78. številka. Ljubljana, v sredo 6. aprila. XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI ITOft
[shaja vuk dan iveter, izimEi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o g e r s k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld., za jeden mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po .10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znafin. ^ Za» oznanila plačuje te od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. * Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniBtvo in npraTniltvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12, irfi r a v u i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
OBČNI ZBOR
delniškega društva
..Narodne Tiskarne"
na dan 10. aprila 1892. leta
ob 11. url «lopolu<lne
v prostorih „Narodne Tiskarne .
^n©Trni red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1891.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende.
4. Volitev pregledovalcev računov.
5. Posamezni nasveti.
OPOMBA. §. Iti. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnicu uložiti..
Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Gospod Vekoslav Spinčić — odpuščen.
V lakonični, strogo uradni obliki dala nam je te dni vlada nekoliko zakasnel odgovor na cislit-vanskih Slovanov obisk Zagrebške razstave. Z odločbo z dne 7. marcija 1892 št. 462 naznanil je minister Gautsch voditelju Istranov na Zagrebški razstavi, c. kr. profesorju in državnemu poslancu Vekoslavu Spin čiču, da ga odpušča iz državne službe in to v prvi vrsti zaradi njegovih govorov v Zagrebu, v drugi vrsti pa zaradi agitacije pri znani isterski dopolnilni d r -žavnozborski volitvi. Iz navedene odločbe razvidimo, da je disciplinarna komisija naučnega ministerstva soglasno z deželnim šolskim svetom goriškim zmatrala za nezdruzne z dolžnostimi c. kr. profesorja in z njegovo službeno prisego tiste besede, s katerimi se je zahvalil državni poslanec profesor  Spinčić Zagrebškemu   županu na lepem
LISTEK.
„Vendija."
SpiBal Uadivoj Po z ni k.*)
III.
iKouec.)
Pred menoj ležita prva iu druga knjiga „Rada slovstvenoga družtva Vendija", lepo vezani in s krasnim naslovom, prva s 189 stranmi, druga Se ne dovršena, Batno s 37 stranmi. V teh knjigah so zapisana predavanja društvenikov, katera so bila vsprejeta; vnder je mnogo predavanj iz poslednje dobe društvene izostalo ter bi bila ž njimi lahko i druga knjiga napolnjena.
V začetku prve knjige je kratek predgovor, potem so pravila društvena zapisana v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku, zatem pa predavanja.
Točka prva pravil se glasi: »Slovstveno društvo „Vendija" na tehnični viši šoli v Gradci ima namen izobraževati društvenike v slovanskem slov-stvu z izvirnimi sestavki o katerem predmetu; b prevajevanjem dobrih tujih izdelkov v slovansčino; vaditi je v govorništvu in krasnoslovju, ponujati jim kraj obče omike in razveseljevala".
sprejemu in one .besede, s katerimi je pozdravil dr. Ant. Starčevića. Če Be prav spotniuamo, jegosp. Spiučić odzdravil županu blizu tako-le: „Dal Bog, da bi to mesto, katero je danes duševno središče vseh Hrvatov, postalo prej ko prej   glavno mesto
našega naroda tudi v  materijal nem zmislu!.....
Živio Zagreb, živela združena Hrvatska .... Postavile so se mej nas meje, da bi se cepile in ločile naše dežele, a te meje ne morejo udušiti v nas skupnosti mislij in čutil .... Želimo, da bo-demo, kakor sta nas v tej dvorani združila mestni načelnik in zastop, Bkoraj združeni vsi pod jedno streho v širšem pomenu." Dr. Starčevića pa je slavil poslanec Spinčić kot onega, kateri je prvi dokazal, da je pripadala Istra Hrvatski.
To in priporočanje slovanskega, kandidata dr. Laginje je ves materijal, na podlagi katerega se je odpustil iz državne službe mož, kateri je več nego 15 let posvetil svoje moči državi kot vzgojitelj mladine, kot šolski nadzornik, kot član izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole, katerega je bil pokojni prestolonaslednik Rudolf pozval kot bo-trudniku pri epohalnem delu o avstro-ogerskem cesarstvu in kateremu so pristojna oblastva večkrat izrekale svoje priznanje in popolno zadovoljstvo.
Kritika ob obsodbi c. kr. profesorja nam ni dopustna in prepuščati jo moramo našim razsodnim čitateljem, naj sami pretehtujejo pravne podloge te obsodbe. Saj vemo, da uživajo sicer svobodo politiku-joči profesorji nemške narodnosti, oziroma nemškega mišljenja. Sili nam v pero marsikako ime, marsikaka reminiscenca, a o vsem tem bode govor, kakor čujemo, na pristojnejšem in varnejšem mestu. Mi torej v tem pogledu disciplinovanje profesorja Spinčiča zgol le registrujemo in kakor je duh Hamletovega oče dejal: ,,lch vvittere Morgenluft", tako se bojimo mi, da se nam bližajo zopet časi, kakoršni so bili oni zloglasnega spominu, ko je narodnost slovenskega profesorja zadoščevala, da so ga premestili: „hundert Meilen von der windischen Mark41 ....
Poudarjali pa smo, da je g. Vekoslav Spiočič tudi državni poslanec in ker je govoril v Zagrebu po našem mnenji le kot poklicani tolmač svojih volilcev, ker je nadalje posegal v volilni boj
Člauki „Vendijine" knjige so pisani v slovenskem, hrvatskem, češkem in Majarjevem vzajemno-slavjanskem jeziku (le-ta ali z latinico ali 8 cirilico) ter so večinoma a/s naučne vsebine, a */a je iz le-poslovstvenega polja.
Vseh 31 Člankov spisalo je 17 pisateljev, torej prideta povprek na vsakega pisatelja po 2 članka. Ali ker je samo 17 različnih imen podpisanih pod predavanji, vidi se, da se je samo slaba tretjina udeleževala slovstvenega delovanja, ker društvo vsa leta svojega obstanka ni imelo nad 60 članov, a povprečno vsako leto okoli 25. Vendtr malega števila upisanih člankov ni smeti rabiti za merilo „Vendijinemuu delovanju, ker dobra tretjina člankov ni bila v knjigo upisana. Drugače so pa društve-niki tudi govorili o raznih predmetih v daljših govorih ali so krasnoslovili na pamet naučene pesmo-tvore.
Obseg je knjigama naslednji: I. knjiga.
Predgovor. — Pravila slovstvenega društva „Vendija" na tehnični višji šoli v Gradci. — Pravila književnog družtva .Vendija" na tehničkom zavodu u Gradcu. — llpnno.m Kn.iuKeiiHor ,tpyuiTiin „BeHjuija" h« tcnhomkom saiioV y IVajnv. — Predavanja društvenikov:   „Korist željeznica",
isteraki le kot zastopnik naroda, ne pa kot c. kr. profesor, zategadelj nam mora s tega stališča pač biti dovoljena kritika njpgove obsodbe. Naučni minister je, odslovivši na podlagi povedanih fakt iz državne službe slovensko-hrvatskega državnega poslanca, sodil in obsodil tudi politiško izpoved in teženje našega naroda, proklamoval je načelo, da pod krili cesarskega orla ni mesta za hrvatskn-sloveosko pobratimstvo! V tem pa mi vidimo sapo proti zakoniti politični svobodi, vidimo nekompetentno obsodbo slovensko-hrvatske vzajemnosti. To, kar je govoril g. profesor Spinčič v Zagrebu, to nosi v srci vsak zaveden Slovenec in Hrvat, to bil je naš skupen program pred Gautschem ter bo, ako Bog da in sreča junaška, tudi Še za njim. Nikdar pa se nam ni sanjalo, da je težnja po temnejšem združenji jednokrvnih narodov avstrijskih pod jednim žezlom habsburškim in to po mirnih ustavnih potih — nelojalua, da je nezdružna z dolžnostimi državnega uradnika konštantovanje kake zgodovinske resnice. Ekscelenca Gautsch pa ima o vsem tem drugačne pojme.
Ta podoba se nam usiljuje iz rainisterske naredbe z dne 7. marcija 1892. To pa, da je odpuščen iz državne službe najodločnejši zastopnik in zagovornik iBterskega slovanstva, to nam je dokaz, da veje na Dunaji zopet sapa. malo prijazna slovanskemu življu. Ustvaril se je prejudic in kar je danes državnemu uradniku greh izpregovoriti, teca jutri niti poslušati in čitati ue bo več smel. Bližajo se nam zopet časi političnega vohunstva in narodnega mučeništva, a mi se jih ne bojimo. Narod slovenski in hrvatski sta dovolj utrjena v boji za politično svobodo in ustavne pravice in zategadelj tudi Istranom po božji milosti ne more biti sojena usoda premagancev.
To naj je naše stališče v aferi, ki nikakor ni osebna. Gospod Spiučić bode tudi brez profesorskega kruha labko živel. Za njegovo usodo nam ni. Pač pa za znamenje časa, tega ne smemo izgubiti izpred očij! Nadaljno besede v tej reči prepuščamo našim narodnim zastopnikom. Položaj je jasen in zategadelj upamo, da bodo naši zastopniki zuali pravočasno potisniti nazaj vsak hudournik, kateri
Mavru VVeiss. „Slovo", ilustracija narodne pesn»ee ; „Vasovanje", ilustracija narodne pesmice, France Poznik. — Pesni Franceta Poznika: »Napovedal sem ti vojsko", „Lipica", .Nezvestnik", „Žalostno življenje", „Lenartu, „Prokletev".
