo iz strjenega mleka in ki so ga uporabljali za gumbe in nožne ročaje, sedaj izdelujejo pete za dam skakati okoIl Lelo telo se mu neprestano trase t ske luksuzne čevlje. ©{fttjTSJfl?© Za povečanje Izvoza. Te dni je objavil znani dr. Otto Deutsch zanimiv članek o favoriziranju izvoza, kjer razpravlja o kreditnem zavarovanju v Avstriji. Zaradi važnosti prinašamo članek v izvlečku. Sicer so že pred vojno nekatere avstrijske zavarovalnice gojile eksportno kreditno zavarovanje, vendar se šele sedaj avstrijski gospodarski krogi intenzivno bavijo s tem, Ustanoviti se ima v ta namen delniška družba s kapitalom 5 milijonov šilingov. Namen je pospeševati v prvi vrsti izvoz v staro inozemstvo in prekomorske države. Dosedaj je Slo 70 odstotkov avstrijskega izvoza v Nemčijo in nasledstvene države, kjer povsod pa postaja konkurenca vedno bolj težavna. Industrija sama namreč nima dovolj kapitalij za sigurno financiranje izvoza. V svrho pospešitve izvoza je vpeljano tako zvano refundiranje davka na poslovni promet. Če izvoznik dokaže Izvoz, se mu povrne davek na poslovni promet in sicer v gotovih dobah naenkrat. Tako pridejo podjetja do večjih vsot, ki se porabijo za reorganizacijo obratov. Tako je bilo v prvem polletju 1926. v avstrijskih obratih postavljenih 1100 novih inozemskih strojev, ki varčujejo pri delu, poleg tega seveda cela vrsta avstrijskih. 2e v jeseni se bodo pokazale koristne posledice akcije za pospeševanje izvoza. Avstriji je potreben zvišan izvoz, ker je plačilna bilanca aktivna v prvi vrsti radi kreditov inozemstva in k temu naj pripomorejo zadnji čas smotrene akcije industrije in trgovine v zvezi z državno podporo. Jesenski sejem v Lipskem. Letošnji jesenski sejem obeta po dosedanjih podatkih biti zelo zanimiv- Pokazal bo, kaj zahteva publika pozimi in informirali se boste lahko o najugodnejši dobavi. Nad 10.000 razstavljalcev — vodilnih nemških tvrdk bo gotovo dalo zanimiv in popolen pregled tržišča. Termini jesenskega sejma so: splošni sejem od 29. avgusta do 4. septembra; tehnični sejem se letos vrši istočasno z vzorčnim sejmom, torej traja ravnotako do 4. septembra. V okviru splošnega vzorčnega velesejma se vrši tekstilni sejem in pa usnjarsko čevljarski sejem, ki pa trajata od 29. avgusta do 1. septembra. V jeseni bo gotova v centru mesta največja sejmska palača »Ring-MeBhaus«, v katerem bo okoli 1000 razstavljalcev. Slovesna otvoritev te palače se je vršila že ob priliki pomladanskega sejma, dograjena pa bo ta petnadstropna, arhitektonično izredno zanimiva stavba sedaj za jesenski sejem. Med posebnostmi letošnje jesenske prireditve je treba omeniti sejem za kino, foto, optiko in fino mehaniko v Turnhalle, Nadalje bo posebna razstava; »Die Weft in WeiB«, ki se vrši od 29. avgusta do 1. septembra istočasno s tekstilnim sejmom. Ta razstava bo v kolosalni zgradbi »Grassi mu-seum« in se je udeleži vsa industrija in trgovina, ki izdeluje oz. prodaja tekstilno blago bele barve. To bo največja razstava belega blaga. Kar se tiče pojasnil glede Iipskih sejmov (katalogi, vozrie olajšave, vizumi, sejmski znaki), jih daje v Ljubljani častni zastopnik sejma tvrdka Stegu & Co. v Gledališki ulici. .Tiigoslovenski Lloyd je v dobi od 21. do vključno 25. t. m. ponatisnil v doslovnem prevodu 6 člankov od 8 člankov, ki smo jih priobčili od 18. do 22. t. m. Seveda brez navedbe vira. — S tem popravljamo našo včerajšnjo notico, katere podatke je tiskarski škrat popolnoma pokvaril. Gradba vojašnic. Na Gorenjskem