108. številka. Ljubljana, v petek 10. maja 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI MM
Izhnja ?»ak dnn «ve*er, izimfii nedelie in praznike, tor velja po poŠti proipman za avstro - ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gid \\) kr. — Za Ljubljano brest pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fletrt leta 8 gld. 80 kr., za |odm mesec L pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 3o ki-, za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fttiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanUo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in p> 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraiajo. — Drednifitvo in upravnistvoje ua Kongresnem trgu 6t. 19, UpravoiStvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vso administrativne stvari.
Iz proračunskega odseka.
Na Dunaju, 9. maja.
V »nji budgetnega odseka dne 8. t. m., ko ga je razpravljal proračun pravosodnega minister-stva, oglasil se e tudi slovenski poslanec dr. Gregorčič, ki je v imenu dotičnih ob"in izrekel zahvalo, da se je vlada odločila za ustanovitev nove okrajne sodnije v Kobaridu. Omenil je dalje s priznanjem odloka justične uprave radi dvojezičnih uradnih napisov v Pri morji in radi sestavljanja porotni škili letnih imenikov v isti deželi. Obžaloval je pa, da se prvi odlok ni popolno izvršil, ter izrazil nado, da se to prej ko prej izvrši. Za ta slučaj je priporočil vladi več previdnosti in odločnosti, nego je je pokazala preteklo jesen, ter je zahteval naj se zabrani, da bi sodne osebe agitovale proti naredbam višjih oblastij, kakor se je godilo o rečeni priliki.
Tudi z odlokom radi porotniških i mernikov ni bila vlada povsem srečna. Prvotni imenik porotnega sodišča v Rovinja, ki je bil sestavljen v smislu omenjenega odloka, se je razveljavil brez zadostnih razlogov. Drugi imenik se je sestavil po dosedanji navadi, v nasprotji z odlokom, ki določuje, kako naj se prirejajo imeniki v soglasji z sakonom, ki izrecno daje prednost takim porotnikom, ki so vešči več deželnim jezikom. Govornik zahteva, naj vlada na to dela, da se bota zakon in odlok tudi v Istri natanko izpolnovala.
V Gorici je imel odlok bolje uspehe. Našlo se je do 200 mož, sposobnih za porotniški posel in zmožnih obeh deželnih jezikov. Vendar tudi tukaj ni stvar popolnoma v redu. Dotična komisija je sprejela v imenik poleg 200 dvojezičnikov preveč takih, ki so zmožni le jednega deželnega jezika, bodisi slovenskega (okolo 70), bodisi italijanskega (okolo 80). Na tak način ni odvrnjena nevarnost, da se izžrebajo v službeno listo možje, ki so zmožni le jednega jezika, in da je potem pri obravnavi potreben tolmač. Vlada naj torej skrbi, da se ne sprejme v imenik večje število mož, nego jih postava zahteva (za Gorico 216)« ako niso zmožni obeh deželnih jezikov.
Letošnja goriška lista je omogočila, da se je pri zadnjem porotniškem zasedanji sestavila porot-SmV:.SZ___- ■   - - —.... _
Povračilo.
(Povest V. P. Ž r I i ho v s k e. Iz ruščine preložil J. Mandel j.) (Dalje.)
Iz pisem Alekseja Nikolajeviča Hadomskega markizi de Satave.
(Prevod)
Selo Ne na rado v o, 11). julija 187* 1.
Mila prijateljica! Kakor vidite — sem doma. — — Prvič v življenji občutim tuje mi zadovoljstvo samostojnosti in razume se, da je prva moja misel, obvestiti vas o tem, kaj vidim, kuj občutim v tem meni neznanem lastnem domu.
Ne verjamete mi, kako nenavadno , kako odurno je meni v tem položaju kot graščak, kot gospodar ! Jaz tujec z mladih let, vedno menjavši stanisča, vedno navajen krog sebe videti vse tuje, za vse plačati, neprenehoma hiteti, vedno ravnati se po čuhu, po potovanji, po vsakojakera razdeljenji časa — jas sedaj ne vem, kako potratiti čas. Pogrešam Šteti čas in šteti denar: Zdaj ne vem kam i njima, No, kar pa me najbolj veseli in zabava, je
nišk.t klop, ki je bila popolno zmožna italijanskega jezika, in zopet klop, povsem vešča slovenskemu jeziku, tako da je bila mogoča italijanska obravnava brez tolmača in jednako tudi slovenska obravnava. Vendar je opomniti glede slovenske obravnave, da je bila sicer mogoča brez tolmača, ali da v resnici se je tolmač pritegnil k obravnavi, in sicer po krivdi državnega pravdništva in preiskovalnega sodnika.
Državno pravdništvo goriško drži se vkljub ministerski naredbi z dnu 15. marca 18G2, vkljub temu, da mej njegovim osebjem je slovenski jezik popolnoma znan, vkljub temu, da sodniki pri okrožnem sodišču goriškem so z malimi izjemami vešči slovenskemu jeziku, vkljub temu, da so obdolženci in priče zmožni samo slovenskega jezika, prav strastno kakor železne srajce italijanskega jezika v svojih obtožnicah.
Tako je tudi v tem slučaju državni pravdnik, popolnoma vešč slovenskemu jeziku, pred slovenskimi porotniki in pred sodniki, veščimi temu jeziku, zoper obdolženca, ki ume samo slovenski, pred pričami, ki govore le slovenski, v pravdi, v kateri je bila preiskava skoro izključno slovenska, tožil v italijanskem jeziku. Zato se je klical tolmač, da je pretolmačil obtožnico v slovenski jezik; a državni pravdnik je popravljal, kjer se mu je zdelo, da tolmač ni prav zadel. Vrhu tega je pretolmačil dva zapisnika, katerih jeden je bil pisan v nemškem, drugi v italijanskem jeziku, narekovan od istega preiskovalnega sodnika, ki je sicer vse drugo pisal v slovenskem jeziku. Torej so bili v resnici c. kr. uradniki, državni pravdnik in preiskovalni sodnik krivi, da se je rabil brez vsaktere potrebe tolmač, katerega treba plačati.
Zagovornik je prosil, naj bi se slovenski prevod italijanske obtožnice, ki je bil že pripravljen, preči t al namesto italijanskega izvirnika, ali sodni dvor ni temu pritrdil. Pa ne le državno pravdništvo, marveč tudi okrožno sodišče napeljuje na to, naj bi se pri porotah le italijansko obravnavalo. V tem slučaju je zagovornik, o katerem je bilo pričakovati, da bo skušal delati na to, da bi se sestavila slovenska porotniška klop, prosil, naj bi se dan obravnavi preložil. Svetovalstvena zbornica pri c. kr. okrožnem sodišču v  Gorici  ga je  pa kar
to, da kamorkoli pogledam, da na Bteni mojega pradedovskega doma, v skladišča, skrinje, ali v okna, park, sadne vrte, grede, lesove in polja spoznavam, da je vse to moje, moja neodvzemna last! — —
Kar je na dvajset vrst v daljino in na deset v širino, mej Nenaradovim — mojim rodbinskim imenjem — in selom moje matere Golubovko, ni ne pedi zemlje, ne drevesca, ne potoka in ne hribca, s čimer bi jaz ne mogel storiti, kakor s svojo staro rokavico
Uvidim, kako tisočkrat večje je bilo samo-vlastno čustvo naših očetov, ko ni bila v njih oblasti samo zemlja, ampak tudi ljudje, tudi žive duše. Toda takih razmer si jaz še misliti ne morem! Taka obveza bila bi meni mučiteljnim jarmom. Hvala Bogu, da so ti časi prešli za vedno, in da jih nisem poznal.
Da, v tem oziru sem — izjema sredi svojih vrstnikov. Rodil sem se sicer koncem štiridesetih let, in mogel bi pomniti „dobri stari času poslednjih ruskih barčikov; toda nisem imel deda, ki bi me pestoval, ni starih pestunj; nikakih: ni lepih ni grdih obrazcev tlačanstva. Vse moje detstvo prešlo je v prostovoljnem pregnanstvu, katero sta si izvo-
oprostila zagovorništva, da bi  imenovala druzega zagovornika, ki ne bi zahteval slovenske obravnave. Temu se je prosilec uprl in obdržal zagovomištvo. (Da'je prih )
Katastrofa
\ovrt Nintka.
Danes zjutraj ob 6. uri se je primeril kratek a močan sunek. Zatrjuje se, da je bil podoben sunek tudi o polunoči.
Darila.
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Gospoda profesor dr. Anton Medved in France Dolenc v imenu „pomožnega odbora za ponesrečeno Ljubljano", ki se je ustanovil v slovenski čitalnici v Mariboru, zbirko 047 gld. 50 kr.; administracija „Obzora" v Zagrebu (po gospodu Ivanu Hribarju) nadalnjo zbirko 229 gld. 65 kr. ; županstvo v Cirknem na Primorskem 70 gld.; gospod Peter Jurman, gostilničar v Cirknem, zbirko 10 gld. 32 kr.; hranilnica in posojilnica v Cirknem 50 gld.; „obehodni gremium" v Chrudimu 31 gld. 85 kr.; mestno županstvo v Welsu zbirko 578 gld. 50 kr.; tvrdka Hoerner Honsell v Trstu 25 gld.; županstvo v Erzelju zbirko 10 gld.; županstvo v Velikej Gorici na Hrvatskem zbirko 06 gld. 70 kr.; administracija časopisa „Reichspost" na Dunaju nadaljnjo zbirko 7 gld. 50 kr.; obitelj gospoda dra. Antona Zižeka, zdravnika v Vojniku, in gospa Apo-lonija Vrečer, posestnica v Vojniku , skupaj 27 gld. 50 kr. ; gospod dr. Adolfo Mihalir, perovodja kr. deželne vlade v Karlovcu, nabranih 12 gld. 50 kr. ; gospod Leveč, c. kr. sodnik v Ložu, v imenu vese-ličnega odbora Ložke doline 11 (J gld. 50 kr. ; gospod Vaso Kotur v Sisku nabrane 3 gld.; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 5 vreč kruha; tvrdka Joahim Goldberg cv. S<»hne v Warnsdorfu 1 zaboj raznega blaga v vrednosti 100 gld.; gospod V. Mataušek, sodni svetnik v Go-spii-u, zbirko 6 gld. T>0 kr.; H. M. v Budimpešti 10 gld ; gospod dr. Mihael Lederer, odvetnik v Konjicah, po inženerju gospodu Stepischneggu nabran znesek 10 gld. ; mestni svet v Urnu 500 gld. ; županstvo občine Pazin 300 gld.; županstvo glavne občine Slavina zbirko 56 gld. \)7 kr.; gospa Katarina Albrecht v Dunajskem Novem Mestu 1 gld ;
lila oče in mati. Kadar smo se vračali v Rusijo> živeli smo v stolicah in večjih mestih. Nikdar nisem poznal selškega življenja in zato morebiti mi sedaj tako ugaja. Ne vera, kako bode pozneje, ali dokler se ne morem vrniti k Vam in mami, dokler se moje sovražn* razmere z očetom ne premene, ne pojdem odtod. Ta tišina, to prosto življenje v zelenju mi ugaja. Ouo dejstvuje na-me pomirljivo.
Tu se tudi nadejam oddahniti se, nabrati novih -il in morebiti tudi kaj novega izdelati — sliko, povest ali roman, še sam ne vem kaj. Da, —
„Ne znam še sam, kaj bodem pel," „No smist-l pesmi sad jc zrel."
To je prosti prevod lepe kitice jednega iz naših ruskih poetov .... „Je sens mon chant germer en moi ..." In, vedite, draga, da me raduje to zorenj" mojih načrtov.
Silno sem se bal, da daleč od vas ne bodem za nič sposoben ! — — Bal sem se, da bodem tu prezebal v brezdejstvu, dokler ne preide zla bolezen očetova, dokler ga ne ozdravi vaš novi čarodejec, doktor Charkot, in ne odpadejo z očetovim dovoljenjem vezi mojega pregnanstva. Sem prišedši mislil sem, da se bodem dolgočasil pečaje se s go-
uredništvo časopisa „Nenes \Viener Tagblatt" nadaljuje zbirko 8 gld.{ obrtniško in kmetiško bralno društvo v Vipavi zbirko 31 gld.; uredništvo časopisa „Neues \Viener Journal" nadaljuje zbirko 3 gld. 50 kr.; gospod Vaso Petričić, veliki trgovec v Ljubljani, nabral je pri trgovskih prijateljih 225 gld., in sicer ho darovale tvrdke: C. Goldmann & Comp. na Dunaju 50 gld., Viktor Geiger na Dunaju 5 gld., W. Bachmann Comp. na Dunaju 10 gld., Adolf Knina na Dunaju 5 gld, Lobl & Strompf na Dunaju 5 gld., Bullatv & Hlaskopf v Budejovicah j") gld., Beck, Koller & Comp. na Dunaju 25 gld., C. R. Kerl & Comp. v Pottensteinu 10 gld., Viljem Prym ua Dunaju 1() gld., Ignacij Frohlich na Dunaju 5 gld., Niederrheinische Celuloid-Warenfabrik v Lincu 10 gld , Jakob Schon v Budimpešti 5 gld., P. Kiill na Dunaju 'J.') gld., Josip Fries v (imundnu 5 gld., Jurij Keller na Dunaju 5 gld., Kraus, \Vollner in Kpstein v Pragi 5 gld., Schmitt'sche Papier- und Druckindustrie na Dunaju 10 gld., Natan Stein in Koref n;i Dunaju 20 gld. in B. Schrever na Dunaju 10 gld.
Knezoskofijski ordinarijat v Celovcu je poslal prvo zbirko milndarov za po potresu prizadete prebivalce ljubljanske škofije v znesku 588 gld. kuezo-škoiijskemu Ordinarijatu v Ljubljani.
Po deželnem poslancu Ivanu Hribarju do« poslali so: dr. Dmko Vitezic, odvetnik v Krku, 20 gld.; g. Rihard Kusvn, inženir v Pragi, v veseli družbi, imenovani „Akademie ved a urnčni Monaco", nabranih 30 gld.; g. Alojzij Št rekel j mej tujci v No valj i na otoku Pagu nabranih 9 gld. 50 kr., in Narodna čitaonica v Petrinji kot čisti donesek dramatične predstave na korist Ljubljani 68 gld. 23 kr.
Ured ni št vu n ašega lista so poslali: ^Rokodelska Beseda" v Kolinu na Češkem 50 gld. (po g. inženerju Hraskvju) za po potresu prizadete slovenske rokodi Jce v Ljubljani. — Gosp. Pokorn v Voloski 7 gld. 77 kr., katere sta darovala : gg. monsignor I. M. Schlever, izumitelj vola-ptika, 10 mark ( •"> gld. 95 kr.) in L Marx v Schvvein-furtu :> marke (1 gld. 7!» kr) — Skupaj 57 gld. 7 7 kr.
■"oniot-iii kotni it«-        IJiihljano In okolico
nam poroča: Nabiranje darov dobro napreduje. Naravno je, da oni kraji, v katerih BO86 organizovah on-dotni komiteji ali priredile veselice, veliko več do« spevajo, nego kraji, katere dosegijo le tiskani pozivi. Pomočni odbor skleml je torej, kjer koli mogoče, vstvarjati okrajne odbore. Ravnatelj „Slavije" posl. g. Ivan Hribar odpotuje te dni v Prago, da poskuša tam osredotočiti pomočno delovanje za Češko (». dr. Ivan Tavčar pojde v Zagreb s sličnim namenom. Tajnik pomnčnega odbora ljubljanskega bil je te dni na Dunaju ter provzročil poizvedbe, kako bi se dali v Berolinu in Parizu osnovati pomočni odbori. Posebno pa opozarjamo, da bi privatne zveze nekaterih Ljubljančanov s tujimi kraji za-mogle dosti koristiti, ako se s pomočjo privatnih oseb v katerem koli kraju osnujejo lokalni odbori ali veselice. Pomočni odbor sprejema prav rad take ponudbe ter proti, da, se vsi, ki imajo take zveze, posebno v drugih kronovinah našega cesarstva blagovoljno oglasijo pri odboru Omeniti je v,\ priliko, da je c in kr. poročnik 27. pešpolka g. S te I lz i g
spodarstvom in z vsakojakim prozajičnim življenjem Sedaj pa vidim, da mi ni treba brigati se za gospodarstvo. Umni in pošteni naš upravitelj upravlja že 20 let izborno vse in nadejam se, da ostane še dvakrat dvajset let živ in zdrav, da bode gledal na setev, žetev in vse drugo, k svoji slavi in k našemu zadovoljstvu.
Ker je, hvala Bogu, tako, porabiti hočem prosti čas v svoje obične opravke. Tu je za mene mnogo tem in sužetov.
Kako krasni kraji so tu ! — — Kaj je tvoja Švica! Mi Ilu si smo slepci in nehvaležneži, da iščemo vedno kaj v tujih krajih, a svoje Rusije povsem ne poznamo. Celo v sanjah nisem videl te krasote, katero najdem sedaj tu.
Do jutri — z Bogom! draga. Od nas hodi pošta vsake trt dni jedenkrat. Pisem ne bodem nikdar pečatil do poslednje minute pred poštuim odhodom, da vam morem vsak dan reči: ljubim vas z vso dušo — do svidenja — Maman pišem posebej . .. . Ne žalite je in ne govorite, da vam češče pišem, kakor njej.
(Dalje prib.)
izročil pomočnemu odboiu lepo svoto 235 gld. kot zbirko kegljačke družbe v Moskvi.
Kom In. pregledovanje poslopij
bode početkom prihodnjega tedna končano, ne bode pa še dovršena cenitev škode, ker se v početku pri pregledovanji poslopij na to ni oziralo in se bodo vsled tega mnoge hiše morale še naknadno ceniti. Glasom komisijskih zapisnikov treba je nadalje hišo Frana Doberleta ob cesti v mestni log takoj podreti, ker je nevarnost za pasante velika. — Nadalje morajo se podreti: cela hiša Vincenca Premka na Gruberjevi cesti štev. 7; cela hiša in gospodarsko poslopje Otilije Ilrovat na Lončarski stezi štev. 12; vzhodni trakt hiše Franca Gregla v Frančiškanskih ulicah št. 12; v Cerkvenih ulicah št. 2 Marije Tril-lerjeve hiša, ležeča proti Uazpnhvm ulicam ; pri Adolfa Hauptmanna hiši na sv. Petra cesti št. 41 partija proti Resljevi cesti in magacin.
Popravljanje poslopij.
Kakor znano, napravili so povodom potresa jako mnogo škode zrušeni dimniki, ki niso le zdrobili opeko, nego v premnogih slučajih poškodovali tudi strešni stol ter često prebili tudi vrhnji strop. Rušili pa so se v prvi vrsti oni dimniki, pri katerih zidanji je bila opeka n a v p i k postavljena. Splošno se dimniki sedaj zopet popravljajo, a dela se, žal, zopet po starem kopitu z opeko navpik — britka skušnja ne jemlje se v poštev. Tudi se drugo poprave na poslopjih ne vrše tako solidno, kakor bi z ozirom na strašno katastrofo bilo želeti. Poškodbe na zidovju se le „zaflikavajo", razpoke se le zamažejo, da jih oko ne vidi. Mestni stavbinski urad, ki ima izvršitev poprav nadzirati, naj strogo pazi na to, da se bode delalo solidno, kar je vendar tudi v interesu hišnih gospodarjev; seveda ima stavbinski urad za to ogromno nalcgo premalo osobja, zato pa naj se čim prej potrebno ukrene, da se temu nedostatku odpomore. Javna varnost zahteva to. Deželno ponioeno društvo ..Itmle-
eega križa" za Koroško je poslalo tukajšnjemu pomočnemu društvu „Rude-čega križa" 120 gld. s prošnjo, da se razdele v njegovem  imenu  mej   potrebne  invalide ali vojaške vdove in sirote, ki so trpeli vsled potresa.
K vprašanju ^Aletiiega davčnega oproseenja za nove stavbe.
V včerajšnji seji občinskega sveta sprejel se je nujni predlog prositi za 25letno oproŠčenje davkov za vse nove stavbe brez izjeme, ki se bodo v Ljubljani postavile tekom petih let. Navedlo se je mnogo razlogov za to. ki kažejo, da je občinskemu svetu mnogo na tem, da se Ljubljana v bodočnosti krepko razvija. V vsakem drugem času bi bil ta sklep le z veseljem pozdraviti; da pa v sedanjem času ui dovelj premišljen, to pojasniti bodi namen teh vrstic. Zadeva je za Ljubljano osode pol nega pomena in ne bode škodilo, če se posluša tudi „druga plat, zvona".*)
Kakor znano, namerava vlada predložiti načrt zakona, ki določa 25letno davčno oprnščenje samo za tiste nove stavbe in prezidavanja, ki se bodo tekom petih 1-t izvršile na starih prostorih in pa ki se iz regulacijskih ozirov premaknejo.
Če bi bilo tej vladni nameri kaj dodati, bilo hi to, da se stavbena doba podaljša do 10 let in pa da se natančneje označi, da velja 25letno davčno oproščenje tudi za iste hišne posestnike, ki bi morali na drugem prostoru v mestu postaviti novo hišo. Bistveni razloček mej vladnimi namerami in mej mnenjem občinskega sveta je torej ta, da vlada dovoli posebno ugodnost davčnega oproščenja samo poškodovancem; mestni zbor pa to ugodnost želi za vsakogar, ki hoče tekom let v Ljubljani zidati nove stavbe.
Če od obeh predlogov pričakujemo najboljših posledic, nastala bi naslednja konstelacija.
Po vladni predlogi zadobi st.avbišče porušenih hiš v Ljubljani višjo vrednost mimo vsacega druzega stavbišča in to daje sedanjim posestnikom hiš že nekoliko nadomestilo za porušeno hiso. Pričakovati je torej brezdvomno, da bodo tekom let ne le isti gospodarji, ki so v to primorani, marveč tudi marsikdo drugi, čvgar hiša ni v posebnem stanu, porabil ngodno priliko, da podere staro kolibo in si zida novo hišo. Celo špekulacija ima dovelj prostora in gotovo je, da se v petih letih niti to pozidalo ne bode, za kar je prostora na sedanjih stav-biščih. Sedanja Ljubljana bi se gotovo polepšala in če bi se doseglo vsekako potrebno podaljšanje stav-
*) Zato smo tudi dali prostor temu sestavku.
Op. uredništva.
bene dobe, ni dvomiti, da se Ljubljana v sedanjem okvirju povzdigne iz prahu in zastarelosti! Poskusimo si pa predočiti učinek občnega davčnega oproščenja v najboljšem slučaju kakor se to pričakuje za razvoj Ljubljane. Kakor se po vladnem načrta p o v i k š a vrednost stavbišč, oziroma starib hiš v mesta, isto tako hipoma bi padla cena istih, po sklepu občinskega sveta, ki bi bil za staro sedanjo Ljubljano pravi potres št. 2. Vsi isti prekupovalci, kojih se sedaj bojimo, da ne bi izpodrinili domačine, popustili bi gotovo svoje namere v mestu, ter bi zidali na novih stavbiščih izven sedanjega mestnega okvirja. Tudi hišnim posestnikom bi ne kazalo brez sile podirati Hvojih hiš; popravili bi jih za silo, ter si rajši poiskali nov prostor za novo stavbo. Nastal bi torej v najugodnejšem slučaju nov oddelek mesta; tja priselile bi se vse imoviteje rodbine, polagoma tudi kupčija in obitovina, stara zgodovinska Ljubljana pa bi ostala na veke zapuščeno malovredno staro mesto, kakršno vidimo v Trstu.
Stavbena spekulacija bi se gotovo povikšala, nastala bi nenaravna „Hauwuthu; kdor pa misli, da bode v novem mestu ceneje stanoval, ta ne pozna špekulantov, kojim dobiček nikoli ne zadostuje. Tuji kapital, tuji možje gospodarili bi tukaj; stari hišni posestniki pa bi prišli na beraško palico navzlic obilirn dolgovom,  kateri so jim neizogibni.
Ne zanikavam povsem nasprotnih razlogov; a le to rečem, da po tej grozni katastrofi sedanji hišni posestniki novega udarca ne zaslužijo, bodi si razvoj v bodočnosti še tako sijajen. Srajca nam mora biti bližja nego suknja in bolje bode za domačine, če se Ljubljana v starem okvirju obnovi, če si sedanji posestniki zopet opomorejo, kakor pa da bi tuji špekulantje odločevali osodo nekdaj bele Ljubljane.
Nadejati se je sicer, da vlada ne bode odobrila nazorov občinskega sveta; če bi se pa tega bilo bati, potem je skrajni čas, da se hišni posestniki ljubljanski ojačijo v varstvo svojih interesov.
M. K u n c.
MoroNka slika.
Iz Celovca se nam piše 8. t m.: Mej tem, ko se danes, rekel bi, skoro ves svet zanima za Ljubljano in tekmujejo po drugih krajih tako društva kakor posamezni dobrotniki mej seboj, kdo bode hitreje in izdatneje pomagal Vašim obilim nesrečnikom in siromakom, ki so prišli po potresu ob svoje posesti in je kruta nezgoda potisnila beraško palico v roko marsikateremu obrtniku in rokodelcu, se mej našimi koroškimi Nemci, osobito po mestih in trgih, kaže še vedno stara strast in sovraštvo proti Slovencem, posebno proti kranjskim rojakom. Ne le, da se od te strani po veliki večini čisto nič ne stori za kranjske ponesrečence, se nasprotno z obrekovanjem in zabavljanjem skuša še tem živim trpinom škodovati s tem, da se javno laže in po listih piše v duhu dunajske „Deutsche Zaitung" in razupite celjske „Deutsche \Vacht". — Tudi naše .. Freie Stimmeu" so prišepale za temi listi in na prav nizko podel način namignile svojim somišljenikom v 55. številki od 7. t. m. z naslednjimi vrsticami in očividno z namenom, škodovati „sloven-skemu pomožnemu odboru", ki se je pred kratkim osnoval v Celovcu za ves slovenski del koroške dežele, ker mu hoče s tem otežkoćiti nabiranje prostovoljnih darov. Ta zavistni, nemško narodni list piše tako-le :
„ — N a t i o n n 1 e P a r t o i 1 i v. li k e i t i n L a I b a 0 hi Ks vvinl mohrtacli gemelrtct, dass dio Deutsrlieu in Lai-bacli boi det Vertheilimg der Unterstutzuiigsg-ldor zuriirk« gesetzt vvjrden. In der „Deutsi-lien VVacbt" klagt ein deutsclier  Steirer, dass seine Landsleute  ciue  selu- i 11 > 1 o
Bi bandinog trfahran mosten,  liberali wei«t man Ikra
I! it trn ah nit der Ho/ rundung, il.-iss man die eingchiu-fenen Uelder fur die t-igenen LtUtl braiudie. Hestiitigt sirli die \Valirlioit solrber MitUieilmi^en, so wird Voi'Bi< lil nuthig sein."
Nič boljši od „Freie Stimmeu" niso beljaške „Kiirntner Nachrichten" in „Karntner Allg. Volks-zeitung", ki se tiska za koroške Nemce v Ljubnem na Štajerskem, ker je na Koroškem ni hotel noben tiskar prevzeti. Poleg vsega tega se dalje raznaša po Celovcu od ust do ust ostudna laž, da so se napisi na vozeh dunajske ljudske kuhinje dobrodelnega društva „RettungsgesellBcbaft" onesnažili z blatom, ker so bili nemški, in da ljubljanski župan osorno podi od sebe vsakega, kdor slovenski ne zna ter hoče ž njim nemški govoriti. In še več drugih takih  nesramnih lažij   se trosi okolu po
^^f" Dalje t prilogi. ~W
Priloga »Slovenskemu Narodu**
§(. 108, dne 10. maja 1895
mestu, is hiše v hišo in od tod v gostilne ter kavarne po prav gosposkih ljudeh, kar je krivo, da je po večini vse razjarjeno in da vsak podi od s,;be brez izjeme vsakogar, kdor pride h kakemu Nemcu prosit kak krajcar za bedne kranjske ponesrečence.
Taka strast in tako podlo bojevanje se mora pač gnjusiti vsakemu poštenemu človeku, naj že bode katerekoli narodnosti. O tako grozovito i ne-sreči imeti še vedno tako zlobno, surovo in kamenito srce do dobre stvari, to naj razume, kdor more.
Značilna za naše razmere sta tudi dva kon-ceita, ki sta se priredila s krasnimi program ni m i točkami v Celovcu v korist po potresu poškodovanim Kranjcem z vojaško godbo, prvi po častnikih c. kr. pešpolka baron Kuhn dne 25. aprila in drugi od podčastnikov tega polka dne 4. maja z jednakim blagim namenom. Dasi so prvi kot drugi storili vse, da sta se ta koncerta pravočasno objavila po vseh tukajšnjih listih in bila naznanjena tudi še s posebnimi tiskanimi plakati ; dasi so se z najboljšo voljo prvi kakor drugi tudi osebno trudili, privabiti kolikor mogoče obilo občinstva, da bi dosegli sijaj nejši uspeh; vender naši mestjani so ostentativno i/ost.»H in le malo številce udeležencev iz meščanskih krogov smo našteli mej častniki, ki so, hvala jim, obakrat nastopili polnostevilno in tako rešili čast s tem, da so prireditelji teh koncertov vsaj deloma dosegli svoj blagi namen in niso povsem ostali na cedilu in sramoti. Pa ne govorimo samo o naših nemških zagrizencih; te že dobro poznamo, kako se vedejo o takih prilikah, kadar naš sedanji kranjski polk v Celovcu kaj prireja. Čudimo pa se po pravici temu, da urno morali pogrešati celo nekatere Slovence, od katerih bi človek pričakoval, da bodo o takih prilikah bodisi že na kateri koli način storili svojo domoljubno dolžnost,
Tako je torej pri nas! Ne želim, da bi se nam tu kdaj pripetila tako grozna nesreča, ka-koršna je zadela Kranjsko in posebno Ljubljano, če tudi bi za nekatere ne bilo od škode, ker menimo, da le tak udarec sam bi jih utegnil strezniti in spametovati, da bi potem spregledali in videli, kako dobro de, ako se v taki sili, stiski in potrebi spominja bližnjik svojega bližnjega.
Dar uboffe ženice »eilnl I Juhljnni.
Iz Sežane se piše nEdinostiw : Grozna nesreča, ki je zadela središče naše, prvo mesto slovensko, belo Ljubljano, vzbudila je, kakor povsod, kjer bivajo čuteča človeška srca, tudi pri nas v beli Sežani, prvi vasi slovenski, kakor se ona ponosom naziva, obče sočutje. Sežana, ki nikdar ne zaostaja, kedar gre za narodne in človekoljubne potrebe, pokazuje ae nam tudi pri tej priliki v vsem svojem svitu. V prid bednim Ljubljančanom pri red 1 je dne G. t. m. poseben odbor dam, na čelu mu gospa Oskar Polley-eva veselico, ki je vspela v vsakem, a posebno materijelnem obziru. Vrhu tega pa nabirajo Sežsnski župan gosp. I. Pirjevec in podžupana gg. K. K a n o b e 1 in I. BI a I a I a n po vsej občini prispevke v omenjeno svrho. Od najboljšega posestnika do zadnjega reveža žrtvuje vsak, kar le more, tako da bode dar sežanskih občinarjev za Ljubljano, sodeč po dosedanjem uspehu gotovo dospel do f» 0 0 f o r., ogromne svote za malo občino. Uprav ganljivo je videti, kako žrtvujejo reveži zadnji krajcar za rojake trpine. Mej drugim je vredno zabeležiti blagodušni čin uboge ženice iz Sinarij, vasice spadajoče k Sežanskej občini, katera je izročila gori omenjenemu občinskemu odboru 2.1 novč. z besedami: T u Vam dam zadnje krajcarje, katere imam; rada bi dala več, ako bi imela, zadovoljite s e s tem malim darom. In pohlevna ženica ni gotovo niti slutila, da je darovala več, kakor vsak milijonar, ker je darovala trpečim bratom — v a e I Javljajoč ta plemeniti čin priproste ženice širšemu občinstvu, pozivam svoje rojake: Pojdite tija in storite istotako!
■Bralno društvo v Kostanjevici
priredi dne 12. t. m. v prostorih g. J. Kuntariča koncert, pod vodstvom g. učitelja L. Potrebina. Po koncertu, čegar vzpored je jako lep, bode tombola. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 20 kr. Čisti dohodek namenjen je Ljubljani.
Trst xa IJiililjano.
Po izkazu v „Edinosti" so tržaški Slovani doslej zložili za Ljubljano veliko svoto 8250 kron 40 vinarjev. Uradni list „Oaservatore Triestino" je doslej izkazal 6479 gld. 25 kr. in 200 frankov daiov, v kateri svoti je izkazan ludi čisti dohodek
gledališke  predstave društva   „Austria"   v znesku 780 gld. 22 kr. in dohodek koncerta v Korminu Vesellenl odNrk ..'■>> u i I*. «'*£*» no<l|». in lirftliiefjcn društva'4
je sklenil, da se odslej do novega sklepa vsa vstopnina, ki jo plačujejo člani pri plesivh vajah, nakloni na korist bedni Ljubljani.
Čehi za kLJubijano.
V Pragi izide kratek popis ljubljanskega potresa iz peresa Antona Trstenjaka. Ta popis kot „letak" bode se razprodajal „o svatoj anske po u t i", ko pride v zlato mater Prago mnogo tisoč romarje »r. Ves dobiček pride v korist naši nesrečni Ljubljani. — Gospod Jan Lego, oče česko-sloven ske vzajemnosti, izprožil je misel, naj se izda almanah s slikami. Ta almanah pride skoro na svitlo v Pragi in nam bode prinesel lepo svotico. V obče g. Jan Lego neumorno deluje za nas Slovence. — Na korist po potresu prizadetim Slovencem predaval je danes v prostorih meščanske Besede v Pragi muzejski aljunkt g. Jos. Kafka o potresih v obče in o sestavu Krasa posebej. Predavanje je priredilo česko-slovenskd društvo.
Hrvali x» IJiililJano.
V Djakovu je priredila r Njekolicina mlade gospode" predstavo na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom, katero je počastil tudi prevzvišeni biskup Stros8mayer in z obilim darom vnovič dokazal svoje sočutje za ponesrečene.
liurlovee za LJubljano.
V korist Ljubljane prirede v nedeljo dne 12. t. m. v Zorin-domu vsa društva mesta Karlovca velik koncert -soiree, pri katerem bo sodelovala godba pešpolka št. 96. Začetek točno ob 7. zvečer. Vstopnina za osebo HO kr.
V IJiihlJani. 10. maja.
Kriza odstranjena Včeraj je ministerski predsednik knez Wmdischgratz odgovoril na interpelaciji o noti grofa Kalnokvja glede nuncijevega postopanja in sicer takole : „Glede na interpelaciji, kateri so stavili dne 6. in 7. maja name poslauec princ Lieohtenstein in tovariši ter baron Dipauli, grof Beloredi in tovariši imam čast izjaviti: C. kr. vlada se popolnoma v j e m a z načeli katera je izrazil minister vnanjih s t v p r i j v svoji noti ogerskemu ministerskemu p red s lianffvju z dne 2 5. aprila 189 5, po katerih se glavar katoliške cerkve v vodstvu cerkvenih iadev in legitimnem občevanju z verniki od države ne sme ovirati, pa se tudi država od zunaj ne sme prikrajševati v svojih pravicah. Vlada pa misli, da jej ni treba spuščati se v meritorno odgovarjanje na vprašanja stavljena v drugi interpelaciji, ker ni v njenem delokrogu konkretnega slučaja za odločevanje. Glede na to, da se v prvi interpelaciji stavljena vprašanja tičejo jedino uradnega delokroga ministra vnanjih stvarij, in glede na to, da se ne more s stališča državnih koristij želeti, da bi se dalje razpravljalo o tej stvari in sploh ni želeti, da bi se na dnevni red spravljala cerkveno - politična vprašanja vsojara si, poslužiti Se V § 68 I. B poslovnega reda priznane pravice in odklanjam odgovor na to interpelacijo". Mlado-čeh Kramar je predlagal, da bi se o tem odgovoru začela razprava, a ta predlog se je zavrgel s 128 proti 41 glasom. Za ta predlog glasovali so le Mladočehi, krščanski socijalisti in nekaj nemških nacijonalcev. Proti predlogu je glasovala tudi Dipauli-Morsevjeva skupina. Glavna momenta v tej stvari sta to, da je ministerski predsednik se izjavil, da se popolnoma v j e m a z noto ministra vnanjih stvarij, to je z ono noto, ki je Dipauliju in tovarišem dala povod interpelaciji, in da se je vzlic temu Dipauli zadovoljil z odgovorom, ker je tako želel koalicijski izvrševalni odbor. Jasno se je pokazalo, da je tudi tej skupini obranjenje koalicije glavna, vse drugo postransko stvar. Zato se tudi ne bodemo čudili, če se nemški konservativci uklonijo tudi nemškim liberalcem v zadevi volilne re forme. Po našem mnenju bi konservativci niti in-terpelovali ne bili, da jih niso prisilili krščanski socijalisti z interpelacijo, katero so stavili prejšnji dan. Nemški liberalci in pa vlada sedaj vedo, da se jim Hohenvvartovega kluba ni nič bati.
Dr. Josip Fanderlik. Smrt je pobrala jednega najznamenitejših staročeških poslancev dr. Jos. Fanderlika. Od 1871. leta je bil v moravskom de-
želnem zboru in od 1884. I. tudi deželni odbornik. Od vpeljave direktnih volitev je tudi v državnem zboru. V začetku TaaftVjeve \ lađe je imel precej deliva v parlamentu. Pokojnik je bil velik nasprotnik Mladočehov, a v koalicijo pa le ni hotel vstopiti. Rojen je bil dno 4. marca 1830. v Olomucu, obiskoval je dunajsko vseučilišče in 1860. leta si pridobil doktorstvo. Praktikoval je v pisarni dr. Pra žaka, poznejšega ministra. Od 18C8. 1. je bil samostojni odvetnik v raznih moravskih mestih.
Volitev v tretjem okraju na Dunaju. Liberalci so na Dunaju zopet izgubili jeden mandat. Protisemitski kandidat Steiner je dobil 3684, liberalni Lenz pa le 1569 glasov. Število protilibe-ralnih glasov je naraslo od 2300 na 3000 od zadnje volitve 1891 leta. Nekoliko je to krivo takemu izidu volitve, ker liberalci niso dobili boljšega kandidata. Propal bi bil najbrž vsak liberalni kandidat, a razlitje glasov bi pa gotovo ne bilo tako veliko. Lenz je o svojem časti, ko je bil poslanec, bil očitno pokazal, da so mu interesi severne železnice več, nego njegovih volilcev. Lenz je poleg tega podpredsednik pri dunajski opekarski družbi, o kateri je znano, da ne ravna lepo s svojimi delavci. Poleg tega je pa Lenz spravil nekega uradnika ob službo, ker j*- agitoval proti njemu. Ta njegov korak obsojajo celo liberalni listi. Seveda s takim možem ni bilo misliti, da bi zmagali. Sploh pa vse kaže, da je Dunaj razen notranjega mesta za liberalce izgubljen, vsaj za nekaj časa. Če se bodo držali protisemitie, to je odvisno od tega, v koliko bodo mogli držati, kar so obetal i.
Predloga proti prekucuhom Že prvi dan se je videlo v državnem zboru, da je le malo upanja, da bi se doseg'n kako sporazum ljenje mej raznimi strankami. Državni kancelar je govoril in se obračal proti spremenjeni predlogi. Iz njegovega govora se je videlo, da ima le malo upanja, da bi predloga bila vzprejeta Konservativni govorniki niso pokrivali svoje nevolje s preminjevalnimi predlogi katoliškega centra. Svobodni konservativci pa niso voljni niti za vse določbe vladne predloge glasovati. Govori se, da nemška vlada predlogo umakne.
Katoliška stranka v Belgiji. Mej katoliško stranko v Belgiji vre. Velik del se je že odkrusil in se organizoval kot katoliška demokratična stranka. Stara konservativna katoliška stranka se pa trdno drži predpravic in stare gospodarske sisteme in se upira demokratizmu. Razpor se je posebno poostril, ko konservativna stranka v občinskih izstopih delavcem ni hotela dopustiti toliko upliva, kakor ga imajo v zbornici poslancev V belgijski katoliški stranki so pa delavci važen faktor in ni umestno, da se tako prezirajo.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 9. maja.
(Konec.)
Obč. svet. 11 ras k \ poročal je glede mestnega načrta. Načrte o stavbinskih črtah ali z drugimi besedami načrte o regulo vanj i in novem zazidanji mesta so dala narejati že mnoga mesta in sicer so si jih naročala dolgo časa na ta način, da so razpisa vala darila za take načrte konkurenčnim potom. Na ta način so dobila mesta mnogo jako lepih načrtov, pri katerih se je pa pokazalo dostikrat, da nimajo mnogo vrednosti za praktično porabo, ker so prezirali dejanske razmere, s katerimi mora ra-č-uniti vsaka občina. Za to so nekatere občine krenile drugo pot, katero priporoča tudi magistrat v svojem dopisu na stavbinski odsek. Te občine, mej njimi tudi Gradec, so ustanovile posebno komisijo, ki je dobila nalog, najprej sestaviti program normalnemu planu o zazidanju mesta; podrobno izgo-tovljenje načrta na temelju tega programa je poverjeno tehnikom oventuvelno navlašč najetim za ta namen. Magistrat konečno nasvetuje 1. ustanoviti komisijo, ki sestavi v glavnih potezah program o regulovanji mesta, v prvi vrsti tistih cest in ulic, katerih stavbinske črte treba sedaj najprej določiti; 2. začasno najeti potrebne tehnične moči, katerim bode poverjena naprava dotičnih načrtov; 3. orne njeno komisijo pozvati, da izdela načrt posebnemu stavbi nekemu redu za Ljubljano.
Stavbinski odsek, ki se j«* posvetoval o teh predlogih prišel je do prepričanja, da so ti predlogi jako umestni in izpeljivi. Glede mestnega načrta pregledal je odsek v posebnem, od mestnega stavbinskega urada prirejenem splošnem načrtu vse do sedaj že določene regulacijske črte in razvidel je, da v večini ulic regulacijske črte že obstoje in da se gre sedaj v prvi vrsti le za one po potresu hudo zadete mestne oddelke, kjer se bode pokazala potreba odkupa uličnega sveta in natančne določitve novega zazidanja. Odsek je mnenja, da bode zadostovalo, če se osobje mestnega stavbinskega urada v omenjeni namen začasno za dva v tej stroki
izurjena inžen rja pomnoži, v kateri m oziru je mestni župan že potrebno ukrenil. Odsek torej predlaga glede mestnega načrti: 1} Mestni stavbinski urad se pomnoži za dva začasno nastavljena inžnnerja in naj izdela mestni načrt tako, d« [nične v onih oddelkih mesta, kjer je najbolj nujno ter predloži kolikor mogo e hitro O pera t z nasvetom o zazidanju občinskemu svetu v določitev. 2.) Mestni magistrat se pooblašča, da sklone po-godbo z omenjenima inženeijema ter naj o tem svoječasno poroča občinskemu svetu. — Glede novega stavbi nskega rada za Ljubljano pa predlaga odsek : L) Sestaviti je po.-ebno tehniško-juridično etiketo, pod predsedstvom županovim, katera naj napravi načrt novemu stavbinskeinu redu za Ljubljano. 2.) V to enketO naj se pokličejo: 4 člani občinskega sveta, 2 člana mestnega magi strata. po 2 odposlanca C kr. deželne vlade in deželnega odbora in 1 odposlanec zadruge atavbin-skih mojstrov.
V debati o teh predlogih nasveluje obč. svet. G o gol a, naj mestni magistrat čim preje poroča, če je v sedanjih okolnostili treba pomnožiti osobje stavbinskega urada. Znpan Graaselli naglasa, da je po m nož i te v osobja v mestnem stavbinskem uradu
nujno potrebna, ker s sedanjimi močmi posla ni več mogoče zmagovati. Poprave in rekonstrukcije po potresu poškodovanih poslopij mora stavbinski urad strogo nadzorovati, a tri moči tega ogromnega dehi ne zmorejo. Pri glasovanji bila sta predloga glede mestnega načrta soglasno vzprejeta. Pri razpravi predlogov glede novega stavbinskega reda za Ljub Ijano naglašata obč. svet. Hribar in Go gola, naj bi dež. vlada, ki je svojemu referentu baje že naročila, naj izdela načrt novemu stavbinskemu redu za Ljubljano, zaslišala tudi zastopnike mestne občine. Župan Grasselii pravi, da je pri sestavi novega stavbinskega reda treba ne le teoretikov, nego tudi pral.tikov, katerim so razmere našega mosta dobro znane; razmere so pa gotovo najbolj znane mestnemu magistratu kot prvi instauci v stavbinski!) zadevah, mestnemu zastopu in deželnemu odboru kot vrhnji stavbinski instanci. Le ako bodo vsi ti faktorji sodelovali, nadejati se smemo, da dobimo doher stavbinski red, ki bode v resnici odgovarjal razmeram našega mesta. Obč. svet. dr. Tavčar je mnenja, da bi ne škodila paralelna akcija dež. vlade in mestne občine; deželni zbor do1,i potem dva načrta in bode iz obeh lahko vzprejel ona določila, katera se mu zde najbolja. Poročevalec H ras k y priporoča še jedenkrat, naj se skliče enketa, kateri naj bi eventuvelno vlada izročila svoj načrt, ako je že izdelan, v presojo Občinski svet vzprejel je predlog poročevalca z veliko večino.
Pred zaključkom seje oglasi se za besedo obč. svet. Hraskv: Nesreča ki jo zadela naše mesto, vzbudila je v nekaternikih grde strasti. Mestni za-stop napel je — pravi govornik — vse svoje moči, da ublaži, kolikor mogoče, nesrečo; našli pa so se, Bal, v našem mestu ljudje, ki bi to nesrečo radi izkoristili v sebične svoje namene — to so na$i stavbinski podjetniki. Mestni zasfop deloval jo vedno na to, da se pri nas omeji tuja konkurenca, a kaj imamo v zahvalo? To, da so tukajšnji stavbinski podjetniki sklenili „rinpw, ki je dekretiral za stav-binska dela cene, ki nikakor niso opravičene v dejanskih razmerah in ki imajo le namen, stisko naših hišnih gospodarje v obrniti v svojo korist (klici: j škandal J-*), Dočim se je najboljim delavcem pri dnevni mezdi primaknilo k večjemu po 30 kr., zahtevajo podjetniki od hišnih gospodarjev za vsakega delavca še jedenkrat toliko plačilo, kakor v prejšnjih letih. Tako n. pr. zahteva se za laškega zidarskega polirja po 6 gld., za laškega zidarja po 3 gld. 36., za domačega zidarja do 2 gld. 7f» kr., za tesarja isto toliko, za laškega težaka po 1 gld. 80 kr, a za domačega 1 gld. 50 kr. Te cene nimajo nikake dejanske podlage, zatorej govornik predlaga, naj mestni zastop izrazi svoje obžalovanje, da stavbinski podjetniki na tak način izkoriščajo nesrečo, ki nas je zadela.
Obč. svet. dr. vitez Hleivveis pravi, da izraz obžalovanja glede takega postopanja ne zadostuje; storiti se mora odločen korak, da se temu grdemu postopanju v okom pride, dobiti je treba tujih močij a mestni magistrat naj skrbi za to, da se bode občinstvo teh tujih močij posluževalo za stavbena svoja dela. Ako naši podjetniki proti nam tako nečloveško postopajo, poslužili se bodemo tudi mi sredstev, da se jih odkrižamo. Pri tej priliki opominja govornik, naj s.- takoj skliče enketa glede ustanovitve mestne stavbinske banke.
Obč. svet. Subic omenja, da so stavbinski podjetniki v današnji številki uradnega lista priobčili neko vodeno izjavo, s katero skušajo opravičiti svoje postopanje; iz podatkov obč. svet. Hraskega pa je razvidno, da je njih trditev neosnovana To izjavo podpisali so: Fran Faleeohini, Jaromir llanuš, kranjska stavbinska družba, Gustav Tdnniet, Viljem Treo in Filip Supančič. .lako čudno je, da se v tej dražbi nahaja tudi mestni Uradnik, Sjdoh pa naj si občinstvo imena tega kartela dobro zapomni.
Ko sta še obč. svet. dr. Tavčar in Hribar naglasa! a nujnost enketa, sklenil je občinski svet soglasno, da se ima enketa glede ustanovitve mestne stavbinske banke čim prej sklicati. — Poleni zaključil je župan javno sejo.
Dnevne vesti,
S  Ljubljani, 10 nuja
— (f Dr. Hugon Kartin ) V svojem rojstnem kraju, v Smariju pri Jelšah, je danes umrl vrl mlad mož, dr. Hugon Kartin, v 30. letu dobe svoje. Pokojnik je študiral v Gradci in prišel lani, čvrst in zdrav, kot koncipijent v Ljubljano ter vstopil v pisarno dr. Krisperja. Lepa njegova zunanjost, njegova osebna ljubeznivost, zdravi humor in navdušeno rodoljubje — vse to je uplivalo, da se je prikupil vsakemu, kdor ga je spoznal, da je bil splošno čislan in priljubljen. Meseca decembra je jel bolehati, pred nekaj tedni je šel v Splet iskat zdravja, a vrnil se je kmalu v domači kraj, kjer ga je dohitela smrt. Bodi značajnemu, talentiranemu rodoljubu lahka zemljica in časten spomin !
— (Ogenj v mestu.) Prvikrat v potresni dobi je vznemiril danes ljubljanske prebivalce strah pred drugim elementom, pred ognjem. Ob polu I 1. uri zjutraj se je tinela slama v zadnjem delu Dolenčevega posestva v Gledališki ulici. Domači šestletni sinko Šoršel je dobil nekje žvepljenko, katero je prižgal in vrgel v kup slame, ki se je takoj unela. Na srečo so domači ljudje ogenj takoj zapazili in poklicali v Zvezdi bivakujoči oddelek prostovoljnega gasilnega društva na pomoč. Vrli gasilci so bili v hipu na lici mesta in udušili ogenj, da ni bilo nikakoršne škode.
— (Nesreča.) S strehe jednonadstropnega trakta hiše št. 25. na Dunajski cesti padel je včeraj dopoldne Udetni zidar Jožef Kalavčič, doma iz Mirne pri Gorioi« V prvo pomoč je pribitel sekun-darij dr. Valenta ml. Kalavčiča so prenesli v deželno bolnico. Danes se počuti nekako bolje in zdravniki upajo, da vzlic težki poškodbi okreva. Po mnenju tistih, ki so bili pri nesreči navzočni, je Kalavčič svoje nezgode sam kriv, ker je po neprevidnosti prestopil prag stavbinskega poda. Kmalu bi bil potegnil za seboj tudi svojega tovariša, ki se je le rešil, ker se je naglo oklenil dimnika. Za Kalavčičem je padla tudi zadnja deska odrova.
— (Glas iz občinstva) Več prebivalcev na Poljanski cesti nam piše: Ni se dolgo temu, kar je mestni magistrat izdal strogo naredbo, da je posebno z ozirom na sedanje razmere ostro prepovedano, po mestu hitro voziti. A za Poljansko cesto, kakor moramo čuti sleharni dan, ta ukaz nima veljave. Slej kakor prej besne na vse zgodaj mesarski vozovi z grozovitim ropotom proti klavnici prav tako kakor bi šlo za stavo, ter prestrašijo ljudi v najboljem spanji. Prosimo prav uljudno, naj slavni magistrat potrebno ukrene, da se takemu drvenju mesarskih pomočnikov že vendar jedenkrat konec stori.
— Mani pevskega društva „Ljubljana")
se zberejo v nedeljo na Posavji „pri Alešu-.
— (Banka „Slavija") prosi nas naznaniti, da se sedaj pisarne njenega požarnega oddelka in knjigovodstva nahajajo v baraki poleg glavnega Latermanovega drevoreda in nove Tržaške ceste, dočim življenski oddelek uraduje še veduo v pritličji hiše št. 12 v Gospodskih ulicah.
— (Vojaške vesti.) Meseca junija bode na taktičnem potovanju višjih knrsov prišlo 10 višjih častnikov na Kranjsko in sicer dne 22. v Razdrto, dne 23. v Postojino, dne 25. v Radovljico in dne 26« v Kranjsko goro.
— (Napadena straža.) Pri cerkvi pri Devici Mariji v Polju stoji, ker ie cerkev hudo poškodovana vsako noč straža. V nedeljo je straži! neki krojaški pomagač. Ob 1li2. uri zjutraj sta mimo njega prišla dva pijanca. Fant jima je zaklical : Halberda, a pijanci sta ga naskočila in strahovito pretepla.
— (Osobne vesti) Postni kontrolor g. Ferdinand Resman je premeščen iz Manbora  v Gradec.
— (Imenovanje ) Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v CeljO, Oton Vidic, je imenovan avskultantom na Štajerskem.
— (Tatvina v cerkvi.) Dne 2. maja je bila v Braslovčah lasaoena neka ženska iz Slovenskih goric, ko je iz cerkvene pušice v župni cerkvi lovila na limanico denar.
* (Bomba v Brnu) Neznani anarhisti so predsinočnim vrgli na mestno pokopališče v Brnu dinamitno bombo Eksplozija je bila jako močna, a škode ni prouzročila
* (Novo gledališče v Vukovaru) Kakor poročajo „Sriemske novino", bode dobilo mesto Vukovar gledališče. Tamošnji meščan Aleksander Paunov it- se je odločil,  da zgradi poslopje za
gledališče in kot zabavni zavod. Poslopje bode stalo v sredi mesta in veljalo 160.000 gld. Načrti za monumentalno zgradbo so že gotovi.
* (Ljubica Rozse Sandorja.) V občini Sulel-med v szilagvjskem komitatu je umrla te dni v visoki starosti 94 let neoženjena Jožefi na Rado, ki je živela popolnoma oddaljena od sveta. V svoji mladosti je bila ljubica glaaovitega razbojniškega glavarja Rozse Sandorja. Ko so ga zaprli v dosmrtno ječo, ni hotela ničesar več o svetu vedeti. Pisma Sandorjeva je zvesto hranila do svoje smrti.
* (Živa plamenica) Blizu Peterburga so ne kateri potepuhi opijanili mlado žensko in ko je zaspala, so zažgali njeno obleko. Siromašna ženska je zgorela.
* (Igralnica „Monte Carlo" zaprta) Kakor
poročajo francoski listi, bode ostala igralnica v Monte Car!u čez poletje zaprta.
I		
		
	i  Slovenci in Slovenka I no zAblte družbe sv. Ciril« in Metoda I S J	
	\	
JBLiiji±evnost.		
— Nove tamburaške partiture bodo iz hajale po dvakrat na mesec 1. in 15. po nizki ceni v Križevcih. Izdajal bode zvezke po štiri partiture g. Ljudevit pl. Koritić. Dne 1. t. m. so izšle nastopne partiture: 1. „Pod Kalnikom", koračnica, 50 novč. 2. „Domorodni glasi", hrvatski karišik, 1 gld. 3. „Istrijanka" četvorka po slov. pesnih. 1 gld. 4. Valček iz baleta „Puppenfee". Cenik mnogih tamburaških skladb pošilja izdajatelj na zahtevanje.
Dunaj 10. maja. V današnji seji proračunskega odseka se je unela živahna razprava glede ravnopravnosti slovenskega jezika pri sodiščih. Razpravljalo se je o slovenskem uradovanju pri najvišjem sodišču, o slovenskem in hrvatskem uradovanju na Primorskem, o sodnem poslopju v Šoštanju in o napisih pri primorskih sodiščih. Klun je predlagal resolucijo, s katero se zahteva, naj se pri kasacijskem dvoru nastavijo slovenskega jezika zmožni dvorni svetniki in naj se razsodbe razglašajo v slovenskem jeziku. Pravosodni minister SchOnborn je rekel, da je glede te zahteve pisal predsedniku n- j višjega sodišča Stremavru, da pa še ni dobil odgovori. Odsek je Klunovo resolucijo od klonil. Glede jezikovnevspo-s o!) I j c n o s t i sodnikov na Primorskem se jez 10 proti 9 glasom vzprejela kombinirana resolucija, s katero se zahteva, naj se znanje slovenskega oziroma hrvatskega jezika zahteva od sodnikov le tam, kjer je vsled krajevnih razmer potrebno. Podobna resolucija se je vzprejela tudi glede dvojezičnih napisov na Primorskem.   Debata se še nadaljuje.
Dunaj 10. maja. Grof Hohenwart je v odseku za volilno reformo izjavil, da pododsek svojih posvetovanj še ni končal.
Dunaj 10. maja. Predsednik upravnemu sodišču grof B e 1 c r e d i je prosil umirovljenja.
Dunaj 10. maja. Mej Avstrijo in Bolgarsko se je trgovinsko politični konti k t popolnoma poravnal in se je dotična konvencija že podpisala.
Narodno zdravilo. Tak m se hiii6 imenovati bolesti utesu oče mifiice in živce krcpčujoiV, kot mazilo dobro znano fMoI1-<jvii francusko žganju iu miI", katera ho splošno in uspešno porablja pri trganja po ndib in pri družiti nasledkih p etilnjenia. ('cnn, steklenici '"( kr. l'o poštnem povzetji raz-p< šilja to m /,il<> vsak dan lekarnar A. MOL L, O, in kr. dvorni salagatslj, na DUNAJI, Turhlauhon 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2   (1 — 7)
Umrli s<» v Ljubljani:
A. maja: Marija (laljot, šivilja, 20 let, Dunajska ceBta
It. :)">.
5. maja: Ivan Štrukelj, dežnikar, 88 let, Križ • vinsku ulice št 2. — Frančišek Rakin, mestni ubožec, 7b let. Kar lovska cesta št. 7.
li. maja: Dr. Karal Viditz, c. kr. soduijski nadsvetnik v pokoju, TU let, Gledališke ulico št. 1.
7. mija: Polona Panco, zasubnica, 78 let, Krakovske ulico 6t. 37.
V deželni bolnici:
C. maja: Ivan Storman, dninar, &0 let. — Ivan Koder, dninar, 'Mi let.
7. maja: Jera Ivikol bajtarica, 211 let.      Josip Fefitaju, kova«, lit let.
V otroški bolnici:
8. uajn: Julijnna Breskvar, sirota, 11 let.
V vojaški bolnici: ti. maja: Josip GloacI, pe&ec, 23 let.
V hiralnici: li. maja: Helena Velkavrh, kuharica, 78 let.
Meteorologično poročilo.
i d*° !	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
<a S a	7. zintraj 2. popol. 9. zvečer	739 4 739-9 740 8	11-8° C 17 9° C 15-5° C	si. sev. hI. vzh sl. vih.	obl. obl. jasno	000 dežja.
Srednja temperatura 16 l\ za 2*3' nad normalom.
XD-o.rxsijsl£:a* "borza
dne" 10. maja 1895.
Skopni državni dolg v notah.....
Skopni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4° „.....
Ogerska zlata renta 4" ,,.......
Ogerska kronska renta 4 /„.....
Avstro-ogerske bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 mark    . ,
20 mark...........
20 frankov...........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
Dne 9. maja 1895.
4°/„ državne srečke iz I. 1854 po 860 gld Državne srečke iz 1. 1804 po 100 gld.. Dunava reg. srečke S°/0 po 1U0 gld. Zemlj. obč avstr. 4'/,,0,'0 zlati zast. list:
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljubljanske srečke........
Budolfove srečke pO 10 gld. .... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Traiuway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........
101		50	kr.
101		45	n
123	n	70	n
101	n	50	n
	n	—	B
9«	„	15	n
1084	■	—	„
	n	10	•
122	a	25	_
59	n	07",	i n
11	■	93	■
	n	69«/	1 n
4S	n	10	*
5	■	73	■
151	gld.	75	kr.
189	n	50	n
131	B	50	n
122	•	—	n
	j)	75	n
22	»	75	n
24	n	50	ti
171	n	25	
475	n	—	B
1	n	31	n
prodaja po 1 Klel. kilogram
Jos. Lenarčič na Vrhniki.
(610 -2)
flelle
(027—1)
ne izpod IG let sturo, nc vzprejme takoj pri
Adolfu Haiiptiiisuiiiii v Ljubljani
8*4v. P«tra oeHtn fkt, -41.
Pisarja
ki je slovenščine in nem.«uine popolnem zmožen, lepega obnašanja, zanesljiv in že vajen, vzprejme vsled smrti dosedanjega
J >i*. Firbas
(«01— t) c. kr. notar v Brežicah.
močan, spreten prodajalec, vešč. slovenskega in nemškega jezika, 18—80 let star, izurjen v trgovini s špecerijskim in galanterijskim blagom, nr IW* fu uiure ittkoj »Mu-
Tisti 7. dežele imajo prednost. Želeti bi bilo, da se osobno predstavi. — Več pove iz prijaznosti upravništvo ..Slovenskega Naroda . (686—1)
dobro ohranjeno
mostno tehtnico
z vso pripravo, ki vleče 6000 kil ali več..
Ponudbo  naj  se pošljejo upruvnistvu „Slovenskoga Naroda* (534—4)
Za mesto Kranj in okolico
izdeluje vsakovrstne (002—2)
vezi za poslopja
po n i*. Ji I ueut in i«yr«lno iiHrejeue
Florijan Proj, kovač v Kranji h. št. 47
Ljudevit Rorovnik ,386-8)
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje VNMltovratralh putafk
za lo ce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelu)** staro samokresuice, vzprejeiua vsakovrstna »»oprte* II« in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr presku&evalnici od mene preskuSene. — Ilnitrovani ceniki zastonj.
Kupim stavbišče
ali pa hišo, ki jo je prezidati, v središči Ljubljanskega mesta. (613—3) A. H.1I1IZC, hotel pri južnem kolodvoru, Kolodvorske ulice it. 39, eoba št. 7.
Hiša z vrtom v Novem mestu
sredi trga, v kateri se nahaja prodajalnloa več desetletij in h kateri pripada tudi del hoite,
se prostovoljno pod jako ugodnimi pogoji proda,
Pogoji se izvedo pri upravnistvtt „Slov. Naroda".   (605—2)
1.3 SL
z jednim  nadstropjem ne   proilit  nli  v  najem  «lu v
i.oku, 10 minut od železniške postaje Rlrninnle. llisa ima osem prostorov s se>nćiiatitn vrtom in dvoriščem.
Več se izve  pvi        K. Aiik«-H-|u  v  Tr<ti u, Via
S. Francesco 5t. 3, II. nadstropje. tr>()4— 1)
18 do 15 let star, poštenih stariSev, kateri je dovršil vsaj prvi gimnazijski razred ■/. dobrim vspehom, v sprejme m« tnkoj v trgovino  /. iut»sitiiiiii bludom pt i . I
^lepetavou       i<ii-.ji. (618—3)
m    'M Dwc c,>«':
3
4
vseh mladih dam se umiva s slovečim Doeringovim milom s sovo in vse priznavajo, da j« to milo za polt najboljše ln da JI najbolje prlja. Ce bi mej mladimi damami bilo takih, katere se niso upo-rablji'vale Dooringovo milo s sovo za svojo loileto, naj ne opuste, napraviti
poskušnjo
s tem milom, Pristno Doe-ringovo milo s sovo stane povsod samo 30 kr.      3 (rti — 3)
(i memlu u zastopstvo: A. H0TSCH d &»., l>unaj, l , buffeek \r 3.
■•r
arija-celjske kapljice želodec
0 8cbut»m*rkft. __..........._ _
"8 &*/&VGMXj** §■ prireji ne v lekarni „k ango-* m   9 lju varuhu"
O.  Brady v Kromerižu (Morava)
Btaroizkuscno in poznato zdravilo, ki oživlja funkcije
želodca tU ga krepi, če je prebava limfena. Pristno le z zraven natlsnono varstveno znamko in podpisom. (143K—21)
Cena »tokleniol 40 kr , veliki -tekleniol 70 kr.
Navedeni so tudi sestavni deli. M nrl J ii ee I j K. ke kMf>IJIce an a«*lo«l«« dobivajo se pristne v l.|ultl|ani : lekarna Piccoli. lekarna Mar-detschlager; v l'oMto|iitl: lekarna Pr. Daccarcich; v Nk«>f'|l laiki: lekarna Karol Kabiani; v Katlov-Iflei i lekarna Aleksander Roblek ; v Kuilulfovemt lekarna iS. pl. Sladovi«1, lekarna liergmann ; v IVner-baoliut lekarna pl. t*ayer; v HniuhIUu: lekarna J. Močnik; v 1 riiomlju: lekarna Ivan H laže k ; v
Ktbutci i lekarna Jos. Ančik.
C. ti glavna ravoaieljtno avstr. dri, želeint.
M iz voznega reda
vtl'avnega  od  1. mainlki   18& j
Nutopao omenjeni prth»)»l il in oah%]»lni cul oinictni (O v Bf6t^*m>ro%t*k*m oam. SrcdnJaaTropakJ orna jm kraj|n«ina o*«a t I. ■ ■ i1»-Umal m i mlnatt naprej.
Odhod ls LJubljane tjaž. kol.)
Ob IV. hH 3 MtN. pO mooi oaebul vlak t TrbU, Pontkbel, ll<il)a«, Ca-Iot«o, Vranaanafoata, Lijubno, Aaa 8«lathal v Auaaaa, Iaohl, Omtin-dan, Snluniirail, Ntayr, I.inu, Hu UUvli i\ Planu], Marijina »»r«, Krfor, Karlova   vara, a^ranoova »ve. 1'rairo, talpaljo, Dunaj Tla Amatsttan.
00  0. uri tO min. zjutro} meaant vlak t Noto m a a to, KoAavJe.
Oft 7. Kri tO i»in. ajM/naJ oaabal Tlak t TrUta, Pontabol, Mnljak Ca-lorao, Kr»ii«.iimfi<ate, Iijiiluui, Dunaj, cm 8alathal t Holnofrrad, Dunaj ria Amatottan.
Ob 11. wri MO »ilft. rtof.o/urt>i« oiebnt Tlak t Trhla. Pontabal, lialjak, Oolovtio, Fraaaunafoata, Ljubno, Hulatlial, SulnoKracl.
Ob fj. uri        »*iih   <ti>in)t%i<tne rneaaul Tlak t Nuto mantil, Kodavja.
00 * uri popolutin* oiebnt Tlak T Trt.i* , Haljak , OalOVM 6et Heti-thal t SotaOfjnd, Lend - Oaatein, Zeli na Jeaeru , lnomost, Rrsiruio, Curiti, ilniii.vii, Parta, •'"tojr, Iiino, (imunilan, Iachl, Bnda)aTioa, Plienj, Marijine Tare, K^nr, PranooTa Tare, Karlove vk», l*r»t(», I.iptko, Pun »J Tla Atnatatton.
Ob 7- i.ri »" min. «iwrr meaani Tlak v Noto maato, Koćerja.
Prihod v lajablj&no Qnž. kol).
Ob S. ur* S'J min. eintr.ij oaebnl Tlak a Dnnaja vi a Amni.ii-.nii, r.ip-aije, Prawe, Krancovih vnrov, Karlovih TkrOT, K(rra, Marijinih »aru/, Plrnja, HudejoTio, Holnoirrada, Ijinoe, Mtayrn, limundeua, Iiohla, Anine«,  lijubneea,  CulnToa,  BkyAkA, rTrauaenafeita, Trhiaa
Ob M. uri It* tttln, »JutruJ i iok.uh Tlak ia Kucevja, Novica maata.
Ob ti. uri HH min ll,,y,,Jti,lnf u,.i,ni Tlak a lluuajk Tik Amiitottim, Iiiptija, Tratr«, Krauuovlb Taror, Karlovih varov, Krt*, m.iruinili TarOT, Planja, Rudejerio, Solnoirraila, I.lnoa, 8teyra, Pariaa, (ienuve, Ouriha, Rrogiiii-o, luornoala, Zolla na jeaoru, Lond-Oaataintt, l.jir i.■■-•», OeloTca, t'ont .lil.,, Trhiaa
Ob ii.  uri :t'J min. ;'<-;<-. Itn Itn- moiatil Tlak ia KooeTJa, NoTefra. cnt'Htu,
Oft <f uri ,1.1 min t"'f"l'"tnr oiebni Tlak a I)itna|a, lijuhaana, Helitliala, Hol- »k», OeloToa, KrkiiKenafnate, Puntahla, Trblaa.
Oo V. uri -4 min. mrrr.-r uaolini Tlak a rtiinaja preko Amitettena iu l.ltiioo.u..   Holtaka. c.o,pontahla, Trhita.
Ob 0. uri '„•.» min. *ri-rrr metani vlak ia Kucerja, N im'k» ftleata.
Odhod ls LJubljano (drl. kol.j
Ob   7. uri V.1 aniN. tjtttrul        t Kamnik.
. W       .      OS .        Jir./.llhl.lll«    „ ,
. «   t"     n     at»*w^r . .
],,  10.   ,,    tO     „     trrčrr ,,        ,, (kUtlaJI Tlak Ifl
ob  ue<«Bi;nli  iu  |.i » • m kili.)
Prihod v LJubljano (dri, kol.).
Ob    0   uH M> Mil n. ifiiir.il n Kamnika
p it, ,   M   .   dopotudm i      „ (:>—10.))
i,     e     ,,    SKI «rr»»«^r ,, ,,
.     P.    .   CR     n     »pwyr .        » rileilnjl Tlak le
ob nedeljah Ia praznikih.)
H »obe
z opravo ali brez nje se oddado v najem solidnim osebam.   Kje? pove upravništvo nSl0V. Naroda".    (682— l)
50šmein brzojavne upraviteljice
itire gospodičina, popolnoma vešča v tem poslu. — Ponudbo naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: ,,.vf. C im»m1» rt>h>1niit«' l>«>Nt«i|iiiM". (U21—1)
V najem se daje
hotel ,Klembas'
v Brežicah.
Ponudbe vzprejema in pogodbe sklepa: !*<»-Nojilnica v ICr«/!«-.^li. (597—B)
Pekarija
na dobrem mesta v Karlovcu, Riečka ulica h. št. 403 se tl,i t a L o i v m z vso potrebno opravo.   (606—8)
ROPELJ
polog IFitml
otvorila se hode v torek 14. maja. \ar<»«*il«i aiu 2«.c»|»:«i.J<»
v lesHiiili in kninenitib banjah sv tmli vzprej^intijo. K obilnemu obisku vabi najuljurinpje
(698-1) Josipina Ziakowsky.
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. l«M
Kri čistilne bogljico
HO HU flelej  sij li j HO  oMVedoriio pri XHl»KMU>u|| <l»»»«-«.U«'«l* teleaM,  NliH/< llflll s«*lo«l«t, |MtUlMU 1 U Milj I   HlltMli   <lo i lil.
Ker to zdravilo izdeluj o lekarna Hutua, velja nkatljicu hiuiKi 'i I kr., jeden zavoj » b' Ak.it-Ijicami I »tlil. ti kr.
Dobiva ne pri il^j -js
Ulialclu pO. Triiliocz.v-jii
lekarnarju v Ljubljani.
I'tišlljn, nt« a obrestno |ii»Mt«>.
Lekarn« Trnkćozy v Oradoi.
7755
D+.C
Baraka
v dobrem stanju, 10 metrov dolga. 7 metrov Široka, s 5 kabineti in kuhinjo ter jedilno shrambo, m«* po primerni ceni proda. — Več pove .1. 1 Jutifcf«-«««!^. sodar, «j!radl*ce it. 14. («81—1)
Malo posestvo
ii«, IIrv*Lti-«li:<*i*i
(629—1)
jedno nro od Ilre*le oddaljeno, prikladno za penzijoniste, ■te proda, ker je njega lastnik umrl. Tudi se tukaj lahko za poletni čas ali zavedno nastanijo gospodje ali gospe. — Ponudbe poSiljaj pod: »ubravlr« via /nprerih.
Stavbna dela vsake vrste
za LJubljano in okolioo, kot
(»J07-3)
nove stavbe, podretja, prenovljen j a itd., napravljanje stavbnih načrtov vsake vrste in stroškovnih proračunov
se prevzem.', v hitro in najoeneje  izvrševanje od
dunajskih arhitektov in stavb, mojstrov.
pF* Naročila in pogovarjanje v hotelu Južnega kolodvora, Kolodvorsko ulloo it. 39, vrata it. 7.
Hiša v Postojini.
Zaradi rodbinskih oz irov proda v Postojini na Olivnem trg-u ležeča in za vsako trgovino prikladna valUta Jednonadstropna hlia z lepimi klati, hlevi, ma&raolnosn dvorlidem in lepim vrtom.
Ponudbe poAiljajo naj se do 1. Junija t. 1. lastnici Heleni Oreiohek v Postojini. (623-1)
,Kupuj pri trgovcu, a ne pri branjevcu
t«
„ASTRA"-P0MADA
za polepšanje  in  požlahtnovanje polti.
Ta pomada nadkriljuje vse druge jednake proizvodu, podaje polti hipoma, m« znabiti stoprav po daljši uporabi lepo, svetlebeln, mladostno svežo barvo, odstranjuje rane po kozah, pOfle, ogrec, gubanice itd. v kratkem časn. — Najboljši uspeh znjarnoen! — Ona lončku 1 /rhl. (to se preje vp..6lje 1*16 gld,, pošilja se poštnine prosto). Češki proizvod !
i i lav no skladišče: O. K 1.1 Kit, (488-8) drogerija, Karlin pri 1'ragi, Vitkova alice štev. II.
prBTi otiir pregovor. To  velja po val pravici o mojom etahllaaementu, kajti la tako ▼cllka proilnjalnic«, kakorina jo m.ni. ima v.lcnl t..«.,, iia kupuje jako vi'hlc mnoiiii« blipn, ki jili platuje apruti v gotovini, in v.led drugih ugodnih okoltl&in minimalna atruake, ki bo potem v prid tudi kupcem.
Draiostni vzorci zasebnim naročiteljem zastonj in poštnine proitc — Knjige vzorcev I bogato vsebino, kaker-finih doslej še ni bilo, za krojače po&tnine prosto.
Peruvien in doiking za visoko duhovščino, potem blago, kakor je predpisano za c. kr. uradniške uniforme, tndi za vetermce. gasilna društva, telovadce, livreje, sukno za Mljarde in igralne mlit, prevleko la vozove.
Vajveoja zaloga Štajerskega, koroftkega, tirolskega lodna itd. za gospode in gospe po originalnih tovarniških cenah v tako veliki izberi, kakersne no more nuditi niti dvajseterna konkurenca.
Največja izbora samo finega, trpežnega suknenoga blaga za gospe, v najbolj modernih barvah. Blago, ki t* da prati, potni plaill od 4—14 gld., potem tndi VpniavVo nntrphČninP (kakor PodSiv za rokave, IlUJdilu   pil uUollllli   gumbi, sivanke, konec itd.).
grW Ceni primerno, pošteno, trpežno, cisto volneno sukneno blago in ne malovredne cunje, ki komaj toliko stanejo, kolikor imala zaslužek krojačev, priporoča
"V IBrii"U- (Avstr. Manchester). Največja tovarniška zaloga sukna v vrednosti 1milj. gld. 0sF"~ KaapoMll|Mn|«' le proti povsetju. "*Xbb
^TTlTllnf Agenti in kroSn'arji prodajajo svojo nič-MVa,rii0, vredno robo cesto za ,,Stik»rofsky-Jevo "blago". I>a se pride takim sleparijam v okom, ki bo na Akodo p. n. kupovalcem, javljam, da takim ljudem ne prodajam blaga pod nobenim pogojem. (19J-12)
cFriui Ms. cFim
oAzcSni ad-zavniJi
(616—2)
stanuje sedaj na Kongresnem trgu („Narodna Tiskarna") št 12 pritlično.
Ugodna prilika
kup  novozidanega
za
letovišča (vile)
aa eš£taiers«ke:m
z nadstropjem, z 9 sobami s pritiklino, vodnjakom,, stolpom z lepim razgledom, z zdravo južno lepo, proti severu zaAčičeno od vinogradov, v neposredni bližini Maribora, 25 minut od južnega kolodvora, se pod Jako ugodnimi pogoji iz prosto roko najceneje proda ali pa za več let odda v najem.
Dopisi blagovolijo naj se poslati na „Annoncen-und Zeltungt-Expedition ■%«« 0«i«nt?r v Mariboru, Burgplatz. (626 - 1)
«9C
Srajce za gospode
za koje »e garantujo, da ao dobro prilegajo, iz nujbolj4rga materijala, z gladkimi prsi po gld. 27-fto, z v gubn nabranimi prsi po gld. '29*— 12 komadov, prodaja promptno iz zaloge ali pa narejene po meri, kakor tudi najfinejše in naj>olidneje (1864—13)
v ovratnikih in manftetah.
Henrik Kenda, Ljubljana.
%- Stavbne materijalije 13
strešna opeka, opeka za zidovja in za tlakanje,
gašeno in negašeno vapno, roman« in portland-ce ment,
siih stavbni les in tramovi, tbSq
latve, dile itd-
.se dobe po ceni
(579—6)
na stavbišči stavbne tvrdke
Vezi za zidovje
pri
J. Spreitzer-ju
ključarju (533_4)
v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 22.
Marije Terezije cesta št. 10 v Ljubljani.
stavbno in galanterijsko kleparstvo, izdelovanje orna-mentov iz cinka in kovopisnih del
Kolizejske ulice št. 1 L-jubljana Dunajska cesta št. 7
priporoča se za prevzeijo: a (209—.'J)
vs»h v to Htroko spadajocib del, zlasti stavbnih del vsake vrste iz poljubnega materijala, krovna dela v leinem oementu in strešnem kleju, dalje vsa numazanja in popravljanja, ki so h tem zvezana.
Napravljanje strelovodnlh naprav po preskufienih tiistemih v stro-kovnjnfiki ttolidni J7.vr5it.vi po /.mernib cenah.
Skladišče lesnega cementa, strelnega laka, stresnega kleja, kakor tudi vsega hišnega in kuhinjskega orodja.
V mojo stroko spadajoča naročila ali popravljanje točno in po ceni. I"i oraeuul alroakuv u ta aalitevitii|e amtioiij brfi «lulJntli atrofckov.
UHHHHHHHUHMHHHHHHHHHHHHHHHH
^ <lo|iolii«lne oh 9. uri
ag bode gospod
x x x
g
K v ZelšČeku nad Cerknico pri Rakeku
^£ na lici mesta
n     25^ prostovoljno prodajal. ^5
5To  ponestvo  obstoji  iz liK, kuferi  sta pripravni za
vsako obrt,  hlevu,  lt«» vm-i |«\   kox«»lt*it,  «k«*<l.ijii, njiv in
I vasi   LlnliiKrr  iz   l.f iiltlf asir  svoje nekdanje
posestvo
trnvssikov.
Prodalo se bode akiipsio ali pa po kosili. (f>62—4]
XXXtmXK*KKXKXXKXKKttttttXXKXKX
Inžener B. Borkovec A arhitekt O. Dvorak
stavbeno podjetništvo in teli nič ni biro v Pragi »eclaj v I^Jv^l3lJemi. hotel slonvi66
prevzema adaptacije, nove Stavbe in prezidavanja ter jih izvršuje hitro in solidno po nizkih, nekax»telil*anili cenah, ter i&vršu je vse v stroko inž-enerjev in arhitektov
spadajoče stavhinske načrte v najkrajši dobi.
(016—8)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Moli i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
0B