Ilustrirana narodna pesmica : „Moja dečla je taka", France Poznik. — Narodna pesen iz Koroške. — „Morivec", balada, France Poznik. — „Pod lipico", pesen Janeza Mačka. — „Sila i tvar", preveden odlomek iz dr. Biichnerova „ Krnit und Stoti", Mavro VVeiss. — „Nješto o razsvjeti". Historijske crtice. Slavoljub Vračan. — „Sesvete". Jovo Javanić. — ,Kako voda zemljino podobo preobražaje". Peter Kresnik. — .Pauk'. Julo Stern.
— „Izvor i pdtetci umjetnosti". Prevod iz Liibkeove knjige aDie Geschichte der Kuust". Josip Itadi-nović. — „Kde spočiva buduucnobt! každebo naroda a kterak se zvaštč slavska omladina bovati mil by vlasti sve ku slave a vyzuamnosti dopomohla11. Jan Neugebeuer. — „Ćloveška brana". Radivoj Poznik.
— Slika. li. P. — „Starinski spominki pradežel starih Slovanov". Franjo 2užek. — „Vendijanec". (Od Radivoja Poznika): Jugoslovansko pobratimstvo" (1 sliko), ,,Zgodovina Vendijina'4, Odbor društva „Vendije" v šolskem letu 1872 3" (slika). „Prigodom trogodišnice društva „Vendije".1' Mavro
izpodnaša politično našo svobodo in imuniteto! Gospodu Vekoslavu Spinčiću pa kličemo v spomin izrek Protagorov: nSi iniusta suaseris, Deos habebis iratos, si iusta, homines!"
Deželni zbor kranjski.
(XII. seja, dne 5. aprila 1892. leta.)
Ob l/tll. uri prične se seja. Novovoljeni poslanec g. župnik J. Mesar, ki je bil dozdaj po bolezni zadržan udeleževati se sej, storil je slovesno obljubo v roke dež. glavarja in potem sedel na svoje mesto.
Razne došle prošnje (mej njimi igralca Dram. društva Julija Sršena-Šušteršiča za podporo ob priliki svoje 25letnice, pevskega društva „Slavca" itd.) izruče se dotičnim odsekom v pretres in rešitev.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona o zgradbi hudournika Pišence pri KranJ8kigori in poročilo glede* naprave nove okrajne ceste mej Ribnico in Vinicami do tu mimo držeče deželne ceste Ribnica-lilok«, potem glede preložitve okrajne ceste mej Sodražico in Hribom, in glede opustitve obstoječe okrajne ceste mej Žigmaricami in Ketjami, z načrtom zakona, izroče se upravnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora o definitivnom imenovanji hišnega duhovnika Antona Koblarja v deželni prisilni delarnici, in poročilo o 1S91. leta dovršeni zgradbi dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delarnice, o arondiranji, planiranji, nasadih in ograji k zavodu pripadajočega sveta, izročita se finančnemu odseku.
Posl. M urnik stavi glede na to, da se zasedanje dež. zbora že bliža svojemu koncu, nasvet, da se vse prošnje, ki so došle daues in bodo še došle pozneje, razven onib, katere je predložil dež. odbor, izroče v rešitev deželnemu odboru. — Predlog se vsprejme.
Prošnja g. Matije Kunca za podporo pri njegovi krojaško-obrtni šoli, o kateri je poročal posl Murnik in jo priporočal, izročila se je po nasvetu fin. odseka dež. odboru v pregled in rešitev. Prosilec bi rad, da se mu da redna letna podpora za to šolo, ali pa da se naredi nekoliko ustanov za obiskovalce ujegove šole.
Posl. V is ni kar poroča v imenu finančnega odseka o samostalnom predlogu gospoda deželnega poslanca viteza Frančiška Langerja glede pridelovanja ameriških trt v trtnicah na Grmu. V de-želui trtuici na Grmu in v državnih trtnicah v Kostanjevici, na Slapu itd. sadijo se ameriške trte, ki se potem delijo zastonj aH proti plačilu vinograd nikom, da zopet morejo zasaditi opustošene vinograde. Vinarska šola ua Grmu poklicana je najbolj delati v to koristno Bvrbo. Potem podaje govornik nekaj statističnih dat o razdelitvi ameriških trt iz državnih trtnic Iz teh podatkov je razvidno, da so kranjski vinogradniki dobivali le malo trt brezplačno iz državnih trtnic. Želeti bi bilo, da se kaže večja naklonjenost v tem oziru. Fin. odsek predlaga:
1.)  Deželnemu odboru se naroča, potrebno ukreniti,  da se pri  deželni vinarski,  sadjarski in
poljedelski šoli na Grmu že obstoječa sodišča (trtnice) trpežnih ameriških trt v letu 189- 3 pomnože vsaj za jeden hektar in da se v to svrho porabijo on-dukaj se nahajajoči ključi (rezanice).
2.) V to svrho se dovoljuje kredit 500 gld. iz deželno-kulturnega zaklada.
3) Rezanice in cilfi (živice) trpežnih ameriških trt, ki se dobivajo pri trtnih sadiščih na Grmu, se smejo oddajati samo na Kranjskem in sicer: ali brezplačno, ali po najvišji ceni do 4 gld. na tisoč kosov.
V brezplačno  oddajo mora  privoliti deželni
odbor.
Predlog fin. odseka se vsprejme brez debate.
Posl. Langer poroča o prošnji okrajno-cestnega odbora v Velikih Laščah za odpis dolga 5000 gld. deželnemu zakladu. Finančni odsek predlaga, da se dovoli podpora 500 gld. za zgradbo potrebnega mostu, da se pa glede ostanka ne more ugoditi prošnji, ter da se dolg odplačuje v petih letnih obrokih po 900 gld. Predlog se vsprejme brez ugovora.
Prošnja Marjete Ahčin, udove diurnista v Radovljici za miloščino, se reši ugodno in se dovoli prosilki za tri leta miloščiua po 50 gld.
Prošnja dr. Pavla PreiniČa, hišnega zdrav-v blaznici na Studencu, za zvišanje plače, se izroči dež. odboru v pretres in poročanje.
Posl. Hri bar poroča o prošnji „D ram etičnega društva" v Ljubljani za podporo. Društvo deluje že 25 let uspešno za razvoj slovenske dramatike, oskrbelo si je že precejšen repeotoir, omislilo lepo garderobo, ustanovilo dramatično šolo, ki skrbi za potrebni naraščaj igralnih moči j. Anga-žovalo se je pevsko osobje itd. V zadnjem času je društvo res jako napredovalo in so bile nekatere predstave sijajne. Nakupilo je društvo mnogo novih iger (27), za katere je izdalo precej novcev za tantieme, prevode in pisanje ulog. Stalno angažovanih je bilo 12 oseb, a treba bode še kakih 8 anga-žovati jih, da bode moči zadostiti vsem opravičenim tirjatvam občinstva. Isto tako je društvo uspešuo delalo na muzikaloem polji. Kupilo je slavno-znano Mascagnijevo opero „Cavalleria rudticana", katero bode predstaljalo v deželnem gledišči, dalje je nakupilo 8 novih operet, katerih je nekaj že spravilo ua oder. Stroški za glediško sezono so veliki, in le težko jih je pokriti bilo z dohodki, ker je čitalniška dvorana majhna in torej dohodki iz predstav temu primerni. V gledališči bode to bolje, a tudi režija bode večja v marsikaterem oziru, treba bode skrbeti, da bodo predstave še boljše, pomnožiti bode pevsko osobje, orhester itd. Društvo res zasluži podpore, katere je potrebno. Finančni odsek, uvažujč zares uspešno delovanje „Dram. društva", predlaga, naj se mu dovoli za tekoče leto 1892 iz deželnega zaklada podpora 3000 gld. in ta vsota naj se vstavi v proračun pri poglavji VIII.
Ker  ni  nobenega  ugovora  vsprejme  Be ta predlog brez daljno debate.
(Konec prib.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 6 aprila.
Štajerski deželni »bor.
V ponedeljski seji prišel je v razpravo zakonski načrt glede organizacije kmetijskih in gozdarskih interesov. Narodnogospodarski odsek je predlagal, naj se prestopi na dnevni red. Probscht je na-Bvetoval, naj se začne specijalna debata. Grof At-tems je stavil predlog: Zakonski načrt ae vrne dež. odboru z nalogom, naj izdela nov predlog o ustanovitvi in o delokrogu posebne korporacije, katera bi postavodajalnim in upravnim faktorjem dajala pojasnila in stavljala nasvete v deželnih kulturnih rečeh. Posl. Lipold govoril jeo zakonskem načrtu sploh in o uzrokih, iz katerih se je gospodarski odsek izrekel proti njemu. „Nemško nacijo-nalen hujskač našel je v tej juhi slovensk las — in predlog je bil pokopano". Posl. Posch, grof Edin u nd Attems in še nekateri konservativci govorili so deloma za zakonski načrt, deloma za nasvet grofa Frana Attemsa. Posl. Robič in dr. Srnec govorila sta proti načrtu oziroma proti temu, da se začne specijalna debata. Dr. Srnec je izjavil, da bodo Slovenci glasovali za predlog grofa Attemsa, a le ako ae bodo, vzlic temu da nimajo v deželnem odboru svojega zastopnika, varovali interesi slovenskih kmetovalcev. Zbornica vsprejela je predlog grofa Franca Attemsa z nekim malim dostavkom poslanca Probschta jednoglasno.
Isterski de£. »bor.
