Štev. 81 TRST, y sredo 22. marca 1911 Toča j XXXVI - IZHAJA VSAK DAN tadl »b asdeljah ta prazaiklh eft 5., pMimiiae Itev. m prtduuo po 9 nvd. (6 itii) j aut tobakarnah t Trstu in okolici Gorici. Kranju, ftt. Fa Postojni, Sežani, NabreMni, St. Lic^i, Tolminu, Ajdov-Ičini, Dornbergu itd. Zastarale itor. po 5 ifi (lt stot). 0«LA8I 8C RAČUNAJO NA MILIMKTRK T flnkMti 1 kolon«. CENE: Trgovinski in obrtni ogla« no • ot. mm, osmrtnice, zahvale, poslanic«, oglasi daaarnfb aavodov po SO st. mm. Za oglas« v tekstu Sata do 5 Tisk 30 K, vsaka nadalje a vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 sto t. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .Edinosti". — Plačuje se izključno 1« upravi „Edinosti". - Plačljivo In ntoiljiv« v Trsta. čPiNosr Glasilo poliHšnmgm društva „Edinost" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA jS *Mil am eeto leto a* K, pol leta ia K, 3 mesece • K; na aa-ročbo brez doposlan« naročnin«, se uprava n« ozira. ■tr«faln M neSaljake ls«aaje „BBZSOBTI" stane: sa Ml* lete Km Hi, um, y«l Uta Km S «0. ▼si dopisi nsj so podajo na uredniitvo lista. Nefranko- vnna pisma ss as sprejeaajs Is rskspisl ss M vračaj* Navočntao, oglase in reklamacij« j« potikati na upravo lista. UREDNIŠTVO x sila« Sisrflo Galattl IS (Narsdsl dsa) Izdajatelj in odgovorni urednik STlFilT GODIKi. Lastnik konsoreg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroitvom v Trstu, ulica == Giorgio Galatti itev. 18. t PoStao-hranllaKitl ralaa It 94VS52. TELEFON It 11-57. Državni zbor. DUNAJ 21. Zbornica je nadaljevala prvo čitanje rekrutnega kontingenta. — Med doŠlimi vlogami se nahaja nujni predlog posl. dr. Laginja, v kateri zahteva, da se v predlogo o lokalnih železnicah stavi tudi lokalna železnica v Istri. DUNAJ 21. Zbornica je dovršila prvo čitanje rekrutne predloge, ki je bila odka-zana obrambenem odseku. — Koncem seje je posl. M a 1 i k (Vsenemec) z ozirom na veliki pomen jubileja, ki ga Italija slavi povodom 50 - letnice združenja, vprašal predsednika, je-Ii pripravljen sporazumeti se s strankami in z vlado, da bi tudi avstrijska poslanska zbornica, kakor ogrska, poslala italijanski zbornici izraze simpatije. (Mejklici). Predsednik je odvrnil, da ne more pričeti inicijative, ker ima kakor predsednik strogo pred očmi zakoniti delokrog državnega zbora, po katerem ne smemo posegati v unanjo politiko (Prigovor) in da storimo v tej stvari prav, da se v ta vprašanja ne mešamo. Kajti za naše delovanje ne bi bilo koristno, ako bi k narodnim prepirom in cepljenju, ki Jih imamo, pritegnili še unanjo politiko. (Pritrjevanje). Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu je prvo čitanje proračunskega provizorija. — Predlog posl. Nemca, da bi se to točko stavilo z dnevnega reda, je bil odklonjen z 94 proti 82 glasom. DUNAJ 21. Poljski klub je sklenil, da bo brezpogojno glasoval za proračunski provizorij in za posojilo. DUNAJ 21. Med doŠlimi interpelacijami državni zbornici se nahaja interpelacija dr. Pitacco glede pomanjkanja osebja pri narnestniškem svetovalcu v Trstu in interpelacija posl. Gentili glede izvedbe ljudskega štetja na Tirolskem. Konferenca klubovih načelnikov. Vprašanje ital. fakultete. DUNAJ 21. Na današnji konferenci klubovih načelnikov je ministerski predsednik baron B i e n e r t h omenil, naj bi zbornica čim prej rešila trimesečni proračunski provizorij in naj bi istočasno pooblastila vlado, da izvede kreditno operacijo, ki je potrebna za izdajo takozvanih odplačilnih rent v znesku 26 milijonov kron za srečke iz leta 1860 in 1864 in za vojaške zahteve, sklenjene od delegacij. Ministerski predsednik je apeliral na stranke, katerih zastopniki so v delegaciji glasovali za pomnožitev vojaških zahtev in je izjavil, da vlada ostaja pri tem, da dobi potrebno pooblastilo. Na razpoiago je le malo dni, to je do konca marca. Minister je odločno izjavil, da vlada noče, da pride do ex-lex-stanja, ako zbornica o tem ne sklene do konca marca, bo vlada izvajala posledice, kaj jej bo storiti. Ob dobri volji zamore zbornica rešiti rekrutno predlogo in proračunski provizorij. Posl. baron M a 1 f a 11 i protestira, da se je stavilo z dnevnega reda razpravo glede italijanske pravne fakultete. Posl. C o n c i se je pridružil protestu posl. Malfattija in je obžaloval, da dela .Slovanska Enota" težave, da bi se takoj rešilo italijansko fakultetno predlogo. Za-kteval je, naj bi se pa to storilo takoj po Velikinoči. Posl. Fiedler je nasproti Conciju izjavil, da ne ve ničesar o kaki obvezi PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. „Slov. Enote", da bi se imelo italijansko pravno fakulteto rešiti pred Velikonočjo. „Slov. Enota* smatra to kakor vprašanje t e države, kd se je nima staviti ▼ zvezo z vnanjimi odnošaji. Posl. K r a m a f je tudi protestiral proti temu, da bi se bila „Slov. Enota" tozadevno kako obvezala, razun, da ne bo delala ovir rešitvi. Italijansko pravno fakulteto (v Ino-mostu) so razdejali Nemci in sedaj naj Nemci prinesejo Italijanom ta velikonočni piruh. Tu ne morejo Slovani sodelovati. Nemci naj potujejo v Italijo brez italijanske fakultete. Posl. Šusteršič je tudi konstatiral, da ni „Slov. Enota" vsprejela nobene obveze nasproti italijanski fakulteti. Ne more razumeti, zakaj so Italijani v sedanjem stanju stvari tako nervozni. Nihče ne misli na to, da bi to predlogo preprečil. Ali to vprašanje se ne sme smatrati kakor velikanski politikum, se je ne sme stavljati v zvezo z vnanjimi odnošaji. Vprašanja se ne sme forsirati. „Slov. Enota" smatra vprašanje edinole kakor kuiturelno stvar, ki naj se jo reši na normalni način. Forsiranje bi utegnilo dovesti do nasprotnega efekta. Posl. Sylvester, Chiari in Gessmann so zagovarjali od vlade predlagani predveliko-nočni program. Posl. Pernerstorfer in dr. Adler sta protestirala proti temu, da je ministerski predsednik pretil z razpustom zbornice. Socijalnih demokratov ne