se letos zgradi več Vojašnic; največja bo v Škot ji Loki, ki bo staln več milijonov dinarjev. Pozdravljati je dejstvo, da gradbe dobe slovenski podjetniki. Izvoz iz Cežkoslovaške. V prvi polovici t. 1. je Češkoslovaška izvozila za 7006 milijonov Kč svojih produktov napram 8910 milijonov v prvi polovici lanskega leta. - Izvoz v Jugoslavijo je v juniju t. 1. znašal 63 milijonov Kč, kar predstavlja 5.86% odstotkov, vsega češkoslovaškega izvoza {v juniju 1925 4.23%). Kriza v poljski tekstilni industriji Tekstilne tvornice v Žirardovu so odpustile okoli 6000 delavcev in uradnikov, ker irso' loteli pristati na podaljšanje delovnega Fesa, kakor jo bil to slučaj v Lodzu. Italijanske finance. V proračunskem letu 1925-26, ki konča z 30. junijem, je znašal prebitek 1419 milijonov" lir (proračun 168 milijonov prebitka), lela 1924-25 samo 240 milijonov lir, dočim je. bilo leta 1923-24 še več milijonov deficita. Nemški jeklarski trust. »Prager Tai?blatt* pri-občuje več zanimivih podatkov o obsežnosti nemškega jeklarskega trusta. Po prospektu ima 151 premogovnih rovov; zaloge premoga v zemlji so 5.3 milijarde Ion, trust ima 71 koks baterij š kapaciteto 9 milijonov ton koksa. Družba je udeležena z 21.6% pri rensko-vcstfalskein premogovnem sindikatu. Družba ima nadalje: 63 visokih peči, kapaciteta 9.2 mililona ton surovega železa, nadalje 36 Tomasovih in Bessemer-peči, 116 Siemens-Mar-tinovk s kapaciteto 7.8 milijonov ton. Družba ima še lad jedelnico, 3 tvornice vagonov, 1244 km lastnih železnic. Uradnikov ima 16.000, delavcev pa 160.000. Prodajo vseh jeklarskih produktov izvršuje družba: »Vereinigle Edelstahlvverke« v Bochumu. Razpis za dobavo drv. Po odredbi ministrstva za agrarno re,formo štev. 25.851 od 19. julija 1926 se razpisuje na porlslavi čl. 82. zakona o drž. računovodstvu javna ustmena dražba za dobavo 45 m® suhih bukovih drv. za kurjavo. Dražba se bo vršila dne 9. avgusta 1926 ob 11 v uradnih prostorih agrarne direkcije v Ljubljani, Gosposka ul. 15-1. Pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v vložišču podpisane direkcije. — Agrarna direkcija v Ljubljani, dne 28. julija 1926. Število avtomobilov na svetu. Ameriški trgovinski urad (ministrstvo) navaja statistiko avtomobilov na svetu. Na 71 oseb pride že 1 avlo. Najmanj jili ima Afganistan (6 milijonov ljudi ima 5 voz), največ pa Unija: na 6 prebivalcev. 1 voz, Havaj na 11, Kanada na 13, Nova Zelandija na 14 prebivalcev 1 avto. V Evropi ima največ voz Danska: na 51 prebivalcev 1 voz. Kako smo še daleč! Zamena romunskih bankovcev starega tipa. Bankovci starega lipa romunske narodne banke po 500 lej se izmenjajo do 1. januarja 1927. Inozemski lastniki teli riovčanic naj jih pošljejo narodni banki, ki jim za zameno vrne protivrednost v novih bankovcih v denarnem pismu po odbitku poštnih stroškov, ali s čekom na kako inozemsko tržišče, ali pa z deponiranjem protivrednosti pri kaki banki v Romuniji. Devizni predpisi za potniški promet v Romuniji. Romunsko ministrstvo financ je devizne predpise za potniški.promet poostrilo s.sledečo odredbo: Noben potnik ne sme imeti pb odhpdu iz Romunije brez dovoljenja generalne direkcije carin s seboj več nego 5000 lej v protivrednosti tuje valute, efektivnem denarju, čeku ali kreditnem pismu. Izvoz lej v kateremkoli znesku je brez dovoljenja brezpogojno zabranjen. Tuji potniki, ki bivajo v Romuniji safno mimogrede in oni, ki potujejo v tranzitu, smejo ob odhodu imeti pri sebi toliko denarja v tuji valuti, kolikor so ga meli ob prihodu, a ie pod pogojem, da so jim carinski organi ob prihodu na meji zabeležili v potne listine, koliko nosijo s seboj denarja. Samo v takem primeru se sme denar izvažati brez posebnega dovoljenja. 