V ponedeljski seji odgovoril je vladni zastopnik na interpelacijo posl. Vo Jarića in tovarišev glede preganjanja glagol ice in slovanskega bogoslužja. Hrvatski' poslanci so zahtevali odgovora v hrvatskem jeziku, pa ga niso dobili. Kak je bil vladni odgovor, tega to uro še ne vemo. — Posl. M a n-d i ć interpeloval je vlado, zakaj je posamezne takozvane „občinske delegate" odstavila. — Posl. Jenko stavil je predlog o zgradbi železnice, ki bi vezala Trst, Istro in Reko in nasvctoval, da se voli poseben odsek 7 članov, kateri naj stvar preštudirajo in o njej poročajo v prihodnjem zasedanji. Na predlog posl. Amorosa voli dež. zbor ta odsek takoj. — Pri razpravi o imenovanji paznikov za občinske in zadružne gozde unela se je daljša debata. Poslanci Jenko, dr. Laginja, dr. Volarić in Flego govorili so večkrat proti predlogu. Pri glasovanju, katero se je na predlog dr. Dukići vršilo poirae-noma, vsprejel ae je zakonski načrt s 17 proti 7 glasom.
Češki deželni »bor.
V ponedeljek se je začela velika proračunska debata, ki pa prav za prav nič druzega ni, nego epilog punktacijam. Prvi govornik je bil vodja nemške strauke Schmevkal. Očital je češkim strankam in velepesestnikom, da so se izneverili svoji obljubi, a vladi, da je ravnala tako, kakor nezakonska mati, ki položi svoje dete pred tuji prag ter beži. Zeit-hammer in grof Palffv zagovarjala sta stališče Sta-ročehov oziroma veleposestnikov, a dr. Julij Gregr državnopravno stališče mladočeške stranke. Debate so jako burne. Schmevkal govoril je zelo strastno in brezoirno.
Nemci na Ceikem. Dokler je bilo kaj upanja, da se bodo izvršile punktacijske predloge, bili so češki Nemci složni in jedini, sedaj pa dolže nemški nacijonalci svoje liberalne tovariše, da so ti zakrivili ta poraz in ae hočejo od njih ločiti. Nemški nacijonalci naglašajo, da so v češkem deželnem zboru de facto zmagali
Dalje v prilogi. "^Hi
VVeiss. — „0 stanju človeka v naravi1'. Svojmir Mušič. — „0 streli". France Zmrzlikar. — „0 starosti človeštva*4. Fraujo Omahen. — „Slovo o astronomiji1'. Franta Mališ. — „Slovo ku každemu Slovanu1'. August Krčal. — „Na cestu dvoum za-snoubeneum". August Krčal. — CjinitjniicKH Kii.uatenuu jeiHK. Cinnoj Jemto. — „Bakterije". France Zmrzlikar. — „Preobrazovateljska pisma". Radivoj Poznik.
II. k nj iga. flpatiua c.ioHrriieHorn umirrnn „Beiuije*'. — Predavanje društvenikov: ,, Jugoslovanska vzajemnost". Igrica s G prizori. Radivoj Poznik. — „Iznajdbe 15. in 16. stoletja in njihov upliv na razvitek človečanstva". Josip Bezlaj. — ,,V združenju je moč!" Spomini na svetovno razstavo v Beču 1873. leta. France Zmrzlikar.
IV.
Da bodo moje Črtice o „Vendiji" kolikor toliko popolne, imam omeniti še nekoliko zgodovinskih društvenih stranij.
Kakor povsod, tako je tudi društvu zsčetek najtežji. Kdor v začetku pomaga, ta dvakrat pomaga. To pomoč je dobila „Vendija" od našega jedinega jugoslovanskega mecena, biskupa Jurija Josipa StroBsmaverja. Na kratko prošnjo „Vendiji-
nega" predsedništva je daroval društvu 100 goldinarjev, katere je poslal s pismom od dne 7. veljače 1871 glaseče se: Slavno društvo „Vendija", Gradac. Čast mi je poslati Vam na društvene svrhe 100 H. želee iz vseg srdca, da Bog blagoslovi nastojanje Vaše na korist i napredek našemu narodu. U ostalem s osobitim štovanjem ostajem si. družtvu posve odan U Djakovu dne 7. veljsče 1871.
S tr os s m ay r m. p., biskup.
Društvo si je sa to svoto omislilo hrvatskih in slovenskih knjig. Ker je tudi vsakdo članov daroval iz svoje knjigarne po knjigo ali dve, tri, bila je društvena knjižnica že prvo leto precej znamenita.
Leta 1873 bila je knjižnica z zanimivim prirastkom pomnožena, darovanim od francoskega društva v Parizu. To društvo se je ustanovilo z namenom razšiljati francoske knjige do slavjanskih društev, da se tem nudi prilika spoznati se s francoskim jezikom i z razmerami na Francoskem ter menjati ob jednem sočutje drug do druga, ali po francosko: „une union qui a le but de distribuer des livres franr iis a des unions slaves, afin de leurs oflrir la poasibilite de connsttre la langue frauraise et Petat des chosea en France et en me me tempa pour ćtablir un ecbange de svmpathie."
Vidi ae, da je bilo društvo dete nemško-frau-coske vojske leta 1871—72 ter da je pravec dobro pogojen bil, kajti Slovane veže s Francozi isti neprijatelj.
Pismo do gospoda Lege r a, „docteur des lettres" in slavista v Parizu, napisano od vodstva „Vendijinega", je imelo i passus: ,,Nos coeurs slaves battent pour la natiou franraise, avec laquelle aous avons le me me ennemie."
„Vendija" je prejela od tega društva 80 francoskih knjig.
Večer, ko je sedelo 10 mladih Slovencev okoli mize ter so bili sklenili, da si ustanovijo društvo, kateremu so tudi že ime nadali ter na zdravje novorojenke „Vendije" čaše vzdignili, oglasi se naj-stareji i najveaeleji mej njimi ter reče: ,,Bratje, danes je Preširuov dan, 3. december. Lepo se je primerilo, da smo ustanovili naše društvo na praznik našega prvega pesnika, vsako leto osovrej praznovali bodemo ustanovljenje našega društva in Pre-hirnov praznik ob jednem. Živila „Vendija", slava Prezirnu !"
Tako je i bilo. V dan 3. decembra bil je Preširnov in „Vendijin" dan.
Priloga ^Slovenskemu Naroda" St. 78, dnć 6. aprila 1892.
Mladočehi, mogoče jim je oa to bilo le, ker se za alogo ne menijo, ampak ker tirajo odločno in dosledno tisto politiko, ki je v/rasla iz naroda. To isto velja tudi za Nemce. — Nemci se Se vedno niso potolažili in kakor vse kaže, če tudi se tako kmalu ne bodo. Nacijonalci sodijo, da mej Čehi in Nemci sploh ne gre vpraševati, kdo ima prav, kajti prav ima tiat, kdor ima moč. Zato ae tudi — do-aedaj le de v svojih listih — poganjajo zato, da poneha diplomatičoa zveza mej stranko in vlado, da odstopi grof Kuenburg in da se začne brez ozirua opozicija. Eventueloo bi bilo izstopiti iz državnega zbora, „kajti le na poti zlate brezozirnoati dali bi se doseči tisti uspeti, s katerimi se morejo ponašati Čehi*.
Vnaitje države.
Anarhisti na Španskem.
Španski anarhisti se čudovito bitro množe, zlasti ker prihajajo in se jim pridružujejo mnogi francoski somišljeniki. Glede atentata v narodni zbornici, javljajo se iz Madrida nastopne podrobnosti. Anarhista Devac in Fereira, katera sta v Seriji v Stari Kaatiliji odnesla z železnice nekaj dinamita, nameravala sta razstreliti zbornico, senat in kraljevsko palačo. Patrone, katere sta položila v zbornici, so bile po 15 centimetrov dolge. Policija ujela je dinamitarda le slučajno. Ta dva čakala sta namreč, da bi se seja začela, a mej tem opazil ju je neki poslanec in opozoril nanje policijo. Dinamita! da imela sta pri sebi .Poslovnik komopo-litlčnega društva-, namreč navod,! kako >n v kateri vrsti je razstreliti javne zgradbe.
Angleški parlament
Letos poteče doba, za katero je voljen angleški parlament in vse stranke se pripravljajo na odločilni boj. Vlada skuša vso stvar zavleči, a vzlic temu je le malo upanja, da bi zmagali konservativci. Gladstone sam je neumoren in uspehi njego vega delovanja ae vidijo pri vseh dopolnilnih volitvah, pri katerih zmagajo redno liberalni kandidatje. Ker neče vlada ničesar povedati glede dobe, kdaj bode razpisala nove volitve, predlagal je te dni posl. Labouchere, da jej ni dovoliti nikakth denarnih tirjatev, dokler se ne izrazi določno, kdaj bodo volitve.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 5. aprila.
Predseduje župan g. G r a s s e 11 i. Navzočih je 24 mestnih občinskih svetovalcev.
Župan g. Grasselli naznani, da je občni zbor kranjske hranilnice določil izdatno svoto za reveže ljubljanske in izreka zahvalo hranilnici kranjski v imenu občinskega zastopa.   (Občno pritrjevanje.)
Nadalje naznani gospod župan, da je izročil gosp. H. Bajudis načrt, kako bi bilo ustanoviti mestno godbo v Ljubljani. Župan misli, da se izroči vloga posebnemu odseku in naj se izvoli vanj petero obč. svetnikov.
Obč. svet dr. vitez Blei weis-Trsteniš ki meni, da je načrt g. Baudisa uvažavanja vreden, in predlaga, naj se izvolijo v posebni odsek gg.: H r a s k y , Hribar, dr. M a j a r o n, Fran B a v-nihar in Valentinčič.
Obč. svšt. Hribar se izjavi, da se ne more dati voliti v ta odsek. Izvolijo se potem „per accl." predlagani obč. svetniki in namesto g. Hribarja, obč. svet. g. Prosenc.