užene s tem v kozji rog, oni so na to pripravljeni vsaki dan. — Ministerski predsednik se je zavaroval proti očitanjem, češ, da je žugal z razpustom zbornice, tega ni nikakor mislil. Hotel je le opozoriti zbornico, da ne bi prišlo do ex-le stanja. Posl. dr. Adler je protestiral proti temu, da se vlada igra z mislijo o razpustu zbornice v trenotku, ko je v odseku že skoraj gotovo važno delo socijalnega zavarovanja. Posl. Gessman je rekel, da bi bilo brezvestno, ako bi se tako delo kakor je socijalno zavarovanje, na katerem se je delalo dve leti, sedaj vrglo v kot Konečno je zbornični predsednik Pattay predlagal, naj se danes dovrši prvo čitanje rekrutnega kontingenta, v sredo, oziroma v četrtek naj se dovrši prvo čitanje proračunskega provizorija, o katerem bi v petek razpravljal proračunski odsek. Prve dni prihodnjega tedna pride v plenum državne zbornice na vrsto drugo čitanje, tako da bi proračunski odsek prihodnji teden pričel zopet razpravljati o proračunu za uk. Ogrsko-hrvatska zbornica. — Pozdrav ujedinjeni Italiji. BUDIMPEŠTA 21. Predsednik Ber-ceviczy izjavlja, da je danes pozornost vsega izobraženega sveta obrnena Italiji, ki slavi petdesetletnico svojega ujedinjenja. Spominjati se treba, da je v združen političen narod preobražena Italija v svoji narodni individuvalnosti najmogočneji posredovalec civilizatorične misli starega veka za novo dobo, da je bila Italija vedno učiteljica v spopolnjevanju umetnosti, kulture, velikega dela znanosti in oblik modernega gospodarskega življenja, ter da je bila zibel civilizacije novega časa. — Zbornica gotovo pritrdi brzojavnemu pozdravu, ki naj bi ga poslal predsedniku italijanske komore. Posl. Szmreczeny (ljudska stranka) je izjavil, da ljudska stranka ne bi imela nič proti temu, ako bi Šlo le za izraz simpatije ii Italiji in italijanskemu narodu. Ker pa se je Italija ujedinila z oboroženo silo na škodo crkvene države in s prisvojenjem nje glavnega mesta Rima, izjavlja da se ljudska stranka ne pridružuje predlogu predsednika. Večina zbornice je pritrdila predlogu predsednika. Trgovinski minister pl. Hieronimi je predložil zakonski načrt o varstvu patentov in vzorcev blaga ter o nekih vicinalnih železnicah. Na to je nadaljevala generalna debata o proračunu. Romun Vajda je izjavil, da narodnostna strenka odklanja proračun, ker narodnosti nimajo zaupanja do te vlade. Krščanski socijalec Giesswein je za vzdržanje Avstro-Ogrske kakor velesile, sicer pa je pozdravil besede Edvarda Greya v prilog miru. Razprava je bila prekinjena. Prihodnja seja jutri. Nadomestna državnozborska volitev v Dalmaciji. ZADER 21. Na včerajšnji nadomestni državnozborski volitvi v 11. dalmatinskem volilnem okraju ni nobeden treh kandidatov pripadajočih srbski stranki dobil absolutne večine. — Ožja volitev se bo vršila dne 30. t. m. Ministarska kriza v Italiji. RIM 21. Listi pišejo, da je verojetno, da prevzame Giolitti sestavo kabineta. RIM 21. Kralj je danes popol. vsprejel poslance Boselli-ja, Finecchiara, Girardi-ja in markiza di Cappelo. Stolipin odstopil? KOLIN 21. „Kdln. Zeitung" poroča iz Petrograda, da je carskim ukazom Ko-kovcev imenovan ministerskim predsednikom. Ministerska kriza na Ruskem. PETROGRAD 21. Govori se, da je imenovanje Neratova upraviteljem minister-stva za vnanje stvari le začasno in mu je le namen nadomestila ministra Sasonova za čas bolezni. Vsa ministerska kriza se omeja le na osebo ministerskega predsednika. Sto-lipina. Maroko. PARIZ 21. Iz Feza javljajo od 17. t. m., da se je položaj znatno zboljšal. V mestu in okolici vlada mir. Turčija. CARIGRAD 21. Vojni minister Šefket paša odpotuje koncem tega tedna, ko zbornica vsprejme vojni proračun, v severno Albanijo, da pomiri Albance, ki so se vnovič spuntali. Spremljal ga bo Enver bej, ki uživa med Albanci velik ugled in ki so ga navlašč pozvali iz Berolina, kjer je prideljen ondotnemu turškemu poslaništvu. CARIGRAD 21. Listi poročajo, da so sinovi velikega šerifa v Meki izdali na j assirške rodove proglas, v katerem nazna-[njajo, da pride kmalu k njim velik šerif ter I poživljajo rodove, naj se podvržejo vladi. Vsled tega proglasa so se nekateri rodovi že podvrgli. _ Petrograd 21. Petr. brz. ag. poroča, da ni ničesar znano, da bi bil ruski poslanik v Pekingu umorjen. Pariz 21. Predsednik Fallieres je danes ob 4. uri popoludne vsprejel z običajnim ceremonijelom v avdijenci novoimenovanega avstroogrskega poslanika grofa Szecsen-Te-merina, ki je izročil predsedniku svoje pove-rilno pismo. „Bog mi je priča, baronica !" je rekel s povzdignenim glasom Krištof, kateremu je stopila kri v obraz, „da o vsem tem nič ne vem. Ko je oče izročil strica Althanu, sem bil jaz na posestvu. Moja vest je čista!" „Ali slišiš, baronica!" se je vmešala Gita skoro proseče. „Molči, prosim te !* se je razsrdila Pudencijana nad Gito ter se obrnila proti Krištofu : „Vi pravite, da o tem nič ne veste ; a povejte mi, kdo vam bo to verjel ?u Krištof je povesil oči. „Nihče!" je nadaljevala baronica. „Vi liste otrok, temveč zrel mož in zato vas bo vsakdo sodil z isto mero, kakor vašega očeta; in tudi že sodijo vaju tako. Zato ste t i in vaš oče izobčena iz plemstva; vsakdo se vaju izogiblje in beži od vaju, kakor od gobavcev, ker sta izdala lastno kri. Ali ni tako ?" „Krivico mi delate, Bog mi je priča!" je rekel Krištof z globokim vzdihom. „Oni, ki sedaj beže od mene ter se me izogib-ljejo, niso boljši od mene." „To je sedaj vseeno," je pristavila baronica jezno, „svet sodi po zunanjih delih, a v dušo vidi samo Bog. Ne gre za to. Povejte gospod, morete-li vi, kakor plemič, v teh okoliščinah zahtevati, da postane Gita žena, soproga možu, čegar ime je omadeževano do groba, možu, ki ga je izobčilo plemstvo iz svoje srede ? Ali se drznete prositi, da ta dobra žena zveže svojo in svojih otrok bodočnost z vašo sramotno j usodo ?" Krištof je prebledel ter pogledal Gito, I a ona njega. Krištof je mislil, da je razumel njen pogled, v katerem je odsevala bol, prošnja, ter je odgovoril: „To je odvisno od Gite, ona naj odloči ; mojo in svojo usodo !" | „Ne ona!" je zaklicala baronica srdito, prijemši Domjaniča za rame. „Vi, vi morate sedaj priznati, če zahtevate, da postane Gita žena izdajici, izobčencu ..." Krištof je stal kakor priklenjen na mestu, bled in nem. „Govorite!" je zapovedala baronica s srditim glasom. ; „Ne!" je izustil Krištof tiho in ustnice so mu zatrepetale. „Ali se odrekate Gite?" je vprašala j baronica z istim tonom. „Da!" je odgovoril Krištof malo jačje ter spustil glavo na prsa. Moral je neopisno trpeti. Čutil se je osramočenega in ponižanega do skrajnosti. V tem hipu je celo verjel, da se je pregrešil nad lastno krvjo ; in da ni vreden žene, kakoršna je Gita. Od-jrel se jej je, samo da ne bi ona trpela ž ,njim in da ne pade tudi na njo senca njegove sramote. Hudo in težko se je bilo odreči, ker ljubil je Gito, ko je mislil, da bo čez nekaj mesecev njegova mila, oboževana soproga, a sedaj se je moral odreči. „Čudim se!" je rekla baronica Krištofu s prezirom, „da ste imeli še toliko poštenja ! A sedaj, idite!" Krištof jo je premeril z jeznim pogledom ter odšel proti vratam. „Krištof!" je zaklicala Gita za njim ter mu nudila desnico v slovo. „Ne!" je zavpila Pudencijana ter odrinila Gitino roko. „ Idite !" Krištof je hitro odšel. Neusmiljena plemkinja ga je zapodila kakor psa. „Ti me ubijaš, Pudencijana!" je zastokala Gita ter padla v naslonjač. „Neumnica," je odvrnila baronica osorno. „Prej, nego misliš, pozabiš in takrat mi boš hvaležna!^ Štrajk stanovalcev^ —B— Vseobče podraženje življenskih sredstev je dovelo — kakor znano — lansko leto na Niže-Avstrijskem do „štrajka konsumentov". Vzrok temu štrajku je bilo podraženje mesa. Ta štrajk so začele, uprizorile in vodile gospe mesta Krems ob Donavi. Štrajk je vspel in je kakor tak rodil drugo posledico: štrajk producentov. Letošnje leto pa nam je prineslo še drug štrajk slične vrsti: štrajk stanovalcev. Prvi je navstai in vspel v Avstriji, a drugi sedaj na Ogrskem, v Budimpešti. Vzroka temu menda ne treba pojašnjevati: je v ved-nem naraščanju cen za stanovanja. Stanovanja, ki so pred tremi leti stala tam 300 K, stanejo danes 600 K. V treh letih so se torej cene stanovanj podvojile. Lastniki hiš so višali cene od kvartala do kvartala. Javnost — posebno pa delavci-proletarci — so začeli protestirati. Budimpeštanski magistrat je hotel priti temu v okom in je dal v ta namen graditi hiše za mala stanovanja, takozvane „najemniške kasarne", v katerih je bilo do 3000 stanovanj, j Najviša cena za ta stanovanja je bila določena na 290 K na leto. Ali to ni zadostovalo. Budimpeštanski magistrat je sklenil zato, da zgradi v kratkem še 240 hiš za mala stanovanja. Ali tudi to ni koristilo. Magistratove kasarne niso mogle paralizirati stanovanjske kalamitete, ker iih je bilo v razmerju s po-draževanjem cen za stanovanja še vedno premalo. Lastniki hiš se niso hoteli več prepirati s stanovalci radi cen za stanovanja. Določili so velike cene in dali zgradbe v najem posebnim najemnikom. Ti pa so začeli neznansko guliti stranke. Celo konsorcijev je bilo, ki so se bavili s tako nečedno kupčijo. Tako je n. pr, eno samo tako podjetje vzelo v najem kar 64 takih najemninskih kasarn. To je izbilo sodu dno. Razburilo je delavce-proletarce, ki so večinoma stanovali v takih hišah — kasarnah. Začeli so z bojkotom, ki se je razvil v štrajk stanovalcev. Ta štrajk proletarijata je originalen. Način njihove borbe, kakor je sicer težaven, prinaša vrsto komičnih epizod. Način te borbe, oziroma štrajka nove vrsti, začenja tako-le: Stanovalci take kasarne se zbirajo na dvorišču, kjer napravljajo improviziran shod. Tu volijo svojega zaupnika, ki mu je naloga, da posreduje med stanovalci in hišnim gospodarjem, oziroma njegovim najemnikom. Ako le-ta noče privoliti v želje stanovalcev in znižati cen stanovanjem, proglašajo štrajk. Na hiše prilepljajo karikature hišnih gospodarjev, njihovih najemnikov in — vratarjev. Vsa hiša je nalepljena s plakati, ki opozarjajo, da stanovalci hiše štraj-kajo. V neki hiši so vse hodnike — dekorirali z lampijoni, napravili „punčiko" iz cunj, jo obesili na vrv in jej priredili napis: „To je hišni gospodar, prav mu bodi!" Te nenavadne dekoracije hiš vzbujajo občo veselost. Hišnim lastnikom ne preostaja dru-zega, nego da se odločijo za znižanje pretiranih cen, ali pa da se spuščajo v borbo s stanovalci. V tej borbi največ trpi hišni posestnik sam. On mora vsem stanovalcem — vsakemu posebej — sodnijsko odpovedati stanovanja in mora od njih iztirjavati zaostale stanarine. Stroški sodnijske odpo- X. Z zastrupljenim srcem se je vrnila Gita že drugi dan na svoje posestvo. Bila je neopisno jezna nad baronico, pa se je čudila, kako more biti tako slaba, da dela le po zapovedi te preobjestne plemkinje. Pričela je misliti, da morda še .ni prekasno in da bi se dalo to še vse popraviti. Kaj bi jo moglo zadeti, če sporoči Krištofu, da naj pride ponjo? Baronica pravi, da je Krištof izdajica; ali on je prisegel, da se ne čuti krivega; pravijo, da je plemstvo izobčilo iz svoje srede Krištofa in njegovega očeta. Pa kaj za to ? Kaj potrebuje ona ostalega sveta, Če ima Krištofa? Bogata je, denarja ima dovolj, da ga more trositi, in živeti more tudi izven Hrvatske. Tako premišljujoč skoro da ni pisala Gita Krištofu, da naj se vrne k njej, da naj pride ponjo. Ali v odločilnem momentu se je prikazala pred njeno dušo strašna podoba baronice. Ko je videla, kako jej bleste njene besne oči in ko je slišala, kako vpije baronica, jo je minula vsaka misel na pismo in na Krištofa. Ona bi jo uničila, raztrgala. Kako? Tega sama ni vedela, ali verjela je ▼ to in bala se je. Izredni upliv baronicc, ki ga je imela nad Gito, je odločil sedaj in ▼si načrti vdove s Krištofom so bfli uničeni. Stran II „EDINOST" »ter. 81 V Trstu, dne 22. marca 1911 vedi padajo na njegovo breme. Zaostale najemščine so mu navadno izgubljene, ker po zakonu ne more zarubiti neizogibno potrebnih predmetov, a delavec-proletarec navadno nima nič druzega, nego najpotrebneje stvari. S tem svojim postopanjem so prislili stanovalci „kasarn" lastnike v znižanje cen za stanovanja. Neki takov oderuški konsorcij je bil prisiljen, da je v 14 hišah znižal cene za 32.000 K. Štrajk stanovalcev je torej vspel. Pokazal je konsumentom pot, po kateri se morejo ubraniti pretiranega višanja cen. — Čudno, da je Avstro-Ogrska edina država v Evropi, ki je doživela dva popolnome nova štrajka (lani konsumentov, letos stanovalcev). To sta prva vspela štrajka te vrste, o katerima bo govorila zgodovina, da sta se porodila v Avstro-Ogrski monarhiji. Ni to nikako čudo pri naši današnji politični mizeriji. Le veseli bodimo, če nas ne zadenejo še hujše socijalne in gospodarske mizerije 1 Ljudsko štetje. Šikane in žaljenja. Dan za dnem čitam v „Edinosti" pritožbe od vseh strani radi postopanja famoznih „revizorjev". — Kar počenjajo z našimi ljudmi, to presega že skrajne meje. Tudi jaz — žal — sem moral imeti posla žnjimi. Dvakrat sem bil poklican na sekcijo v ulici Gatteri brez potrebe. Klicali so me pod pretvezo, da hočejo videti dokaz o moji domovinski pristojnosti. Prvič, ko sem bil pozvan, so bili gospodje še precej uljudni. Izpraševali so me, kje da stanujem in kako da govorimo v družini? Jaz sem jim seveda povedal resnico: da govorimo slovensko. Na to so mi pripomnili sladko, da govorim italijanski „malto bene-. Moj odgovor je bil, da mi je bilo slučajno prilike, da sem se naučil nekaj italijanski. Odslovili so me in jaz sem menil, da sem definitivno odpravil stvar. Toda — kakor rečeno — pozvali so me zopet. Bilo je dne 2. marca. To pot pa niso bili več tako uljudni. Najprej ni bilo na moj pozdrav ni-kakega odgovora. Potem pa me je neki mlečno-zobi človek apostrofiral osorno, po kaj da sem prišel! ? Ko sem mu pokazal pozivnico, jel je brskati po papirjih na mizi, kar je trajalo dobre četrt ure. — Kakor značilno okolnost pa povdarjam, da sem dobro opazil, kako je imel dečko mojo naznanilnico parkrat v rokah. Igral je torej komedijo, in gotov sem bil, da ima to poseben namen. Slednjič je vendar „našel* mojo naznanilnico. Jel mi je staviti razna vprašanja, a jaz sem mu odgovoril, da je vse to že zapisano v naznanilnici. Na to mi je velel, da moram — podpisati in pomolil mi je naznanilnico prav pod nos : le sa leger ? Ker sem rekel, da znam le slovenski čitati, mi je pokazal mesto, kjer je bilo slovensko pisano, a jaz sem se branil, pavdarjajoč, da je bilo že prej vse v redu spisano in podpisano. Radi tega odgovora se je dečko srdito spravil nad-me in je rabil tako ostudno besedo, da je tu ne morem ponoviti. Jaz sem odločno protestiral proti takemu neolikanemu postopanju in ostudnemu žaljenju. Na to pa je pristopil neki bolj postaren gospod, ki me je skušal potolažiti in me pregovoriti, naj podpišen. Jaz pa: Ne, pod nobenim pogojem! Vzel sem klobuk in odšel sem s čudnimi mislimi, kako je mogla državna oblast poveriti takim ljudem izvajanja tako važnega čina, kakor je ljudsko štetje. Alojzij Klopčaver. Dnevne novice. Konferenca parlamentarnih klubov. Poljski, češki in nemško-nacionalni klub so imeli konferenco, v kateri so konečno določili svoje stališče napram proračunskemu provizoriju in 75 milijonskemu posojilu. Čehi so sklenili, da bodo vztrajali v najstrožji opoziciji. Nemško-nacionalna zveza in poljski klub sta sklenila, da bosta glasovala samo za 50 milijonov. Ustanovitev bolgarske akademije znanosti. Iz Sofije poročajo: V nedeljo je imelo „Družestvo na blgarskitje knjizovnici" občni zbor. Zborovanja sta se udeležila tudi car Ferdinand in carica Eleonora, minister-ski predsednik in vsi ministri. Na zborovanju se je sklenilo, da se društvo spremeni v bolgarsko akademijo znanosti. Predsednikom je bil izvoljen Gešev, podpredsednikom pa vseučiliščni prof. Miletič. Akademija bo imela tri sekcije. Kazenska preiskava proti Kregarju in Stefetu? — Usti poročajo, da se je na ukaz višjega državnega pravdništva v Gradcu uvedla kazenska preiskava proti Ivanu Kregarju, podpredsedniku kranjske trgovske in obrtne zbornice, in Ivanu Štefetu, uredniku „Slovenca" radi znanih manipulacij pri zadnjih volitvah v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. Dopolnilna deželnozborska volitev na mesto odstopivšega dr. Ivana Oražna se bo vršila 16. maja 1911. Italijanski kralj Viktor Emanuei, je kakor poročajo iz Madrida, imenovan imeji-teljem španskega polka „Savoyen". Domače vesti. Novemu tržaškemu škofu, mons. d.ru Karlinu se je včeraj opoludne predstavilo odposlanstvo slovenskih mestnih svetovalcev, ki ga je pozdravilo v imenu tržaške okolice, izrazivši čustva simpatije in zaupanja slovenskega ljudstva do škofa Slovenca, ki je zasedel starodavno stolico sv. Justa. Odposlanstvo je prejelo utis, da se g. škof želi natančno poučiti o razmerah svoje dijeceze in je vzelo s posebnim zadovoljstvom na znanje škofora zagotovilo, da bo kot katoliški Škof vršil svojo visoko službo cum justitia et charttate (s pravičnostjo in ljubeznijo). Socialisti in nova italijanska banka. Mestni svet je v svoji zadnji seji z liberalnimi in socialno-demokratičnimi proti slovenskim glasovom sklenil, da naj občina nakupi za 100.000 K delnic nove ustanavljajoče se banke. Slovenski poslanci so naravno zavzeli odklanjajoče stališče in dr. Rybar je prav dobro karakteriziral to novo podjetje kakor podjetje nacionalne stranke. Naravnost neumljivo pa se nam zdi postopanje socialistov, ki so na usta dr. Pue-cherja izjavili, da smatrajo novo banko za podjetje na korist male buržoazije in da ne bodo nasprotovali, ako nakupi občina za 100.000 kron delnic. A najlepše je še, kakor je dr. Puecher utemeljeval svoje stališče. Rekel je, da smatra novo banko za