638 Listek. LISTEK. Ilustrovan narodni koledar za navadno leto 1891. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar. — Ta jako priročni in spretno urejeni koledar je prišel te dni v III. tečaji na svetlo, in to na vse strani izboljšan in popolnjen. v šematizmu zanesljivejši, v zabavnem delu mnogovrstnejši, nego sta bila njegova dva prednika, tako da je vsega priporočila vreden, zlasti ker je cena njegova (50 kr.!) tako nizka, da se čudimo izdajatelju, kako more izhajati. V koledarskem delu bodo vsakega zanimali posameznim mesecem in dnevom pridejani imenitni dogodki iz domače in občne zgodovine; nadalje rodopis naše presvetle vladarske rodbine; imenik sedanjih vladarjev evropskih. Praktično vrednost imajo podatki o poštnih in brzojavnih pošiljatvah. Zelo skrbno je sestavljena adresna knjiga, ki podaje osobje vseh cesarskih, deželnih in občinskih oblastev in zavodov na Kranjskem. Res, da se v tem imeniku nahaja še marsikateri pogrešek, toda pri tolikem številu raznih imen, novih imenovanj in osebnih prememb tudi drugače biti ne more. V zabavnem delu nas je najbolj zanimal gorko pisani životopis dičnega gospoda dr. Jerneja Zupanca, predsednika c. kr. notarske zbornice kranjske, ki je duševno in telesno čil in zdrav pred nekoliko tedni praznoval osemdesetletnico svoje dobe. S tem životopisom, kateremu je pri-dejana jako dobro pogojena podoba slavljenčeva, ustregel je izdajatelj premnogim česti-teljem tega v vsakem oziru vrlega moža. Dalje beremo v koledarji životopis Božidara Raiča, slikarja Janeza Subica in Ivana Dolinarja, vse s podobami, in kratek razgled po svetu, kakor tudi še nekaj drugih drobnih stvarij. Želeli bi, da bi izdajatelj drugo leto najprej svoji knjigi popravil naslov (Ilustrovan? narodni koledar!) in da bi vzprejel vdnjo še imenik slovenskih časopisov in vseh ndrodnih društev. Končno moramo pohvaliti izda-vatelja, da je v svoj koledar poleg latinskih imen vzel tudi domača stara slovenska mesečna imena in zlasti, da je za junius vzprejel staro obliko rženi cvet. Vsak zaveden narod čisla staro svojino, stare svetinje. Čehi in Hrvatje se strogo drže" starih slovanskih mesečnih imen ter se ne zmenijo za latinska, katera so tudi Nemci zadnje čase začeli opuščati. Nikakor ne želimo in ne zahtevamo, da bi se morali latinskih mesečnih imen ogibati ali jih zamdtati ; zahtevamo samo, da bi se poleg latinskih smela rabiti tudi stara narodna imena, katera smo zadnja leta v knjigi in življenji popolnoma zanemarjali in celo zatirali. O tej priliki nam je prišel na misel smešen slučaj, ki se je pred več tedni pripetil g. uredniku „Nove Soče". S sveto jezo, kakor bi za našim listom stal sam grozni g. vitez dr. Tonkli, zakadila se je ,,Nova Soča" v ,,Lj. Zvon" ter ga pošteno oštela, da je skoval in po svetu ljudi be"gat poslal „novotarijo", neumno mesečno ime „rženi cvet'1 ali ,,ržni cvet". — Toda, ko bi bili goriški pismouki kedaj brali epohalno razpravo Miklošičevo ,,Die slavischen Monatsnamen" (Denkschriften, XVII. Bd , pg. 5); ali kedaj v rokah imeli vrlega Murka ,,Slovensko-nemški ročni besednik" (v Gradci 1832, pg. 487, s. v. reže"n); ali ko bi poznali vsaj svojega Vodnika (Vodnikove pesni, v Ljubljani 1869, pg. 39. vrsta 3. od spodaj), tedaj bi vedeli, da je ržni cve"t in rže"ni cve"t starejši od starega rožnega cve"ta in od mlajšega rožnika; vedeli bi, da ržni cvet, kakor pravi Miklošič, pomeni „Roggenbliite", in kakor razlaga Murko, ,,den Monat, in dem das Kom bliiht". Potolažili bi bili tedaj svojo jezo in pustili naš list z mirom. Qui bene distinguit, bene docet ! Hrvatska književnost. — Navzlic temu, da literarna društva in premnogi ča. sopisi poberd najboljši in največji del duševnega kapitala, pokaže se vender tudi zunaj teh mej kak nov književen plod. Največjo zaslugo pri tem imajo razne tiskarne in knji- Listek. 