G. župan nadalje naznani, da mu je došla prošnja „Slovenskoga učiteljskega društva", naj bi tudi obč. svet Ljubljanski pomogel, da se častno praznuje SOOletnica rojstvenega dne Amosa Komenskega, in sicer a denarno podporo, pa s tem, da se prekrstijo Poljske ulice v Komenskega ulice.
Obč. avšt. Hribar podpira to prošnjo in predlaga, naj se odslej Poljske ulice, v katerih so naše šole, imenujejo Komenskega ulice in naj se takoj potrebno ukrene glede tablic.
ObČ. svet Tomšič pa predlaga, naj se društvu dovoli za proslavljanje Komenskega v Čitalnici Ljubljanski 100 gld. podpore.
Oba predloga obveljata jednoglasno.
Obč. »vet dr. Maj ar on poroča v imenn pravnega odseka ob ugovoru g. notarja G o g o 1 e zoper letošnji voli laki imenik za občinske dopolnilne volitve: Gosp. Gogola navaja, da so v letošnji volilski imenik vsprejete osebe, katere niso niti domačinci niti občinski družniki, katere torej nimajo volilne pravice. Te osebe so navedene v posebnem zaznamku, in jih po volilskem imeniku spada na I. volilni razred 36, na II. vol. razred 21 in na III. vol. razred 211. Gosp. Gogola protestuje kot upravičeni volilec, da bi bile navedene osebe uvrščene mej Ljubljanske občinske volilce. Pred vsem je istina, da imajo volilno pravico samo občinski domačinci in pa občinski družniki (§ 1. volil, reda v zvezi s §. 2. obč. reda). Občinski domačinci so tisti, ki imajo v občini domovinsko pravico (§3). Občinski družniki pa so (§ 7) tisti avstrijski državljani, kateri v občini nimajo domovinske pravice, a vender vnje ozemlji stanujejo in ali tam kaj posedujejo ali od svojega obrta ali zaslužka ali dohodka plačujejo davek. Pogoj občinskemu družništvu je torej to, da dotični k stanuje v občinskem ozemlji.   Po tem
v občini ali nima domovinske pravice v njej, četudi plačuje davek. To je jasno. Glede na ugovor g. Go-gole pa je uradno konstatirano, da v ugovoru, odnosno v zaznamku navedene osebe nimajo v naši občini niti domovinske pravice, niti ne stanujejo v njenem ozemlji. Zato pa tudi res nimajo volilne pravice in pravni odsek predlaga, naj se ugovoru ugodi in magistratu naroči, da vse zadevne osebe takoj i z b r i š e iz volilskega imenika.
Obč. svet. Prosenc se protivi temu predlogu, kajti on meni, da se občinski red in volilni red tu napačno tolmači. Dokazuje, da je po §. 7 občinskega reda občinski drnžnik vsak, kdor od svojega zemljišča ali obrta, ležečega v mestni občini, plačuje davek, in ni treba, da bi stanoval v mestnem ozemlji. Kdor ima dolžnosti, ima tudi pravice. Zato nasvetuje, naj se predlog dr. Majaron-a odkloni.
Obč. svet. dr. Tavčar pobija nasvet in razloge g. Prosenca. Verjame, da predgovornik zna natačno brati, iz tega pa še ne izhaja, da nataono umeje smisel zakona. Govornik podrobno razloži, kdo je občan in zlasti, kdo je občinski družnik. Že gole besede §. 7 občinskega reda ustanovljajo, da je le tistega smatrati občinskega družnika, kateri v občini stanuje; to je „conditio sine qua nonu tega se treba držati strogo in to pove istotako nemški kakor slovenski tekst mestnega statuta. Pravico voliti imajo pa samo občinski domačinci in pa občinski družniki. i<e torej navedene osebe niso niti to, niti ono, potem nimajo volilne pravice in morajo iz imenika, če so g. Prosencu de tako pri srci.
Obč. svet. dr. O r egori č pravi, da se je ugovor, katerega je uložil g. Gogola, skoval v njegovi stranki nasprotnem taboru. Žalostno je to, da se volilci, kateri so nekdaj bili izbrani (Klici: Ni res!) utrditi narodno večino v občinskem svetu, sedaj zametavajo, da se jim sedaj jemlje, kar se jim je prej z veseljem nudilo. (Klici : Kdo ?) Gosp. Gogola je vložil ugovore kot predsednik političnega „Slov. društva" in tako je vsa ta reč postala po njem strankarska, zatorej nasvetuje, da se ugovori odbijejo.
Obč. svet. Kune naglasa, da se njemu zdi premalo razširjena še volilna pravica za obu. svet in zato je ne bi hotel v najmanjšem oziru omeje-jevati. Ali da je ta zahteva g. Gogole utemeljena, o tem mora poučiti vsakogar tako zvani „Haus-ver8tandu, kajti kdor v stolnem mestu Ljubljanskem ne stanuje, ali nima domovinske pravice, ta pač ne more imeti volilne pravice v občinski svet Ljubljanski. Lansko leto pri volitvah je v prvo mobilizirala nasprotna stranka volilce III. razreda, kateri v Ljubljani ne stanujejo, in je hotela ž njimi majorizirati tukajšnje obrtnike. Tu seje pa vender moral vsakdo čuditi, kako to, da bi tist, ki ima kako njivico v mestnem ozemlji, a ga druzega nične veže na Ljubljano, smel prav tako voliti kakor tukajšnji domačini. To je isti „Tiipferl aut' dem Jw. Po tem pravilu bi posestnik kak« majhne zemlje v raznih mestnih občinah lahko volil v desetih mestnih občinah. To bi vender bilo čudno, če bi kaj takega zakon dopuščal. Zato je prav, da se je zakon vsled zadnjih volilnih skušenj natanko pogledal. Vidi se torej, da zakon ne dopušča po posestnikih iz drugih občin majorizirati davkoplačevalcev, kateri nosijo največje breme za naše mesto. To pa tudi ni res, da bi bili tisti, ki se imajo izpustiti iz volilskega imenika, pomagali narodni stranki do večine, kajti nahajajo se v imeniku še le dve ali tri leta (Dobro! Dobro!)
Obč. svet. Prosenc naglasa, da vsak, ki davek v občini plačuje, je volilec in temu se ne sme volilna pravica kratiti.
Župan Grasselli zavrača očitanje, zakaj ni magistrat sam popravil imenika. Magistrat se vedno drži prejšnjega imenika in ker proti lanskemu imeniku ni bilo nikakega ugovora, zato ga je vzel za podlogo letošnjemu.
Poročevalec dr. Maj aro u na kratko omenja, da ga gg. tovariša Prosenc in dr. Gregorič ne moreta razdražiti, če mu podtikata reakcijonarne težnje in če delata politične ekscese. Kot poročevalec pravnega odseka drži se jedino le pravnega stališča in jasnega zakona, katerega je dr. Tavčar še posebej razjasnil in po katerem je treba ugoditi ugovoru in neupravičence izpustiti iz volil, imenika.
Pri glasovanji obveljal je predlog pravnega odseka. Proti njemu so glasovali „kot jeden mož" gg. dr. Gregorič, Peterca in Prosenc.
(Konec priti.)
Domače stvari.
— (Današnji naš list) ima prilogo, a vzlic temu nismo mogli priobčiti še dopisov.
— (Deželni z bi. r kranjski) ima jsHri svojo XIII. sejo Na dnevnem redu bu u e katere* peticije, potem poročilo o do vršenji zgradbe dežel nobranske vojašnice v Ljubljani, o zgradbi nove bolnice, o definitivnom imenovanji hišnega duhovnik a v prisilni delarnici in o zgradbi dveh hiš za paznike, o uvrščenji cestne proge Toplice- Valtavas in Toplice-Podturn mej deželne ceste in o razdružitvi občine sv. Ožbald v dve samosvoji oblini.
— (Vollliki abod) priredi „Slovensko
društvu  v   Liubliani41   v  nadeliu   rine   10. t W+
zjutraj točno ob 11. uri v dvorani Čitalniški Dnevni red je nastopni: 1. Nagovor predsednikov; 2. Razgovor o letošnjih dopolnilnih občinskih volitvah in postavljenje kandidatov; 3. Posamni naBveti in predlogi. K prav obilni udeležbi vabi
odbor.
— (Mestne volitve Ljubljanske) bodo letos po sklepu v včerajšnji seji občinskega sveta dne 25 t. m. v III. volilnem razredu, dne 27. t. m. v H. volilnem razredu in dne 29. t. m. v I. volilnem razredu. Predsedniki volitveni komisiji so bili včeraj izvoljeni: za III. razred g. občinski svetnik dr. Danilo Maj ar on, za II. razred g. občinski svetnik Fran Ravnikar, a za I. razred g. občinski svetnik dr. Ivan Tavčar.
— (Gledališče.) Posvetovanju, katero |e pred .čeranjim zastran novega gledališča Ljubljanskega sklical deželni odbor kranjski, predsedoval je g. deželni glavar osebno. NavzoČni so bili deželni posl. baron Wurzbach kot poročevalec in pa, kakor smo že poročali, zastopnika „Dram. društva" odnosno sTheatervereinau. Zastopnika „ Dramatičnega društva" zahtevala sta za slovenske predstave po d v a dneva na teden in sicer po dvakrat v nedeljo, dvakrat ob sobotah, sicer pa ob sredah. Naprosil se je tudi deželni odbor, da bode „Dramatično društvo" uprizorilo prvo predstavo v novem k rasnem hramu Talije Sporazumno z odposlanci nemškega »Tlieatorvereina" dogovorjeno je bilo, da se bodo lože oddajale posebej za slovenske in posebej za nemške predstave. Ker ni nobenega dvomu, da bode deželni odbor ugodil prošuji „Dramatičnega društva", nadejati Be imamo v prihodnji gledališki dobi novega vzleta naše dramatike, kar z veseljem pozdravljamo.