razredno podjetje in zna se zgoditi, da pride proletarski razred lahko z enako zahtevo na dan, naj namreč občina podpre ustanovitev proletarske banke. Tako postopanje socialističnih poslancev se nam zdi naravnost metanje peska v oči njihovih vo-lilcev. Socialisti izj'avljajo vedno, da so izključno zastopniki proletarskega razreda, če-gar interesi se križajo z buržoazijo, naj si bo to že mala ali velika. Predsinočnjim pa so socialisti kar naenkrat zatajili to načelo in se proglasili za varuhe buržoaznih interesov! Kako se to strinja z njihovim programom? Pa tudi g. Puecher se nam zdi zelo naiven možiček, ako misli, da v slučaju, da bi socialna demokracija hotela ustanoviti lastno proletarsko banko, bo liberalna večina mestnega sveta hotela napraviti protiuslugo in da bi za tako banko dovolila iz občinskih sredstev kako še tako majhno svoto! Kako je že imenoval dr. Puecher liberalne mestne očete? Rekel jim je, da so „succhioni della citta" — izsesevalci mesta !! In včeraj je tem „succhionom" dovolil, da si ustanovijo banko, od katere bo imeia — po Puecher-jevem mnenju — koristi buržoazija! Socialistična doslednost, kje si? Štrajk mornarjev nadaljuje. Včeraj so vršili točno službo samo parniki miljske, koperske in istrske linije. Parnik „Wurm-brand", ki je imel odpotovati s 86 potniki v Kotor, je moral ostati v Trstu. Osobje LIoydovih parnikov „Metković" in „Sarajevo", ki sta včeraj dospela v našo luko se je izkrcalo polnoštevilno in se pridružilo štrajkujočim. — Tudi parnika „Gorizia" in „Bregenz" vsled štrajka nista mogla odpotovati. — Parnika „Split" in „Dalmatia" sta odpotovala brez mornarjev in kurjačev, ker so prevzeli njihovo delo mašinisti. Včeraj je dospelo v naše pristanišče dvanajst torpedovk in ena križarka, ki bodo oskrbovali pošto za Dalmacijo. Včeraj so imeli štrajkovci v „Delavskem domu" dva shoda, enega ob 11. uri zjutraj, drugega zvečer. Po prvem shodu je priredilo kakih 200 štrajkujočih demonstrativni obhod po mestu. Na večernem shodu so voditelji poživljali štrajkujoče, naj ne prirejajo nikakih obhodov in demonstracij, in naj mirno pričakujejo bodoče dogodke. Štraj-kovcem je včeraj dospelo iz Ualije in drugih inozemskih držav mnogo brzojavk, v katerih izražajo mornariške organizacije štrajkovcem svojo solidarnost in simpatije. Vseh štrajkovcev je okolu 2000. Včeraj je došlo okolu 80 orožnikov. Torpedovke bodo preskrbovale prevažanje poŠte. Ob obrežju je veliko število redarjev za slučaj, da preprečijo nasilstva. Parnik namenjen v Benetke, ne odpotuje jutri. Vsa stvar postaja resna. Laška kolonija v Trebčah! Prejeli smo: Gospod urednik! Z vso gotovostjo vam pravim, da je vaše nedeljsko poročilo o trebenskih odpadnikih razburilo mnogo nas, ki poznamo Trebence in Trebče! — Vsakdo je pričakoval, da se Stiickler vpiše za Laha, da-si njegov priimek pravi, da ni niti on pristen Kalabrež! A da izdajajo svoj narod, svojo domovino in svoj materini jezik ljudje, kakor so „Mahatin", Anton Možina, „Cumpa", Anton Kralj, „Ritrica", Jože Ma-lalan, Helena vd. Kralj štev. 55, Ćuk Andrej „Sinek" in en Rok Kralj štev. 102 — tega ne bi si bil nikdo niti sanjal) Nas v mestu je sram, da imamo v Trebčah takih izdajic. Globoko nas žali, da se nahaja v pristno slovenski vasi odpadnikov. Mi si zapomnimo dobro in trajno ta imena in prosimo poročevalce »Edinosti", da navedejo za vse odpadnike, izvzemŠI „kapota z vilami", tudi hišne številke. Tudi prosimo vse okoličane, naj navedejo sleherni slučaj odpadništva, tako, da bomo mi v mestu vedeli, kdo da so! Strela udri iz višine! In vdari jih! Ako ae iz višine — pa iz nižine! Ako pa so bili zavedeni, kar bi bil zakriva prosluli Laurendch ali Stiickler — naj se nemudoma opravičijo in vložijo pritožbo proti onim, ki so jih vpisali za Lahe, da-si niti laški ne znajo! IzvzemŠi Stiicklerja, ne zna in ne govori niti eden imenovanih dobro laški, otroci pa sploh ne razumejo laški! V družinah in sosedstvu govore vsi imenovanci le slovensko. In ker so vpisani za Lahe, je to falzifikat, ki ga vladni organi ne morejo in ne smejo prezreti ! Stvar mora biti pojašnjena ! In ako se izkaže, da so ti ljudje res prodali svojo narodnost, spregovorimo še zadnjo besedo !! Merkur. Zahvala. Podpisani odbor „Slovanske Čitalnice" v Trstu si dovoljuje izreči tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem mnogoštevilnim prijateljem in dobrotnikom društva, ki so v tako izdatni meri pripomogli, da se je slavje 50-letnice društvenega obstanka izvršilo na tako krasen in dostojen način. Zahvaljujemo se v prvi vrsti častnemu odboru rodoljubnih dam in gospodov, pod katerih pokroviteljstvom se je vršilo slavje, posebno še častnemu predsedstvu, prebl. gg. dr. Otokarju Rybaru, kakor častnemu predsedniku in častnemu, članu, Lazarju Aničiću, preds. „Srpske Čitaonice", dr Krsto Krstuloviču, preds. „Dalm. Skupa" in dr. Ant. Zahorskemu, preds. „Češke Besede" ter društvenemu častnemu članu Mate Poliču, ki je nalašč na slavje prihitel z Reke, za njihovo izdatno moralno in materialno pomoč. Nadalje se zahvaljujemo vsem onim, ki so v to svrho prispevali društvu z izdatnimi darovi in kateiih seznamek je javno na vpogled v društvenih prostorih; dalje slavnemu moškemu zboru „Glasbene Matice", „Dramatičnemu društvu" in „Trž. Sokolu" za njih blagohotno sodelovanje, kakor tudi bratskim društvom .