29. julija 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13.485—13.525 (13.495-13.535^, Italija 181.17—182.37 (179.42—180.62), London 275.037 —276.237 (275.05—276.25), Newyork 56.467 do 56.767 (56.468-56.768), Pariz 131-135 (136.47 do 138.47)), Pra,7.70), Bruselles 12.45 (12.40), Kopenhagen 136.85 (186.90), Oslo 118.26 (113.425), Dunaj. Devize: Belgrad 12.44—12,48, Ko-danj 186.90—187.30, London 34.31—31.41, Milan 22 68-22.78, Nevvyork 705.45—707.95 (708.95 do 707.45), Pariz 16.49—16.59, Varšava 77—77.50. — Valute: dolarji 708-707, angleški funt 35.24 do 35.40, francoski frank 16.77—16.93, lira 22.92 do 23.08, dinar 12.44—12.50, češkoslovaška krona 20.875—20.995. Prava. Devize: London 164.075. lira 108.675, Newyork 33.70, Pariz 78.80, Zagreb 59.475. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 73—71.50, vojna odškodnina 300 den^ zastavni listi 20—22, kom. zidolžnlce 20—22, Celjska 193—195, Ljublj. kreditna 175—195, Merkantllna 90—90, zaklj. 90, Pra-štediona 865—871, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165—175 Strojne 110 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 108—104, zaklj. 104. Zagreb. 7% invest. posoj. 73—73.50, agrari 40—41, vojna odškodnina 289—290, avgust 294 do 295, september 298—299, Hrv. esk. 100—100.50, Kred. 102—103, Hipobanka 55—56, Jugobanka 92.50—93, Praštediona 870—875, Ljublj. kreditna 175 den.. Slavenska 50—51. Srpska 180 den., Zem. banka 127 den.. EVsploatacija 10—15, Ragusea 300 zaklj., Nihag 18 bi., Gutmann 195—200, Slavox 117 den., Slavonija 31—32, Trbovlje 340—345, Vevče 105 zaklj. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 865.000, Živno 708.000, Alpine 271.000, Greimtz 107.000, Trbovlje 425.000, Hrv. esk. 118.000, Avstrijske tvornice za dušik 211.000, Mundus 1,105.000, Slavonija 36.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastovi neobroblj. plohi 90. 110 in 130 mm, od 2 m napr., fco vag. nakl. post. 1000 bi., hrastovi plohi (douelles) 27, 34, 41, 54, 60 mm, od 1 m napr., fco nakl. post. 1000 bi.; bukova meterska zdrava suha drva, fco nakl. post. 21 bi.; bukove deske: 30X 28, 5 m, 60X300, 6 m, 30X300, 3 m, 105 X400, 3 m, fco vag. nakl. post. 560 den.; smrekove deske: 50X250, 4 m, 20X100, . 5 m, 33X 230, 5 m, 33X 200, 5.20 m, 33X 250, 5.20 m, 33X 270, 5.20 m, fco vag. nakl. poBt. 565 den.; bo rove deske: 25X120, 5 m, 25X140, 5 m, 30X120, 6 m, 32X130, 5.70 m, fco vag. nakl. post. 560 den.; orehove deske: 00X400, 4 m, 80X300, 3 m, 105X 400, 4 m, 105 X 300, 2 m, fco vag. nakl. post. 1250 den.; lipove deske: 25 X 200, 3 m, 60X400, 4 m, 80X 400, 4 m, 100X300, 3 m, fco vag. nakl. post. 600 den.; brestovi plohi: 80X200, 5 m, 80X200, 3 m, 50X 200, 2 m, fco vag. nakl. post. 600 den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, za avgust, fco nakl. post. 270 bi.; koruza, fco vag. nakl. post. 195 bi.; koruza, par. slov. post. 232 bi.; otrobi srednji, fco slov. post. 155 bi.; oves novi, fco nakl. post. 160 bi. in reuffe »Naša bodočnost«, Est za pospeševanje brez-iiTkoholnega gospodarstva, Ljubljana, št. 5—8. Številka obsega osem strani sveže, učinkovite propagand« za brezalkoholne pijače in daje obilo praktičnega gradiva, kako izpremenifi alkoholno produkcijo v brezalkoholno, jBabsom< je dose.gel znani dirkač Parry Thomas hitrost 280 kilometrov na uro, motor ima 350 KS. Coatalen bo zgradil avio edinole v namen, da preseže z njim Thomasov rekord. Vozil ga pa ne bo on sam, temveč major Segrave, ki je prav tako znan dirkač kot Thomas in ki hoče doseči s >Sunbeamom< hitrost 200 do 250 milj, 320 do 400 km na uro. Avto ima 24 cilindrov, 48 vžigalnih sveč in 96 ventilov. Strašanska je njegova lakota; vsako minuto, ko vozi, porabi motor 13.5 I bencina. Obroči, ki so jih napravili nalašč za ta avto, so tako veliki, da jtli navadna črepalnica ne more napolniti in so za to potrebni cilindri s stisnjenim zrakom. Avto ima ob liko tanka. V sepetmbru bo prvič vozil. Nasnanfla Sočani! Glede izleta v Kranj dne 1. avgusta t. 1. k odkritju spomenika kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju, se objavlja še sledeče: Odhod prt vsakem vremenu iz Ljubljane, gl. kolodvor, točno ob 8 zjutraj. Zbiranje radi razdelitve znakov ob 7.40 pred glavnim kolodvorom. Znaki se dobe tudi prej pri g. Ivančiču, Miklošičeva cesta štev. 4i — Nihče ne sme izostati. Vožnja polovična. — Odbor AD: TRBOVLJE. To in ono PREMOŽENJA V G0SLIH. Ako imaš pravo Stradivari-violino, jo da« nes lahko prodaš za 2000 funtov ali 550.000 dinarjev. S6veda mora biti pristna, ne imitacija, kakršnih dandanes mnogo kroži po svetu. Te čudovite violine imajo posebna imena in cene se regulirajo po teh imenih. Na primer slavni Ysaye je imel Stradivari-violino, na-zvano Herkules. Dali so ji zato tako ime, ker je bila za spoznanje večja kot običajno. Izgo-tovljena je bila 1. 1732., ko je veliki mojster Stradivarius bil 87 let star. Znano je, da je Herkula bilo nekoliko težko obvladovati in Ysaye je pri koncertih najraje igral na Guar-nieri-violini, izdelani 1. 1740. Ako imaš srečo, se nameri, da dobiš Stradivari-violino že za pet do šest sto funtov (165.000 Din). Sven Elvestad: Roman. »Kaj?« »Pstk pravi mož in posluša. In sedaj se začuje spet glas, oni neskončno oddaljen glas, ki zveni kakor bi rožljale prostovi eee verige. »Kaj to pomeni?« vprašam. »Železni voz je,« odgovori mož resno. »Dolgo je že od tega, odkar sem ga zadnjikrat slišal.« Železni voz! V mojem spominu se posveti, da sem o tem že enkrat slišal. Bila je čudna povest, ki si je pa nisem zapomnil. Ne vem več prav, kaj je bilo, toda noč in tema je vzbujala v meni občutek, da je bilo nekaj strahotnega. Hitro zagrabim moža za roko in grem z njim dalje. — ^Železni voz?« vprašam. »Kako dolgo je od tega, odkar ste ga slišali?«' »Pet let je bilo tisto noč, ko je umrl stari Gjaernaes. »Čegav je voz?« >Da, čegav je voz?« je odgovoril mož in zmajal z glavo. Ne vprašujem dalje, kajti prišla sva iz gozdiča na piano in rdečeprogasta piatnena strešica pred hotelom mi je pregnala vse občutje z vresi. Sedaj tudi železnega voza ne moreva več slišati, kajti med njim in nama leži gozd, ki ne prepušča glasov. Porlam se v svojo sobo in odprem obe okni. Prvo kar vidim, je medel odsev luči od tam daleč, daleč. Ljudje na Ojaemae.su toraj še vedno niso odšli k počitku. Nenadoma se mi zdi važno, da bi zvedel, kdaj bo luč ugasnila. V .'