— (Koncert) priredi .Glasbena Matica" v soboto dne 9. aprila 1M)2. leta v dvorani narodne Čitalnice Ljubljauske pod vodstvom gosp. M. llubada. Pri koncertu sodelujejo gg. ilanuš Baudis i u Kari HolTmemter, moški in ženski zbor „ Glasbene Matice". Vspored: 1. 1\ llugolin Sattner: „Po zimi iz šole", mešan ibor. 2. Anton Dvofak: a) „Prstan", b) „Da, jaz te zapustim!" dvospeva za Bopran in alt, poje ženski zbor. 3. Anton Nedvčd: .Pozdravljam te", moški zbor s samospevom za tenor; tenoraolo poje g. Jos. Pavšek 4, Cb. Guunod: Meditacija o prvem preludiji J. S. Bachovem za sopransolo, troglasni žeiihki zbor, vijobuo, klavir in harmonij; sopransolo poje gospa Franja Grtgonč, klavir igra g. K. lloil-ineiMei, vijolino gonp. 11. Baudis, harmonij g. Jos. Mater. 5. Aut. Dvofak: a) „Zadnja Želja", b) „Na-menjeuo je uaina", Kob. Schumann : c) „Pod oknom", dvoBpeva za soprau in tenor; pojeta gdč. Vrhunce v a in g. Kazioger. 6. L. van Beethoven: Sonata za klavir in vijolino op. 24, št. 5 , f-dur. (Allegro — a d agi o molto espressivo — scherzo, allegro molto — roudo, allegro ma non troppo). Svirata g. K. 11* fiiutMMter in g. 11. Baudis. 7. Aut. Nedvčd: „Y ljubim si ostala kraji", moški zbor. 8. Anton Foerster : „Ljubica", mešan zbor. Pristop jo dovoljen le čč p n. diuštvenikoui čitalniškim in rodbinam članov pevskega zbora. Začetek točno ob S. uri zvečer.
— (Javno predavanje.) Jutri zvečer predava gDsp. ravnatelj  Suhi e v dvorani Ljubljanske Čitalnice o vprašauji : kako  urediti stanovanje po zakonih umetnosti iu s pomočjo ženskih roč nih dol. Začetek točno o pol osmi uri.
— (Uniforma   „ L j u b lj ansk eg a Sokolu")  Odbor „Ljubljanskega Sokola"  je v BVOJl si'ji d i, ti 20. marcija 1892 oslanjajoč se na dotičui nalog  društvenega občnega  zbora z dne 5. janu varija 1892   sklenil  soglasno   uastopuo:   1.) Mesto dosedanjih klobukov uverio se  za  pokrivalo Češke čapke najfinejše vrste s trobojno  kokardo, sokolskim monogramom in kratkim peresom — 2.) Mesto dosedanjih pantalooov uvedejo bo hlače s kratkimi istobarvnimi komašnami.  3.) Kroj surke, kakovost in oblika vrpc,  nadalje blago za obleko iu zlasti srajc bo  definitivno in obvezno določi. — 4.) Vse imenovane spremembe so obligatorne od dne 1. majnika 1892. leta naprej  in od tegu due prepovedau je vsak nastop v drugi kakor tu določeni opravi. Jedine začasne izjeme določila bo točka 6. — 5.) Za podrobno določitev reformovane obleke ustanovi ae poseben odsek treh članov, ki bode konečno izbral blsgo za obleko in srajco itd., ki bo nadalje pozvedel firme, katere bodo pripravljene založiti in prodajati odbrano blago, čapke, oznamke itd. Določi vši in odobri vši vae podrobnosti, dal bo izdelati odbor popoln vzorec uovi društveni opravi in po
tem uzorci izdelati bode od 1. maja 1892. poČenši vse nove oprave. — 6.) Gledć na določitev točke 4. dopušča se začasna izjema, da smejo že uniformo van i društveniki iznositi k novi opravi svoje do-Rtulajne surko in hlače oziroma da smejo stare pan-talone dopolniti s kamašnami ter jih na ta način iznositi. Nastop v klobuku pa je od označenega dne naprej strogo izključen. — 7. Plašči ostanejo dosedanji, vender pa ni dopuščeno kroja in barve plašča izpreminjati. Haba drugih plaSčev in civilnih vrbnih sukenj dovoljeno je le v strogem zimskem Času in kadar se bo to v dotični okrožnici izrecno dovolilo. — 8.) Glede distinkcijskih oznamek določuje se, da ima nositi douedaujo oznamko odborovo le starosta oziroma njegov slučajni namestnik; vrhu tega nosi tudi Četovodja oziroma njegov slučajni namestnik oznnmko, različno od starostove oziroma namestni-kove. Ostali odborniki ne nosijo posebnih oznamk. — D.) O le-teh Bklepih obvesti odbor vsa ostala slovenska Sokolska društva 8 prošnjo, da se jim pridruže. Hkrati doposlala se jim bo slika nove oprave ter uzorci odbranega blaga. — 10.) Ta določila naj se natisnejo ter vroče vsem društvenikom. V odsek v zmislu točke 5; izvoljeni so bili bratje Mulaček (načelnik), Mejač in Vernik.
— (Mestni vrtnar Ljubljanski.) Novo službo mestnega vitnarj.i Ljubljanskega z letno plačo 800 gld. podelil je včeraj občinski svet g. Varljivu H ej nič u, rodom Čehu. Oglasilo se je za to službo 01 prosilcev, mej njimi le trije Slovenci, knteri pa niso dokazali potrebne kvalifikacije. Novi vrtnar je bil zadnji čas v službi na Dunaji v dvornih vrtovih in obč. svet si ga je izbral kot najboljšega izmej vseh prosilcev. Služba je jedno leto samo provizorna.
— (Ljubljanski stražniki.) Službe stražnikov po novi organizaciji so se oddale. Zadnjič je obe. svet imenoval oba vodji straže, oba detektiva tor jednoga stražnika I. vrste, v včerajšnji seji pa je imenoval še 3 stražnike I. vrste in 5 stražnikov 11. vrste.
— (^Dolenjski železnici.) Včerajšnja šte-vilka uradnega lista prinaša oznanilo deželne vlade kranjske, da se bode od dne 25. aprila do 5. maj-nika t. 1. vršil politični obhod delne proge dolenjskih železnic od Radohove vasi tez Trebnje iu Novo Mesto do Gorenje Straže in da se bode pri tem zajedno obravnavalo o dotičnih razlastitvah in ustanovljalo ognjevarne naprave. Isto tako bode v tej dobi politični obhod glede vodovodnih naprav za postaje v Kočevji, v Orte-negu in v Vidmn. Podrobni črteži in načrti za odkup dotičnih zemljišč, kakor tudi operati za ognjevarne naprave in za omenjene vodovodne naprave so razgrnjeni na upogled v rokih, razglašenih po c kr. okrajnih glavarstvih v Novem Mestu in v Kočevji, pri občinskih uradih v Veliki Loki, v Trebnjem, v Mirni Peči, v Novem Mestu in v Prečni, oziroma pri občinskih uradih v Kočevji, v Velikih Polanah in v Vidmu. — Gori navedena komisijska opravila bodo, začenši vsakikrat ob 9. uri dopoludne po tej-le vrsti: dne 25. aprila od Pluske do Št. Lovrenca v kat. obč. Veliki Gaber, Bukovica, Male Dnle in Prapreče; dne 2G. aprila od Št. Lovrenca do St. Štefana v kat. obč. Mali Videm, Velika Loka in Št. Štefan; dne 27. aprila od Št. Štefana do Dolenjih Ponikev v kat. obč. Trebnje, Št. Štefan Češnovek in Ponikve; dne 28. aprila od Dolenjih Ponikev do Velikega Kala v kat. občinah Lukovek iu Mirna Peč; dne 29. aprila od Velikega Kala do Novega mesta v kat. obč. Novo Mesto, Bršlin, Gorenja Straža in Prečna. Dne 3. maja se bodo vršila komisijska opravila glede vodovodne naprave v Kočevji; dne 4. maja popoludne ob 3. uri glede vodovodne naprave v Ortenegu in dne 5. maja dopoludne ob 9. uri glede vodovodne naprave v Ponikvah. Udeležencem je dano na voljo, ulagati pri teh komisijah ugovore zoper zahtevane razlastitve ali opombe zoper železnični načrt sam.
— (Najvišje darilo.) Njega V. cesar poklonil je uršulinBkemu samostanu v Skofji Loki za razširjenje samostanskega odgojevališča vsoto tisoč goldinarjev.
— (Posojilnica v Črnomlji, ) registro-vana zadruga z neomejeno zavezo, imela je v sedmem upravnem letu 1891. dohodkov 107.420 gld. 29 kr., izdatkov 100.015 gld. 81 kr., skupni promet znašal je 214.030 gld. 10 kr. Čisti dobiček --»ini •<> 1'Aftd idd. 30 kr. Promet se ie pomnožil
družnikov naraslo je od 634 na 711 z 1451 deleži po 2 gld. Posojil imelo je 619 strank 820 v skupnem znesku 120.753 gld. 63 kr. Naloženega kapitala ima pa 395 strank 133.889 gld. 24 kr. Rezervni zaklad znaša 4950 gld. 11 kr. Čisti dobiček se je porabil za dividendo (226 gld. 40 kr.) nagrade zaposlovanje (870 gld.), dobrodelne namene (loOgld.) ostanek (373 gld. 90 kr.) pa se je pripisal rezervnemu zakladu.