„Češki Besedi", „Dalm. Skupu" in „Srpski Čitaonici" za mnogoštevilno udeležbo na prireditvah, hvala tudi gg., ki so se, s tako prijaznimi besedami spominjali Čitalnice pri komersu, dalje g. kapelniku Teplemu, režiserju L. Dragutinoviću in g. Peršlu za njih požrtvovalno pomoč, kakor tudi vsem društvom, ki so pozdravila Čitalnico pismeno ali brzojavno. Končno velja naša iskrena zahvala slav. uredništvu „Edinosti", ki je opozarjalo na slavje z mnogoštevilnimi objavami, in vsem našim članom in drugim udeležencem, ki so pomagali vsak po svoji moči k uspehu slavnosti. Za odbor: Dr. Egon Stare, J. Goljevšček, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Izobraževalni odsek NDO priredi 3 predavanja in sicer: V ponedeljek dne 27. t. m. o predmetu: Nacionalizem in socialna demokracija. V torek dne 28. t. m.: Jugoslovansko vprašanje in v sredo dne 28. t. m.: Inteligenca in narod. Predaval bo g. Miro Keczkemety iz Splita. Vstopnina znaša 10 vin. za osebo. Predavanja se vrše v društvenih prostorih N. D. O. ulica Lavatoio Štev. 1. Začetek ob 8. uri zvečer. — Ker so vsa tri predavanja velike važnosti za delavstvo, se nadejamo, da se jih bo udeležilo delavstvo v obilnem številu. Odbor izobraževalnega odseka N. D. O. Kmetijska družba za Trst;in okolico javlja svojim članom, da je znižala prvotno ceno cepljenih drevesc, naročenih pri Kle-nertu v Gradcu: jabolka, hruške in češnje poletne in jesenske oddaja po 70 stotink komad, marelice po 90 st., breskve po 2 K in grozdičje po 25 stotink komad. Vračunava se za vožnjo: do 5 K — 30 stotink, od 5—10 K 50, od 10—15 K 70 stot., od 15—20 K 1 K, od 20—30 K 1 K 30 stot., od 30—40 K 1 K 50 st. in nad 40 K naročenega drevja 2 K za vožnjo. Drevje, ki se nahaja na posestvu g. Goriupa na Prošeku, se je večinoma že porazdelilo med razne vasi. Naše zaupnike, posebno iz Rojana, prosimo, naj takoj javijo, ali mislijo naročeno drevje prevzeti, drugače se odda drugim in tudi neudom, ki se oglašajo vsak dan. Ta teden bo vse drevje oddano. Kedor ga želi, naj se požuri. Drevje je plemenitih vrst in lepo; vredno bi bilo, da bi nasadili v naši okolici čim več takega drevja. Tajnik km. družbe. Velika ljudska veselica in komers v Nar. domu pri sv. Ivanu privabi prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. gotovo ogromno število občinstva. Veselica, kateri bo sledil komers, se vrši na čast jugoslovanskih delegatov, gostov NDO, ki se vdeleže vsi te veselice. Začetek ob 6. in pol zvečer. Natančen vspored priobčimo. Slavnostno gledališčno predstavo na čast jugoslovanskih delegatov priredi „Dramatično društvo" prihodnjo nedeljo, dne 26. marca ob 8. uri zvečer. Vprizore sve-tovnoznano tragedijo v 5 dejanjih od W. Shakespeara: „Beneški trgovec". — Pred predstavo krasnosiovi režiser gosp. L. Dragutinovi. — CIani NDO dobe že od petka naprej vstopnice v uradu NDO (ulica Lavatoio 1, I.) Razpisana je služba računskega vež-benika v računskemu oddelku c. kr. višega deželnega sodišča s plačo letnih 600 K. Prošnje je do 10. aprila 1911 uložiti na predsedništvo tukajšnjega c. kr. višega dež. sodišča. _- Društvene vesti. Pevski zbor „Glasb. Matice" v Trstu. Danes, v sredo zvečer točno ob 8. uri pevska vaja za mešani zbor. Prosim polno-številne udeležbe. Pevovodja. Zveza jugoslov. železničarjev ima danes v sredo ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih v ul. Lavatoio št. 1 društveni shod. Tržaška mala kronika. Nasilen kočijaž. Predsinočnjem ob 12. uri so iz kavarne „Tergeste" pri sv. Jakobu zapodili 18-letnega kočijaža Julija Pasetto, ker je strašno razsajal. Hotel je priti nazaj, ali redar mu je zabranil. Nasilnež pa je besno planil proti njemu, mu strgal bluzo in ga obsul z najgršimi psovkami. V kavarni pa je raztrgal sukno. Slednjič se je pomiril — v ulici Tigor. Zloben sin. Včeraj ob 4. uri pop. je težak Humbert Martinelli, star 27 let, oklo-futal lastno mater Ano, šestdesetletno starko in to kar javno v ulici Stadion. Grd čin je bil povod, da se je nabralo mnogo ljudi, ki so hoteli malone linčati lopova. Protivil se je tudi redarju in ga ranil na roki. Na policiji se je vedel jako arogantno. Odvedli so ga v zapor. Koledar in vreme. — Danes: Basil muč. — Jutri: Viktorin muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -{- 14° Cels. — Vreme včeraj: deževno. — Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, semtertja dež. Hladni vetrovi. Počasno boljšanje. Porotno sodišče. Včeraj ob 9. uri dopoliidne je pričela kazenska razprava proti Luciji Stopar, ki je obtožena zločina umorstva. Dne 2. avgusta m. I. je namreč z nožem v hrbet zabola svojega ljubimca, tramvajskega uslužbenca, Marcela Rosso. — Predsedoval je višesodni svetnik dr. Andrič, votanta sta bila baron Farfoglia in sodnik dr. Luccardi, zapisnikar dr. Chersich, branil je obtoženko dr. Pincherle. Obtoženka je bolna in zato je prišla žnjo postrežnica iz magdalenske bolnišnice. Galerija je bila polna občinstva, moškik in žensk. Najprej je bila prečitana obtožnica, iz katere posnemamo sledeče podatke: Med tramvajskim sprevodnikom Marcelom Rosso in obtoženko Lucijo Stopar je nekoliko mesecev obstojalo ljubavno razmerje. Sčasoma se je Rosso naveličal Stoparjeve in je hotel prekiniti ž njo vsako zvezo. Tozadevno je pisal dne 2. avgusta Stoparjevi pismo. Obtoženka se je kazala obupno, potem se je vendar nekoliko pomirila, odšla z doma in šla kupit oster nož. Srečala je svojo prijateljico Lujzo Susič in jo prosila, naj gre ž njo po ulici Barriera do Goldonijevega trga, čemur je Susič ugodila. Ker ste pa videle priti nasproti tramvajski voz, na katerem je bil Rosso kakor sprevodnik, je Stopar rekla: „Rosso gre proti trgu Barriera", in se je obrnila, kar je storila tudi njena prijateljica. Ko sta obe prispeli na trg Barriera, kjer se ustavlja tramvaj, ste našle Marcela Rosso, ki je stopil iz tramvaja, sel tam blizu na neki stol in pričel čitati časopis. Obtoženka mu je iztrgala list iz roke in ga vprašala: „Daj mi nazaj mojo fotografijo". Rosso je odvrnil, da je nima seboj in da jej jo pošlje. Prosil je tudi, naj ga več ne nadleguje. ,Da, do včeraj — je odgovorila Stopar — sem upala, sedaj ne več!" — in Rosso na to: Da do včeraj si upala; zdaj je vse končano !" Obtoženka se je delala, kakor bi hotela oditi, Rosso se je pa napotil proti tramvajskemu vozu, da bi stopil vanj. Nakrat se je Stoparjeva obrnila, se neopaženo od zadej približala sprevodniku, izvlekla iz nedrij nož in mu ga z vso silo zabola v hrbet. Ko je to