639 garne, od katerih se zadnji čas posebno odlikuje »knjižara dioničke tiskare«, kakor smo že zadnjič omenili. Posebno nam je ustregla ta tiskarna, da je znova izdala prelepo zbirko »Narodnih pripovedek«, ki jih je naš učeni rojak gosp. profesor Matija Valjavec-Kracmanov nabral v Varaždinu in okolici ter jih pred tridesetimi leti prvikrat dal na svitlo. Ker nam ta knjiga čuva dragocenih biserov narodne tradocijonalne literature hrvaško-slovenske, priporočamo jo kar najbolje vsem Slovencem Drugi naš rojak, duhoviti gospod Fran Selak, podaje nam pod naslovom »U ž en s kom družtvu« celo zbirko slik in črtic iz resničnega življenja. Knjiga se odlikuje tudi z lično zunanjo obliko. Evgen Kumicič je spisal novo pripovedko »Otrovana srd ca«, a kot posebna knjižica je prišla na svitlo mična povest Maričon, ki jo je v »Vieucu« priobčil Sandor Gjalski. Ze oglašeni Harambašicev prevod velikega romana »Vojna i mir« od grofa Tolstega je s 30. snopičem dotiskan ter ga pri tej priliki znova priporočamo slovenskim čitateljem. Od istega slavnega ruskega pisatelja je v hrvaškem prevodu prišla na svitlo njegova najnovejša pripovedka »Kreutzerova sonata«. Zdaj izdava Solčeva tiskarna v snopičih prevod francoskega romana »Tri mušketira« od Aleksandra Dumasa, — Starejši hrvaški pesnik Vladislav Vežic je Goethe-jev epos »Herman in Dorotea« tako izvrstno preložil na hrvaški jezik, da se čita kakor kak pesniško dovršen original. Vežic se je z velikim trudom prizadeval, da bi natanko prestavil vse misli nemškega izvirnika, a da bi vender pesem po duhu in obliki postala hrvaška pesem. V ta namen je v prevodu celo opustil šestomer, kar mu nekateri kritiki hudo zameravajo. — Znani zagovornik hrvaško-srbske zloge in jedinosti, pesnik Jovan Stmdecič je izpeval pesniško pripovedko »Brat Marko i sestra Jeka«, v kateri dokazuje, da se Hrvati in Srbi lahko ljubijo kot bratje jednega in istega naroda, akoprem spadajo vsak drugi crkvi krščanski. — Vsakega rodoljuba je veselo iznenadil stari in slavni pesnik Ivan Trnski z novim eposom »Ana Loviceva«, za kateri je porabil narodno ustno poročilo, kako je Ana Lovičeva pri Kostajnici leta 1630. Turkom izdala rojake svoje, ki so bili zbrani v cerkvi sv. Ane. — Priljubljeni pripovedovalec Ferdo Becič je svojo pripovedko P e r s o predelal v žalostno igro v petih dejanjih ter jo v Varaždinu dal na svitlo. — Kako hrvaško občinstvo čem dalje tem rajše čita hrvaške knjige priča nam to, da sta poleg mnogih že večkrat omenjenih »biblijotek«, jele v Zagrebu izhajati dve novi podobni zbirki. Kraljeva tiskarna je v malih snopičih začela izdavati »Hrvatsko zabavno knjižnico«, v kateri so doslej med drugim zagledale svet pesmi starejšega hrvaškega pesnika dr, Ivana Zahara in mala pripovedka darovitega začetnika Zitomirskega; »Vseu čili ščn a knjižara« R. Auerja pa je oglasila »Knjižnico izabranih strani h romana« ter začela z Maupassantovim romanom »Brada« (Pierre et Jean). — Hrvatski pedagogijsko-književni zbor dal je na svitlo VII. in VIII. zvezek Šmidovih povestij za mladino Pod naslovom »Uzdarje dobroj djeci« je Ivan Devete v Gospiču izdal drugi zvezek svojih pripovedk za mladino, a že je tudi pripravil za tisek »Ličke pripoviedke« iz življenja hrvaškega ljudstva v Liki. — Učiteljem in odgojiteljem bo dobro došla nova knjiga »Nekoje misli o uzgoju«, ki jo je angleški spisal slavni filozof John Locke, pohrvatil pa marljivi učitelj in pisatelj Ivan Sirola. Upozarjamo na njo tudi slovenske