— (Amerikanske trse) sade na zemljišči c. kr. moške kaznilnice v Mariboru. Oddajali jih bodo tudi posestnikom, ki se bodo pravočasno zglasili zanje. Pomaga pri tem delu g. Fr. Matijašič, c kr. učitelj za to stroko na Ptuji.
— (Oaobne vesti.) Sodni pristav A. Fraus imenovan je državnega pravnika namestnikom, a sodni adjunkt J. Podreka svetniškim tajnikom, oba pri dež. sodišči v Trstu. — Računski revident g. Jožef S ter le imenovan je računskim svetnikom in načelnikom nadsodiškega računskega oddelka v Trstu.
— (Pomorska akademija na Reki.) S početkom bodočega šolskega leta (16. septembra) bode v c. in kr. pomorski akademiji na Reki oddati brržkone 37 gojenakih mest (popolnem brezplačna in na pol prosta eraričoa, potem odplačana in ustanovna mesta.) Ustop je dovoljen v I. in II. razred. Za III. razred pa se ne vsprejemajo prošnje, ker je že prenapolnjen. Natančni pogoji razvidni so iz konkursnega razpisa vis. c. in kr. vojnega mioi-sterstva, prijavljenega v št. 70. aLaib. Zeitung*, alt pa pri c. kr. deželni vladi kranjski v Ljubljani.
— (Slovenski klub na Dunaji) ima 9. aprila zopet svoj večer v hotelu „zur goldenen Kugel* I. Am Hof, štev. 10, v dvorani mezzanin. Berilo ima gosp. Josip Maotuani: „Pregled prihodnje mejnarodne glasbene razstave na Dunaji". Gosp. Maotuani je Član c. kr. zavoda za raziskovanje avstrijske zgodovine na Dunajskem vseučilišču in referent razstavnega odbora, kar dela vso čast našemu rojaku. Zato je pričakovati zelo* zanimljivih stvarij o letošnji Dunajski glasbeni in gledaliSčni razstavi. Vabljeni so na ta večer na Dunaji bivajoči Slovenci.
— ( Te le i o n h k u pruga Dunaj-Gradec-Ti st.) Dela za omenjeno progo so se že pričela in bodo dovršena do jeseni ter se bode takrat proga izročila prometu.
— (Nagla smrt.) Včeraj zjutraj prišel je mizar Janez Grič ar, rodom iz Litije, v Zagrebško bolnico usmiljenih biatov. Čakaj« vsprejems na dvorišči, zgrudil se je starec kar na krat in obležal mrtev.
— (Razstava učnih pripomočkov.) Ob priliki, ko se bode odprla nova učiteljska pripravnica v Zagrebu, osnovala se bode razstava učnih pripomočkov. Odsek za pripravljalna dela se je ustanovil pod predsedstvom dež. šolskega nadzornika Grškoviča ter bode v kratkem dogotovil načrte in jih prijavil. Razstave se bodo udeležili poleg znanih firm lahko  tudi šole in posamniki.   Najboljši razstavljeni predmeti nakupili se bodo za novo učiteljsko pripravnico in tudi za druge zavode.   S to razstavo bi se pričela vrsta rednih razstav učnih pripomočkov, ki naj bi se v bodočnosti v gotovih obrokih vršile v prostorih nove učiteljske pripravnice.   Dež. vlada podpirala bode to podjetje moralu no in materijelno.
— (Novi Savski most v Zagrebu,) ki ae je zgradil blizu starega lesenega, dogotovljen je že toliko, da se bode še to jesen izročil prometu. Most bode železen in sloni na masivnih kamenitih podlogah. Dolg je 218 metrov in ima nad 4 metre široki vozni tir in na vsaki strani nekoliko višji po */4 metra širok pot za pešce. Proti povodnjim bode most  zavarovan s primernimi brežnimi zgradbami.
— (Umrl) je v Sarajevu dno 3 t. m. faktor deželne tiskarne bosanske Franjo T i Bal v 42. letu dobe svoje. Pokojnik, rodom iz Št. Vida nad Ljubljano, deloval je mnogo let v Ljubljanskih tiskarnah, bil član narodnih društev in se pred 10 leti pre selil v Bosno. N. v m. p.
Jut ri   „Jour"fixe". j
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trst 5. aprila. S Krfa se poroča, da rase vznemirjenost proti zidom čim bolj se bliža Velika noč.   Tuji agitatorji razširjajo listke
Brno 5. aprila. Deželnozborski češki klub priredil banket tistim poslancem, ki so že 31 let člani deželnega zbora, namreč: minister dr. Pražak, Egbert Belcredi, Šrom in Weber. Pražak Jbrzoja vil z Dunaja, želeč, da bi se Češkim poslancem posrečilo dobiti pravično zastopstvo v deželnem zbora. Šrom naglašal velike uspehe zadnjih 30 let in potrebo sloge in jedinosti.
Pariz 5. aprila. Ravachol je priznal, da je storilec atentata na boulevardu St. Germain. Porabil je takrat dinamit, ukraden v Soissy-sous-Etioles-u. Od tega plena imajo anarhisti še sedaj 200 patron v rokah. Ravachol neče povedati imen. Prizna tudi eksplozijo v Rue de Clichy; razstrelil je hišo s posebnim raistre-likom „ravacholitom". Vprašan, ali ne pomisli, da zadene nesreča tudi nedolžne ljudi, odgovoril je: V vojski je isto tako. Omelet ni moči delati, ne da bi se nekaj jajc ne pobilo.
Rim 5. aprila. Zbornica zaključila zasedanje. Senat je vsprejel državni proračun. Naučni minister Villari zaukazal je sodno postopanje proti knezu Sciarra, ker je ta prodal lidejkomisno galerijo slik. — Glede trgovinske pogodbe s Švico je upanje, da bodo pogajanja dobro iztekla. Italijanski pooblaščenci odpotujejo te dni v Gurih, da določć besedilo končnemu zapisniku.
Pariz 6. aprila. V policijskem uradu v Angersu bila dinamitna eksplozija. Jeden redar ranjen, okna vsa pobita.
Razne vesti,
* (Deputacija 50 Novosadskih dam) prišla je pod vodstvom poslanca dr. Visontaia v Budimpešto prosit justičoega ministra Szilagvia, da podpira prošnjo za pomiloščenje obsojonega urednika „Zastave" Jaše Tomiča. Kakor je znano, umoril je Tomič, braneč čast svoje soproge, poslanca Dimitrijevca in je bil prvotno obsojen na smrt, pri drogi raspravi pa obaojea na 6 let ječe. Nad 300 Novosadskih meščanov in meščank uložilo je prošnjo pri cesarji, da popolnoma pomilosti obsojenca, ki je zločin izvršil le, v razburjeaosti kot zaščitnik napadene časti svoja soproge. Minister odgovoril je, da bode storil, kav bode mogel, pozitivnega pa ne more obljubiti ničesar.
* (Strašna najdba.) Nekemu kazuencu v Zagrebu poslala je njegova žena v ječo kolač. Ko je jetničar, po predpisih hišnega reda, hotel prerezati kolač, ni mogel tega storiti. Prelomil ga je torej in izvlekel neko trdo stvar. In kaj je bilo V Roka malega deteta. Ta najdba prouzročila je velik hrup. Še bolj iznenađeni so bili vsi, ko se je našel listič namenjen kaznjencu in na tem lističu naročilo, da si to otročjo ročico priveze as desno roko, to mu bude prineslo srečo in ga varovala pred sodiščem. Preiskava je dognala, da je Žena res amesila neki predmet v kolač, da pa m vedela kaj js bilo. Zgovarjala se je, da je ta predmet dobila od neke ciganke, ki ji je obećala, da bode to varovalo njenega moža kazni. Zasledujejo zdaj ciganko, da izvedo, na kak način je prišla do omenjene otročjo roke.
* (Nedolžen obsojenec) Leta 1885 obsodilo je sodišče v Gradci oekega Evstahija Hola-bauer-ja na smrt, a cesar ga je pomilostil na dosmrtni zapor. Sedaj se je izkazalo, da je Holzbausr ki je mej tem prebil že sedem let zapora, povsem nedolžen. Najvišje sodišče je ukazalo, da ga je nemudoma izpustiti iz ječe.
* (Oropani poštni vlak.) Ii Varšave ae poroča, da so na Viselskt železnici blizu postaje Chelm oropali neznani zločinci poštni vlak, ki vozi iz Kovela v Varšavo. Ulomili so ueopažrui v poštni voz in odnesli iz njega pisma, denarne is druge vrednostne pošiljatve. Škoda ae ceni na 150.000 rublje v. Žandarmerija zasleduje zločince prav živahno.
* (Prevaran — od sodišča.) Te dni vršila se je pri nekem Dunajskem okrajnem sodišču javna dražba raznih, fiskusu zapadlih rečij. Mej občinstvom bil je tudi mlad iid, ki se je nameraval posvetiti lepi karijeri, postati je botel član glasovite zadruge „drazbeuih hijen" in v to svrho na vso silo gonil cene posamuih rečij kvišku. Na prodaj je bil lep prstan z velikim kamenom in nadobudni žid pognal je ceno do 3 gld. 50 kr., a ko je dobil prstan v roke, se je prepričal, da ta prstan ni zlat. Po daljšem poizvedovanju ae je dognalo, da je ta prstan bil odvzet nekemu v zapor obsojenemu sleparju, ker ga je prodal kot zlatega. Zviti žid vprašal je hitro: No, če je sodišče obsodilo sleparja radi tega prstana, kdo bode pa obsodil slavno sodišče? „Dotični sodni uradnik ni na vprašanje vedel odgovora in žid je moral odriniti s svojim prstanom, kateri ni vreden niti 20 kr.
* (Na prižnici ustreljen.) Vsled necaga prepira, ki js nastal v cerkvi črnosv v Avgusti Georgiji v Ameriki bil je duhovnik, škof Jones na
Za preblvaloc mast, uradnik« Itd. Proti tež-kotam prebavi; e ii j h in vaem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega deta je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „Mo11-ot Seidlitz-prašek", ker upliva na prebav ljenje trajno in ura vno valno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld Po poltnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. SIOLL, c. in kr. dvorni zal aga te Ij, na DUNAJI, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati NOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 škatljic se ne pošilja. 3   (42—5)
.............aaaaaaninimilfi
1
„LJUBLJANSKI ZVOH"
ssa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
gaj tg»*»tf iPif minu i iMiiiiiiiMtM
Tujci:
:">. aprila.
Pri MkIIAii Rubin, Gluck, Solterz, Kukelj, ISrennur, Uilfreich z Duuaja. — Stadler, Kuuz iz Gradca. — Mia-cola iz Trsta. — VVelleuiin i/. Prage. — Duschag iz Budimpešte. — Schncider in Brna. — Strunskv iz Linca. — Strauss iz Frankobroda. — Liebo\v iz Berolina. — Juliani iz Vipave.
Pri Momi; .Tilluk, Eibiswatd, Uauawald, Reiner, Trnnvsky, llerrlieh, Nuufuld, Diamant, Discher z Dunaja. — Žagar iz Zagreba. — SaOde i/. Budimpešte.
Pri biti arSkeau dvoru : Grozuik iz Zagorja. — VVasaerniau i/. Trsta. — Heudl iz Berolina.
Pri »\HirijNkfiu 4'4*Mitr|u : Moro z Laškega. — Majer iz Celovca. — Kovačevič z Iteke.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v UJU).
	7. zjutraj	738 9 mm.	70° C	si. svz.	jasno	
O.	2. popoi.	7364 nim.	20 4° C	si. zah.	d.jas.	0 00 mm.
<c »n*	9. zvečer	730 1 mm.	11B»C	si. vzh.	jasno	
Srednja temperatura 130°, za 4-6c nad normaloin.
Papirna renta Srebrna renta Pilata renta.
IDu.iaajGilcsL borza
dne" 6 aprila t. 1.
včeraj — .   .   .   gld.    95 —     — gld ...     m      9410    — .
marčna renta
11045 102-70 987-— 310-25 118-70
Akcije narodne banke .   , ,
Kreditne akcije.....
London ....... ,
Srebro .......
Napol........,
C. kr. cekini.....
Nemške marke .... 4'/.. državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. ltilii .
Ogerska zlata renta 4%.......K 8
Ogerska papirna renta 5° ,......101
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     100 gld Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/o zlati zast. listi .
Kreditne srečke......
Rudolfove srečke......
Akcije anglo-avstr. banko .
9-42
5-61 5807»/, 250 gld. 100 „
100 gld.
10 „ 120 .
138 183
1*2 liti 190 y8 149
danes
. 9510 94-20 110 60 102-65 984-— 31125 118-65
9-43« 5-62 5810 gld. 50 kr.
b n
20 h    »3 ,
.  60 .
60
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....240   „ —
Učenca
veščega slovenskega in nemškega jezika, vsprejme takoj
J. Razinger
(3<M_1) Neillar, ua 1'uljauah št. 26.
Pisar
kateri ju več let pri c. kr. sodniji in v odvetniški pisarnici služil, slovenskega in nemškega uradovauja vešč, Imc«? MluilM'. — Cenjeni dopisi pod J. H. na upravništvo „Slo-venskega Naroda".
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
izšla je knjiga:
Bazne pripovedke.
^ToLJgrrosso-rrltejša. ixi-v.-i.ka peklenska. Spisal Catulle Mundos; prevel Vinko. —Ulomci. Spisal Sevnićan. — Sll-veatrov otroiiiek. Kalitorn-ska povest. Spisal Bret IIa«te ; poslovenil Vinko. — TJn.1-ieao il-vljexije. Češki spisal Strouoeznickv\ preložil Vinko. — Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
J. GIONTINI. [M-*>
ZLJ-u.TolJaaa.i, Mestni trg- 6t. U7
priporoča nastopne novosti in posreduje točno in ceneno
pri naročilih na spodaj imenovane časopise: DJe Kneippkur, humorističen spis n la Basch
90 kr. po poŠti.......»   •   •   gld. 1"—
Gofflne, katoliška hlina postila 4° vez.
740 stranij............
Maver Je v mali konver z »oljski slovar v 66
zvezkih............a
Bazar, modni list, za četrt leta......
Frauenzeitung/ gld. 1*50 po pošti .... Modewelt, za četrt leta gld. —*75 po pošti
„ vel. za četrt leta gld. —'60 po pošti
Mod« eleg-ante, za četrt leta gld. 1'— po pošti Modo Wlener, za četrt leta gld. 1*50 po pošti Wagnerjev album, 7 lepih plesnih komadov
za klavir, po pošti gld. 1 50......„ 1*66
ter preakrbuje vse v knjigotrštvu izšle slovenske in nemške novosti.   Vsako naroČilo o stvareh, katere imam v svoji trgovini s papirjem, izvršujem točno.
2-20
—•18 1-92 1 66 —•81 —•80 118 1-56
Račun posojilnice v Črnomlji
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
za sedmo upravno leto 1891.
Račun za 1891
Denarni promet.
Dohod k i
Gotovina 81. decembra 1890 .....
Hranilne vloge..........
Vrnena posojila..........
Deleži društvenikov........
Pri drugili denarnih zavodih naloženi denar Obresti od denarja naloženega pri drugih
zavodih............
Obresti prejete od dolžnikov.....
Pristojbine za upravne stroške, davke, itd.
Povrneni toibsni stroški ......
Vstopnina društvenikov...... .
gkl. kr.
6884 66309 27149 194
6110
62 6707 650 43 191
92 53 25
04
53 67 27
Skupaj
112805
Izdatki
gkl. kr.
Dana posojila.........
Hranilno vtojje..........
Obresti od hranilnih vlog......
Izplačani deleži..........
Izplačane dividende od deležev . Rezervnemu zakladu izplača se za 189() . Pri đtUgih denarnih zavodih se jc naložilo Upi-avni stroški in sicer:
a) Neposredne pristojbine   88 gld. 16 kr.
b) Dohodninski davek     .   .'11    „   05 „
c) Stanarina.....84   „   — „
d) Drugi upravni stroški 193   „   "26 „
Načelstvu nagrada za 189(1......
Za dobre namene za 1890 ......
Prehodni zneski (tožheni stroški) .   .   . .
Inventar .............
Gotovina dni 81. decembra 1891   .   .   . .
Skupaj
46636	08
38053	49
549 aq	39
Q j 152	84
1135	33
18510	—
396	47
770	_
263	—
93	31
—	9o
6189	40
112805	•21
Bilanca.
1 ni e t j e	gkl.	kr.	Dol-	o v 1	gld.	kr.
Zaostale obresti.......... Pri drugih denarnih zavodih naloženo je . Obresti  od naloženega denarja pri drugih zavodih ............ Tožbenih stroškov imajo stranke povrniti . Vrednost tiskovin (knjižic, menjic, dolžnih Gotovina dne 31, decembra 1891 ....	180 120753 411 12500 219 108 46 6189	73 66 &0 13 96 40	——————————— 731 zadružnikov ima 1471 deležev po 2 gld. Nevzdigneni  deleži v prejšnih  letih izsto-Hranilno vloge .   .   .   128971 gld. 83 ki*. Kapitalizovaiie obresti       4017   „    92 „ Ncvzdignene dividende od deležev Vstopnina <za rezervo).......		2942 20 j 138889 1105 328 191 1630	24 52 32 30
Skupaj .	140409 j	38		Skupaj	j 140 409	88
Konto zgube in dobička.
Dohodki	gld.  j kr.	Si roški	gld	kr.
Zaostale obresti.......... 1 V letu 1890. za 1891. plačane obresti . . J Pristojbine za upravne stroške .... < Nevzdignene obresti od pri drugih zavodih 1 Vzdignene  obresti od  pri drugih zavodih naloženega denarja........	6707 53 411 66 1086 61 050 ; 67 219 50 62 04	i Obresti od hranilnih vlog se je izplačalo . Kapitalizovaiie obresti od hranilnih vlog PredplaČaue obresti za 1892..... V letu 1891. za 1890. prejete obresti     . .	, 542 1917 1105 225 396 19 1680	39 92 52 06 47 45 30
Skupaj	9138 01	Skupaj	9138	01
Dohodki: 107.420 gld. 29 kr.   Izdatki: loti.615 gld. 81 kr.   Skupni promet:
Rezervni zaklad.
214.036 gld. K) kr.
Dohodki
Gotovina koncem 1890     . . Obresti od te glavnice ta 1891 Najemšfiina hiše št. 63     , . Vstopnina vplačana leta 1891. Od čistega dobička se pripiše
gld. kr.
Skupaj
2173	08
108	65
144	—
194	—
373	90
2993	63
Izdatki
Zavarovanje hiše št. 63 Hišni popravki .... Davek od hišne nnjemščino Gotovina koncem 1891
Skupaj
gld.	
