hoja ,— membno tudi to, da se predlagane rešitve uvede. S tem dobi krožek veselje do dela in večji delovni elan. V kolikor bi se krožek pričel ukvarjati s problemom, ki ga ne bi mogel rešiti ali pa so za reševanje tega problema potrebna večja denarna sredstva, ki pa jih nimamo na razpolago, lahko krožku vzame voljo do dela in kaj lahko se zgodi, da krožek razpade. Zato bomo morali biti pri ustanavljanju krožkov zelo pazljivi v kakšni sredini jih bomo organizirali, kakšne vodje bomo izbrali in seveda v kakšne probleme bomo zagrizli. Na začetku je skoraj nujno, da pričnemo reševati lažje probleme. Ko se nam posreči metodološko rešiti en problem, je nadaljevanje veliko lažje in tudi ustanavljanje novih krožkov poteka bolj zaupljivo. Krožki za izboljšanje proizvodnje so ena izmed metod, kjer skušamo aktivirati miselno ustvarjalnost vsakega delavca. S tem, ko nihče ni v podrejenem položaju je vsak bolj sproščen in ideje, ki prihajajo na dan, pa čeprav so na prvi pogled malce smešne lahko doprinesejo k rešitvi problema. Aktivno in enakopravno sodelovanje je najkrajša pot do cilja, ki smo si ga zastavili in si ga želimo doseči, andrej kos • IZ KONCEPTA DOLGOROČNEGA RAZVOJA NEKAJ MISLI Avtor Emil Pintar: — V Sloveniji bi lahko prešli na 7 urni ali celo 6 urni delavnik ob naslednjih pogojih: da povečamo čas uporabe opreme, da se odpre proces samoizob-raževanja, ko bi ljudje tudi v prostem času opravljali družbeno pozitivne funkcije in da bi dejansko nagrajevali po realnih rezultatih, ne pa po količini delovnega časa. — Za vsak voljeni položaj bi morali predlagati kandidate in nasprotne kandidate. Ti bi morali pred tem predstaviti svoje programe na ravneh od krajevne skupnosti, do najvišjih družbenih in državnih organov. Za tem bi morali voliti programe, ne pa imen. Tako bomo ustvarili poglobljeno demokratizacijo družbe v celoti. — I/ obdobju 70. in 80. let je približno 70.000 Slovencev odšlo na delo v tujino. Njihova povprečna izobrazba je bila okrog 10 let in pol. Odliv je bil tako okrog 750 tisoč let šolske izobrazbe. Hkrati smo v Sloveniji odprli 200 tisoč delovnih mest in v tem času zaposlili okoli 150 tisoč delavcev iz drugih republik s povprečno izobrazbo 3 leta in pol. To pomeni, da so nam prinesli okrog 450 tisoč šolskih let, 300 tisoč let pa je neto izguba v tem desetletju. Ta količina ni tako odločilna, ker pri nas niti obstoječega znanja praktično ne znamo izkoristiti, je pa potencialno katastrofa za uravnotežen razvoj v prihodnje. (Po Naših razgledih) —(@)----- . O MORALI Morala je zavest o človekovih dolžnostih in odgovornostih. Moralna vrednost ali kvaliteta nekegaživljenja je najvišja vrednost. Moralna načela so brezpogojna. Človek je brezpogojno dolžan biti moralen. Ni človek tisti, ki meri in ocenjuje moralo, ampak morala meri in ocenjuje človeka. Načelo ugodja ni moralno načelo. Prav tako ne načelo gmotne koristi, poslovne ali družbene uspešnosti, kariere. Moralen y polnem pomenu besede postane človek takrat, ko se zave, da je biti moralen njegova najvišja dolžnost, da je moralno življenje najvišja vrednota in da moralno slabih dejanj ne sme storiti niti za ceno svojega življenja, saj je življenje manjša vrednota kot moralnost. V________________________J POKLICI V LESARSTVU Primerjava stopenj izobrazbe med dosedanjim in usmerjenim izobraževanjem. Stopnja: Dosedanji nazivi Naziv poklicev poklicev po usmerjenem izobraževanju I. Nekvalificirani delavec Priučeni lesar Polkvalificirani delavec Izobraževanje v DO Izobraževanje preko ali na željo preko tečajev za PK v DO ali preko šolske ustanove šolske ustanove II. Kvalificirani delavci Obdelovalec lesa ozki profil — izobra- Izobraževanje v šolski ževanje po skrajšanem ustanovi po skrajšanem programu programu od 1,5 do 2 leti III. Kvalificirani delavci Lesar Dvoletna šola (strojni, Srednji program v trajanju stavbni mizar) dveh let IV. Kvalificirani delavci, Lesar širokega profila dvoletna administrativna ali lesar tapetnik in vse triletne poklicne srednji program v šole trajanju treh let V. Štiriletna srednja tehni- Lesarski tehnik ška šola, visoka kvalifikacija in delovodska šola Srednji program štiri leta VI. Višja izobrazba Višja izobrazba Inženir lesarstva Inženir lesarstva dve leti dve leti Vll/I Visoka iziobrazba Visoka izobrazba dipl. ing. lesarstva dipl. ing. lesarstva štiri leta štiri leta Vll/ll. Magister lesarskih Magister lesarskih znanosti — dve leti znanosti — dve leti Vlil. Doktor znanosti Doktor lesarskih znanosti doktorska disertacija doktorska disertacija Poklici drugih tehničnih ved imajo enake stopnje, samo z nazivi poklicev svoje stroke. Sedežna garnitura PR je pomemben proizvod dana šnjega tapetništva • UMRL JE NIKOLA OBROVAC V oktobru smo pospremili na zadnjo pot še ne 50-letnega delavca TOZD Stavbno mizarstvo Nikola Obrovca. Njegovo življenjsko pot je pretrgala zahrbtna bolezen, ko se je vrnil z dopusta s svojega rojstnega kraja. Za vse sodelavce, ki smo ga dobro poznali je bila to nepričakovana izguba človeka, katera nas je globoko presunila. Njegovi starejši sodelavci se še spominjajo dneva, ko se je pred več kot 18 leti zaposlil v podjetju Hrast, ki seje kasneje priključilo Hoji. Vestno je izpolnjeval naloge, katere so mu bile zaupane. S svojim pristopom do dela, kakor tudi odnosom do svojih sodelavcev si je pridobil med nami velik ugled. Sodeloval je tudi v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah. Ostal bo med nami svetel zgled dobrega delavca in tovariša. OBVESTILO Obveščamo vse kandidate, ki želijo popestriti zabavni utrip v Hoji, da želimo ustanoviti ansambel narodno zabavne glasbe pod nazivom Ansambel Hoja oziroma nekaj podobnega v zvezi s Hojo. Prosimo vse interesente, da se javijo na uredništvo glasila Hoja, ki bo sklicatelj ustanovnega sestanka. Prosimo prijave! LESARJI IMAMO SVOJ RAZISKOVALNI INSTITUT Dne 22. 11. 1984 je bila svečana otvoritev Raziskovalnega instituta za lesarstvo, ki predstavlja prvo fazo izgradnje visokošolske TOZD za lesarstvo. Lokacija je izredno lepa, saj smo dobili prostor v mirnem delu Rožne doline v neposredni bližini gozdarske fakultete pod Večno potjo. Skupna tlorisna površina sedaj zgrajenega zaklonišča in raziskovalnega inštituta znaša 1319 m2. Raziskovalni objekt je zgrajen v montažni nosilni konstrukciji tako, da so postavljeni le betonski stebrički, ki nosijo lepljeno strešno konstrukcijo. To je izdelek DO Hoja TOZD Tesarstvo skupaj z lesnimi stropnimi opaži. Vse stene razen vogalnih so v leseni izvedbi, prav tako tudi fasadni elementi z lesenimi okni, ki so vgrajeni v skeletni betonski konstrukciji. Prostor je namenjen predvsem laboratorijem in predavalnicam, manjši del pa je predviden za kabinete in pisarne. Orvvellovo je leto zdaj minilo, veliko se napovedi njegovih ni zgodilo. Sreča za ves človeški živelj bil a j a ta, da se v prognozah tudi včasih kiksne kar se da. Ljudje si vedno bolj želimo napovedi veselih posebno tisti, ki so že v letih zrelih. Sedaj stopili so odspred teoretiki ekonomskih in socialnih ved. Skupaj so ugotovili, da so v samoupravljanju zastoji spet. Tehnologija in organizacija sta v gospodarstvu stara, ker vanj vloženega je blo premalo gnara. KRONIKA LETA 1984 Na svetovnem trgu teče vedno bolj prodaja kot da gre za našga znanja razprodaja. Delež izvoza v prihodku Hoje lepo se veča, kar zasluga dobrega je znanja ne pa sreča. Prodali smo v izvoz obešalnikov že na milijone. Kmal ne bo na svet obleke, ki ne visele bi na izdelkih podpeške stroke. .Ob koncu leta se zabave v Hoji kar naprej vrstijo, ni važno, če nas po zabavi glave tud bolijo. Zaljubljeni so nekateri v obešalnike preveč saj delati bi znali tudi kakšno drugo reč. Veliki so uspehi pri prodaji našega pohištva saj to je vendar delo strokovnjakov s Poihovga Gradišča. Kljub vsemu z optimizmom zrimo v lepo našo to bodočnost in v tem naj naša glavna bo navzočnost. Cie VZPON NA TRIGLAV • AVGUSTA LETOS Šest navdušenih »hribolazcev« se nas je iz tehničnega sektorja v mesecu avgustu odločilo osvojiti Triglav. Iz Ljubljane smo zarana z avtobusom krenili do Aljaževega doma v Vratih, kamor smo prispeli okoli 10. ure. Po kratki pripravi smo oprtali nahrbtnike in krenili po poti čez Prag. Triglavsko severno steno, ki se je v lepem vremenu bočila nad nami, smo kmalu pustili za sabo. Kajti počitek pri studencu nam je vlil novih moči za preostali del poti do doma na Kredarici, kjer smo tudi prenočili. Do večera nam je preostalo še dovolj časa tako, da smo se lahko iz ploščadi razgledali še po sosednjih okoliških vrhovih triglavskega pogorja. Trem iz naše skupine je bil to prvi vzpon v zlatorogovo kraljestvo. Prvič jim je bil Triglav v tako neposredni bližini. Naslednji dan smo okrog 7. ure osvojili vrh. Razgled je motila megla, ki se je nekajkrat pripo-dila po strminah. Vendar nam to ni jemalo dobre volje. Uspešno smo opravili krst treh novih članov ljubiteljev gora, tako kot se v takem primeru spodobi. Z vrvjo namreč. S fotografiranjem smo dogodek ovekovečili, nato pa zmanjšali gnečo okrog Aljaževega stolpa in sestopili pri Doliču. Sledil je kratek postanek, nakar smo se čez Hriba- rice spustili v dolino sedmerih jezer. Čudoviti visokogorski pejsaž, posejan z ledeniškimi jezeri m obrasel z edinstvenim gorskim rastlinstvom nam je ob zares lepem vremenu nudil nepozabno doživetje. Spotoma smo se nekajkrat ustavili in si skušali vtisniti v spomin vse te lepote. Pri zadnjem imenovanem Črnem je- Pred kočo na Sedmerih jezerih zeru smo se največ za leto dni poslovili od triglavskega pogorja. Navdušeni smo sklenili, da bomo v naslednjem letu s planinarjenjem nadaljevali. FRANC KOLENC "HOJA”, glasilo kolektiva HOJA — predelava lesa, Ljubljana, Langusova 8 — odgovorni urednik: Ciril Mrak — uredniški odbor: Peter Hafner, Slavko Zgonc, Ciril Mrak, dipl. ing., Albin Metež, dipl. Ing., Bojan Černjavič, Anton Gabrovšek, Silvo Zupan — naklada 1200 Izvodov — oproščeno prometnega davka po sklepu pristojnega organa št. 421-1/72 — stavljenje teksta Ljubljanski dnevnik, IBM — tisk: ” Tiskarna Novo mesto