•edem se k oknu, toda čakanje me utrudi, zato se začnem suiehaiali uo sobi eor in dol. pokadim nekaj cigaret in stopim spet k oknu; misel me obide: Sedaj je pa luč vendarle ugasnila. Toda luč se blešči tam še vedno. Preide cela ura. Čutim, da postaja noč nenadoma topla in soparna in podržim roko skozi okno, par težkih kapelj pade nanjo. Ozračje je mirno, mlačen dež prši na zemljo in zunaj postaja toplo. Poslušam in gledam; in tedaj zaslišim spet ono daljno rožljanje, toda šum je oddaljen sedaj bolj ko poprej. Dolgo časa ne slišim ničesar, nato za-doni slab zvok od tu in tam, zopet je mirno in potem slišim spet rožljanje minuto dolgo ali še dalje. Železni voz! Zaprem okno. Zunaj se svetli, polagoma se poraja dan nad gorami. Vidim, da pada na drevje rosa. Zadnji pogled preko vresi tjakaj... luč še vedno gori, zagrnem okno z zastorom. * Tako je prišlo zares za doglo dobo poletje s svojo dušečo vročino. V jutro nato je bilo, ko smo mi peteri letoviščarji ležali v travi in se kopali v vročem sojneu. V tem trenutku so pritekli oni trije ljudje, deček, ribič in gospodična v beli obleki. Očividno bi nam radi vsi povedali nekaj posebnega, toda deček je bil — kakor rečeno — naj-urnejši z jezikom; prvi nam je oznanil novico, ko je zaklical: »rp. potu smo našli mrliča!« II. Mrlič. »Na potu tam smo naši j mrliča,« je zaklical deček. Pri tem so mu oči mrzlično žarele in tresel se je po vsem telesu. »Tudi jaz sem ga videl,« je slovkal stari ribič. »Toda jaz sem ga videl prvi,« je vzkliknil mladič. Nalo nisem več sekund slišal nobene besede. Strašna vest nas je zadela ko udarec. Videl sem, kako nerazumljivo so ljudje okoli mene sprejeli novico. Prišla je popolnoma neoričakovajao in volivala tembolj razburljivo, ker se je nahajala v tako nenadnem in strašnem nasprotju z ugodnim, toplim poletnim mirom, ki nas je obdajal. Topel veter je pihljal preko travnikov in od morja gori so se culi hitri, enakomerni sunki motornega čolna. V hotelu so se šiloma odprla steklena vrata in slišal sem razločno, kako se je gospodinja prepirala s služkinjo. Naenkrat je zaklical bančni uradnik: Veliki Bog, kaj čakamo, pojdimo vendar tja.« Možje smo se takoj odpravili na pot; pol smo tekli, pol hodili korakoma in strmeli pri tem naravnost predse. Ženske so se za trenutek obotavljale, nato so nam sledile v majhni razdalji. Deček je tekel po poti pred nami ko uren, majhen psiček, zapletal se nam je med noge in nam kazal smer. Tako smo pretekli gozdiček v manj ko petih minutah. Tam smo naleteli na nekaj ljudi, ki smo jih zvabili seboj. Nato smo prišli ven na pusto vres, ki je v solnčni svetlobi ležala pred nami kakor žareča puščava. Držali smo se pota, ki je vodil ob gozdnem robu, in dočim smo tekli, smo se razgovarjali z dečkom. »Ali veš za gotovo,*, smo vpraševali, >da si vse dobro videl?« »Da, vse je res,« je odgovoril deček, gnati bi mroal živino na pašo; pri tem sem ga našel.- »Kako si ga našel? Ali si se spotaknil ob njega?« »Ne, toda veliki vol je .postal in vohal po travi. aZdrl sem se nad njim, toda ni se hotel premakniti; zato sem se mu približal, da bi videl, kaj je, in tedaj sem zapazil, da leži mož v neki udrtini; padel je bil z obrazom naprej.« »In kaj si napravil?« »Grozno sem se prestrašil in tekel sem, kar se je dalo. V gozdiču sem naletel na moža s pločevinastim vedrom v roki. Ko sem mu povedal, kai sem našel, svn tekla oba na mesto nazaj in videl ie takoj —« =111 = 111 ►i o ? c I* D ' K o s- N iri fT< < o « n O o* ff o- & 2. ST r k- . » "8 s B s* g S . B O w p K- „ a B <» * p S S N B • O to 3 O o 9 B o C c D in * O Z c-. S Z o o p ? - 2 S ? P o S *. »P I F Š § p (v ^ DO. tro, p S. w °r a Dc 5 £ g 3 S s p » Pl ° I 1 »2 y H 2 « - J® N n. n P r« =111=111 TKIJE V ENEM ČOLNU. Trije mladi, pogumni Skandiimvci ravno-fcar nameravajo v sedem in pol metra dolgem čolnu z vesli in krmilom potovati iz Londona v Calcutto. Veslali bodo vedno ob obrežju dnevno okoli -k) milj, t. j. 74 km daleč. Prenočevali bodo ua bregovih, kjer se bodo ustavili. Bivakirali bodo torej v nad ducat raznih deželah. Potovali bodo le zgodaj zjutraj in proti večeru, s hrano in pitno vodo pa se bodo sproti zalagali, kakor bodo pač razmere nanesle. Pot jih bo vodila ob obali okoli zahodne Evrope. severne Afrike, Palastine, Perzije in Indije. Pričakujejo, da jim bo najbolj težka predla .