4	49
7	85
41	18
2940	11
290Si	68
Stanje rezervnega zaklada koncem leta 1891. Hiša St. 63 v kupni ceni 2010 gld., gotovina: 2940 gld. 11 kr., skupaj: 4950 gld. 11 kr.
Porodilo-
Delovanje posojilnice se je v minulem letu zdatno razširilo, kajti bilo je prometa 214.03G gld. 10 kr., ted»j za 42.114 gld. 96 kr. več od prejšnjega leta. Tudi število zadružnikov se je povik-šalo. Leta 1890. jih je bilo 634, v letu 1891. jih je izostalo 20, pristopilo pa 97, tako da je bilo koncem 1891 = 711 zadružnikov 8 1451 deleži po 2 gld. v skupnom znesku 2902 gld.
619 strank ima 820 posojil in sicer: na meojice ........   gld. 22.307*58
na dolžna pisma s poroki ...     „ 53.036*04 na intabulacijo    •.   .   .   . „     45.410*11
gld.
Zgube nima posojilnica do sedaj nobene zaznamovati.
Denarja ima toliko na razpolago, da ga mora še pri drugih denarnih zavodih vlagati.
Občni zbor je dne 20. marca 1892 račun za 1891 potrdil in čisti dobiček tako-le razdelil: Zadružnikom se izplača dividende   .   gld. 220*40 Vsim udom načelstva nagrada za poslovanje skupaj......n     870*—
Za mestno godbo v Črnomlji . . „ 100*— Požarni brambi v Črnomlji ... „ 20"— Narodnej šoli v Ljubljani ustanovnino „ 20'— Društvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani „ 10*— Društvu v podporo visokoaolcev na
Dunaji.......... 10* —
Rezervnemu zakladu pripiše se ostanek     „ 373*90
skupaj    .   gld. 120.753 73 395 strank ima s kapitalizovanimi obresti vred naloženega 133.889 gld. 24 kr.
Rezervni zaklad ima 4950 gld. 11 kr.
Anton Jer šino v ić 1. r.
ravnatelj.
Martin Malnerič 1. r. Avgust Kuno 1. r.
odbornik. odbornik.
Z glavnimi in pomožnimi knjigami primerila in v redu našla:
Anton Pavlin 1. r. Franc Šetina 1. r.
računski pregledovalec, računskega pregledovale« namestnik.
skupaj    !   gld. 16 30* 30
Franc Suš ter šio 1. r.
odbornik.
lsar
vsprejme se takoj v odvetniško pisarnico
Ponudbe naj ae pošljejo upravništvn tega lista pod: ,,Na «le*.ell*». (388)
Lepa kavarna
jedina v večjem trgu 7. glavarstvom, sodiščem itd., o«lila we po«l prav ugodnimi potenji. - Ponudbe vsprejme upravništvo tega lista pod : .,T. H.**. (."389)
Hišni oskrbnik
se najame v hiii  štev. 16 v Gradišči;  povpraša se v odvetniški pisarni. (382—2)
Na najnovejši in najboljši način * umetne (228—9 1
J ustavlja broz vsakih bolečin ter opravlja.plombo- •
+ vanJa  iti   vse  zolute  operacije, — nd<*tmuii je <>
♦ soline bolečine z usmrtetijem Živca *
t zobozdravnik A. Paichel, 5
*x poleg čevljarskugtt momu, v Kohler-juvi hiši, (. uadstr. J
l>r. Friderika I^euglel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, oel|o ae se dragi dsa ne-znatne luskine od polti, KI postane vnled len« eluto bela iu nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podelil je beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. l.SO. (22—7)
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-MILO.
Niijmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad »O kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnkocsy-Ja lekarni in v vsen večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejteina W. Ilemi, Dunaj, X..
Hiah+nM * » *• e ■ a '——■ za jiilie
se dobi pri Karolu C. Ilolzer-jn v LJubljani.
(20—18)
MAGGI
Dečko
čvrst, pošten, slovenskega in nemškega jezika vešč v go> voru in pisavi, vsprejme se takoj kot vajenec v mojo trgovino mešanega blaga in deželnih pridelkov. Dečki iz Idrijskega okraja imajo prednost.
jJernej Lunaček
(381—2) trgovec v Travnika pri Rakeka.
Ravnokar izišla je knjiga in jo imamo na prodaj .
Dr. Romih Tomaž
Obrtno knjigovodstvo
s kratkim poukom o menicah.
Cena vezani knjigi 1 g-old.. — po pošti 1.0 Icr. več.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg.
7«
p
*1
-^ - A*
Odvetnik
DR MATEJ PRETNER
uljudno naznanja, ila je odprl svojo
odvetniško pisarnico
v Trstu (386-D
"\7"i£l Oarliitia. liiš- štev. 3, X. nadstropje.
Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj in frankovano.
Knjiga uzoreev za krojače nefrnnkovano.
Blago za cftolefeo-
P«-r u vije in dosking za 68. duhovščino, predpinano blago za O. kr. uradnikov uniformo, tudi za veterane, ognjegasos, telovadoe in za livreje, sukno sa billarde iu Igralno mize, nevaljano sukno, tudi kopremoohivr, m lovske suknjo, pralno blago, potno osjrlnjače od gld. 4 do *rld. 14 itd. — Kdor hod« imeti hvalevredno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno, ne pa cenene cunje, kakor jih prodajajo kramarji od hiie do hiše in kateri- nlsu vredne, da ho plača sanjo krojaču za delo, obrne naj ae do
Ivana Stikarofskega v Brno.
Permanentna zaloga sukna za več kakor 11 * milijona gld. Največja razposlljalnlca na kontinentu.
VQ\/firilrtl *vttr,m P- pnbllko pred tvrdksml, katere prlpo> Oval \l\J . roeitfo ....stuiikc-, ,.coupun«'1 po »-IO m dol^e in takozvane „»dr**ike" asa NalonNke oblek«*. Nlepara.vo ae vitli že Is Oku. da no ti otlrezkl (etlnako dolgi, kajti taki otlreskl ae nestav* l|a|o Is nemodernih, polmbljeuib lit ne rasprodavali« kouiadov. Ta lanikarus roba* loitcro kupijo te tvrtlke iz tirale Iu tretje roke, Je vredna kouiaj tredlno t«vo[e cene. KaspoAll|niii mhiuo po povaetjl, za vet- kakor lO |{ltl. frankovano. — Doplaovan|e v nemškem, ogerskem. če škem, poljskem, ltalijmiskmii in francoskem jeziku. (235—8>
p
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
pri
Andr. Druškovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št
Dobiva se tudi vsakovrstno blano in kulilujMko orodje po najnižji eenl. — S tam ponuja ne vsem p. n. gospodarjem, gostilničarjem. predHto|ulstvoiu bol-nit* itd. najboljiia prilika, avoje hišno la kuhlajako orodje po veni dopolattt ali pa hI novo omislili.
NfiVfiStam priporočam svojo ualaAe 111 IvOVPOtftlll uwvo |{orspodarHtvo sestav-ijeno   lifftno   potrebščino la selesa od
Kld. 15*— do Kld. M0*-. I ntinju naročita se takoj in testno rf.rtf.tV«. (54—25)
x±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±k±±±±±±±±dL±±ji
Franc
Breme
l<ljii4>ii.t"j».   i 11   iz.clc^lo vnt**! jn. tolitnio
v Ljubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču).
Priporočava slav, občinstvu in stavbenim podjetnikom svojo dobro urejeno
■V* ključavničarsko delavnico
1^1 (257—7)
v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestno, trpežno in po najnižjih cenah. Priporočava Be tudi za izdelovanje vsake vrste novih tehtnlo. kakor tudi za popravljanje vseh v najino stroko spadajočih del, kakor železna vrata sa oorkvo ln pokopališča, omretja, ograje, mnogovrstna lepa in trajna itsdilna ogmjiida itd. — Zunanja naročila se hitro in točno izvršujejo.
Št. 2953.
(385)
Na deželni vlnarakl, Ninl|»rNkl Iu i»olfedelakl Soli na <*riuu popolniti je
mesto tretjega učitelja
z letno plačo 700 gld., 8 6 petletnicami po 40 gld. in prostim stanovanjem. Ta služba se b početka začasno, po zadovoljivem jednolttuem službovanji pa stalno podeli.
Prosilci za to mesto predlužć naj svoje prošnje, v katerih je dokazati starost, znanje slovenskega in nemškega jezika in učiteljsko usposobljenost za ljudske šole, deželnemu odboru predpisanim službenim potom
do 25. aprila t. 1.
Prosilci, kateri so vešči čebelarstva, imajo prednost pred drugimi prosilci.
Sežel&i odbor IcsrarL]eilci
v Ljubljani, dne 5. aprila 1892.
Herzmanskv
Gradišči št. 10
edi
1». aprila 1898
salonu v kazini
53
razstavo cvetk tn
v korist tukajšnje otroške bolnice. Otvoritev v soboto ob 11. uri dopotudne.
Ker ima razstava dobrodelen namen, prosim slavno p. n. občinstvo in vse prijatelje cvetk najuljudiieje, da blago-vole dobrohotno podpirati to napravo.
Zagotavljaje,  da hode   razstava po mnogovrstnosti izloženih cvetk  in po  ukusni ureditvi ugajala  vsakemu obiskovalcu, usojam se slavno p, n. občinstvo vabiti v obilno obiskovanje. _    ..... .
A odličnim spoštovanjem
Fr. Herzmansky.
Razstava bode vsak dan od 9. ure dopoludne do 6. ure zvečer odprta. — Ustopnina za osebo -SO l*r. — Otroci in vojaki od narednika doli plačajo polovico. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. (882—1)
Izdajatelj In odgovorni urednik: Josip No Hi.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
14