storila, je hitela za prijateljice Lujzo Susič in vskliknila: „Moj Bog, ubila sem Marcela!" in se onesvestila. Na to so jo aretirali. Marcela Rosso so odvedli v mestno bolnišnico, kjer je dan potem ob 2. uri popoludne umrl. Zdravniški zvedenci, ki so truplo raztelesili, so ugotovili, da je Rosso umrl za notranjim izkrvavenjem, vsled rane, prizadete od Stoparjeve. Obtoženka je na policiji priznala svoj zločin in je rekla, da ga je izvršila iz osvete, ker jo je Rosso zapustil. To izjavo je potem ponovila tudi pred preiskovalnim sodnikom z razločkom, da se je hotela usmrtiti pred očmi svojega ljubimca. Dostavila je, da ne ve, kako se je zgodilo, da je mogla raniti Rossa. Iz goriomenjenega je pa izvajati, da je potem, ko je prejela Rossovo pismo, sklenila ubiti tega poslednjega, ker jo je zapustil. V tem so jo potrdile tudi Rosso ve besede, „da je vse končano". Iz teh razlogov obtožuje državno pravdništvo Lucijo Stopar zločina za vratnega umora, predvidjenega v §§ 134, 136—1 kazenskega zakona in kaznjivega po § 136a istega zakona. Predsednik je pripomnil, da se kazenska razprava ni mogla vršiti v jesenskem zasedanju porotnega sodišča, ker je bila Stoparjeva tako bolna, da jej niso zdravniki dovolili, da ostavi bolnišnico. Sedaj so zdravniki to dovolili. Na to je predsednik zaslišal obtoženko, ki je svoj čin priznala. Zatem so bile kakor priče zaslišane Libera Ussai, Lucija Ussai in Lujza Susič ter več drugih prič / V Trat«. 22 marca iS 11 r EDINOST c št 81 IH manje važnosti. Svoji izjavi sta podala tudi' zdravniška zvedenca dr. Pastrovich in dr. i Castigiioni. Po govoru namestnika državnega pravdnika in branitelja dr. Pincherla je stavilo sodišče porotnikom tri vprašanja. Porotniki so enoglasno zanikali glavno vprašanje zavratnega umora in so z 9 „da" proti 3 „ne" potrdili vprašanje uboja. Potrdili so pa tudi enoglasno dodatno vprašanje, da je obtoženka izvršila čin v stanju duševne nezavednosti. Na podlagi tega pravoreka je sodišče oprostilo obtoženko. Razprava je končala ob 3. uri popoludne. Nar. del. organizacija. Slovenski delavci! O priliki obiska delegatov, ki pridejo dne 25. t. m. iz jugoslovanskih dežela v Trst, da sodelujejo pri konferencah NDO se bo vršil v nedeljo, dne 26. marca t. 1. ob 10. uri predpoludne v gledališčni dvorani „Narodnega doma" v Trstu velik manifestacijski shod. Nastopili bodo govorniki iz Dalmacije, Istre, Goriške in alpskih dežel. Dnevni red: Socijalno-stanovski interesi jugoslovanskega delavstva in njih skupna obramba. — Jugoslovanska demokracija. — Prihitite v velikem Številu, da čujete Vaše sorojake! Odbor N. D. O. Nar. del. organizacija priredi občni zbor delavcev iz Lloydovega arsenala v petek, dne 24. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO pri Jakobu. Naše gledališče. „Kralj Harlekin". Uprizoritev „Kralja Harlekina" minole nedelje je bila — kakor smo Že konstatirali — ena najlepših predstav, kar smo jih imeli v našem gledališču. Duhovita komedija je bila uprizorjena tako, da je na čast in ponos našega gledališča. Kakor je bilo že prej, nego se je dvignilo zagrinjalo, vse razpoloženje po dvorani nekako slavnostno, tako je potem od prizora do prizora naraščala pozornost, s katero je občinstvo sledilo in — umevalo dejanje in njega tendenco. Duhovite so sentence, globoka je filozofija in pereča je satira v tej komediji — a občinstvo je sledilo s tako napetostjo, da se ni izgubila niti jedna misel. Lahko rečemo, da je Šlo Še malo komedij preko gledališkega odra, ki bi bile vzbudile toliko zanimanja, ki bi toliko po sentencah, kolikor po njihovi formi tako frapirale poslušalca. Ta tendenca se da izraziti v par besedah, ki jih rabi avktor Lothar sam: Vsi mi igramo komedijo na velikem odru življenja. Maska se je rodila z nami, usoda nam jo drži pred obrazom. Eni so toliko pogumni, da priznavajo to: mi komedijanti smo resnični, kajti mi igramo, maske nosimo, ter priznavamo, da igramo. Drugi pa so preveč strahopetni, da bi to priznali. Ti poslednji lažejo, ne mif Hvaležni smo g. Dragutinoviću, da si je izbral ravno to komedijo za svojo bene-tico, kajti seznanil nas je z redkim biserom v dramatski literaturi. Dovršena uprizoritev je odgovarjala namenu večera in vrednosti takega umotvora. V sredini splošnega zanimanja stala sta — kakor ob sebi umevno — gospa in gospod Dragutinović. Gospa Dragutinovićeva, kakor slepa kraljica Gertruda, podala nam je mater in ženo na prestolu, majestetično v svoji potrtosti, a plemenito v svojem nastopu in v svojem patosu. Bil je to tip kronane žene, ki jej je srce strto, ker vidi, kako njena domovina propada vsled krivde soproga jej in sina. Gospo Dragutinovićevo dičijo velike igralske vrline: čist in zvonk organ, u merjen ost gest in temeljito ume vanje vloge. Te vrline je v posebni meri pokazala na nedeljski predstavi. Harlekina je igral beneficijant g. Dragutinović. Da je naš režiser v obče izvrsten igralec, o tem je že sklenjena sodba med našim gledališkim občinstvom. Na eminenten način pa je to dokazal se svojim Shylokom v »Beneškem trgovcu" in se svojim Harle-kinom na nedeljski predstavi. Bil je izboren interpret Lotharjevih idej, tiste pereče satire, ki odlikuje to komedijo. Inteligenten igralec je, ki resno smatra svojo nalogo. Vplel si je s to svojo vlogo nov Iovoijev list v venec svojih vspehov. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli analizirati to vlogo. Naj omenimo le glavne momente: prizor med Pantolonom in Harlekinom in oba velika prizora tretjega in četrtega dejanja med Tankredom in Harlekinom. V teh prizorih je bil g. Dragutinović res mojster. Edino bi mu to svetovali, naj bo pri reprizi nekoliko tišji. In g. Rajner kakor kancelar Tankred! I Od prvega nastopa do zadnje besede kon-sekventen v tipu, ki ga je postavil na oder. Bila je ta res utelešena kraljevska misel, tradicija in tista avtoriteta, ki onim tam doli ne priznava nikake volje in veljave. Tankred je bila menda najbolja vloga, kar nam jih je dosedaj podal ta veleinteligentni igralec. Že maska in nastop izborna, dikcija jasna in ovajajoča vso samozavest vsemožnega kaacelarja, ki suvereno odloča o življenju in smrti svojih podložnikov. Gospića Mekindova je bila ljubka Ko-lombina. Krasno je podala žensko, Id ljubi, ki zna trpeti za svojo ljubezen in ki zna radi te ljubezni tudi sovražiti, pripravljena na krvavo maščevanje. Gospića Janova, ki smo jo doslej poznali kakor subreto, ki ima malo vrstnic na slovenskih odrih, nam je v nedeljo pokazala svoje zmožnosti od nove strani. Bil je to tip razbrzdane kraljevske hčeri, ki ji je namenjena krona. Gospico Janovo želimo večkrat videti — ne samo v opereti — ampak tudi v takem resnem žanru. Gospod Ljubič — v vlogi princa Bo-hemunda — je v nedeljo ponovno dokazal, da stalno napreduje. Nastop mu postaja siguren, začel je dobro karakterizirati, a temu se pridružuje simpatičen sonoren organ. Gospoda Boleslavski in Bratina sta — prvi v vlogi Skapina, a drugi kakor Panta-lone — ppdala dva lepa tipa komedijantov in se je njiju igra lepo prilagodila skupnosti. Če še pripomnimo, da so tudi vsi diugi, posebno gg. Kavčič, Jlič in Šuman, vestno pripomogli do harmonične celote — kar ni bilo lahko ob velikih nastopih en-sembla, ki so brez izjeme gladko tekli — smo povedali tudi, da je le resnica, kar smo zatrdili uvodoma, da je namreč bila nedeljska predstava ena najboljih, kar jih je doživel naš oder. Igra je bila inscenirana stilizirano, kostumi so bili ukusni, spremembe so se vršile ročno — skratka: režija, kakor mora biti. Tu naj še pripomnimo, da so bili be-neficijantoma po drugem dejanju poleg drugih daril poklonjeni trije venci in dva ogromna šopka. Občinstvo je na tej predstavi dokazalo, da ljubi to naše gledališče in da zna ceniti delo njih, ki se trudijo za napredek te naše kulturne institucije. * * * V soboto in nedeljo bodo zopet popo-Iudanske predstave. V soboto popoludne ob 4. uri se uprizori svetovnoslavna Lotharjeva komedija „Kralj Harlekin" ki je pri svoji premijeri vzbudila splošno občudovanje. To izvrstno satiro bodo imeli torej priliko videti tudi okoličani. Zvečer se uprizori poslednjikrat melodiozna Straussova opereta „Valčkov čar" V tej opereti nastopi kot gost hrvatski tenorist Rudolf Pany mlad pevec in igralec, bivši član srbske opere v Belemgradu. Nastopi v vlogi Nikija. V nedeljo popoludne ob 4. uri se ponovi po daljšem premoru opereta „Mamzelle Nitouche" z gospico Janovo v glavni vlogi ter z gospodom Panyjem v ulogi Champlatreauxa. Zvečer ob 8. uri pa bo slavnostna predstava N. D. O. Uprizori se Shakespearjeva drama ^ „Beneški trgovec". * * * Danes zvečer ob 8. uri pevska vaja za mešani zbor „Dramatičnega društva". TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Danes odmor. POL. ROSSETTI. Danes repriza lepe operete „Hans, godec napiščala" od Gaune-a. EDEN. Varijetetna predstava. Gospodarstvo. Občni zbor „Občne zavarovalnice0 (Assicurazioni generali) v Trstu. V soboto 18. t. m. — pod predsedništvom g. comm. Marco Besso — se je vršil občni zbor tega važnega zavarovalnega zavoda, na katerem je bil predložen letni račun za upravno leto 1910. V oddelkih za zavarovanje proti požaru, proti tatinskemu ulomu in za prevažanje je imelo družtvo K 35,137 648 dohodka, od katerih se je določilo K 14,602.632 rezervi za viseče škode. Izplačane Škode v letu 1910 znašajo K 20.645.014. Računa se, da bo v prihodnjih letih ta zavod inkasiral K 137 milijonov in 113 tisoč. V oddelku za zavarovanje na življenje je bilo predloženih 22.126 ponudb za znesek K 179,803.298 in izdanih 19.215 polic za znesek K 155,608.264. Premijski dohodki znašajo K 48,345.893 in zavarovalne glavnice na življenje, v veljavi do konca leta 1910, K 1 milijarda in 106 milijonov. Premijske rezerve v tem i KuteKe Za odrasle in otroke. Najodličnejše živilo za zdrave in slabotne, v razvitku zaostale o-troke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic m kosti, zabranjuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, blje-vanje, črevesni katar itd. itd. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike ja se pri nabavi obleke posluži v trgovini Bohinec&C.o v Trstu za cerkvijo sv. Antona, ker tam dobi Ustek s Številko, s katero lahko zadene drugo obleko v vrednosti K 50*—. Pri tem pa se kupi dobro, sotMao blago po jako nizki ceni. Veliko Izbero motnih m. srnic M. za delavce. 6i II' Artisiano TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone Moderne železne ograje za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišta, prostore za temo itd. 284 Hust. katal. St. 104 brezplačno Alpeniandscle DraMidnstrie Ferfl. JergM'i _ SOUHB - Klasrniurt stala i*, t Trstu. - V Građen ni. tor Trst, Corso 2. Telef. 1917. Leopold Haas Pristni linoleum.......K 2*50 m' Podolgaste preproge 67 cm »1*90 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 50 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz vodenega platna............K 2 50 Namizni prti 85/115 cm......„ 2 80 ' „ „ 65/130 „......„1-80 Površniki Iz sumila od K 22 dalje. Podrjuhe.......... po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka ..... „ 50 „ Manšete iz kavčuka.....„ 60 „ —— Pošilja se tudi na deželo. -136 ivan Domicelj * Novi Sužici pri W *lUTi J/11 Šempetru na Krasu zaradi družinskih razmer MT* proda takoj ali pa na prostovoljni dražbi dne 18. aprila t. 1. ob 2. uri pop. po zelo ugodnimi pogoji: 1. r hišo z 2 kletmi, 7 prostori za trgovino in gostilno, 3 spalnimi sobami, verando, tovarno sodovice z vso opravo, izvirno vodo v hiši, obrtno koncesijo za gostilno, žganjetoč, tobak in sodavico ter trgovino z mešanim blagom. 2. gospodarsko poslopje« 3. svinjak s kuhinjo. 4. lep vrt s trtami zasajen. 477 Slouencl !-HruQtl!-SrbI! ■ Čehi! Odprla se je v Trstu, ulica Giosue Cardueci 9 nova elegantna hrvatsko - slovenska :- BRIVNICA — BRADIČ