-kozi močvirnati perzijski zaliv ter prenočevanje ob ondotnih bregovih, kjer še kraljujejo levi in tigri ter sovražni domačini. Vodja ekspedi-.-ije je kapitan Niels Ventegodt, njegova tovariša pa sta poročnik Jorgensen in inženir Tietzel. 12.000 milj dolgo potovanje mislijo dokončati v devetih do dvanajstih mesecih. * # * 'A-D'Aivni 21 759-6 15-7 67 SW 1 6 e" Maribor 759-6 13-0 82 SE 3 2 3-0 2 § « — 5 Zagreb 760-9 14-0 81 S 3 10 1-0 Belgrad 8 757-8 13-0 85 NW 5 10 11-0 Sarajevo 759-4 9-0 96 mirno 10 dež 6-0 ID O Skoplje 755-2 19-0 88 S 3 5 g«-* Dubrovnik 756-3 21-0 70 NW 1-5 8 3-0 a iS" Praga / 758-7 12-0 — W 5 10 dež o-i 5 jouuvuou u« uiuianv giauiuu. — vi&uiu zraciu iiaiv tuuromeier naa /oo mm; prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri IM. Baraga 6/1 VAJENEC »c takoj sprejme za pleskarsko in laklrarsko ohrt. Pr. Oražem & B. Jančar. Breg St. 6, Ljubljana. Kliučav. pomočnik Jiošten ln vesten, vojaščine prost, in v tej široki dobro izvežhan, dobi takuj službo. Hrana in stanovanje v lastni oskrbi. - Ponudbe, pismene ali osebne, na pa-slov: K. Albreeht, Kamnik. Kot učenka ».a trgovino •/. me&an. bla-Koni išče mesta deklica 7, dežele s primerno šolsko izobrazbo. — Naslov pove uprava lista pod št. 512!. PRODAJALEC mešane stroke, vešč slov. rn nemškega jezika, se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na upravo pod št. 5107. Pogreša se. Od doma je šel 1. julija FANTEK. M let star, bolj močne postave, ter se še ni vrnil. Kdor ve kaj o njem, naj sporoči očetu Janezu Klclndlnst, Brezje 23, Gor. VisokopritL hiša v Rožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. - Nuslov v upravi št. 5091. PROSTOVOLJNA javna dražba Spalnega in knhiuj. dobro ohranjenega pohištva, stenskih slik in kuhinjskega orodja se, bo vršila 2. avg. t. 1. ob !). nri dopoldne v Ljubljani, Vegova ulica 6, pritličje. 5121 Akvarij dobro urejen, z ribicami in napravo za vodomet, naprodaj. — Naslov sc izve v upravi »Slovenca«. teiiii Sv. Petra cesta št. 18 v novem lokala išče za svojo kupce več vU, stanovanjskih in trgovskih hiš ter kmečkih posestev. • Prodajalci, prijavljajte prodajo le v naši pisarni, popolnoma brezplačno. Provizija le, če kupi naš kupec. Cenienim čifateltcin se priporočajo naslednic twmt: Pozor, izletniki in turisti! V hotelu Sv. Duh ob Boh. Jezeru navadno kosilo 15 Din, boljše 20 Din, prenočišče 12 — 20 Din, penzion 40—55 Din samo za onega, kdor se sklicuje na ta oglas. — Za obilen obisk se priporoča Feliks Seljak, hotelir. 5011 Vsakovrstno po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Najugodnejši nakup raz-novr_stne- po znižanih ccnah nudi MATIJA ANDLOVIC — Vidovdanska cesta St. 2. RAFIJA - BAST za vezanje trsja, proda Vid Murko, h-gov. s špec. blagom, Maribor, Mcljska cesta štev. 24. 5115 Pn „AMERUCU" Ljubljana, Stari trg 10 Kupite najceneje klobuke, slamnike, perilo Itd. Hodno blsgo. IT. * fr. RfiM lesharja ln ličarji Ljntiljana, Kotnikova ul. FRANC FUJAN krovstvo in zaloga strešnih potrebščin Ljubljana - Galjevica 9. Š>Ičo3«o