PISMA BRALCEV
Še enkrat Kdo nas poskuša potegniti?
Glasilo šišcnskih občanov Tribuna je v eni od zadnjih številk objavilo ludi prispevek upravilelja objektov ZŠD Ilirija Vilija Čampe. Prispevek se nanaša na (do)gradnjo Športnega parka Ilirija. Tov. Čampu nihče ne sme izrekati očit-kov, če si prizadeva podjetniško zaokrižiti objekte, s katerimi upravlja. Kar mu krajani, ki smo prizadeti zaradi te podjetniške vneme ter hkrali prikrajšani pri nujni kakovosti našega bivanja, očilamo, je dejslvo, da pri svojj podjetnlški vnemi ni ravno najbolj natančen, ko gre za dejstva.
Spor, ki je nastal in ki še traja, se poraja iz dveh različnih pogledov na upora-bo prostora, kjer vsem nasprotnim odločbam in razsodbam navkljub stroji (za-četek decembra lani) še kar ropotajo. Zaradi podjetniškega pohlepa je naselje terasastih blokov, ko so ga gradili, že utrpelo škodo: bi morali biti, to je branil-ci interesov občanov in ne interesov podjetništva, potem se ne bi zgodilo, da bi gradbinci v želji, da prodajo kar se da veliko kvadratnih metrov stanovanjske povrSine na kar se da malo metrih zazidalne površine, krčili razdaljo med bloki do te mere, da gostota naseljenosti s 350 prebivalci na hektar močno presega skrajno zgornjo mejo bivalne gostote, ki znaša 300 ljudi na hektar (glej stro-kovno mnenje doc., dr. Viktorja Pusta v okviru disertacije na FAGG). Zazidal-ni načrt je upošteval to pomanjkanje ,,pljuč" v naselju ler je prostor namenil športni in rekreacijski dejavnosti občanov; lorej ne za vrhunski šport, ne za slu-ženje denarja in tudi ne za Iskro.
V svojem dopisu, objavljenem v Tribuni, je tov. Čampa spretno preskočil vr-sto pomembnih dejstev, ki pa so jih — bodi hvala bodu — upoštevali vsaj pri-tožbeni organi. Tov. Čampa ni povedal, da ŠD Ilirija kot društvo s pravnim poslom ne more prenesti pravice do uporabe stavbnega zemlišča v družbeni lasti na investitorja Iskro Commerce (Zakon o stavbnih zemljiščih člen 55, Uradni list SrS št. 18/84). Te vrste zemljišče je, slikovito povedano, kot v srednjem ve-ku gmajna in nekaterim fevdalcem, ki so si jo prisvojili, se je zgodilo Ijudstvo v obliki kmečkih uporov. Tov. Čampa nadalje pove. da je lokacijsko dovoljenje, ki so ga izdali občinski organi, preseglo pooblastila, ki ga je tem organom dajal veljavni zazidalni načrt, in sicer tako, da je dopustnim štirim teniškim igriščem dodalo še petega. Ne pove pa, da to prekoračenje pooblastil iz zazidalnega na-črta ni zastalo pri petem igriSču, marveč je temu dodalo še sanitarni blok in dru-ge objekte, ki jih zazidalni načrt ne navaja; kako bi jih, saj izhaja iz podmene, da se bodo prepoteni krajani po naporni rekreaciji oprhali kar doma . . . ln končno tov. Čampa ne pove, da trguje z zemljišči, ki niso njegova: od osmih parcel, ki so navedene v lokacijskem dovoljenju, je imela llirija uporabno pra-vico le na dve parceli.
Ker je lokacijsko dovoljenje dopuščalo nezakonito uporabo družbenega zemljišča s strani lskra Commercc in odmik od veljavnega zazidalnega načrta, je Vrhovno sodišče s sodbo dne 25. 5. 1988 to dovoljenje razveljavilo. Spora-zum, ki sta ga 22. 10. 1986 sklenila ŠD Ilirija in lskra Commerce, že v naslovu govori o sodelovanju pri izgradnji ,,športnega parka lskra", se pravi o šporlnih objektih zapnega tipa. Zagotovila, da bodo del objektov lahko uporabljali tudi krajani, samo preusmerja pozornost od bistva. Bistvo pa je, da je zemljišče re-zervirano za takšne objekle, ki so namenjeni vsem krajanom, torej tudi lskra-šem, vendar le kot krajanom.
Tov. Čampa piše, da je KS dala soglasje k izgradnji parka na temelju širše razprave. Obče znano dejslvo je, da krajanov za njihovo mnenje nihče niti vprašal ni; vendar pa 10 ni več upravno vprašanje, marveč politično vprašanje, ki se nanaša na delovanje krajevne samouprave, manipuliranje z njo in odgo-vornosti tedajijega vodstva krajevne skupnosti. Tov. Čampa se sklicuje na pisni protesi ,,večjega števila krajano\", ki da podpirajo gradnjo njegovega parka; tov. Čampa utegne biti privrženec mitingaške demokracije, vendar pa ga opo-zarjarno, da je edina legiiimna volja krajanov lista, ki se izraža v organih KS na podlagi ustreznega demokratičnega posveiovanja s krajani — vse drugo je šole-vifevstvo. Tov. Čampi, pa tudi občinski upravi v vednost pa še nekaj dejstev:
1.   Lokacijsko dovoljenje / dne 20. 7. 1987, ki ga je izdal Komite za urejanje prostora pri občini Šiška, je bilo na pritožbo stanovalcev BU 4 razveljavljeno, ker je bil upravni postopek nezakonit.
2.   Drugo lokacijsko dovoljenje z dne 19. 10. 1987 je razveljavilo Vrhovno sodišče Slovenije, med drugim tudi zato, ker je bilo izdano tudi za peto teniško igrišče in sanilarni blok, kar ni v skladu z veljavnim zazidalnim načnom.
3.   Dnel3. 12. 1988 se je KS Koseze pritožila na RepubliSki komite za indus-irijo in gradbeništvo zoper odločbi o gradbenem dovoljenju, št. 4/12-351-652/87 z dne 16. 11. 88 in šl. 4/12-351-652/87 zdne 17. 11. 1988, ki ju je izdal Komite za urejanje prostora pri občini Šiška in ki se nanašata na gradnjo vodo-\odnega omrežja in kanalizacije na zemljišču na katerem bi naj zgradili športni park lskra. Gradbcna dela so se začela preden je dovoljenje postalo pravomoč-no in senadaljevala, kljub temu. da je bil v teku pritožbeni posiopek. Dne 13. 4. 1989 je Republiški komiie za induslrijo in gradbeništvo z odločbo št. 351-08/88-232 razveljavil omenjeni odločbi, ker je bil upravni posiopek nezakonit — kršen je bil materialni zakon in 8. člcn zakona o splošnem upravnem postop-ku.
4.   Dne 25. 4. 1989 je Komite za urejanje prostora pri Občini Šiška izdal lo-kacijsko dovoljenje za gradnjo sanitarnega bloka kljub temu, da ta objekt ni predviden v veljavnem zazidalnem načrtu in v nasprotju z razsodbo Vrhovnega sodišča Slovenije.
Navedena dejstva vzbujajo dvom v strokovnost Komileja za urejanje prosto-ra občinc Šiška, čigar predsednik je inž. Peler Ogorelec, kažejo pa tudi na ne-varno nespoštovanje zakonov in predpisov.
Za skupnost slanovalcev Bl 4—6
predsednik Hišnega sveta
Dževad Kulenovič