učitelje, kakor tudi na knjigo: »Pucka prosvjeta«, katero je izdala »Matica dalmatinska«. Pisatelj Nikola Šimič je to imenitno knjigo razdelil v 24 poglavij ter skusil s prav lahkoumevno besedo prosto ljudstvo poučiti o veri, o duševnih darovih, o čednosti, poštenju, usmiljenju, dobrem vzgledu in drugih nravnih dolžnostih človeka. — V »aka-demički knjižari« v Zagrebu je v snopičih začelo izhajati »Hrvatsko primorje«, slike, spisi in potopisi od Dragutina Hirca. Vsa knjiga bo obsegala 8 —IO snopičev. — Dr. Nik> Selak je začel izdavati poučno delo: »Oči i zdrav lje školske djece u Hrvatskoj 640 Listek. i Slavonijic na temelji praktičnega preiskavanja. Prijatelje narodne glasbe upozarjamo na »kratko uputoutamburanje po k a j d a h «, katero je pisatelj Milutinpl. Farkas popravljeno drugič dal na svitlo. Se bolj jim priporočamo Kuhačevo razpravo »Slav-janski i slavjanska glasba«, o kateri smo že govorili v XXII. pismu iz Zagreba. Prav pridno napreduje izdavanje Rambaudove »Povjesti Rusije«, katere je doslej 6 zvezkor prišlo na svitlo. Omeniti nam je, da je vseučilišna knjigarna prevod te knjige vzela samolastnemu prejšnemu prestavljalcu ter ga poverila g. prof. Adamiču, ki nič ne menja niti ne dopolnuje francoskega izvirnika. Dobro došel nam bode vsem južnim Slovenom hrvaški prevod dr. Chiudine »Zgodovine Črne gore«, kajti to je doslej jedina knjiga, ki vestno in pravično poroča o tej zanimivi slovenski kneževini in zgodovini njeni. Knjigo je iz talijanskega preložil Petar Soljan na Hvaru v Dalmaciji. Prirodoslovce zanimali bosta dve knjižici; jedno je prof. Brusina napisal »Motriocem ptičjega svijeta«, v kateri popisuje domače ptice ter uči, kako jih treba opazovati; v drugi nam zdaj že ranjki prof. Sebisanovic pod naslovom »Ihtijološke refleksije« podaja nekoliko gradiva za riboznanstvo ter pouk, kako in kje da bi se imele ribe gojiti. Da je ob začetku novega šolskega leta prišlo na svitlo več novih šolskih knjig, ne trebamo posebej omenjati. S. O Voduškovi astronomični knjigi piše nemški znanstveni list »Gaea« pag. 640 (1890, X. Heft) tako: „Fiir diejenigen, welche mit den Grundlagen der Differential- und Integral-Rechnung vertraut sind, bietet das obige Werk eine sehr griindliche und licht-volle Einleitung in das Studium der rechnenden Astronomie. Der Verfasser entwickelf zuniichst die wichtigsten Satze aus der Geometrie der Ebene und des Raumes, dann die Bevvegungsgesetze der Himmelskorper, hierauf die Parallaxen-Rechnung, und gibt sehr ausfiihrliche Darstellungen der Praecession und Nutatiou. Daran reiht sich ein Capitel iiber Zeitbestimmung und ein Abschnitt: Bestimmung der Erdbahn-Elemente. Eigenartig ist seine Darstellung des Storungsproblemes. Die Ausstattung des Buches ist vortrefflich, besonders die zahlreichen Formeln sind durchweg in iibersichtlichem Satze gegeben, was die Benutzung sehr erleichtert." »Firduzi in derviš.« Pod tem naslovom smo priobčili v 8. številki Aškrčevo romanco, ki je zaradi svoje duhovite, pikre vsebine in očitne tendencije v vseh književnih krogih vzbudila toliko pozornosti, kakor že dolgo ne nobena v „Zvonu" priobčena pesem. Toliko iskreneje obžalujemo, da se je v predzadnjo kitico vtepel tiskovni pogrešek, ki paznega bralca neprijetno moti. Kitica: ,,Kdran zmešal mu je glavo. Dražiti ga greh bi bilo; Zbolel svetec bi še huje: Kdo ve", kaj se je zgodilo ? Kriv pa bil bi jaz! mora se glasiti tako: „Koran zmešal mu je glavo. Drdžiti ga greh bi bilo; Zbolel svetec bi še huje: Kdo v6, kaj bi se zgodilo? Kriv pa bil bi jaz!" ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15. Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani.