144. številka. Ljubljana, v četrtek 25. junija 1903 XXXVI. leto. ® Iafaaja vsak dan zvečer, izim&i ; nedelje in prazmfet tei velja pe pošti prejeman za avstro-ograka Oeeeie za vse | leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a podiranjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, vetja za celo leto 22 K« za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko teč, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po S h, če te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodnlatvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu at. 12. — DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v aredniStvo je ia Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. •r Iz škofovega pašalika. Koncem maja. I. V čarobnem mesečnem svitu se blešči grad škofov ljubljanskih v ozadju s temno kupolo gornjegraj-ske cerkve. Doli preko Černilca pa veje včasih pojemajoč, včasih naraščajoč lahek veter, da Be giblje listje dreves in da šumi v tajinstvenem šepetu. In gredočemu tu mimo nastanejo ti nehote v duhu slike iz davne prošlosti. Otožni glasovi vetra zde se ti pridušeno tužno ječenje stotine onih trpinov, ki so svoje dni v mrklih časih robote in slušnosti s krvavimi sragami na čelu zlagali ;amen ob kamen, dočim je po njih hrbtih nevsmiljeno švigal bič škofovih valptov in beričev, da se je končno iz kamna ob kamnu dvignila palača — grad škofov ljubljanskih v njihovo udobnost in proslavo in cerkev gornjegrajska — v večjo čast božjo seveda, saj je zidovje, vsak kamen in opeka oblika s solarni in s krvjo mukotrpnega slo venskega kmeta — tlačana. Tam ob Kupoli pa plove krohotajoč zli duh Tomaža Hrena, ki spi doli v »žerfu« gornjegrajske cerkve že blizo tristo et smrtni sen. Da, zares, kaže se, kakor da bi se zopet vračali časi Tomaža Hrena. Kakor takrat, hoče se tudi sedaj judstvu izpiti zadnja kaplja krvi in izsrebati zadnji mozeg, uničiti se ga hoče in ugonobiti duševno in gmotno ;r na ta način spraviti v neomejeno jblaat — krive palice. Toda ta eksperiment se ne posreči, kakor se ni niti Tomažu Hrenu samemu. Naše udstvo sicer ne bode več rabilo orožja brahijalne sile, kakor v prošlih časih, ko je veljala zgolj moč pesti, da bi pomedlo jedenkrat za vselej s temi škofovimi valpti in be-iči, a iznebilo se jih bode, to je ;otovo, ako tudi morda na drug način, ti kakor so izginili Tomaž Hren, Ravbar in raznoliki drugi »ravbarji«, akisto bode prešel tudi Bonaventura svojimi valpti, naj se ti zovejo že Dicenta, Vrbič ali drugače. Da-li pa Dodo dosegli ti več nego Tomaž Iren, to seve je drugo vprašanje. Da to le mimogrede. Naloga posebnega dopisnika, ki e poslan v to, da se na licu mesta pouči natančno o razmerah, je, da roča o dogodkih in stvareh, ki ih je slišal na svoja ušesa in videl a svoje oči. Evo torej nekaj črtic, ki so črpane ob izviru in ki imajo to prednost, da so popolnoma avtentične, odgovarjajoče istinitim dogodkom. Da ima ljubljanski škof v Gornjem gradu svojega oskrbnika, sedaj pol — Laha, pol — Nemca Di-cento — s celim štabom valptov raznih kategorij, je znano. Manje poznato pa bode, da si je priskrbel, odkar je postal lesni trgovec in ba-rantaČ na debelo, tudi posebnega blagajničarja ali, kakor je njegov oficijelni titulus, »rentmaJBtra«. Sprva je bil na tem mestu nastavljen neki Kočevar, vpokojen uradnik, imena ne vem, zelo miroljubna duša, ki pa J t postal skoro sit škofovo službe in ji dal slovo. Na njegovo mesto je prišel »rentmajster« Scheichel, po poko- lenju ba,e Ceh — Moravan. Ljudje ga slikajo kot ljubeznivega starega gospoda, ki je imel za vsakogar pri jazno besedo in ki je vsakomur rad vstregel, ako je mogel. Ako je imel kot blagajničar mnogo posla z — blagajno, se ne ve natanko. Ker pa vlada v škofovi kasi, odkar je jei škof barantati z Ž'di, zapostavljajoč poštene trgovce — domačine, tori-čelska praznota, se sklepa, da Scheichlu blagajna ni povzročila baš mnogo dela in skrbi. Trdi se, da se je blagajna rabila po največ za shramho raznih opominjevalnih pisem škofovih upnikov pod varnim ključem. Te » hrulaoije « so se v zadnjem času baje tako opasno razmnožile, da stara kasa ni več zadostovala in da se je pred par dnevi morala nabaviti nova wertheimska blagajna. Ker so torej praznoto v blagajni itak dovolj čuvali varni ključi sami, je Scheichl opravljal po-največ posle nadgozdarja in nadzornika pri stavbi škofove žage. To pa e bila naporna služba, katero bi zmogel mlad človek, ne pa mož, ki je imel šest križev in več na hrbtu. Notorično pa je tudi, da je Scheichla oskrbnik izkoriščal brezvestno do skrajnosti in da ga je rabil nekako za »laufburša«, da so končno priletnemu možu morale opešati moči in da je moral omagati. Morda bi se to še ne bilo zgodilo tako hitro, ako bi ne bil Dicenta postopal s Scheich-lom, dasi je videl, da je ta bolan in telesno skoro onemogel, nezaslišno surovo in robato. Pri neki priliki bi se bil »rentmajstra« skoro dejansko lotil, ako bi ne bili to zabranili drugi, to pa samo radi tega, ker si je upal Scheichl imeti v neki zadevi drugo mnenje, kakor on — vsevedni in vsegamogočni oskrbnik. Ta dogodek je starega moža užalostii in razburil tako, da ga je zadela kap Toda to, da je uničil Sckeichla telesno in duševno, še oskrbniku ni bilo dovolj. Ne glede na to, da je bil Scheichl nevarno bolan, da je visel takorekoČ samo na jedni niti, da je bil torej v položaju, ko vsaka najmanjša razburjenost, vsak duševni efekt lahko povzroči takojšno katastrofo, odpovedal je Dicenta v tem stanu »rentmajstru« tudi službo. Da je tako postopanje naravnost nezaslišno in skrajno surovo, pač ni treba povdarjati. Saj se celo z zločinci in malopridneži, ako zbole, ravna človeško in se jemlje ozir na njihovo stanje. Seveda Dicenta ne pozna nobenih ozirov, najmanj pa onih, ki izvirajo iz človekoljubnosti in huma-nitete! Toda to je še malenkost, pravi nečuven škandal šele pride! Po preteku trimesečne odpovedne dobe je hotel Scheichel, ki je med tem časom že nekoliko okreval, in ko se je že njegova rodbina preselila na Dunaj, zapustiti službeno mesto in odpotovati k svoji obitelji. No, pa Scheichl je delal račun brez krčmarja —, Dicente, oziroma »vice-vogta« Vrbica! Po preteku pogodbenim potom določene službene dobe je postal »rentmajster« prost in sam svoj gospod in ni ga veljavnega zakona, vsled katerega bi se mogel kdorkoli prisiliti na to ali ono bivališče. Nasprotno, zakon priznava vsakemu državljanu popolno osebno prostost in svobodo, si prosto voliti poljubno bivališče; postava celo do loča, da zakrivi vsakdo, ki bi kogarkoli omejeval v izvrševanju te pravice, zločin kršenja osebne svobode, kažnjiv po točkah kazenskega zakonika. To se mi je zdelo potrebno omeniti, da se bode pozneje naveden dogodek laglje razumel in presodil. Ko pa se je izvedelo, da namerava Scheichl odpotovati, je nakrat oskrbnik Dicenta sklenil, »rentmajstru« zabraniti odpotovanje. Ker se je pa njemu samemu zdela stvar le nekoliko kočljiva in opasna, se je sam odpeljal in poveril to nalogo svojemu »vernemu« hlapcu VrbiČu. Vrbič se je čutil seveda radi tega, da se mu je zaupala tako važna zadeva, nad vse počaščenega; razume se, da mu je takoj malo zrasel greben, ker mu je bila dana prvič prilika, da se prikupi najprvo svojemu gospodu in da pokaže ob jednem tudi svojo moč na zunaj. Scheichlu se je torej dostavil odlok, da knezoškofijsko graščinsko oskrb-ništvo ne more dovoliti, da bi on od potoval in da bi bilo primorano, ako bi se on ne hotel ozirati na to prepoved, z dejansko silo ga pridržati v Gornjemgraiu. Da je to postopanje nekaj naravnost neču venega, pač ni treba povdarjati, saj si s tem lasti knezoškofijsko oskrb-ništvo pravice, ki pristojajo jedino le sodišču in še temu le takrat, ako ima isto tehtne vzroke postopati proti gotovim osebam, izvirajoče iz očitnega kršenja kazenske postave. Oskrbništvo, oziroma modra glava »vicevogtaa Vrbica si torej domiš-ljuje, da še ima vedno neomejeno moč nad svojimi ljudmi, kakor nek daj v lepih časih srednjega veka, moč, kakoršno imajo pri nas sedaj v prosvitljenem XX. stoletju samo še državna oblastva in še ta samo izjemoma. Oskrbništvo, oziroma gosp. VrbiČ se pač sme šteti srečnega, da ni bil Scheichl več v dispoziciji, da bi natanko razmotril dani položaj, dru gače bi na njegovo ovadbo zadela VrbiČa gotovo roka pravice in imel bi priliko poskušati, kako tekneta včasih človeku celo ričet in kaša! Scheichla je ta dogodek potrl popolnoma, to tem bolj, ker je nastopil proti njemu na tako infamen način, ki bi imel vzroka dovolj, mu biti hvaležen, saj se je v časih, ko je bil še ponižen in mal, redil pri njegovi mizi. Pozneje seveda je jel jež, ko mu je postalo gorko, zbadati in gnzti, da je končno le izgrizel — Scheiohla. Čemu tudi ne, saj titel »rentmajster« se poda tudi bivšemu vatio- — pardon — blagomercu! V očigled tega je zadela Scheichla vznova kap. Človek bi si mislil, da bi to zadostovalo, da bi se proti njemu opustile vse nadaljne silovitosti. Ravno nasprotno! Pustilo se ga je ležati brez pomoči, da bi lahko poginil kakor pes, niti njegovi prošnji, da bi se mu poslalo po zdravnika, se ni hotelo vstreči, da, Vrbič je baje to celo izrecno prepovedal. Krščanska usmiijenost, kje si? Ali te je treba iskati pri škofovih usluibenoih ali pri škofu samem z lučjo pri belem dnevu?! Otrpel od mrtvouda, polu-mrtev, ko ni našel sočutja in pomoči pri čutečih krščanskih ljudeh, plazil se je, je lezel Scheichl z naporom vseh svojih sil sam k zdravniku; prišedši pa na zdravnikov vrt, zapustile so ga moči, da se je zgrudil onesvešcen na tla. Toda, kdor si misli, da se je sedaj omehčalo tudi trdo srce škofovega oskrbništva, se moti! Kaj še! To se je šele zgodilo, ko je sodnik zapretil, da bode interveniral kot uradna osaba, ako se bode še nadelje tako postopalo s Scheichlom. To je dokaz, da je ravnanje z bivšim »rentmajstrom« že prokoračilo višek surovosti in doseglo meje, ki spadajo že v področje kriminala. Ali ni ta dogodek škandal, ka-koršnega si komaj moremo misliti? Ali je sploh mogoč v civilizovani državi ? Vprašamo gospoda škofa Antona Bonaventuro, ali se je vse to izvršilo z njegovo vednostjo, ali mu je znan ta nečuven slučaj? Da, ali ne? Zahtevamo točnega in jasnega odgovora! Ako mu je znan, kaj hoče ukreniti, da se da zadoščenje užalje nemu čutu človečnosti in da se izogne daljnemu puhujšanju? Nagla-šamo. da hočemo, da se ta zadeva korenito razjasni; naj se nam ne pride s puhlimi, oholimi frazami in s plitvo sofUtiko, ampak s točnim odgovorom, ker drugače smo primorani, priti še z obširnejšim materialom na dan. Državni zbor. Večerna seja dne 24 jun. In vendar je bila sinoči zadnja seja, kajti predsednik jo je zaključil z besedami: »Prihodnja seja se naznani pismenim potom«. Volitve v delegacije so se vršile povsem mirno. Izvoljeni so delegati za Češko: Biirnreiter, Fiedler, Gloskner, Kaf-tan, Kliemann, Kramar, Pergelt ftvba, SailTert in grof M. Zedtwitz; namestnika: Sehnal in Novak. Za Dalmacijo: Biankini, namestnik Peric. Za Gališko: David Abrahamowicz, Byk, Dulemba, Luzanaki, dr. grcf Dzieduszycki, Javorski in Popowski; namestnika: knez Sapieha in Grek. Nižje Avstrijsko: Ehrenfels, Mar-chet in Schneider; namestnik: Huber. Gorenje Avstrijsko: Bloohl in Etz; namest.iik: Kern. Solnograško: Svlvester; namestnik: Haider. Štajersko: Hanisch in Stiirgkh; namestnik: Derschatta. Koroško: Dobernigg; namestnik: Tscharre. Kranjsko: dr. Š u s t e r š i č; namestnik: dr. Žitnik. Bukovina: Nik. Wassilko; namestnik: Flondor. Moravsko: Albreoht, Pazak, Skene, Stranskv; namestnika: Licht in Vy-chodil. Šlezija: Kaiser; namestnik: Fran Hofmann. Tirolsko: Delupan in Tollinger; namestnik: llaueis. VorarlberŠko: Fink; namestnik : Turnherr. Istra: Bennatti; namest.: Bartoli. Goriško: Bersegnassi; namestnik: Antonelli. Trst: Mazorana; namestnik Aqua- roli. Slovenci imamo potemtakem enega delegata, Italijani pa, katerih je po številu manj, pa štiri. Predsednik je naznanil, da je ta seja izvanredna. Vendar se bodo nekateri nujni predlogi in nekatere interpelacije prečitale, ako to dovoli zbornica. Posl. Pernerstorfer je izjavil, da ni nikjer zapisano, da bi se v izvanredni seji ne smele vložene zadeve obravnavati. Med Pernerstor-ferjem in predsednikom je vsled tega nastala kontroverza. Posl. Hagenhofer je predlagal dovolitev naknadnega kredita za zgradbo železnice Hartberg-Friedberg, Posl. Daszynski je interpeliral zaradi velikih tatvin pri galiških železnicah. Predsednik je naznanil, da sta poslanca V en ca j z in Udržal odložila mandata. Posl. C h o c je protestiral, ker se mu ni podelila beseda. Predlagati je hotel odgoditev delegfacijskih volitev, ker je ogrska ministrska kriza le navidezno rešena in ker se z izvolitvijo delegacij dajo iz rok sredstva, vlado kontrolirati. Posl. Fresl: »Delegacijske volitve so podpiranje absolutistične vlade!« Ko sta se še prepirala nekaj časa posl. C h oo in predsednik zaradi poslovnika, se je seja ob 9. uri zaključila. Ministrska kriza na Ogrskem. Ban Khuen-Hedervary potuje že tri dni z Dunaja v Budimpešto in narobe. Ker si svoje stvari še ni gotov, se noče izdati za pooblaščenega ogrskega ministrskega predsednika, temuč le za zaupnika cesarja. Morda ga ravno tako dostojanstvo po vsem tem, kar se piše in dogaja proti njemu na Hrvatskem najbolje priporoča. Dočim se na eni strani zanesljivo zatrjuje, da mu je postal obstoj nezdržljiv, nastopa sedaj kot cesarjev zaupnik v celokupnih ogrskih političnih razmerah. Kakor znano, prevzame Heder-vary sestavo ogrskega ministrstva šele potem, ko bo imel v rokah program o narodnostnih koncesijah. V ta namen se je zbral v ponedeljek kronski svet, ki pa ni prišel do de finitivnega sklepa. Ban Hedervary je tedaj potoval v Budimpešto, da se prepriča o položaju ter poroča cesarju. Prepričati se hoče, pod kakšnimi razmerami in pogoji bi sestavil novo ministrstvo. V ta namen se je ponižal k vsem strankam. Opozicija ga je prestrašila takoj s prvim sprejemom. Obljubila mu je, da ga bo pestovala še vse huje kot Szella. Predvsem ne velja sklep opozicije, da bo pod gotovimi pogoji dovolila indemniteto, budget in druge nujne tekoče državne potrebe, kakor hitro zasede ministrsko stolico ban Hedervary. Pri opoziciji je tedaj naletel na skrajno mržnjo, pri lastnih liberalnih pristaših pa na nezaupnost. Za cesarjevega informatorja dovolj nevšečno stališče. Napram nekemu poročevalcu je izjavil ban Hedervarv, da bo njegova naloga kot ministrskega predsednika, da napravi red in redne parlamentarne odnošaje na Ogrskem. Neki ogrski časnikar pa mu je zastavil naravnost vprašanje, ali misli kot ministrski predsednik pokaži ti opoziciji tisto energično roko, ki jo da čutiti kot ban hrvatski opoziciji. Ban je bil v zadregi ter odgovoril, da se mu dela krivica, ako se mu očita odločnost, češ, odločnost je pri njemu vedno v zvezi s strogo pravičnostjo. Časnikar je le s težavo zadržal — smeh. Pri oni priliki se je ban izjavil tudi o položaju na Hrvatskem, seveda po svoje. Rekel je, da bi se dal tam doli mir prav hitro napraviti (zakaj ga pa ne napravi?) Nemiri niso bili resni ter so ležali samo na površju. Ako je sploh bilo kako nezadovoljstvo, nima vzroka v avtonomni vladi, temuč v finančni negotovosti med Ogrsko in Hrvatsko. Banifv, prejšnji ministrski predsednik, se je zopet oglasil na politiČ nem polju. Nastopil je strogo šovinistično pot in bo izdal te dni neki program, v katerem zahteva enotnost države. Ta častiželjni politikar pa računa na veliko število pristašev, vsled česar se še ogrski že itak nevarni položaj še bolj zamota. Nastopil je tudi najodločneje proti banu in njegovi politiki. V neodvisni stranki so se začele tudi prave homatije. Prišlo je do ve likih nasprotstev in se bo stranka skoraj gotovo razdružila. Khuen - Hedervarv si je omislil sledeči program: Odtegnil bo vojaško predlogo začasno, katero hoče predložiti v jeseni pri končni reviziji vo jaškega zakona, dalje hoče po sprejetju štirimesečnega proračunskega provizorija urediti zopet ustavo, v novi vojaški predlogi hoče zahtevati samo navadno število novincev, t. j. 103 000 mož in pa 600 mož za havbice, potem bo hitro (?) rešil nujno carinsko in trgovinsko pogodbo, sestavil bo tudi odločno liberalno vlado in to vse, ne da bi poostril poslovni, ali spremenil volilni red. Ban ima res veliko zaupanja, seveda v samega sebe. Kakor pa kažejo dosedanji vspehi, bi bil isto dosegel na Ogrskem za pogoje, kakršne je sprejel ban Hedervarv, tudi Szell in vsak drugi politik. _ Politično vesti. — Gospodska zbornica je imela včeraj sejo. Predlog za spre menitev postopanja pri upravnem so dišču je odstopila tozadevnemu odseku, in sicer brez prvega branja. Završila pa je 1. zakon o odpravi službenih kavcij, 2. zakon o krajev nih železnicah. Nato je volila zbor niča v delegacije. Izvoljeni so: Olivier, Marquis B*cquehem, Jos. pl. Latour-Thurmburg, pl. Chlumeckv, Dessin, knez Fiirstenberg, pl. Gautsch, grof Kottalinskv, princ Ferd. Lobkovitz, Lobmevr, Madevski, Mattuscb, Hille prand, grof Schonborn, knez Schon-born, knez Starhemberg, grof Thun, pl. W8lterskirchen in pl. Zaleski. Na-domestnikom so izvoljeni: pl. Berger, grof Chotek, pl. Dobrzenskv, dr. La masch, Rhomberg, pl. Scholler, pl. Schreiner, Weissenwolf, grof Brints in dr. Zschokke. Nato se je seja zaključila. — Pogodbeni odsek je vče raj sprejel člen IX. carinske in trgovinske zveze z 24 proti 16 glasi. Proti Členu so glasovali Čehi, Jugo-Blovani, socialni demokrati, Vsenemci in dr. Lecher. Zdaj je gotov ves zakon razun uvodnega zakona in izpeljave paragrafov. — Nemški p o s 1 a n c i so imeli včeraj na Dunaju sestanek. Slo je za združenje vseh nemških strank v narodnostnem vprašanju. Udeležili so se sestanka: nemška ljudska straka, napredna stranka, krščanski socialisti in ustavni veleposestniki. Govorili so Dersohatta, Junke, Schwegel in Lu-eger, vsi o nujni potrebi, da se združijo vsi Nemci v eno parlamentarno stranko, da zamorejo tako skupno postopati v vseh narodnostnih vprašanjih. Izvolili so potem v izvršilni odsek 14 udov, in ti so si izvolili zopet v ožji odsek iz svoje sredine 4 ude. V odsekih so zastopane vse stranke. — Poučno potovanje državnih poslancev na ogled gradnje karavanske železnice in trza škega pristanišča se za letos opusti. — Vojni minister pl. Pitt-reich je podal cesarju včeraj svojo obširno utemeljeno ostavko, in sicer zaradi tega, ker je ban popustil kot designiran ministrski predsednik vojaško predlogo, samo zato, da zamore zagotoviti delavnost ogrskega parla menta. Kakor se sliši, cesar ni vzel na znanje njegove demisije. — Vojaški nabori na Ogrskem so zopet odgođeni, in sicer za zdaj do daljnih odredeb na še nedoločen čas — Kriza v ogrskem ministrstvu je končno vendarle rešena* Ban Hedervarv prevzame že najbrž danes sestavo kabineta. Seveda bo zasedel predsedniški stol le s tem pogojem, da odtegne vojaško predlogo, niti havbic ne zahteva, kakor je bilo že prej določeno Popustil je vse, kar bi našlo pri strankah upor. Vkljub temu pa vlada vendar proti njemu nekaka antipatija in dolgo se gotovo ne bo veselil predsedniške časti. — Položaj na Ogrskem. Imenovanje bana Khuen Hedervarvja ministrskim predsednikom je že bilo pred Tizsom zagotovljeno, in sicer zaradi hrvatskih nemirov. Videli so, da na Hrvatskem ne zavlada mir poprej, nego da odstranijo bana in zato so že gledali nato, da spravijo bana iz Hrvatske. Zaradi tega tudi ni smel vojaške predloge odtegniti niti Szell niti Tizsa, ker bi ta dva sicer bila vstrajala in pasti pa sta morala, da sta tako narediia banu prostor, da bo povzdignjen zaradi svojih grozodejstev. Dopisi. Iz Jesenic. Naš ajmohtin kaplan Z a b r e t. Še ni tega 14 dni, ko je „Slovenec^ nedolžne osebe za-sramoval v svojem Jeseniškem dopisu. Sedaj je pa naenkrat ta „ Slovenec" svojo črno suknjo zasukal in hoče se kazati prijatelja tovarniškemu vodstvu na Savi. Baha se tudi, kako je gosp. župnik Šinkovec organiziral savske delavce, kako fino tamburiško godbo ima delavsko katoliško društvo itd. in nazadnje hoče nekako zabavljati proti novemu še ne osnovanemu pevskemu društvu „Savau. Treba nam ni veliko govoriti o savskem delavskem katol. društvu, saj dobro vemo, kake člane ima sedaj to društvo in vemo tudi, da prve gosli igra kaplan Zabn v tem društvu. Hočemo samo opomn i, da ta kaplan Zabret je bil svoj čas v Gorjah in tam so bili ne sami liberal i ampak tudi najzagriženejsi klerikalci veseli, daje Zabret kopita iz Gorij odnesel. Sedaj pa hoče nam ta mladi popček na Savi pot kazati do izobraževanja. Hvala lepa za njegove nauke, a mi nimamo slame v glavi in vemo prav dobro, v katera društva naj zahajamo in kaka pevska društva naj osnujemo. Mogoče misli on, ako bode začel tovarniško vodstvo hvaliti, da bode potem nam ravnatelj prepovedal še druga društva imeti. A se moti! Predno smo poznali Šinkovca in Zabreta na Savi, imeli smo že svoja društva in pa dobro tovarniško godbo, za katero pa nimamo se klerikalcem zahvaliti, ampak našemu vrlemu gospodu uradniku Pongratz-u. „Slovence" se jezi, da sta zapisnikar in tajnik iz delavskega kat. društva izstopila; ta dva moža kot najzagriženejša klerikalca sta ravno zaradi kaplana Zabreta in njegovih neumnosti izstopila iz društva, kajti Zabret ni samo duhovnik, ampak tudi hujskač in mislimo, da bode še marsikateri radi njega izstopil in pristopil k našemu novemu pevskemu društvu „Sava". Tudi se ni treba „Slovencu" bati, da mi nimamo dobrih domačih moči za izobraževanje petja, mogoče več, kakor g. Zabret. Le žalostno bi bilo za nas, ako bi bili res navezani na črno suknjo in ne vedeli drugače naše proste are porabiti. Zakaj pa „Slovenec" nič o naši tovarniški godbi ne omeni? Zato, ker njemu ta smrdi, ko je njen predstojnik liberalec gospod Pongratz! Saj imamo vsako leto neštevilno koncertov ne Savi in na Jesenicah, a popa se ne vidi nikoli pri takih veselicah. Socialni demokrat)e pa Še nikoli, Žali Bog niso posebne vloge na Savi igrali, ker je naše preprosto ljudstvo še preveč pod črnim kljunom. Če pa res ravnateljstvo tukajšnje tovarne misli, da so delavci udje kat. del. društva na Savi goreči, vneti in zvesti delavci, potem se pa jako jako moti. Kdo pa je najbolj že bujskal delavce proti tovarniškemu ravnateljstvu ? Šinkovec, odgovor na to! Šinkovec jim je naravnost v društvu pravil, kak je g. ravnatelj Luckmann in kako naj s tovarno drže itd. Seveda ne bode ravnateljstvo prepovedalo, da se ne smemo v to društvo vpisovati in zahajati itd. dobro pa ve, da se posebno koristnega za ravnateljstvo nihče v tem društvu ne izobrazi v katerem so predstojniki kaplani. Dobro bi bilo, ako bi tovarniško ravnateljstvo svojim slovenskim uradnikom malo bolj prosto roko prepustilo in le potem bi bilo mogoče uradnikom z delavci malo več tudi o prostem Času za tovarno delovati v političnem oziru. Kmalu ne bi imeli popje na Savi prostora proti tovarni delovati in tovarniško vodstvo hvaliti. (V tem se pozua značaj črne suknje.) Pričakujemo pa, da ne bode tovarniško vodstvo proti nam in ako mu smemo svetovati, naj tukajšnje kat. delavsko društvo v nobenem oziru ne podpira, ampak prijateljsko pozdravi novo delavsko pevsko društvo „Sava". Dnevne vesti. V Ljubljanu 25 junija. — Kradejo — poezijo. „Učiteljski Tovariš- piše: Človeku, ki se mu ni izpremeuilo srce v kamen, so spomini na mladost sveti in dragi. Kako mehko mu je pri duši, ,ko se spominja božičnih praznikov, ki jih je preživel v mladosti, ko se spominja praznovanja godu sv. Alojzija, ko se spominja prvega obhajila! To je poezija njegove mladosti, čisto in dragoceno zlato, ki se razliva po jutru njegovega življenja. Tudi dandanes žive otroci, a v kratkem ne bo nobene poezije več v njih mladem življenju. Kradejo jim jo, neusmiljeno jo ubijajo! Mladosti jemljejo mladost, cvetoče sanje, [nedolžno veselje. Trda in brezčutna realnost tišči mladino k tlom, da nervozna drgeče v neznosnem obremenjevanju. Kmalu je ne bo več vabilo v šolo presrčuo veselje, vdana ljubezen — strogi ukazi jo bodo tirali vanjo, tirali tudi takrat, ko bi mladina opravičeno in ogorčeno lahko klicala brezsrčnim ljudem: Dajte otrokom, kar je otroškega! — V resnici: kjer ni src, tam ni umevanja plemenite vzgoje, tam mora umreti tudi —■ poezija mladosti! Sicer pa to še ni poslednja naša beseda! — Iz deželnega šolskega sveta« V seji dne 18. t. m. je bil imenovan učitelj Jos. Križ nar v Metliki nadučiteljem v St Jurju. V stalni pokoj sta šla na lastno prošnjo nadučitelja Vinc. Levstik na Vrh niki in Jos. LeviČnik v Železnikih. Sklenilo se je razširiti v dvorasred-nice šole v Hrušici, Planini, Velikem trnu in Bavti vasi. Na osemrazredni dekliški šoli pri Sv Jakobu v Ljubljani se sistemizira novo učno mesto. V Borovnici se ustanovi paralelka. — Velika veselica v ljubljanski „Zvezdi". Čim smo izvedeli, da nameravajo prirediti narodne dame ljubljanske v korist Prešernovemu spomeniku veliko veselico, prepričani smo bili takoj, da bode ta veselica nekaj posebnega. Za torišče veselice so si izbrale dame ljubljansko »z, vez d o« in prav so zadele. Prostor na prvi pogled ni bog zna kako velik, ali naše gospe in gospioe so takoj uvidile, da treba zanj veliko delavnih moćij, Če naj veselica debro uspe. Zato jim je bila prva skrb, osigurati si kastno, močno in delavno armado. Če se gre za Prešerna so naše narodne dame hitro edine in misel, komaj sprožena, je že prešinila vse sloje ljubljanskega prebivalstva; vse je navdušeno za častno narodno dolžnost, zlasti pa se je oglasilo lepo število gospe in go-spic, ki rade volje sodelujejo pri tej, v velikem stilu projektovani veselici. Glavni odsek damskega odbora z načelnieo Franjodr. Tavčarjevo in odbornioami Milico Hribar j evo, Marijo Peruškovo ter Jo-sipino Kajzeljevo je odredil vse predpriprave in določil, da bodo sodelovale v paviljonih za vino nastopne gospe in gospioe: Ivana Zupančičeva (načelnica), Tinioa Carlijeva, Jelica in Mioi Dreni kova, Marija Grošljeva, Ana, Mici in Zora JuvanČičeva. Antonija Kadivčeva, Zorka Kersnikova, Mioi Kochova, Marija dr. KuŠarjeva, Jelica Lozarjeva, Terezina Mi k uže va, Eda O rožno v a, Josipina Porentova, Marija Rozmanova, Franja Smrtnikova in Anic* Soosova; v paviljonih za pivo: M i n k a J e b a č i n o v a (načelnica), Ana in Milka Adamičev*, Tinica Btumauerjeva, Pavla Borštnarjeva, Josip. Č u d n o v a, Milći Debevčeva, Ana Hafner jeva, Gabrijela Jesenkova, Pranja dr. Košeninova, Ana in Mici K rej či|e v«, Ljudmila Kube l kova, Josipina Kajzeijeva, Jeli* sava Kersnikova, Mara Macher-jeva, Avgusta Ema in Marjanica Nollijeva, Julija Perdanova, Danica Predovičeva, Roza Ro ha v seva, Marija Rozmanova, Ivana Skaletova, Mici Treov«, Mila Vdovičeva, Tilka dr Zbaš-n \ k o v a, Anica in Mici Zupanova; v paviljonu za šampanjec: Jelka Naglasova (načelnica) An. Grassellijeva, Adela H i e n g o v a, JPavla H o č e v a r j e v a , Berta dr. Hribarjeva, Lea L e v č e v a, Jelica Poljančeva, Irena dr. Praunsei-s o v a, Marija Staretova, Berta dr. T r i 11 e r j e v a, Terezina U I riohova, Mici Urbančeva in Minka dr. V o-duškova; v paviljonu za jest-vine: Fernanda dr. Majaro-nova (naćelmca) Anica in Julija dr. Ferjančičeva, Anica in Antonija Gogolova, Minka Govekarjeva, Julija Hočevarjev a. Lina dr. H u d-n i k o v a, Ttnica Jenkova, Minka Kandaretova, Franjica Kavčičeva, Josipina Klemensova, E sa, Lujiza in Mici Levstikova, Mar. Peruskova, Oiga pl. P 1 a u t z e v a, C rila Pleš k ova, Roza Počival ni kova, Marija Pogačnikov a, Marija dr. Roginova, Marica dr. Stergarjeva, Elsa S v e t k o v a, Ida Škofova, Marija dr. To minsko va, Marijana Trenzeva in Julija Vončinova; v paviljonu za kavo in čaj: Jad v i ga Subi-čeva (načelnica), Marta Andoljše kova, Mra D evo v a. Finica in Mila G1 o b oČ n i k o v a, Minka Gro-belnikova, Jadviga P 1 a n t a n o v a, Ana Prosenčeva, MilkaSkaber netova in Marija Veherjeva; v v paviljonu za slaščice: Milica Hribarjeva (načelnica) Karla C i u h o v a, Marija F iseherjeva, Vida G o go 1 o v a, Vida H a n u s o v a, Anica J e n k o v a, Vida dr. P a j k o v a, Vida P r e 1 e s n i k o v a, Minka R e i-c h o v a, Hanica in Ruža Ružičkova, Filomena in Pavla Senekovičeva, Vinkentina Šercljeva in Pavla Voduškova; v paviljonih za smodke: Marija dr. Pirčeva (načelnica). Vida Gabrščekova, Ana Kačičeva, Jela KrejČijeva Fraaja in Milena Lavrenčičeva, M lica Praprotnikova, Marija in Milka dr. Travnarjeva; v pavi ljonih za cvetlice: Ana Lahov a (načelnica), Ana Gomilše-kova, Fani Trtnikova, Franjica T um ova, Marija Zagorjanova, Mara Zenovicheva in Marija Ž i ž e k o v a. — Prešernova veselica v „Zvezdi". Piše se nam: Po dosedanjih pripravah sodeč, utegne postati Prešernova veselica ena najlepših, kar se jih je dosedaj v Ljubljani priredilo. Dotično veselico bo moralo posetiti na tisoče ljudstva, da se ogromni stroški, ki jih bo ta prireditev zahtevala, komaj pokrijejo. Neum^vno se nam torej zdi, da hoče odbor tako veselico le za en dan aranžirati. Mi smo mnenja, da bi bilo vsekakor mnogo dobičkonos-nejše, ako bi se ta veselica raztegnila na dva večera in sicer na so boto in nedeljo. To bi se moralo že za slučaj slabega vremena zgoditi. Kaj če bi v nedeljo deževalo ? Uver jeni smo pa, da bi imela veselica v soboto najbrže še večji gmotni vspeh kot v nedeljo, kajti — v soboto je gotovo vse meščanstvo doma, in z ozirom na sledeči prosti dan, bo vsakdo šel v »Zvezdo« in dlje iz ostal, nego v nedeljo. Tudi se poda ob nedeljah mnogo izletnikov na de želo, ki se šele pozno ponoči vrnejo; in gotovo je, da oni, ki so vajeni takih izletov, ne bodo radi veselioe v Ljubljani ostali. Slavni odbor blagovoli to uvaževati, ker neprireditev slavnosti v soboto, pomeni zavreči najmanj 1000 K. Čujemo tudi, da v soboto bi igrala vojaška godba, dočim je za nedeljo ne bo dobiti. — »Glasbena Matica". Za produkcije gojencev »Glasbene Matice« je lastnik svetovno slavne klavirske tvrdke, Friderik E h r b a r , o. in kr. dvorni in ko- morni fabrikant klavirjev na Dunaju, »Glasbeni Matici« prijazno posodil krasni, najpopolnejši in najmoder. nejši veliki koncertni kla. vir, ki stane 2400 g 1 d. in se jft v zadnjih dveh koncertnih sezonah igral na Dunaju le pri največjih koncertih v veliki dvorani glasben*^* društva (Musikvereinssaal) in pri ko. inornih koncertih v Ehrbarjevi kon certni dvorani. Doslej se še pri g|0. venskih koncertih ni nikdar v Ljub- j Ijani igralo na tako popolen kon. I certni klavir s tako krasnim in mi lim tonom! — Koncert pri slavnosti v korist Prešernovemu spo. meniku v ljubljanski zvezdi vt^gne postati nekaj izvanrednega. Svoje sodelovanje so doslej definitivno obljubila vsa najodličnejša društva ljub ljanska: Pevski zbor »Glasbene Mv ticeo, pevsko društvo »Slavec«, pevsko društvo »Ljubljana«, trgovsko pevsko društvo »Merkur«, telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani; nastopi tudi tamburaški zbor, ki šteje 40 članov — Občni zbor »Glasbene Matice" se vrši v soboto, dne U julija t. I. ob 8 uri zvečer v Šolski dvorani »Glasbene Matice« z na** y.. nim dnevnim redom: 1 ) Nagovor predsednika; 2) poročilo tajnika; 3 poročilo blagajnika; 4.) eventuva;n; nasveti; 5) volitev. Odbor. — Moški zbor ,,Glasbe'e Matice" ima uocej ob 8 uri izvanredno pevsko vajo. Vsi gospodje pevci se prosijo, da pridejo nocoj v »Glasbeno Matico«, da se zbor odloči zaradi sodelovanja pri Prešernovi slavnosti. — Predsednistvo društva „Merkur" opozarja svoje člane na razstavo ženskih ročn h del v »Mestnem domu«, kater* je otvor- K jena vsaki dan od 10 do 1'2 dopoldne in 3. do 6 ure popoldne do 4. julija. Z ozirom na dobrodelni I namen je želeti, da jo društveni člani I mnogobrojno posetijo. — Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljub« Ijani priredi dne 2. avgusta t. 1.1 društveno veselico na vrtu gostilne .. Pril novem svetu". Kegljanje na dobitke! prične se z 19. julijem in se bode k g lalo vsaki večer do veselice. NatanC..i obvestila in pojasnila slede v naj k šem času. — Občni zbor zadruge krojačev, klobučarjev itd. vršil se bode v nedeljo, dne 28 t. m, ob polu 10. uri dopoludne v gostiln; pri »Krone«, Gradišče, s sledeč n dnevnim redom: I Prečitanje zapis nika zadnjega občnega zbora, II. Po-ročilo načelništva. III. Poročilo računskih preglednikov. IV. Volitev nac nika. V. Volitev odbornika in namestnika ter dveh računskih pre- \ glednikov VI. Posamezni nasveti. Ako bi bil občni zbor nesklepčen,! vršil se bode isti prihodnjo nedeljo, dne 5. julija, ob isti uri in z istim dnevnim redom ne oziraje se ni število navzočih članov. Ker se bodo poročale važne določbe mestnega magistrata glede vajencev in vajenk, vabijo se čast. člani, da se tega zbora v obilnem številu udeležijo — Trboveljsko pevsko in tamburaško društvo „Zvon" priredi v nedeljo, dne 28 t. m, ali v slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo izlet v Hrastnik, kjer bodel v narodni gostilni gosp. Ferdo Rošal koncertiralo. Odhod iz Trbovelj odi gostilne »Dolničar« na Vodah jej točno ob polu 2 uri popoldan. Za-I četek koncerta pa ob 3 uri. Vstopi prost — Slavno občinstvo iz Trbo velj, Hrastnika, Djla in okolic na) uljudneje vabimo, se tega izleta, oziroma koncerta najmnogobrojne^e udeležiti. — Izlet na cerkniško jezero v nedeljo dne 21. t. m. mori; se je žal radi neugodnega vremen* odložiti. Isti vršil se pa bode v nedeljo dne 28. t. m., ako bi bilo zopet ta dan slabo vreme, potem na pra7 nik sv. Petra in Pavla t. j 29. t. m Kakor že naznanjeno, delajo se za ta izlet velike priprave. Napravile se bodo za to nalašč posebne »U-dije«. Za slučaj velike udeležbe y\ bode na razpolago še več drugih čolnov. Odplove se takoj po 3 i>r Zvečer bode ob povratku na obak streljanje iz topa in lep umetalm ogenj. — Dasi je naše jezero radi svoje čudovitosti svetovnoznan i vendar je le prav malo Slovencev, ki bi si bili ogledali ta naravni čudež in kras naše domovine, radi tega se vabi prav uljudno vsakega, ki se za to zanima, da se udeleži našega izleta in prav gotovo mu ne bode žal. Navzoči domačini bodo vsakemu drage volje dajali glede jezera po trebna pojasnila Prosi se pa, da iz volijo rodoljubi iz drugih krajev naznaniti udeležitev najkasneje do sobote dne 27. t. m. g. Franu Verli ali pa g. Adolfu Šerko, da se bode ve- : delo vozove poslati k vlakom ni Rakek. Vsem udeležencem kličemo navdušeno: Dobro došli! — Novi župan v Radečah. >{esto župana Viljema Brumšmida, ki -g gel v Ameriko, bil je pri občinskem zborovanju izvoljen županom v Radečah gospod Anton Bec — Idrijski socialni demokrati hoče) izdajati politično narodno - gospodarski beletristiČni list »Naprej« — Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. glavne tobačne tovarne priredi v nedeljo, dne 28. junija t. 1. pri g. Plan-fearju, Dolenjska cesta št 33 vrtno veselico s plesom. Pri veselici svira slavna domžalska godba. Začetek ob 3 uri popoludne. Vstopnina 20 vin. za osebo. V slučaju neugodnega vre-rnena se vrši veselica 5 julija. — Bralno pevsko društvo v Dobravljah na Vipavskem priredi v nedeljo, dne 28. (unija t 1. javno veselico z zanimivim sporedom in plesom v prostorih g. Jos Tonona ob pol 4. uri popoludne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — y,Divji lovec11 v Vipavi. Slavnemu občinstvu naznan|a odbor, da se vrši veselica ob vsakem vremenu in da se začne spored točno ob 4 uri, ne pa kakor je razvada, da pridejo pol ure in še več pozneje kot je pisano prvi gostje. Ker je pomota pri večjih prireditvah prav lahka, prosimo one, ki niso dobili vabila, naj nam blagovoljno oproste in se udeležijo predstave. Vsakdo je dobrodošel. Po predstavi je prosta zabava v Pod-skali, kjer bodo pela poleg domaČega tudi pevska društva iz ofcohce. — Tatinskega lovca je ustrelil Fuchsov lovec v gozdu pri D^oru. Ustreljeni je 28ietni Aleks. Železnikar, vu'go Rsbernikov. — Od Savine. Dne 10 t. m. ie po kratki bolezni umrl v Rade cah lesni trgovec Josip Praznik, uariedni občan obline Kokarje. Prepeljali so ga na Rečico in tam 13 t m slovesno pokopali. Nagrobnico je govoril zaslužnemu naprednjaku nadučitelj g. K n a f l i č. R i. p. — (Op. uredn. Ranjki je bil zaveden možak, ter tudi naš sotrudnik. Naj v miru počiva!) — Planinci, pozor! Savin-sk?. podružnica »S. P. D « priredi koncem tega meseca izlet na Ojstrico v Savinskih planinah. Dne 27. t. m., t. j. v soboto na večer se zberejo izletniki v Lučab, kjer se prenočuje. iDrugi dan zgodaj odhod mimo luške koče do Kocbekove koče na Molički planini (1750 m), kjer se bode v »Ju bilejni kapelici sv. Cirila in Metoda« čitala sv. maša. Popoldan se gro na Ojstrico (2350 m) in čez sedlo Šmarje v Logarjevo dolino, kjer se rreno čuje v znani turistični hiši. Drugo jutro se gre v Solčavo, kjer se izletniki lahko udeleže sv. maše. Na to v Luče in domov. Islet vršil se bode seveda le pri ugodnem vremenu Oni, ki se nameravajo izleta udeležiti, naj blagovolijo naznaniti ude ležbo vodstvu Savinske podružnice »S. P D.« v Gornjemgradu. Kdor ne mara iti na Ojstrico in se želi udeležiti samo božje službe v kapelici, lahko od iste gre nazaj na Luče. oziroma skozi Bistriško dolino v Kamnik. Pol do Moličke planine ni pretežavna in popolnoma nič nevarna. Gospodje duhovniki, ki bi se še znali udeležiti izleta in brati v kapelici sv. mašo, naj to še posebej naznanijo, da se vse potrebno ukrene. Prid vrh planin, Nižave sin l — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1) Jožef Vrenk, železnični čuvaj na Glincah, je dne 9. malega travna popoludne nekoliko pijan obČ. slug*, ko je prišel ta po nalogu županstva v neki zadevi njegove matere poizvedovat, temu grozil, kričeč: »Jaz te bom vun vrgel, pri meni nimaš ničesar za opraviti«, nato ga je zagrabil za ramo in mu raztrgal suknjo; obsojen je bil na 3 mesec« težke ječe. 21 Karol Cvar, trgovski vajenec v Ljubljani, je meseca maja iz stanovanja poročnika Antona Kien-bauerja vzel kolo vredno 80 K; obsojen je bil na 6 tednov ječe. 3) Jo žcf KovačiČ, posestnice sin v Brdcah, ie bil tožen, da je 20. mal. travna Janezu Boštjančiču grozil, ker je ta v nekem prepiru njegovo mater udaril z besedami: »Jaz te moram fer-derbat>, če te ne bom danes, te bom ta aH pa drugi teden, rajši 15 let čakam in se ne oženim, samo da te bom ferderbal«. Sodišče ga je opro stiio, ker ni našlo pravih dokazov za te grožnje. 4) Jjžef Oren, posestnik na Velk. Ilovigori, je bil obsojen na 6 dni strogega zapora in 10 K denarne globe zato, ker je bival 3 leta v Ameriki in se ni v deležil 2- in 3. vojaškega nabora. 5) Martin Pavlin, po domače Ratikarjev, posestnika sin iz Bukovice, je v noči 21. kimovca m. 1. s tolkačem napa del iz Podgorškove gostilne v Bukovici iz Šinkovega turna in Sela domu idoče fante, in z njim Valentina Jereba tako močno po [glavi udaril, da se je ta vsled zadobljenih razpok lobanjske kosti takoj neca vesten zgrudil. Obsojen je bil na 15 mesecev težke jede. 7) Anton Cigale, delavec iz Planine v Idrijskem ok raju, je bil obđolžen, da je svojemu prejŠnemu gospodarju in njegovemu hlapcu na Savi vzel razne obleke v vrednosti 50 K. 60 vinarjev. Ker se mu ni mogla tatvina dokazati, ga je sodiše oprostilo. — Akadem. teh. društvo „Triglav" v Gradcu priredi svoj III. redni občni zbor v tem tečaju dne 27. t. m. v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. čitanie zapisnika zadnjega zborovanja. 2 Čitanje zapisnika br. društva »Slovenija«. 3. Odborovo poročilo. 4 Slučajnosti. Začetek ob 8 uri z«ecer. — Nov vozni red. Gospod Jernej Ba novec v Ljubljani je ravnokar izdal nov vozni red, velja ven od 1 junija do konca oktobra 1903 Ta vozni red obsega vse železniške in poštne zveze po slovenskih pokrajinah ter vozni red avstrijskega Lloyda. Knjižica je prav lična in popolna ter velja le 20 b, po pošti 25 h. — Ulom. V času od 20 do 22 t. m. ulomil je tat v stanovanje hlap cev Ivana Zupana in Filipa Šebenika pri SchifTVerju na Dovozni cesti št. 4 Tat je z dletom odprl vrata in kov čega, ki sta bila v sobi in je ukradel Zupnnu denarnico, v kateri je imel 30 K, potem srebrno uro s črkama I. R. in dolgo srebrno verižico s kri-žarcem iz leta 1769 in hlapcu Šebe-niku pa siv havelok in srebrno verižico. Sumljiv tatvine je neki bivši SchiiTrerjev hlapec, ki je po tatvini pobegnil iz Ljubljane. — Na lawn-tenis igrišču za Bežigradom je bilo v zadnjem času ukradenih več reči. Tako je bil ukraden dsjaku Viljemu Jevnikariu žaket, vreden 30 K, nadporočniku Btihklnu, bančnemu uradniku Rud Krennu in kadetu Evgenu \Vallaniu pa so bili ukradeni črevlji za žogo metati. Tudi je zmanjkalo z igrišča 7 piaanih srajc in 18 žog. Teh tatvin je sumljiv neki brezposelni kompto-arist. — Tatvina« Pred kakimi 14 dnevi je prišla k posestnici Mariji Hrastarjevi v Beršlinu neka Jankeli in jo prosila, da bi smela nekaj Časa pri njej ostati, ker je bolna. Hrastar jeva je to Jankeljnovi dovolila. Kopa se je Hrastarjeva potem od doma od stranila, ukradla ji je ta obleko, črev ije in dve kokoši in je pobegnila. — Nepreviden voznik. Posestnik Franc Jerneje v Tomačevem vozil je včeraj popoludne s praznim senenim vozom po Marijinem trgu tako naglo in neprevidno, da je skoraj povozil pomožnega uradnika Flo-rijana Rogeljns, stanujočega na Sv. Petra cesti št. 32 — Poneveril je delavec Karol Zidar nekemu I BrešČaku v Hrušici na Gorenjskem 40 kron 30 vin. in je pobegnil. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 41 izseljencev. — Pa gotovo se ni! Znana Leonardo da Vincijeva podoba „zadnja večerja" je v nevarnosti, da razpade. Čnjemo, da je laška vlada že stopila v dotiko z gospodom Magoličem, češ, da je on edini izmed živečih mojstrov, ki bi omenjeno podobo vspešno restav-rirati mogel. Magolič je ponudbo baje odklonil, ker je njegova umetniška sila za celih deset let vezana na ljubljanskega „ Slovana". Morda se Magolič vendar še premisli, a gotovo pa ni. * Najnovejše novice. Po topile sta se ladji »Alix« s petindvajset možmi in »H»ns« z vsemi posetniki v Severnem morju. — Za prli so v Parizu iz Ruskega kot anarhista iztiranega princa Navašic s soprogo. — Mrtvo moško truplo so našli v Tebenu pri Donavi, — Toča je šla v Poličanah pretekli teden in naredila mnogo škode. — Utonil je vsled pijanosti Steineb^uar v Kaprunu v neki mlaki. — Število štrajkujočih v Barceloni znaša 30000. Mnogo jih je že policija zaprla. — Ubil se je v Celovcu delavec Ivan Merlitz. Padel je iz podstrešja v skedenj. — Nagla sodba je proglašena nad okrajem Ludbreg na Hrvatskem — Utreiil se je v Trientu Italian Abelara Posotti. — Živega so sežgali v \V i 1 m i n ur t o n u nekega zamorca, ki je umoril hčerko nekega duhovnika. Zgrabili so ga v ječi in ga vlekli na grozno morišče. — Tri mesece za pora je dobil v Koaigsbergu urednik Noske, ker je razžalil dvornega pri digarja Stookerja. Nemiri na Hrvatskem. Parlamentarni kuriozum. Včerajšnja seja hrv. sabora, pri ka-terej opozicijonalci niso bili navzoči, bila je pravi parlamentarni kuriozum! Predlogi indemnitetne osnove so m a d j a- ronski mameluki vsprejeli brez v s a k e debate. Predsednik je izjavil, da se bo o predlogu, ki se tiče odstranitve porotnega sodišča z ozirom na opravilni red, ki ukazuje, da mora pred log tri dni prej ležati, takoj začelo razpravljati. (Razume se, da se bo to vršilo brez opozicije.) Madjaronski referent dr Šilović je razlagal, da v Avstriji vlada porotna sodišča lahko čez eno leto suspendira, če ne sodijo objektivno. Izjavil je dalje, da nevarnost Še le tedaj nastane, če so politične razmere v deželi zelo napete in zaključuje, da enake politične razmare v sedanjem Času vladajo na Hrvatskem. Omenjeni predlog bodo seveda madjarski mameluki seveda takoj vsprejeli enoglasno brez vsake debate. Seja se bo nato, Čez pol ure, ko bodo madjaroni zadosti „komedij" uganjali, enostavno zaključila. Značilno je, da so bile galerije za občinstvo in klopi opozicional-cev popolnoma prazne, zadostna ilustracija famoznega parlamentarnega delovanja madjaronskih mamelukov. Zagrebški župan Mosinskv — obupan. Najnovejši položaj na političnem obzorju Hrvatske najbolj vznemirja zagrebškega župana Mošinskega. On se je izrazil, da mu je zelo žal, da ostavlja grof Khueu Hrvatsko, a da upa, da bo Khueu uspel v svoji misiji in kot ministrski predsednik lahko še bolj vplival na razmere v Hrvatski. Nadalje vznemirja gospoda župana nastop opo-zicionalcev v občinski seji, osobito nastop skrajnega opozicionalea g. Gašpa-rovica, ki se nikdar ne boji, županu v obraz očitati, če kaj protizakonitega najde. Tako je bil ta ljut madjaron prisiljen priznati, da je madjarski napis na poslopju prometne uprave nezakonit. Razumeva se, daje protizakonit, a značilno je vendar za sedanje razmere, da je celo Mosinskv to uvidel in obetal, da bo nasvetoval, da se ta napis odstrani. Mošinsky pred tremi meseci ni tako govoril, a sedaj, ko mu teče voda v grlo, naučila ga je pameti volja hrvatskega naroda. Velike sitnosti ima župan z mestno policijo, kajti vsak dan pride k njemu kak stražnik in naznani izstop iz službe, češ da ne more več ostati v tako naporni a slabo plačani službi. Kakor se opaža, tudi mestni aparat ne deluje več po volji Mošinskega in težko da se motimo, če trdimo, da so tudi Mošinskemu dnevi šteti. Položaj je res neugoden za župana, a vrlo ugoden za meščane, ki opažajo, da se je začelo na obzorju hrvatskem jasniti in da se bliža boj za pravico vspešnemu koncu. Mosinskv je ogrski plemenitaš s pristavkom „mesta Zagreba* zato bi mu bila ločitev od Zagreba zelo težka, kjer vživa toliko zaupanja med madjaroni, a dvakrat večje nezaupanje med hrvatskim meščanstvom. Po mestu se širijo vesti, da bo imenovan banom najimtimnejši prijatelj grofa Khuena in vnet zatiralec Hrvatstva breznosi madjarski grof Štefan Erdodv iz Ja9ke, a podban da bo postal pokorni sluga Hedervarvjeve ere renegat Tomašie. Meščaustvo je vsak dan bolj vznemirjeno in težko čaka trenutka, ko se bo Hedervarv odstranil. Opaža se tudi, da so začeli madjaroni z opozicijonalci koketirati, a slednji se drže popolnoma reservirano in se posvetujejo v svojem klubu o položaju in nadaljni taktiki napram novemu banu. Trdi se, da se bo boj za linancielno samostalnost Hrvatske nadaljeval. — Aristokratski krogi menijo, da bo prišel Hedervarv v Zagreb, a ne kot ban, ampak kot ogrski ministrski predsednik. Sklenili so ga kar najlepše pozdraviti a opozicijonalci priredili mu bodo ovacijo z znano devizo: „Proč tiran Hedervarv, ki v 20 letih nam vse pokvari!" Nemiri v Karlovcu. Karlovško meščanstvo je silno razburjeno, ker so bili opozicionalni poslanci izključeni iz sabora. Ko se je vračal v Karlovcu stanujoč opozicionalni poslanec dr. Božo Vinković, kateri je izključen na madjaronsko komando iz 15 saborskih sej iz Zagreba, pričakovalo ga je karlovško meščaustvo ter mu priredilo burno ovacijo. Pevci so peli rodoljubne pesmi in on se je občinstvu toplo zahvalil in izjavil, da ga zelo veseli, da je z njegovim delovanjem zadovoljno in povdarjal, da bi moral vsak poslanec zastopati dogovorno z narodom njegove pravice. Pevcem se je pridružilo vse ostalo občinstvo, tudi krasni spol je bil v velikem številu zastopan, in napravilo je obhod po celem mestu pevajoč rodoljubne pesmi ter dalo svoji razburjenosti duška s klici „Proč tiran Hedervarv !u Ko se je nekoliko zmračilo, pobili so demonstranti okna na hiši madjaron-skega poslanca Dušana SliepČevića in so tudi poštno poslopje pomazali in poškodovali. Prišlo bi gotovo do spopada s policijo, da ni karlovški župan dr. Banjavčić sam opozicionalni nar. poslanec. Iz Like nam poročajo : V mestu Gospiću vršile se bodo zadušnice za padlimi žrtvami. Oblasti se skrbno pripravljajo za eventualni napad. Revolucija v Zagorju. V madjaronskih „Narodnih novi-nak" od 24. t m. Čitamo proglas konfiskacije „Poslanice hrv. naroduu, od opozicionalnih zastopnikov, ki je bila tiskana v Ljubljani. Varaždinsko drž. pravdništvo jo jo zaplenilo radi tega, ker se hoče baje s to poslanico zasejati med državljane različnega političnega prepričanja prepir, kar tvori prestopek po § 302 k. z. Iz tega razloga se prepoveduje razŠirjevanje te poslanice, a zaplenjeni izvod se mora uničiti. Obsodba temelji na §§ 6., 8., 12; t. p. in na §§ 32., 33' in 34. t. z. (Škoda da ni še kak § naveden!) V Ludbregu se vkljub prekemu sodu nemiri ponavljajo Radi slabe eneržije v službi je bil včeraj ludbrežki kot. predstojnik suspendiran. Ob enem je došel en bataljon in ena stot-nija iz Zagreba, ker se je pokazalo, da tam nastanjeno vojaštvo ne zadostuje. Uraduo se poroča, da je 16 madja-ronskih hiš do temelja demoliranih. Poroča se, da so seljaki žito dveh madjaronskih trgovcev s petrolejem polili, tako da ga nebodeta mogla prodati. Izkazalo sa je pa tudi, da kmetje niso niti najmanje stvarice seboj vzeli.Uradno preiskavo vodi drž. nadpravnik zagrebški, Vancaš. V Varaždin so odpeljali 23. t. m. nad 150 seljakov včeraj so jih dovedli zopet 27 [ravno tja. Več jih niso mogli aretirati, ker v jetnišnicah in barakah ni več prostora in so še te na novo dovedene morali zapreti v vojaške zapore. V Varaždinu je ljudstvo silno razburjeno nad neobzirnostjo vel. župana, ki je vkljub svarilu pošiljal vedno več voj aštva v omenjene kraje, sčeraur je ljudstvo le bolj razdražil. Uradno se potrjuje, da je bilo pri prvem navalu v noči od 20. na 21. t. m. 6 kmetov težko ranjenih. Vsled tega so razdraženi kmetje udarili z novo silo na orožnike in jih pognali v beg. Pri drugem in tretjem spopadu bilo je 6 mrtvih. Ni se čuditi tedaj, da se ljudstvo z vso silo upira takem postopanju. Madjarski kramar Khuen — stalni ministrski predsednik. Čudno politiko vganja ta Hedervarv On je baje že pred 14 dnevi za trdno vedel, da bo ogrski ministrski predsednik. Sedaj je vsem znano, rta je grof Tisza bil v Zagrebu. Madjari so poslali siednjeara tja. da ponudi banu stolec ministrskega preisedmka. Jasno je, da bi se Khuen ne p ■■trud i niti na Dunaj niti v Budimpešto, da ni bil svoje stvari gotov. Hrvat;e se niso nadejali tako nagle metamorfoze v nje govem političnem delovanju, čeprav ga sicer poznajo skozi in skozi. Čudno se pa zdi Hrvatom, da se Banliv izdaja za sovražnika bana Khuena, ko je vendar dobro znano, da sta bila že 1. 1895 najintimnejša prijatelja in da je ravno Banffv, ko je bil cesar v Zagrebu in je bila madjarska zastava zažgana, provz-ročil velike demonstracije pred univerzo. Tudi vemo, da to intimno prijateljstvo še danes obstoji. Hrvate zelo veseli, da je bil Khuen pri cesarju v avdijenci in da bo jutri na znanil svoj kabinet ter bodoče) seji madjarskega parlamenta prisostvoval. Naj še Madjari okusijo sad te kramarske vlade, Hrvatje so je že do grla siti. Dogodki v Srbiji. Rumunski Kralj Karol je takoj po umoru v Beigradu odlo žil imeteljstvo 6. srbskega polka. Srbski častniki so poslali zelo žaljivo brzojavko, v katari pravijo, da se radi odpovejo dvomljivi časti, da bi polk nosil ime rumunskegi kralja. Kumu rika vlada se ni upala kralju naznaniti brzojavke. Poslaniki v Beigradu. Italijanski poslanik Magliano je dobil ukaz, naj ne zapusti Belgrada, toda pri sprejemu novega kralja naj ne sodeluje. Turški in bolgarski poslanik sta zapustila včeraj Belgrad. Kralj Peter I. francoski častnik. V nemš&o-franooski vojni je se danjemu srbskemu kralju rešil neki francoski častnik življenje. Peter Ka-ragjorgjević se je tačas v Šali izrazil napram častniku, da ga napravi za svojega dvornega maršala, ako po stane srbski kralj. Ta častnik živi sedaj v pokoju kot polkovnik. Kralj Peter ga je pozval res k sebi ter ga vzel s seboj v Belgrad Kralj Peter v Beigradu. Včeraj ob 10. uri so naznanjali topovi, da je prispel novi kralj v Belgrad. Pri prihodu vlaka je godba zaigrala narodno himno. Nepregledne množice so viharno zaorile »Živio« Kralja sta pozdravili pri izstopu vlada in mestni zastop. Potem si je dal predstaviti avstro ogrskega, ruskega in druge poslanike. S kolodvora je šel kralj v velikanskem sprevodu v katedralo. Od vseh strani so ga obsipali s cvetlicami. Godbe korakajo po mestu ter avirajo na rodne popevke. Majhna demonstracija. Pri sprejemu kralja Petra je klioala neka skupina: »Živio Živko-vič (to je ime ministra, ki je bil za republiko) Demonstrante pa so takoj prevpili klici: oživio Peter!« Kralj, ki je nosil generalsko uniformo in kalpak, je bil zelo bled in razburjen Častni kompaniji je zaklical: Bog vas živi, vojaki!« Na kar so vojaki enoglasno zaklicali: »Živio kralj!« Splošno se je opazilo, da ni kralj nobenega Častnika ogovoril. Avstro-ogr-skemu in ruskemu poslaniku je rekel kralj, da je globoko ganjen vsled milosti obeh monarhov, ki sta ga pozdravila po svojih zastopnikih. Kraljev odgovor na pozdrav. Na pozdrav ministrskega predsednika Avakumovići je odgovoril kralj: »Moji gospodje minstri! Razumeli bodete, gospodje, kako svečan je zame trenutek, ko stopam skoraj po 45 letih prvič na posvečena tla svoje drage domovine. Istočasno se zbuja v mojem srcu hvala, ki sem jo dolžan Bogu za rajsko Čustvo dolžnosti, ki me čakajo kot kralja Srbije. K vsemu temu pa se pridru žujejo čustva mojega srca, ki mi na lagajo, da izrazim Vam moj gospod minister, Vašim tovarišem in vladi, svoje kraljevo priznanje. Gospodje moji, Vi ste izpolnili svojo dolžnost napram naši dragi domovini. S tem ste mi dali dolžnost, da vam izrekam pri tej priliki svojo najiskrenejšo za hvalo in kraljevo priznanje « Kralj v katedrali. V katedrali je kralja pozdravil metropolit z daljšim nagovorom, v katerem je rekel, da kar se na svetu zgodi, je mogoče le po božji volji. Božja volja je tudi bila, da je narod poklical na prestol slavni rod Kara-gjorgjevicev. Množica je udarila v burni »Živio kralj!« Kralj v konaku. Iz katedrale je šel krali v konak, kjer so ga Čakali senatorji in poslanci. Kralja je pozdravil senatni predsednik Velimirović. Kralj se je toplo zahvaljeval, obečal, da bode vladal v Bporazumljenju z narodom ter je zaključil: »Živio srbski narod!« Potem je vsakemu posebej stisnil roko. Končno se je moral še enkrat pokazati čakajoči množici na balkonu. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 25. junija. Veliko iznenađenje vzbuja demisija brambov-skega ministra Fejervarvja. Na cesarjevo prigovarjanje je izjavil, da je njegov sklep nespremenljiv ter da si je sam zakrivil, da mu ni več obstanka. Dunaj 25. junija. Vesti o odstopu vojnega ministra Pitreicha so prenagljene. Dunaj 25. junija. Predsednikom „Zveze" vseh nemških strank je izvoljen posl. Derschatta. Jutri se odbor predstavi dr. Korberju. Slovanske stranke se vedejo napram zvezi povsem ravnodušno. Dunaj 25 junija Finančno ministrstvo je izdalo na vsa privatna zavarovalna društva odredbo, v kateri se družbam ukazuje, da morajo davčnim organom povedati natančno o zavarovalnih razmerah in o zavarovalnini Dunaj 25 jun\ja. Danes so se poslancem izplačale diete za 27 dni meseca junija Jutri se odgo-ditev uradno razglasi. Dunaj 25. junija. Ban Khuen-Hedervarv je bil danes v enourni avdijenci pri cesarju ter dobil ofi-cialno naročilo, naj sestavi ogrski kabinet. Ban se je takoj odpeljal v Budimpešto ter upa imeti v soboto že sestavljeno ministrstvo, katero predstavi torek parlamentu. Zagreb 25. junija. V Pregradi in okolici je nastala pravcata revolucija. Na tisoče oboroženih kmetov napada na vseh koncih madjaronske domove in naprave. Kotarskega predstojnika so napol ubili. Budimpešta 25 junija. Današnja seja poslanske zbornice je bila zelo viharna. Poslanec Ba-rabas je strastno napadal kralja zaradi bana Hedervarvja ter rekel, da opozicija tudi običajnega števila rekrutov ne dovoli drugače, kakor, da doseže stavljene narodne koncesije. Predsednik grof Apponyi je branil kralja. Tisa* je izjavil, da je on sam priporočal kralju bana Hedervarvja kct bodočega ministrskega predsednika. Budimpešta 25. junija. Socialisti so priredili sinoči pred liberalnim klubom hrupne demonstracije zoper bana Hedervarvja in zoper Kossuthovce, ki so se tako hitro pobratili z banom. Beli grad 25 junija Danes je kralj prisegel v skupni seji senata in skupščine. Pariz 25. junija. Zbornica je sprejela s 306 glasovi zakonski načrt, ki prepoveduje vsakemu me nihu ali nuni poučevanje v občini, kjer je dosedaj poučeval ali v kateri sosednji občini. Nadalje se je sklenilo, da se vsaka kongregacija razpusti, ki se je na kak način potegovala za obnovitev razpušče nih kongregacij. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Dradni kurzi dana:, borz© Effalošbenl papirji« £8% majeva renta . . . 4 2° o srebrna renta . . . i*/a avstr. kronska renta . 25. junija 1903. 4°/c zlata a°/0 ogrska kronska „ i*/o ,, zlata „ s%5Jpo80jilo dežele Kranjske AV>°/o posojilo mesta Spljeta tV/. m m Zadra 4* V/o D08.-herc. Zel. pos.|1902 4° 0 češka dež. banka k. o. zast. pis. gal. a. hip. b. pest. kom. k. o. z 10° opr.....• zast. pis. Innerst. hr. n » ogr. centr. deželne hramlnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ CeSke ind. banke 0 prior. Trst-PoreC lok. zel. L „ dolenjskih železnic §«/■•/■ V. a«/a° 41 0 4 g m n jnž. žel. kup. l/i 1/T 4Va°-o av. pos. za žel. p. o. Srećke. Srečke od leta 1854 . . . n n 18601 r, . . „ „ 1864 . . . zemlj. kred. i. emisije ogrske hip. banke . m srbske a frs. 100*— „ tnrfike ... Basilika srečke . . Kreditne » . • . Inomoske , ... Krakovske B . • . Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , . . . Ogr. „ i, n Rudolfove g . . . Salcburške , Dunajske kom. „ Delnice. Južne železnice^ ■ . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . 3grske . Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... PraPke želez, ind. dr. . . RlmarMur&nvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. dražbe češke sladkorne družbe . Valil te. C. fcr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigna...... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Žitne 100 30 10015 100'6O 121— 9940I 120-6O. 99 75 100-! 100 — 101 — 99 PO 99 60! 101 — 106*40 101 — 100 50 100- 100*-i 100*— 98 60 90 .-O 307 75 10C 50 165-183 — 245 — 165 7B 276-1 270 — 256 — 85'—I 123*-18*70' 436 — 84 25 75 — 70'-54-40 26 50 68 — 79-452- 83 25 671 50 1627 — 66150 72950 251 — 651— 373*50 10050 100 3» 100 80 121-20 99.60 12080 102 — 99 90 99 80 10125 107 40 102 — 101 — 100-70 101*— 101 — 9975 309 75 10150 175 — 18440 250 — 15775 280-— 273 — 260 — 89-— 124 — 1970 440 — 88 25 79-73 — 55 40 27 50 71-50 8150 460*— 84 25 672 50 1B37-— 662 50 730 50 252*— 653 "50 37450 1605 — 1620' — 466'bO 46750 375 — 355 — 152 — 1131 19*05 2347 23 90| 117 37 95 20 253-— 379'— 356 — 156 — 11-35 1908 23 64 23 98 11755 95 40 253 75 cene dne 25. T« i-m tii. v Budimpešti. junija 1903. I zenica za oktober Bi E oraza C vse oktober julij avgust . maj 1904 oktober ElVUtftv. 5 vinarjev ceneje. za 50 kg H »O „ n 50 a n 50 „ „ 50 „ m 50 - 736 619 6 25 6-3u 523 542 Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je moja ljubljena hči, gospodična a ._.« ...... pepi Zaplotnik danes, dne 25. junija, ob 8/47. uri zjutraj po daljSi bolezni, previđena s sv. zakramenti, v starosti 27 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjce bode v soboto, dne 27. t. m, ob 6, uri popoludne iz hiše žalosti, Spodnja Šiška št. 72, na pokopališče k sv. Krištofu Sv. maša zadušnica brala se bode v cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški v ponedeljek, dne 29. junija, ob 7. uri zjutraj. Ljubljeno pokojnico priporočam v molitev in blag spomin. ,V Spodnji Šiški, 25. jnnija 1903. NBHBBMBMB. — - --- HV***^___ Jerica :(%aplotiilk.*£. (1666) ki mati. I^s Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem 806-9. Srednji ara&ai tlak T Se O mm. Stanje — Čas c L.«„„^ barona opazo- metra '■""» i van i a' J v mm. Vetrovi Nebo 24. |9. zv. I 7?5 2 25. k zj. I 736 6 „ H, pop.i 735 5 17*8 I brezvetr. Ipol. oblač. 14 6 si jug iasnr 24 0 si. jjzah. |del. obla,? Srednja včerajšnja temperatura 17'4°, normale: 18 7°. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm. Delovodja za izdelovanje ,1647—2) zobotrebnikov se išče — Prosilci, ki so vešči strojiških del imajo prednost. — Ponudbe pod ,tG 9052" na Haasenstein Sl Vogler, Dunaj I. Učenec 14 do 15 let star, krepak deček, iz dobre rodbine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom (1664—1) A. Pogačnik v Cerknici. Lepo, skoro novo damsko kolo (165S-2) se p0 ceni proda. Nova infanterijska vojašnica, častniški paviljon, III. nadstr., vrata št. 83. Tri besede so? Meblirana soba" za enega ali dva gospoda se odda Gosposke ulioe št. 4 I. nadstropje (na levo), na ulico. Pijmo Cvekov (1669-1) brinovc! CD CO co G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani [dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega ke -nično-farmacevtičnega Jabora-t( rija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snainostjo. l*fu*4-«» I i J«- * u ž.t-l«»«l<*i»» lliifkturift krepi ielodeo, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372—12) ■ *■«-«•«» t i J «-* o /i-lr/iiato ^ illO 8e uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K. FPieeoliJ«-* i Hlrii|»l i a ■ »mlin ali laniM ■*! nde dajo z vodo pornešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1 30. Zmmn»xmga& naročila P» P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. Ure na nihalo z godbo. je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm. dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem samo 8 gld. Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo ©) gld., s stolpnim uram podobnim bitjem 6-50. Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se 3 leta pismeno jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna oprava. Budilnik s zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom I-90 gld. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra e> gld. Niklasta remont, ura 3 gld. Pristna srebrna rement. ura z dvojnim pokrovom 5'50 gld. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato noben riziko. veliki ilustrovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (1326 —9) , Dunaj, I, Postgasse 2/W. Jako zabavni so koncertni aparati s ploščami. Aparat kakor kaze podoba stane 75 3(. Večji aparati, kakor tudi automati za gostilničarje dO 24-0 K. (732—38) Prodaja tudi na obroke. gOVOn, Viitkn lzbera se smeje, gramofonskih plošo. poje m Zamenjava starih plošč. zvizga. Cera j Tel zMtonJ. m~^^^- urar v Xjj-cL~blja.nl, Ststri trg* šte^r. 13. Mannesmann-ove cevi v s & k o vrste kakor tudi celotne droge za električno razsvetljavo in napeljevanje toka, dalje strelovode, strebriče za kažipote i. t d. izdelujejo Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v 3(ropi in 3(amnigorici reglstrovant zadruga z omejeno zavezo proda iz proste roke po primerni ceni sledeče, nekaj mesecev rabljene, dobro ohranjene stroje : I stružnico (Hobelma8chine) na tri strani delujočo; I strugalnico (Fraismaschine); 2 vrtalna stroja (Bohrmaschine); I dolbnico (Lochstanze); I vrete-nico (Spindelpresse). Vsi stroji so na ogled v zadružnem skladišču v Kropi (Gorenjsko štacija Podnart-Kropa). (1663—1 V E <3 tj o « g "S o * V najem se odda takoj prostor za mesnic na glavni cesti v Idriji h. st. 27qJ (1667- 2) Jovana Miklavčič. obstoječe iz dveh sob, se odda v najem za mesec julij, avgu*t september. (1654-Kje? pove upravništvo .Sl. Nar 2dobra polirja zmožna slovenskega ali sploh slo. vanskeara in n* mSketra k«, sprej. meta se takoj v stalno službo. Ponudbe na: Filip Supančič, stavbenik v Ljubljani. (1658-1 Najboljše spanje z blaženim čutom v želodcu podeli z\ požirek Klauer-jevega „Triglava4. Edino pristen pri (li-i Edmund 3{avčič-u v Ljubljani, Prešernove ulice v steklenicah po K 4*—, 2-20 in 1 m «• m m m m Pivarna Reininghaus 1 (1653-2) novo sezidana, s prostornim vrtom in lepim kegljiščem se odda s I. novembrom t. I. sposobnemu gostilničarju. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo pivovarne Reining- A haus v Šiški pri Ljubljani. V Ces. kr, avstrijske ^ državne železnice- C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod Iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aussoe 5 inograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob uri zj oa< vlak v Trbiž od 1. julij* do 15. septembra ob nedeljah in pravnikih. — Ob 7. uri 5 m zmtraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensteste, Liubno, Dunaj, Pez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Kiein-Reimng v Šteyr, Line, Budjetrice, Pizen, Man vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psfeo, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1 uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenst Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz. Cez Klein-Reitiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Manr vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago (direktni voz 1 in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo. t Direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Prcga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novo mesto, KoCevje. Prihod v Ljutlj^-jaž. kol. Proga it Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, M nakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in 11 razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, K. Gtnevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Moh.r Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna, Selzthala, Belja Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob S. uri 51 m zveCer os« vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla Crez Selzthal iz Inomosta, Cez Kk Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Pra:, Lipskega — Ob 8. uri 38 m zveCer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in j nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoCi osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septeLi ob nedeljah in praznikih. — Proga is Novega mesu in Zočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m z iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega meaia, KoCevja in ob 8. uri 35 m zveCer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kan. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne, ob 7 uri 10 m in l 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljano drž. kc. Kamnika- Mešani vlaki : Ob b. uri 49 m ziutraj, ob 11. uri 6 m dopoludue, ob 6. uri 10 m in ob 9- uri 55 m zveCer samo ob nedeljah in praznikih l •1 v t! P P h BI t( V d h 1 n L n ti d B U t< 8 k e t d t C i F I c i X i I i I I Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi v IComotavi, na Češkem. (437-20) pod tovarniško ceno oddam vsakovrstno papirnato in galanterijk o blago katero mi je v mojem skladišču nastali ogenj deloma pokvaril. prodaja se od 20. junija naprej. Za obilen obisk se priporoča F v. Iglic (1631-3) trgovina s papirjem na debelo in drobno m Mestni trg štev. 11. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujoCimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna za^raroTralna banica tt 3P r sl gr 1. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vMfMkozI MUviinMko-nHmdiio upravo. (26—71) V» pojasnil« daje: Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši - - - - ~ m*mv. l^s. Zavaruje poslopja in premiCnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdatne podpore v narodne J in obCnokoristne namerne. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne* ^73^285409